110. Številka.
I Ijnbljail, i rtnk, II. uji NIZ.
XLV. Irtfl.
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24-—
pol leta.......m 12*—
četrt leta , 6*—
na mesec   ......   .   2*—
v upravništvu prejeman:
celo leto.......K 22*—
pol leta........ 11-—
četrt leta......, 5*50
na mesec...... 1-90
Dopisi naj se franki raja   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Kn a Ilova ulica st 5 (v pritličju levo), telefon ŠL 34.
Uhaja vaak dan vrečar Isvamaft nedelje ta praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 via« za trikrat alt večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd to ie administrativne stvari.
številka velja tO vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna* telefon št SS.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25*—
pol leta .......   . 13-—
četrt leta.......6*50
na mesec   .......2*30
za Nemčijo: celo leto.......K 30-—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 35*—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo: Knailova ulica št. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85
Značajev nimajo.
Klerikalci so dosegli skoro vse, kar so sploh mogli doseči. Zdaj mislijo na ohranitev svojih pozicij in kontov in pri tem so prišli do spoznanja, da nimajo značajev in da je nujno treba jih pridobiti in vzgojiti. »Naši stranki je nujno treba značajev« priznava klerikalna »Mladost«, ki jo izdaja Katoliška tiskarna za tisto gardo, s katero hoče dr. Krek liberalce pognati v pasja bivališča ali pa jih v grapo pometati in s kamni ubiti. »Mi se moremo zanesti le na ljudi, ki zvesto in iz notranjega prepričanja izpovedujejo naša načela« izjavlja »Mladost« dalje in pravi: »Stranke, ki ne gledajo na to, da zberejo okoli sebe same značajne ljudi in značaje vzgajajo, take stranke pridejo nujno prejalislej do krize in tudi do katastrofe, ako ne pridejo zadosti zgodaj do spoznanja, da smejo le na značaje zidati.«
Do tega spoznanja klerikalci sicer niso prišli zadosti zgodaj, a prišli so vendar in zdaj iščejo značajev.
Doslej so si pomagali brez značajev, pomagali so si z ljudmi, ki se, kakor pravi omenjeni listič: »dajo časih drago, časih tudi poceni kupiti, ki kakor podgane takoj zapuste ladjo, ako začne pokati in se vdira vanjo voda.«
Ce pogledamo po klerikalnih vrstah, vidimo že na prvi pogled, kako utemeljeno je priznanje »Mladosti«, da je klerikalni stranki nujno treba značajev. Kamor se ozremo, povsod vidimo ljudi, ki jih je samo -lakota slave, blaga« pripeljala v klerikalni tabor, samo može, ki so se dali časih drago, časih tudi poceni kupiti, samo bitja, ki so kakor podgane takoj zapustila ladjo, ko je začela pokati in je vdrla vanjo voda in katerih notranje prepričanje leži v žepu.
Res, dragoceno je priznanje »Mladosti«. Ali se je spet enkrat izkazalo, da plačujejo renegate in izdajalce povsod po receptu grofice Salisburv, ljubice angleškega kralja Edvarda 1IL, z zlatom in z zaničevanjem? Ali pa grme proti tem nezna-čajnikom le tisti, pri katerih je prostor klerikalnega notranjega prepričanja še prazen in ki se še niso mogli preriti do koritov? Ali pa leti mar vse to na one, ki še niso dovolj trdni in značajni kot klerikalci in ki
še nimajo vseh tistih blestečih lastnosti, ki dičijo kakor svedočijo najnovejše denuncijacije dr. Lampeta, dr. Pegana ali prof. Jarca?
Najbolj verjetno je, da se je »Mladost« znesla nad tistimi, ki se še niso povspeli do take popolnosti v klerikalizmu, kakor so jo dosegli vzorniki dr. Lampe, dr. Pegan in prof. Jarc. Ti trije so postali tipični reprezentantje kranjskega klerikalizma in po njihovih delih se spozna, kaj je klerikalizem.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
»Slovenski Narod« je imel te dni jako umesten članek o naši šolski družbi. Rodoljub z Gorenjskega opozarja nas, da je imela družba 1910. 1. dohodkov brez volil 229.051 kron 9S v; dokazal je pa na podlagi številk, da se družbeni dohodki zopet zmanjšujejo.
Pisatelj nasvetuje pridno pregledovanje družbenih mesečnih izkazov v »Slov. Narodu« in računov v koledarju, ter poživlja na intenzivnejše delovanje za družbo.
Prav hvaležni smo pisatelju za podana pojasnila in »Slov. Narodu« za objavo. Člankov o naši šolski družbi je želeti večkrat v slovenskih listih.
Ker tudi jaz precej marljivo prebiram družbene objave v listih, dovoljujem si nekaj omeniti o Ciril Metodovi družbi. Naj pa ne bode nihče užaljen, kajti ne mislim nikogar žaliti, temveč le koristiti družbi.
Družbeni koledar za leto 1912 (glej stran 87) izkazuje prispevke naših podružnic v letu 1910. Prispevki so znašali 61.163 K 44 v.
Radoveden je morda kdo, koliko se je letos nabralo po podružnicah? Evo vam številk:
Družba je dobila meseca januarja 1912. 1. (glej »Slov. Narod« z dne 8. februarja) 4679 K 76 v; februarja 1912. 1. (glej »Slov. Narod« z dne 6. marca) 2270 K 94 v: marca 1912. 1. (glej »Slov. Narod« z dne 1. aprila) 2032 K 82 v; aprila 1912. 1. (glej »Slov. Narod« z dne 7. maja) 1914 K 50 v, skupaj 10.898 K 02 v.
Da dosežemo letos vsaj toliko, kakor leta 1910 — nabrati moramo v času od 1. maja do konca decem-
bra 1912. 1.; torej v osmih mesecih še 50.265 K 42 v, ali vaak mesec povprečno več kakor 6000 K.
Pozor podružnice! Veliko dela vas še čaka! Naravno je, da se v poletju, ker so takrat veselice, več nabere, kakor pozimi, ali spomladi. Veselice se lep vir družbenih dohodkov pri podružnicah, vendar naj podružnični blagajniki, oziroma odborniki skušajo pridobiti novih članov. Kdor je član podružnice, ta je prijatelj družbe, je zaveden Slovenec, ter postane tudi potem član drugih narodnih društev, ki so tudi potrebni podpore.
Ciril Metodova družba objavlja svoj mesečni promet v vseh slovenskih narodnih časopisih.
Meseca aprila t. 1. (glej »Slov. Narod« z dne 7. maja t. 1.) je bilo primanjkljaja 3054 K 27 v.
Primanjkljaj pri družbi traja že več kot eno leto. Družba porablja vsled tega volila za stavbe, pa tudi za tekoče stroške ni bilo zadosti dohodkov.
Pisatelj z Gorenjskega se boji, da bi družba ne porabila vseh volil: nasvetuje nekako štedenje. Tudi jaz sem zato. A kje se naj štedi? Vendar ne misli pisatelj na plače učitelj-stvu! Upajmo, da se zopet nekateri zaspanci zdramijo iz trdega spanja, ter tako marljivo delujejo, kakor pred dvema letoma!
Zelo koristni so za družbene člane in prijatelje družbe sploh — mesečni izkazi v »Slov. Narodu«. V teh izkazih najdemo vsak posamezni znesek darovatelja, zbirke iz nabiralnikov, zbirke časopisov, darove občin in posojilnic, prispevke za obrambni sklad itd. — Pri pregledovanju teh izkazov sem zapazil to-le:
Zelo pridno delujejo nabiralniki na Dolenjskem, pa tudi v Ljubljani. Marljivi nabiralci za družbo so zlasti učitelji in učiteljice na Štajerskem; sploh se učiteljstvo zelo zanima za družbo. Za obrambni sklad se vsak mesec precej nabere. Ta denar pa se toliko časa ne sme vporabiti, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K. Manjka nam še nad 80.000 K (glej družbeno objavo v »Slov. Narodu« z dne 20. aprila t. 1.)
Kako delujejo posamezne podružnice?
Pri nas, na Dolenjskem se prav marljivo deluje, akoravno smo reveži. Gorenjec je imovit, zasluži tudi, a za družbo stori malo, da — neka-
teri imajo popolnoma zaprte žepe, pa ne samo za družbo, temveč tudi za druga narodna društva. Evo vam nekaj tozadevnih podatkov:
V družbenem koledarju 1912, stran 111, najdem sledeče prispevke podružnic:
1. Novo mesto ženska 1264 K, Novo mesto moška 340 K, skupaj 1604 K.
Kranj ženska 277 K 65 v, Kranj moška 250 K10 v, skupaj 527 K 75 v.
Novo mesto je prispevalo torej trikrat toliko kakor Kranj.
1. Sodražica 965 K 17 v, Škofja Loka 212 K 86 v.
Sodražica je prispevala štiri — do petkrat toliko, kakor Škofja Loka. Sploh je Škofja Loka prav hladna proti družbi.
3. Metlika 566 K, Kamnik moška 91 K 80 v, Kamnik ženska 140 K, skupaj 231 K 80 v.
Metlika je prispevala dva do trikrat toliko, kakor Kamnik! Kamnik bi lahko več storil za družbo!
Iz tega je jasno razvidno, da Gorenjska ni tako delavna, kakor Dolenjska. Izgovor, da morajo Gorenjci skrbeti tudi za druga narodna društva, ne drži. Mi, Dolenjci smo reveži: a naša narodna zavednost je večja, imamo pa tudi društva, na katera smo ponosni. Zapomnimo si to-le:
Tam, kjer deluje marljivo Ciril Metodova družba, tam so zavedni narodni ljudje — tam tudi druga narodna društva prospevajo!
Poglejmo malo še našo ljubljansko okolico, ter vzemimo zopet družbeni koledar 1912 v roke!
Na strani 111 beremo: podružnica Vič prispevala 880 K. podružnica Moste prispevala 474 K 47 v, podružnica Dobrunje prispevala 441 K 20 vin.
Kaj pravite vi Ločani k tem številkam?
Na strani 113 beremo: Posavje 42 K 40 v.
Toliko se je prispevalo na Po-savju leta 1910. Koliko je dobila družba lansko leto in letos? Menda nič! Pač žalostno!
Popolnoma spe naši krasni kraji: Šmartno pod Šmarno goro in ono pri Kranju, Vodice, Smlednik, Sora, Rateče, Zabnica, Trboje, Mavčiče, Besnica in ponosni Podgorci od Cerkljan do Tržiča, i. dr. Zdi se, kakor, da ti sicer plemeniti ljudje niti
ne vedo za Ciril Metodovo družbo. Živi pa vendar tam še nekaj zavednih ljudi, samo organizirati jih je treba. Na delo, dokler je še čas! Ali v teh krajih ni nobenega, da bi osnoval podružnico?
To so moje opazke glede Ciril Metodove družbe in odgovor na članek z Gorenjskega.
Želeti je, da se še kdo drugi oglasi in opiše razmere na Štajerskem!
_ Dolenjski.
Projekt za napravo kanalov zbiralnikov ob Ljubljanici.
(Konec.)
5. Kleti. Bojazen, da bi mogla udreti vsled visoke napetosti na 28730 m nad morjem voda v kleti, ni upravičena. Razen par kleti ne bo vsled te napetosti trpela nobena stavba. V prizadetih kleteh pa bo treba izvršiti nekaj del, ki bodo izolirala te kleti, ali pa jim bo treba dno dvigniti. Sploh pa je struga Ljubljanice, kakor so to dokazali tozadevni poskusi, obdana z nepropustno skorjo in šele, če bi se odprla ta skorja, bi nastala nevarnost za par kleti.
Inženir R o t h pride v svojem izvedeniškem mnenju tedaj do zaključka, da naj se napravi zatvcrnica kakih 150 metrov pod Šentpetr-skim mostom, obrežni zidovi naj se, če mogoče, napravijo do višine 291 metrov nad morjem, zbiralnika naj se zgradita. Če le mogoče, še pred regulacijo Ljubljanice, zbiralniki naj se stekajo pod zatvornico v sredino struge, kjer odnaša potem deroča voda nesnago. Obstoječe glavne cestne kanale je zvezati z zbiralniki tako, da se stekajo ob času hudih nalivov desetkrat razredčene kanalske vode skozi izpuste nekoliko nad reguliranim dnom Ljubljanice v zajezeno vodo. Dno pri kleteh naj v prihodnje ne leži nižje kakor 28750 m nad morjem.
Zupan gosp. dr. Tavčar konstatira, da se bosta zbiralnika iztekala v strugo Ljubljanice pod zatvornico v sredino struge. Zatvornica bo imela troje vrat, ki se bodo odpirala navzgor in bo pad vode pri zatvorni-ci tako močan, da bo množina vode, ki bo poleg tega vsled zatvoritve za-tvornice v Gruberjevem kanalu mnogo večja, kakor danes, vodo iz
LISTEK.
Lepi stričeft.
(Bel - Ami.)
Francoski spisal G u y de M a u -passant. — Prevel Oton Zupančič.
Prvi del.
(Dalje.)
»Slavni reporter »Vie fran-caise« nas je danes poučil, da živi dama Aubert, katero, kakor smo poročali, je aretiral agent nevšečne nravstvene policije, samo v naši domišljiji. Dotična oseba pa stanuje na Montmartru, rue de V Ecureuil, 18. Sicer pa le predobro razumemo, kakšno korist ali kakšne koristi bi utegnili imeti uslužbenci Waltcrjeve banke od tega, da podpirajo policijsko prefekturo, ki trpi njihova trgovinska podjetja. Referent, ki ga imamo v mislih, naj bi nam rajši prinesel katero svojih senzacijonalnih vesti, ki so njegova posebnost: novice o smrtih, ki se morajo drugi dan preklicati, novice o bitkah, ki se niso bojevale, važne besede vladarjev, ki sploh govorili niso, z eno besedo vsa tista poročila, od katerih se redi »tvrdka Walter«; aH katero indi-skretnost o večerih pri raznih uspešnih damah, ali o izvrstnosti gotovih izdelkov, ki so lepi viri
nekaterim naših stanovskih tovarišev.«
Mladi mož je bil bolj presenečen nego razjarjen; razumel je samo to, da stoji v listu nekaj zanj zelo neprijetnega.
Boisrenard je povzel: »Kdo vam je dal tisti podatek?«
Duroy se ni mogel spomniti in je premišljeval. Kar se domisli:
»A, že res, Saint-Potin.« -~ Potem je prečital še enkrat članek v »Rume«; kri mu je planila v obraz, tako ga je pogrel očitek podkupno-sti.
Zavpil je: »Tako, trdijo, da sem plačan za . . .«
Boisrenard ga je prekinil: »Seveda, in to je za vas prav sitno. Šef je v teh rečeh zelo kočljiv. To bi se utegnilo v dnevnih vesteh ponavljati . . .«
Takrat je stopil Saint-Potin v sobo. Durov je skočil proti njemu:
»Ali ste videli notico v »Rume?«
»Videl; in sem prišel pravkar od gospe Aubert. Živi že, ampak aretirana ni bila. Ta govorica je brez vsakršne podlage.«
Sedaj je šel Duroy k šefu, ki je bil nekam hladen in ga je gledal z nezaupnimi očmi. Ko mu je iazložil slučaj, je gospod Walter odgovoril: »Pojdite sami k tisti dami, potem pa prekličite poročilo na tak način, da ne bodo o vas več kaj podobnega pisali. Mislim namreč na posledice. Nerodno je za list, za mene in za vas.
Na žurnalista ne sme leteti najmanjši sum, kakor na cesarjevo ženo ne.«
Duroy je vzel s seboj Saint-Po-tina za vodnika, stopila sta v voz in naročila kočijažu: »Monmartre, rue de L' Ecureuil, 18.«
V velikanski hiši sta morala plezati v šesto nadstropje.
Staruha v volneni jopi jima je odprla: »Kaj bi pa že spet radi?« — je dejala, zapazivši Saint - Potina.
Odgovoril je: »Pripeljal sem k vam gospoda, ki je policijski nadzornik, in bi rad poznal vašo zadevo.«
Spustila ju je v sobo in je pripovedovala: »Še dva sta prišla za vami, za novine, kaj vem katere.«
Potem se je obrnila proti Du-rovu: »Tak ta gospod bi rad vedel?«
»Da. Ali vas je aretiral nravstveni policist?«
Vzdignila je roke: »Nikdar nikoli ne, gospod, nikdar nikoli ne. Tako - le - le je bilo. Moj mesar dobro streže, ampak slabo vaga. To sem že večkrat zapazila, pa nisem nikoli besede prirekla; zadnjič pa zahtevam dva funta kotletov, seve, ker sta bila moja hči in moj zet pri meni, pa zapazim, da mi daje za nameček kosti od ostankov, že res, kosti od kotletov, ne rečem, ampak od mojih ne. Lahko bi si bila naredila od njih ragu, tudi ne rečem, ampak če zahtevam kotletov, potem ne maram ostankov od drugih. Jaz mu pravim da tega ne vzamem, pa me začne
zmerjati s staro babnico, jaz mu pomolim pa starega goljufa pod nos; kratkomalo, beseda da besedo, in tako vsa se ravsala, da je nabralo nad sto ljudi pred mesnico; ti so se smejali, smejali! In ta hrup je privabil stražnika, ta nama ukaže, da se morava dogovoriti pred komisarjem. Bila sva tam, in poslal nas je od sebe,, da ni nobenega obsodil. Posih-dob hodim drugam po meso, in mu ne grem več niti mimo vrat ne, da se izognem vsaki spotiki.«
Umolknila je. Durov je prašal: »To je vse?«
»To je vsa gola resnica, gospod;« — starka mu je ponudila čašo žganja, ki jo je on odklonil, a tiščala je, da naj omeni v policijskem poročilu krivo vago tistega mesarja.
Duroy se je vrnil v uredništvo in je sestavil odgovor.
»Anonimen dopisun v »Rume« je stopil na prste ter se obregnil name radi stare ženice, o kateri trdi, da jo je aretiral nravstveni policist, kar jaz zanikam. Sam sem bil pri gospe Aubert, ki ima najmanj šestdeset let, in pripovedovala mi je podrobno svoj prepir z nekim mesarjem radi tehtanja kotletov, na kar se je vsa zadeva poravnala pred policijskim komisarjem.
To je čista, gola resnica.
Kar se tiče drugih podtikanj urednika »Rume«: preziram jih. Tudi ne odgovarjam na tako pisarjenje, ako pisec skriva svoje ime.
Georges Duroy.«
Gospodu Walterju in Jaquesu Rivalu, ki sta pravkar prišla, se je zdel ta odgovor zadovoljiv, in sklenili so, da izide še tisti dan med dnevnimi vestmi.
Duroy je šel za časa domov, malo vznemirjen in razburjen. Kaj mu pač oni odgovori? Kdo neki je? Zakaj ta surovi napad? Pri srboritcih, kakoršni so žurnalisti, bi utegnila iti ta neumnost še daleč, zelo daleč. Slabo je spal.
Ko je prečital drugi dan svojo notico v listu še enkrat, se mu ie zazdela v tisku vse osatejša nego v rokopisu. Nekatere izraze, je menil, bi bil lahko ublažil.
Ves dan je bil kakor v vročici in tudi naslednjo noč je slabo spal. Z zarjo je vstal, da bi si kupil tisto številko »Rume«, ki je imela prinesti odgovor na njegovo izjavo.
Vreme je bilo zopet zahladilo, zmrzovalo je. Vodo v obcestnih jarkih je bil zasegel mraz kar na tekočem, in obrobljala je trotoarje z dvema ledenima trakoma.
Prodajalci še niso dobili časopisov in Duroy se je spomnil dneva, ko je prišel na svitlo njegov prvi Članek: »Spomini afrikanskega chas-seurja.« Roke in noge so mu drevenele, so ga začele skeleti, zlasti konec prstov; in jel je tekati okrog steklenega kioska, kjer je žedela prodajalka nad svojim ogrevalom; skozi okno ji je bilo videti samo nos in rdeča lica izpod volnene kapuce. (Dalje prihodnjič.)
zbiralnikov zelo razredčil in hitro odnesel naprej.
Mestni fizik gosp. dr. Kraje naglasa, da pomeni zgradba kanalov -zbiralnikov za Ljubljano velik napredek z ozirom na njegovo asana-cijo. S tem bo odpravljena tudi velika nevarnost ob Času epidemij, zlasti če bi nastopila kolera. Pa tudi pri drugih nalezljivih boleznih bo mogoče strugo Ljubljanice takoj izčistiti s tem, da se zatvornica odpre. Mnogo bo v sanitarnem oziru tudi pomagano mestnemu delu na Prulah, kjer se še danes nahajajo velikanske greznice. Tudi pomisleki glede drč in izpustov za silo ne morejo biti veliki, ker je pričakovati, da pride v zajezeno Ljubljanico precej čista deževnica. Vpraša samo, ali bodo ti izpusti za silo odprti, ali bodo izpeljani pod vodo. Zeli, da se izpeljejo tudi drugi kanali pod zatvornico do sredine struge. Končno izraža prepričanje, da zadostuje ta sistem za Ljubljano za dolgo časa.
Nadinženir gosp. Prelovšek pojasni, da so drče in izpusti za silo projektirani pri vsakem glavnem cestnem kanalu. Drče se začno na najvišji točki nad izlivom v zbiralnik ter se stekajo po posebnih kanalih 1 m nad bodočo regulirano strugo in 3 do 4 m pod vodo. Opozarja na to, da se bo stekala vsa voda skozi Ljubljano, ker bo zatvornica v Gruberjevem kanalu zaprta ter jo bodo odprli le ob hudih nalivih, tako da bo celo od zatvomice naprej razmerje mnogo ugodnejše, kakor je danes.
Občin, svetnik R o j i n a vpraša, kam bi se stekali kanali, če se mesto razširi onkraj Gruberjevega kanala ob Dolenjski cesti in bi tudi tam bila potrebna kanalizacija.
Nadinženir Prelovšek: Tudi na to se je mislilo pri tem projektu. Kanal bi bilo v tem slučaju speljati pod Grubarjevim kanalom, ali kakor bi kazalo, tudi nad njim. Stekal pa bi se v glavni zbiralni kanal, ki se prične pri Grubarjevem kanalu.
Občinski svetnik R o j i n a vpraša ali je vsota 700.000 K proračunje-na tudi za zgradbo drugih potrebnih kanalov, nakar mu pojasni nadinženir Prelovšek, da je ta vsota prora-čunjena samo za kanale-zbiralnike, pri čemer pa se je oziralo tudi že na razširjenje kanalskega omrežja.
Deželni stavbni nadsvetnik K 1 i-n a r konstatira, da je ta projekt pozdravljati v interesu mesta in osuševanja Barja. Zlasti pozdraviti je projekt tudi glede uspehov, ki jih pričakujemo od osuševanja Barja, ker bodo imeli Barjani ceno pot na trg. Pozdravljati pa je ta projekt tudi iz ozirov na aprovizacijo mesta, ki bo pozneje lahko dobilo z Barja mnogo več pridelkov, in posebno tudi iz ozirov na estetsko stran, ker bo Ljubljana z novo strugo zelo veliko pridobila. Glede napetja vode na višino 287*30 m nad morjem omeni, da je ta višina maksimum, da se pa lahko potom poskusov izkaže, da niti do te višine ne bo treba iti.
Trik novega projekta je, da se razbremene glavni dovodni kanali, predno se izlijejo v kanala-zbiralnika ter ta dva kanala razbremene, vsled česar edinega je mogoče napeti vodo v zajezenem delu Ljubljanice na tako višino. Pozdravlja projekt kot velik napredek v vsakem ozriru.
Nadinženir Prelovšek razjasni, da je mogoče od Jubilejnega mostu navzgor vsled visoko ležečih zbiralnikov napraviti tudi izpuste. Glavna zapreka je od Šentjakobskega mostu do Frančiškanskega mostu zlasti na levem bregu, kjer bodo
Rienzi, zadnji tribunov.
Zgodovinski roman.
Spisal Edward Lytton - Bulwer.
Sedmi del. (Dalje.)
»O, ko bi mogla moja duša govoriti,« je vzkliknila Nina. »Tvoje besede so zame blaženstvo. Ali bi se mogla dotakniti tvoje roke in pogledati v tvoje oči pa bi ne vedela, da ti je ljubša smrt kakor pa sramota. Rienzi, ko sva se ločila — z žalostjo, a ne brez upanja — kaj si mi takrat rekel ?«
""»Dobro se tega spominjam,« je odgovoril tribun. »Rekel sem ti, skrbi na cesarskem dvoru, da ne ugasne zanimanje-za našo stvar. Ti si mlada in lepa — in na dvorih je mnogo iz-pridenih sirovih čestilcev. Ne svarim te, ker bi bilo to pod mojo in pod tvojo častjo. A pustim ti moč, da moreš umreti.   In s temi besedami,
Nina,--«
»Je tvoja trepetajoča roka položila v mojo roko to-le bodalo. Živa sem — ali je treba, da še kaj rečem?«
>Moja plemenita, ljubljena Nina — povedala si dovolj. Ohrani bodalo!«
»Dokler se ne vidiva na Kapito-lu v Rimu!«
Zaslišalo e je rezko trkanje na vrata. Nina se je hitro ogrnila s pla-
dela za kanal kolidirala z deli, ki jih izvršuje komisija za osuševanje Barja. Tam je treba tudi drugače izdelanih kanalskih strani, ker so v nevarni bližini obrežnih zidov in se bo moral kanal celo deloma vzidati v obrežne zidove.
Občinski svetnik Ogrln pravi, da se bo najbrže prekoračila pro-računjena vsota 700.000 K in da bodo dela morda stala tudi LOOO.OOOK, zato se naj ta projekt opusti in naj se polože rajši kanali tako globoko, da se bodo iztekali v Ljubljanico, " ki bo tekla pod jezom, ki ga naj napravijo pri Šentjakobskem mostu, K tem delom naj prispeva tudi komisija.
Nadinženir Prelovšek mu pojasni, da v prvi vrsti ni taksirati teh kanalov - zbiralnikov tako, kakor druge kanale, ker so ti kanali vse kaj drugega, kakor navadni cestni kanali. Tudi se ni bati, da bi se vsota 700.000 K prekoračila, ker je ves proračun napravljen na podlagi dunajskih cen.
Kar se pa tiče naprave zatvorni-ce pri Šentjakobskem mostu in izpeljave kanalov v strugo Ljubljanice pod zatvornico, tega mestni občinski svet ne more vzeti na svojo vest, ker bi to bila večna nevarnost za Ljubljano. Delo, k) je je treba izvršiti sedaj, ni samo za nas, marveč tudi za vse zanamce, ki bi nas preklinjali, če bi izvršili tako neopravičljivo izpeljavo kanalov.
Ako se ne zgrade zbiralniki, je vrhu tega nedopustno, zajeziti Ljubljanico skozi mesto; in pogled na regulirano ozko in globoko, breznu podobno strugo, bi bil silno neestetičen. V poletnem času in posebno ob suši, bi bilo vsled regulirane struge in večjega padca, le na robu obrežnih zidov stoječim omogočeno videti nekoliko tekoče vode. Ta mala voda bi si sčasoma napravila svojo posebno vigujasto pot, tako da bi na marsikaterih mestih dotoki hišnih in tudi cestnih kanalov ostali popolnoma na suhem. Sanitarni nedostatki, ki bi na ta način nastali, se ne dado opisati.
Občin. svet. O g r i n pravi nadalje, da pozneje ne bo več mogoče prati v Ljubljanici.
Župan pojasni, da pranje v Ljubljanici danes nikakor ne olepšava slike ob obrežju, da pa je danes, ko se iztekajo kanali v Ljubljanico in ko pero perilo večinoma ravno v neposredni bližini teh iztekov, pranje v Ljubljanici celo iz sanitarnih ozirov škodljivo. Našlo se bo nadomestilo za sedanje pranje v Ljubljanici, voda v zajezeni Ljubljanični strugi pa bo morala ostati kohkor mogoče čista. Če bi se dovolilo pranje v strugi, bi imeli sredi Ljubljane v 14. dneh gnojnico. Od komisije pa ne moremo zahtevati, da bi strugo vsakokrat izprala, kadar se nabere dosti nesnage vsled pranja.
Občin, svetnik Bahovec se zavzema za zatvornico pri Šentjakobskem mostu, češ, da bosta Gra-daščica in Mali graben nanesla toliko materijala, da bo tega materijala polna struga, zlasti ob jezu, ker ne bo mogel naprej.
Nadinženir Prelovšek mu pojasni, da je stavljen že v vodo-pravni obravnavi zaradi zatvornice pogoj, da mora stavbni gospodar odstraniti vse snovi, ki se nabero vsled zatvornice. Da bi se pa zasula struga zlasti ob zatvornici, je prazna bojazen. Samo Gradaščica nosi s seboj več materijala. Voda pri zatvornici pa ne bo stala in padala čez njo, kakor čez kak jez, marveč, ker bo zatvornica od spodaj odprta,   bo ves
ščem in se pokrila s širokim klobukom.
»Skoro bo polnoči,« se je oglasil ječar.
»Ze grem,« je rekla Nina in obr-nivši se k Rienziju je šušljala: »In ti moraš svoje misli zbrati. Oboroži svojega sijajnega duha. Ah — kaj se morava že zopet ločiti? Kako mi ugaša pogum.«
Navzočnost na vratih stoječega ječarja je vzela slovesu grenkobo s tem, da ga je skrajšala. Paž je jetniku poljubil roko in je zapustil celico.
Ječar se je trenotek obotavljal, potem je položil na mizo pergament — pozivnico pred sodišče, določeno za preiskavo proti tribunu.
VI.
Slutnja ne vara. — Ma-šnik in vojak.
Gredoč po stopnicah nizdol, je Nina srečala Alvareza.
»Lepi paž,« je rekel Španec veselo, »ti se torej zoveš Villani, kakor si rekel, Angelo Villani. Zdi se mi, da poznam tvojega bratranca. Bodi tako prijazen, mladi gospod in stopi v to sobo, da izprazniva vrč vina na zdravje tvoje dame. Rad slišim kake novice o svojih starih prijateljih!«
»Drugikrat,« je rekel laži-Angelo in se zavil še tesneje v svoj plašč. »Pozno je že in meni se mudi.«
»Ne,« je rekel Španec. »Tako lahko mi pa ne uideš. Krepko je prijel Nino za ramo.
materijal, ki bo prišel po Ljubljanici, šel tudi naprej. To bo šlo s tako ve-
hemenco, da ni mogoče, da bi v strugi kaj obležalo.
Občin, svetnik Bahovec se s tem pojasnilom zadovolji.
Deželni stavbni nadsvetnik K1 i-nar doda, da bo voda odnesla ves, nabrani materijal, če se bodo pri visoki vodi odprla vsa vrata zatvornice.
Občin, svetnik Marinko vpraša, če se kanali ne bodo zamašili, nakar mu pojasni nadinženir Prelovšek, da kažejo profili zbiralnikov, posebno onih večjega premera, čez navadno mero zvišano jajčasto obliko, to pa vsled tega, da je omogočena hoja po zbiralnikih v svrho revizije in snaženja. Dimenzije posameznih zvišanih jajčastih profilov znašajo 100/200 cm 90/180—90/150 cm, tako da je mogoče delavcu z orodjem hoditi po kanalu.
Občin, svetnik P a m m e r želi izvedeti, kdaj bi bilo mogoče začeti z delom.
Glede na to mu pojasni inženir R o t h, da bi bilo mogoče začeti z delom že danes, ker je gradivo, ki je potrebno za zgradbo kanalov, popolno in so tudi načrti za regulacijo popolnoma izdelani. Podatki so vsi zanesljivi in točni. Treba pa je še razpisa, vsled česar zadeli še ni mogoče začeti takoj. Dela sama pa se bodo izvršila coram publico, da se bo vsak lahko prepričal o njih temeljitosti.
Deželni stavbni nadsvetnik K1 i-n a r želi, da bi mestni magistrat, oziroma njega stavbni urad dovolil vpogled v načrte, tudi »Društvu inženirjev in arhitektov«, kar župan rade-volje obljubi.
Zupan se nato zahvali vsem udeležencem posvetovanja, zlasti inženirju Rothu. Delo je za Ljubljano tako velikega pomena, da se nam ne sme ponesrečiti. Zato tudi z veseljem pozdravlja prošnjo »Društva inženirjev in arhitektov« ter je prosi, da posvete njegovi člani vso pozornost temu, za Ljubljano velevažnemu vprašanju s strokovnjašltega stališča. _
Reformni srednješolski zavodi in naši odnošaji.
Spisal prof. Josip W e s t e r. I.
A. Gimnazije in realke.
Do leta 1908 smo imeli v naši državni polovici dva tipa srednjih šol: gimnazijo in realko. Nekatere gimnazije so imele v nižjih štirih razredih risanje kot obvezni učni predmet; to so bile takozvane realne gimnazije, ki pa jih smemo šteti z vso pravico med gimnazije, zakaj v višjih razredih se njih učni načrt popolnoma strinja z gimnazijskim.
Osnova gimnazijam je podana z odi. naučnega ministrstva z dne 15. sept. 1849, štev. 4667 v takozvanem organizačnem osnutku« (Organisa-tionsentwurf). Ta osnutek je ostal skoz 60 let in dalje do danes kot splošno veljavni učni načrt. V tem je izražen namen gimnazije s sledečimi besedami: »Višja splošna izobrazba na podlagi bistvene uporabe starih klasičnih jezikov in njih slovstva; s tem obenem priprava za vseučiliške študije«. — Popolna gimnazija obstoji iz 8 razredov: 4 tvorijo nižjo, drugi 4 višjo gimnazijo.
Nižja gimnazija pripravlja za višjo; vendar dosega s tem, da vsak učni predmet relativno zaokroži in
»Izpusti me, gospod,« je ponosno velela Nina, ki bi se skoro zjokala, tako razburjeni so bili njeni živci. »Ječar — na tvojo odgovornost — odpri vrata!«
»Tako vročekrven!« je dejal Alvarez, ki se je čudil toliko dostojanstvenosti navadnega paža. »Nisem te hotel razžaliti. Ali te smem jutri obiskati?«
»Jutri — da,« je rekla Nina, ki je že komaj čakala, da bi odšla.
»Med tem te pa spremim do doma,« je dejal Alvarez. »Spotoma se lahko še kaj pomeniva.c
Ne da bi se zmenil za ugovore Nine, ji je sledil.
»Tvoja milostiva je jako lepa,« je govoril. »Njena najmanjša želja je najodličnejšim plemičem v Avignonu ukaz. Mislim, da je iz Neapolja — kaj ne? Kaj si nem, lepi mladenič?«
Ni bilo odgovora, domnevani paž je bežal, da ga je počasi Španec komaj dohajal. Vse prizadevanje Alvareza ni nič pomagalo; prišedši do palače gospe Cesarini, je Španec spoznal, da mu je paž utekel v hišo.
»Kuga naj vzame tega dečaka,« se je ljutil Alvarez. »Ce se bo kardinalu tako godilo, kakor njegovemu slugi — potem bo eminenca srečen.«
Španec se ni nič veselil razgovora s kardinalom, ki Je zmožnosti svojih uslužbencev vedno sodil le po njihovih uspehih. Stopivši v sobo, je Alvarez našel kardinala v resnem in živahnem pogovoru z nekim kavalir-Jem, ki je imel zavihane brke in ki se
zaključi, enotno splošno izobrazbo, ki je za večje število življenjskih poklicev zaželjena (»erwunschlich«) in zadostna (»ausreichend«).
Višja gimnazija pa nadaljuje ta pouk na bolj znanstven način in je takorekoč pripravljalnica za univerzo.
Učni predmeti za gimnazijo so: a) splošno obvezni: verouk, latinščina, grščina, učni jezik (pri nas nemščina in slovenščina), zgodovina, zemljepis, matematika, naravoslovje, prirodopis in kemija, modrosl. propedevtika; v novejši dobi (po novem učnem načrtu) tudi še: lepopis-je, risanje, telovadba; — b) relativno obvezni so deželni jeziki (v posameznih kronovinah različni); — c) prosti predmeti: moderni jeziki (pri nas na poedinih zavodih francoščina in laščina), petje, stenografija, dež. jeziki (ponekod); opisna geometrija; fizikalne vaje (ponekod); prostoročno risanje in telovadba, (dokler se ta dva predmeta ne uvedeta kot splošno obvezna v smislu novega učnega načrta). — Taka gimnazija, ki jo zo-vejo tudi »humanistično«, obstoji bistveno neizpremenjena že dvainšest-deset let, dve človeški generaciji sta se izobraževali na podlagi tega načrta, skoro že osem Študijskih kolobarjev (turnusov) po 8 let je dovršenih.
Drugi tip dosedanje srednje šole tvori realka.
Kot organizačno osnovo za realke ima skoro vsaka kronovina svoje deželne zakone, ki so bili potrjeni okoli 1. 1870. Samo za realke na Kranjskem, Goriškem in v Trstu so izšle posebne ministrske naredbe v 1. 1870—72; tako velja na pr. za realko v Ljubljani min. naredba z dne 31. maja 1871, štev. 2431. Po tem takem so realke v primeri z gimnazijami dokaj mlajši zavodi; najstarejši štejejo nekaj več ko 40 let svoje zgodovine.
. Namen realke je: 1. podati splošno višjo izobrazbo s posebnim ozirom na matematično-naravoslov-ne stroke; 2. pripravljati za višje strokovne šole, t. j. za študije na politehničnih visokih šolah, na gozdarskih in rudarskih akademijah itd., torej za višje šole, temelječe na realnih učnih predmetih.
Popolne (velike) realke imajo po 7 razredov in se dele v nižje in višje realke. Nižja realka (4-razredna) pripravlja za višjo in nudi do neke stopinje zaokroženo višjo izobrazbo tistim, ki hočejo, dokončavši te razrede, stopiti v praktično življenje.
Višja realka (3-razredna) izpopolnjuje učno snov nižje realke in pripravlja zlasti za višje študije, temelječe na matematično-naravoslov-nih vedah. Višja realka ne obstoji (kakor tudi ne višja gimnazija) sama za se, ampak je vedno v zvezi z nižjo realko ali pa tudi s štirirazredno realno gimnazijo (starega tipa).
Učni predmeti na realki so (slično ko na gimnaziji) a) obvezni: verouk, jeziki (učni jezik, deželni in modemi jeziki), zgodovina, zemljepis, matematika, prirodopis, kemija, fizika, opisna geometrija, prostoročno risanje, telovadba. — Kar se tiče učnega, oz. deželnega in modernega jezika, veljajo v raznih kronovinah posebne naredbe. — b) Relativno obvezni (v raznih deželah razni). — c) Neobvezni ali prosti (različno). — Na realki torej v jezikovnem pouku ni tiste enotnosti, kakor je na gimnaziji; naravno, ker so realčni zakoni v posameznih deželah v soglasju s praktičnimi potrebami dotičnih   pokrajin.   In prav v tem tiči
mu je izpod plašča blestel oklop. Alvarez se je zadovoljno umaknil, kajti misli kardinala so se bavile v tem trenotku s povse drugimi stvarmi in ne z ljubeznijo in ostale so osredotočene na te stvari vso noč.
Pogovor med Albornozom in njegovim gostom je bil kmalu končan in tujec je vstal.
»Sodim, gospod kardinal,« je rekel tujec, opirajoč se ob kratki široki meč, »da bova kupčijo srečno sklenila. Dajte desettisoč goldinarjev in moj brat zapusti Viterbo in ponese gromske strele svoje čete v Rimini. Vi z vaše strani . . .«
»Pa se zavežemo,« ga je prekinil kardinal, »da cerkvena armada i ne bo nikjer ovirala vojnih podjetij vašega brata — med nami je torej . mir. Vojak razume vojaka.«
»Beseda Gilesa Albornoza, sina kraljevske rodovine aragonske, jamči, da kardinal ne bo prelomil zvestobe,« je vitez smehljaje odgovoril. »Pogajal sem se namreč z vami ne kot s kardinalom, nego v vaši prejšnji lastnosti.«
Alhornoz je bil prevelik politik, da bi bil na to razlikovanje kaj omenil. Dal je tujcu roko in ta jo je poljubil z veliko spoštljivostjo. Kmalu potem so zvenele njegove ostroge na stopnicah.
»Zmaga!« Je zaklical Albornoz in je razprostrl roki. »Zmaga — zdaj si moja.«
Kardinal je naglo vstal. Spravil Je svoje papirje v železno skrinjo,
prednost realnih studii pred gimna-zialnimi.
B. Reformni zavodi.
Kakor znano, Je zborovala na Dunaju v dneh gd 21. do 25. januarja 1. 1908 od naučnega ministrstva sklicana srednješolska enketa, katere so se udeležili poleg šolnikov zastopniki ministrstva, znanstveniki, pedagogi in visokošolski profesorji, vojaški dostojanstveniki itd., tudi zastopnice ženskih vzgojevainih zavodov.
Uspeh te enkete se je pokazal še isto leto v naredbah naučnega ministrstva z dne 8. avgusta 1908, štev. 34.180. S tem odlokom se je namreč načelno dovolilo, da se smejo (poleg obstoječih 4-razrednih realnih gimnazije; že 1. 1907 je bilo naučno zirani osemrazredni zavodi, t. J. osemrazredne realne gimnazije (tip A). Razun teh se sme tudi poskusiti z reformnimi realnimi gimnazijami (tip B). To sta dva nova reformna tipa srednje šole. Tretji pa je takozvani »dečinski tip« (tip C) realne gimnazije; že 1. 197 je bilo naučno ministrstvo dovolilo, da se občinska realna gimnazija v Dečinu ob Labi preosnuje v višjo realno gimnazijo s posebnim učnim načrtom. Sedaj je ta zavod v upravi države in tvori takozvani »dečinski tip«.
Tako torej imamo v državi troje vrst reformnih zavodov. Ze ta trojnost kaže, da se sedaj še poskuša, kateri tip se najbolje obnese. A že vsa znamenja kažejo, da se bo najprej in najbolj udomačila osem-razredna realna gimnazija (tip A). Po statističnem pregledu za leto 1910/11, izdanem od naučnega ministrstva v naredbenem listu dne 15. januarja 1911, je bilo v tostranski državni polovici 296 gimnazij; med temi 21 malih gimn., dve 4-razr. realni gimn. (starega značaja), 3 male realne gimn., 215 velikih gimn., 4 realne in velike gimnazije, dve veliki realni gimn. (star. znač.) 47 osem-razr. realnih gimn. (tip A) in dve reformni realni gimnaziji (tip B). Med temi se preosnavlja 34 hum. gimnazij v realne, oz. reformne gimnazije in štiri realke v realne, oz. reform, gimnazije.*
Preden se spustimo v nadaljnje razmotrivanje, je treba te zavode točneje označiti po njih bistvu In učnem načrtu.
Tip A. Realna gimnazija ima 1. osem razr. (prejšnja realna gimn. le štiri nižje); 2. od 3. razr. dalje se poučuje mesto grščine kak modemi aH deželni jezik (franc, angl., ital. itd.); 3. realnim učnim predmetom je dolo-
* Statistični pregled za pričetek 1. 1911/12 je objavil naredbenik naučnega ministrstva št. 1 z dne 1. januarja 1912. Na podlagi teh podatkov je stanje srednjih šol v Avstriji v tekočem šolskem letu sledeče: Vseh gimnazij je 316; med temi 20 malih gimn., 2 štirirazr. realni gimnaziji, 4 male real. gimn., 218 velikih gimnazij, 4 realne in vel. gimn. 2 veliki real, gimn. (starega tipa), 62 osemrazr. gimn. (tipa A) in 4 reformne realne gimnazije (tipa B). Potemtakem je poskočilo skupno število gimnazij od lani letos za 20 zavodov; prirastek 8-razr. realnih gimn. je 15 zavodov, reformnih realnih gimn. 2 zavoda. — V presnavljanju v 8-razr. real. gimn. je 33 gimnazij in 3 realke; razun tega se nadaljujejo realne paralelke na 7 gimnazijah; v reformno gimn. se presnavljata 2 realki, v realno gimn. dečinskega tipa pa 1 gimnazija J. W.
odprl skrita vratca in stopil v sobico, ki je bila bolj podobna meniški celici, kakor prebivališču znamenitega kneza. Nad čisto navadnim, iz desk napravljenim ležiščem so viseli meč, bodalo in preprosta podoba bogorodice. Ne da bi poklical Alvareza, se je kardinal razpravil in je čez nekaj trenotkov trdno zaspal.
VIL
Vancluse. — Obnovljenje starega po« znanstva.
Naslednjega dne je vitez, ki smo ga spoznali v prejšnjem poglavju, že zgodaj zjutraj jezdil po prijazni zeleni stezi nekaj milj od Avignona. Prišel je končno v divje romantično dolino, po kateri teče ona prelestna reka, Čije imenu so Petrarcove pesmi pripomogle do slave. Po skalah zavarovana in med Čarnimi bregovi, okrašena z vodnimi cvetlicami je tekla tod kristalnočista Sorgia. Od tod naprej je pokrajina postala mračna. Vsakovrstne fantastične skale so stisnjevale dolino, iznad teh skal pa Je šumelo nešteto potočkov. Kjer je bila scenerija najbolj divja, tam se Je dolina naenkrat razširila in se spremenila v lep, obdelan vrt, kjer je izpod zelenja gledala majhna nizka hišica. Jezdec Je bil v dolini Vanch> se in pred njim sta ležala vrt in hiša Petrarce. Malomarno je Jezdecev pogled objel ta kraj in samotnega Človeka, ki Je zamišljen stal na bregu reke, potem Je nadaljeval svojo pot
čen širši obseg in odmenjeno več
časa.
Tip B. Reformna realna gimnazija je na nižji stopnji (4 razr.) nekaka nižja realka, torej brez latinščine In brez grščine; višja stopnja (4. razr.) pa dobi gimnazialni značaj s tem, da se poučuje od 5. razr. dalje latinščina kot obvezni predmet; grščine se sploh ne uče, a mesto nje kakega modernega ali deželnega jezika.
Tip C. V prvih dveh razredih so še učenci združeni in se uče vsi po enotnem načrtu, tudi latinščine. V tretjem razredu se učenec odloči ali za gimnazlalno ali za realno smer; v prvem slučaju se uči grščine, v drugem pa francoščine kot obveznega predmeta, dočim ostane v ostalih predmetih pouk skupen.
To velja za 3. in 4. razred. V 5. razredu pa se prične popolna delitev: realisti opuste lat. kot obvezen predmet, a se je uče lahko Še nadalje neobvezno: zato pa se uče tekom višjih 4 razredov še angl., kemije in opisne geometrije. — Gimnazialci pa se uče še nadalje latinščine; prost predmet postane zanje prostoročno risanje, ki je v nižjih razredih za vse obvezno: razun tega se lahko uče franc, angl., opisne geometrije in kemičnih vaj kot prostih predmetov. V višjih razredih je torej popolna delitev v realni in gimnazialni oddelek; od 1. 1910/11 pa imajo na tem zavodu še poseben realno-gimnazia-len oddelek, torej trojno cepljenje (»dreifache Gabelung«).
(Dalje prihodnjič.)
Socijalni pregled zagorskega proletarijata.
Z ozirom na v »Slovenskem Narodu« od sobote, dne 11. maja t. 1., št. 108, tretji stolpec na drugi strani, pod gorenjim naslovom in debelo tiskanima podzaglavjema »Sodrug Mrak« in »Res je, da bi kmalo pozabili« objavljeni beležki, zahtevam, sklicuje se na § 19. tiskovnega zakona, da v zakonitem roku, na ravno-istem mestu in z enakimi črkami objavite naslednja   stvarna popravka:
»Sodrug Mrak . . .« Ni res, da se mi je v Zagorju kdaj kaj nepri-ličnega zgodilo — res pa je, da se mi v imenovanem kraju ni nikdar nič nepriličnega zgodilo.
»Res je, da bi kmalo pozabili...« Ni res, da bi, kakor to pod celotnim člankom podpisani »Opozicijonalci jugoslov. soc. dem. stranke« v Zagorju namigavajo, bili v stanu, če bi prišel v Zagorje, povedati mi kake »grehe, ki so zelo umazani« — temveč je res, da imam v oziru na moje nekdanje poslovanje kot šef-ured-nik »Tobačnega delavca« popolnoma čisto vest in mi torej zato ni treba hoditi v Zagorje.
Z odličnim spoštovanjem
Ivan Kocmur.
V Ljubljani, 11. maja 1912.
Italijanska - turška vojna.
V Egejskem morju.
Italijanski admiral Viale poroča, da je dospela vojna ladja »Napoli« včeraj zjutraj pred otok Piscopi, vojna ladja »Roma« pred otok Nisvros in vojna ladja »Pisa« pred otok Ka-lymnos. Vojna ladja »San Marco« je dospela pred otok Leros, »Amalfi« pred otok Patmos. Vojne ladje so pozvale turško vojaštvo na teh otokih, da naj se uda. Oblastvene organe in turške vladne uradnike so vjeli in vkrcali na raznih ladjah. Med vjetimi so trije kajmakami in 4 mudirji.
Kakor poročajo iz Smirne, je dospelo tja včeraj zjutraj 20 italijanskih vojnih ladij, ki so nato zopet odplule v južni smeri.
Baje so Italijani zasedli tudi otoke Scarpanto, Kasos in Kasteloriso. Vsi ti sedaj zasedeni otoki tvorijo v družbi z Rodosom in otokom Stam-palia vrata v Sredozemsko morje, vsled česar Turčija ne bo mogla od-poslati niti ene ladje proti Libiji.
Kakor poroča »Sabah«, se potrjuje vest, da je bil vali turškega ar-hipela Subbi beg od Italijanov vjet. Vali je bil pred par dnevi nadzoroval otoke v Arhipelu ter je skušal, ko se je vrnil, priti k turškim četam v gorah, kar pa so italijanski vojaki preprečili. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Rima, da so Italijani zasedli tudi njegovo premoženje v znesku treh milijonov lir ter to vsoto dodelili državnemu zakladu. Ta vest je malo verjetna, ker je v direktnem nasprotju z jasnimi določbami mednarodnega prava, ki zahteva, da sovražnik tudi v vojnem času respektira privatno premoženje.
Izgnani Italijani.
Turški ministrski svet je sklenil izgnati vse Italijane, ki žive v Carigradu, kakor hitro zasedejo Italijani še kak otok v Egejskem morju.
Mirovno vprašanje.
Kakor poroča zastopnik pariške poročevalske centrale, dospe novi nemški poslanik še danes v London. Marschall ima baje nalog, da pritisne pri sporazumu med Nemčijo in Anglijo na italijansko vlado, da jo pregovori k skorajšnemu sklepu miru. Turška vlada se je baje izjavila Marschallu nasproti za sprejemljive mirovne pogoje.
Štajersko.
Iz Celja. Piše se nam: Danes, 13. maja, so naši nemški nacijonalci priredili po dvojezičnem Celju cvetlični dan za »Schulverein«. Vse nemške lepotice (!) so nabirale po ulicah s cvetlicami za to napadalno, narodnostno hujskarijo sejoče društvo. Častnikom 87. pešpolka, kolikor jih je tu v posadki, bi človek prisojal, da se ne bodo udeleževali in podpirali prireditve, ki je naperjena proti večini spodnještajerskega prebivalstva, proti narodu, čegar sinovi služijo cesarja baš v 87. pešpolku. Ali kaj še! Dopoldne sem bil priča jako vabljivemu prizoru. Trije častniki 87. pešpolka, dva poročnika in en nadporoČ-nik, so letali z dvema dekletoma sem in tja po Kolodvorski ulici ter prodajali cvetlice. Eden je celo imel košarico s cvetlicami okrog vratu. I Iz Celja. V soboto se je pričelo na Meščanskem strelišču v Zavodni tekmovalno streljanje v spomin stoletnice obstoja nemškega strelskega društva. Udeležba ni videti baš obilna, očividno je mnogo napovedanih gostov iz strahu pred — Celjani izostalo. Med onimi, ki so prispevali za tekmovalne nagrade, vidimo tudi štajerski deželni odbor. Očancem v štajerskem deželnem odboru se še torej ne godi baš slabo, ker lahko za nepotrebne stvari zapravljajo denar davkoplačevalcev. Bo jih treba še temeljitejše izstradati.
O občinskih volitvah v Kainnici pri Mariboru   čitamo   v »Stiaži«: j »Zadnji teden, posebno pa dan pred volitvijo, so švigali Mariborčani (to se pravi mariborski Nemci) od volil-I ca do volilca. Posebno se je obdelovalo nevedne in omahljivce s sladko vinsko kapljo. Pri agitaciji za nem-škutarsko stranko so se največ trudili c. kr. davčni uradnik D o I e č e k, nadučitelj Iiofbauer, bivši • častnik Zergolern,   trgovca Uri-b i t s c h in P o s c h iz Maribora ter klobučar B r e g a r iz Maribora. Slovenci smo bili prepričani, da če zmagamo, bodemo vočigled nasilni agitaciji nasprotnikov zmagali v 3. razredu s skromno večino. Ko smo j^a zvedeli, da so nasprotniki s pomočjo vina, šnopsa in guljaža dobili na svojo stran nekaj   nezavednežev, smo vedeli, da propademo.  Naši Kandi-datje v 3. razredu.  Ledenik Jožef, Tllebič Ivan in Maček Juri so dobili 24, nasprotniki po 28 glasov. Naskočili smo tudi 2. razred, v katerem je šlo le za par glasov. Razmerje je bilo tudi pri izidu 8: 11. Slovenci Šede-nik, Lorbek in Doško so dobili 8. nasprotniki 11 glasov. V 1. razredu se Slovenci volitve nismo udeležili, ker razpolagamo samo z 2 glasoma od 11.« Slovenskim agitatorjem, kandidatom in vsem. ki so se  trudili za zmago slovenske stvari v Kamilici, gre vse priznanje. Vedar pa ne smemo prezreti enega: naše delo in naš napor ne bode nikoli imel   v okoliških občinah   mariborskih uspeha, ako se bodemo zanimali   za stanje naših volilcev le takrat, kadar je :'e treba v bitko. Nemce smo s svojimi nastopi v Krčevini, Kamnici, Tezni, Rošpohu itd. opozirili, da hočemo v teh občinah kaj veljati — in ne dvomimo, da bodo ti sedaj napeli vse sile za gospodarsko in politično organizacijo svojih volilcev, osobito pa se bodo vrgli na   znano fabrikar'jo volilcev, tako da se bodo v prihodnje Čutili varne. Posnemajmo jih! Vpitje o volilnih goljufijah nasprotnikov m agitacija edinole ob volitvah i*e bo nemŠkutarjem prav   nič škodovala. Treba bo za Maribor in okolico posebne gospodarske obrambne orga- j nizacije ali pa energično delujočega narodnega sveta, v katerem bodo zastopani vsi mariborski   politični in gospodarski činitelji. j
Več dela. Iz Maribora nam pišejo:   V uvodniku zadnje »Straže« se bavi člankar z občinskimi volitvami v Kamnici pri Mariboru. Clankarje-va  izvajanja so mestoma preveta nekega optimizma, ki vzbuja v človeku vse preje kot dobro, zadovoljno razpoloženje. Ker gre za narodno ogroženo okoliško občino, nočemo vzeti v pretres strankarsko-politič-nega momenta, marveč zgolj le na-rodnoobrambnega. In tu ne moremo j prihraniti klerikalcem   očitanja.   Že I pred enim letom so si klerikalci la- I stili nekako suvereno pravico skrbe-ti za narodnostno dobrobit Kamnice; j proglasili so jo za nekako neomejeno I svojo domeno. Govorili so na »sho- I dih«, pisali o dobrouspelih sestankih, prireditvah itd. V svet so vrgli vesti, I polne zmagoslavlja in ml — smo Hm I verjeli! Pa glejte čudo — prišel je 9. I
maj in v Kamnici so zmagali nem-škutarji. V Mariboru in njegovi okolici smo prišli do trenotka, v katerem se mora stanje Slovencev ali obrniti na bolje ali pa — na slabše. In ravno zato so nam besede ostre in pikre. Maribor in njegova okolica potrebujeta — in to nujno — krepkih, neomahljivih, a pred vsem svežih moči, katerim bode prva in zadnja naloga, dvigniti in utrditi narodno zavest Slovencev. Prepričani smo, da nam bode odgovorila »Straža«, da dela S. L. S. v to svrho z vsemi močmi. Ne, to ni res. Veliko razburjanja na dan volitev, veliko očitanja dan pozneje, a preje? Celo leto je bila Kamnica — kot najbliže ležeči kraj — zapuščena, dremala je ter čakala — bojda samoobsebi umevno zmage pristašev S. L. S. pri občinskih volitvah. A »Stražini« gospodje ne delajo radi tam, kjer je težko in takrat, kjer in kadar treba zastaviti sile za kaj drugega kot politično koritarstvo. Tokrat so kamniški nemškutarji zmagali le s par glasovi večine. Slovenski naskok je bil vkljub nebrižnosti klerikalcev m ostalih mariborskih »zavednih« Slovencev še dokaj časten, kar pa pride na račun kamniških Slovencev samih, a ne na račun »S. L. S.« Res je, da je opažati neko veselo bojno razpoloženje povsodi na deželi, a kaj, ko tega razpoloženja ne izrabljamo pravočasno niti ga ne skušamo poglobiti, poostriti takrat, ko je prilika dana. Kamnica sama pa je zopet enkrat živ memento Slovencem v Mariboru, kako nujna potreba ie že postal — boj in prebujenje iz nezaslišane apatije, v katero smo — žal — v zadnjem času zabredli.
Značilna sodba. Iz Maribora nam pišejo: Pred par večeri nas je sedelo v restavraciji Južnega kolodvora družba Slovencev. Pridružil se nam je v Mariboru dobro zran in v najširših krogih vrlo spoštovan Nemec, krščanskosociialnega oolitič-nega prepričanja. Kmalu smo zašli v prav živahne razgovore o tem in onem in končno tudi na politično življenje med nami Slovenci. Gospod, ki mnogo potuje po Slov. Stajerju, Kranjski in Primorski, je rekel z resnim sočustvujočim glasom: »Če f.r-čete živeti in imeti kot majhen narod življenje tudi za bodočnost, potem se najpreje iznebite nadvlade in vpliva — vaše slovenske klerizije. Kajti ta vam demoralizira ves narod moralno in fizično (»sie demotali-siert Fuch die Nation phvsisch und moraliseh«). Brez nadaljnega komentarja.
Priznanje. Iz Maribora nam pišejo: »Straža« z dne 12. aprila piše pod naslovom »Mariborski Sioven-ci«: »Ako opazujemo pokret maii-borskih Slovencev, pridemo do prepričanja, da stoje na vrhuncu takozvane moderne kulture. Oni so internacionalni, interkonfesionalni, plavajo sploh nad vsakim še sedaj vdo-mačenim naziranjem« .Vemo. pr^-ti komu je obrnjena ost, vendar da se proti zopetnemu repenčenju »Straže« zavarujemo, bodi tem potom stavljeno vprašanje: Kdo je našim desolatnim razmeram v Mariboru največ in najbolj kriv.« Vsak poštenjak, če ni črno lakiran, nem bode takoj odgovoril, da oni, ki gredo za S. L. S. Ona je bila. na kar Te prizadevanje se je pričel boj Slovenca proti Slovencu v Mariboru. Saj je bil vendar prvi korak, ki ga je storila v Mariboru — narodno izdajstvo. Ali ne, gospoda.« Morda, če vam ni lanska avgustova vroč:na za-parila preveč možganov, se še spominjate zadnjih državnozborskih volitev, ko ste bili med Slovenci pač jedini, ki so vrgli puško v koruzo in — volili nemškonacijonalno. Ali ne. Ali se vi ne spominjate gobovih »ukazov« nj. prevzv. knezoškofa, štiriindvajset ur pred volitvam. Molčite torej z očitanji: »Kdor ,ma maslo na glavi, naj ne hodi na soln-ce ...«
Zopet ogrožena slovenska postojanka. Iz Maribora nam pišejo: Z vedno hujšo silo in podvojeno nestrpnostjo trka nemška brutalnost na najizpostavljenejšo severno točko slovenske posesti — Slov. Gorice. Korak za korakom napredujejo oni in ped za pedjo domaČe, siovenske zemlje jim prepuščamo mi. Ne dovolj na tem, da, v Mariboru samem drfi-mo razun »Družbe sv. Cirila in Metoda« roke križem in se naslajamo v presladki narodni mlačnosti, puščamo celo, da nam v neposredni bližini roka tujčeva, roka nemških brez-domovincev, grabi in krade kos za kosom. V kakšni nevarnosti je naša posest v St..Ilju! Komaj se držimo, a kdo, kdo se da vzdramiti, preprosto, da bi šel tjakaj in dramil sistematično naš rod.« In sadovi te malomarnosti, Glejte jih! Ze napreduje nemški naval ob železni cesti, že se je vgnejdil v divni Pesnici! — Začeli še nismo niti v najbližnji okolici in Že se prirejajo med našimi someščani, med Nemci, nove zbirke za Kern-stockovo šolo v Pesnici. In kakšen aparat je na delu! Od obitelji do obi-; telji pobirajo naši narodni nasprot-
niki teden za tednom in plačilo truda — mastni tisočaki. Vsako društvo tekmuje, da bi nabralo čim večje, čim izdatnejše vsote in vrhu tega si pomaga še s koncerti in predstavami, katerih čisti dobiček odpade potem namenom germanizacije. Ker z lastnimi močmi ne morejo, so naprosili igralce graških odrov, da jim pomo-rejo vprizori na mariborskem odru Anzengruberjevo dramo »Der Pfarrer von Kirchfeld« k po-vzvišenju nabranega sklada. Toda, dobro Vedoči, da nas ne hipnotizira nič bolj, nego če jim govori sin lastnega naroda, poklicali so tudi še župnika Kernstocka, tega slavnoznane-ga Slovenožrca, da spregovori »ein packend Mahnwort« v Pesnici, nemški predstraži. Tako daleč smo torej srečno dospeli. Zopet je zavzdignil nemški Miha svoj bič in kmalu nas vseka zopet po členu našega narodnega telesa, če se v dvanajsti uri ne zavemo in ne dvignemo proti temu novemu nasilju glasen protest. Se ni prepozno, a kmalu, le prekmalu bode, če ne pohitimo še pravočasno v Pesnico ter započnemo boj v obrambo naše narodne svetinje tik pred vrati Maribora samega. Pustimo komoditeto in posvetimo vsaj nedelje in praznike v narodno probujeval-ne namene.
Iz Maribora. »Marb. Zeii.« poroča, da je v samostanu šolskih sester v Mariboru znova izbruhnila škrlatica, katera je že pobrala eno dekle, neko Plevčak iz rogaška okg-lice. List silno ostro graja sanitetne razmere v tem zavodu in zahteva radikalnih sredstev za njih zboljšanje. Obenem seve — saj prilika je ugodna — piše proti obisku šolskega vrtca, ljudske šole in učiteljišča v zavodu šolskih sester. — Ako bode obisk šolskega vrtca in ljudske šole radi tega žalibože zelo upravičenega hujskanja res trpel — in občudovati je tiste starše, ki pošiljajo danes še svoje otroke v zavod šolskili sester — bode krivo vodstvo zavoda šolskih sester in posredno glasovni zdravnik dr. Turšič. Med drugimi je tudi nujna dolžnost glavnega vodstva C. M. D., da se zanima za razmere v mariborski samostanski šoli. Komaj je javnost nekoliko pozabila na zadnjo, skrajno mučno afero s škrlatico, pa je že po poročilu »M. Z.« zopet škrlatica tu. Pravi se, da eksternistinje ne smejo več v z^vod; kaj se pa lahko zgodi z internistinja-mi? Starši teh deklet bodo goTovo v velikih skrbeh, zato bi šolske sestre dobro storile, ako bi javnost pom rile, pa ne samo z izgovori temveč z resnim in verojetnim zatrdilom, da se je zgodilo vse za omajenje bolezni. Zdravnik dr. Turšič pa bode menda vendar našel kaj časa za koreviito zboljšanje sanitarnih razmer v zavodu. Seveda če se mu zopet ne bo mudilo na kolodvor.
Škrlatica. Iz Marib ora r»P»m ^'se-jo: Na zavodu šolskih sester v Mariboru že zopet razsaja nekaj časa sem škrlatica kot malone vsuko leto. samo žal, da je tokrat v njenem spremstvu tudi — bela žena smrt Tako je pobrala dne 2. mainika t. 1. hčerko vdove gospe Plevčak pri Rogaški Slatini. Za eksternistinie vad-nice je šola zaprta. — Če človek nre-mišljuje v takem slučaju, ko sliši, da je na tem zavodu smrt zopet pobrala mlado življenje, se ni v stanu vzdržati drgetavice. V malo lenh je to že četrti ali šesti slučaj smrti. Sicer ne, da bi bila morilka morJa vedno otroška bolezen. Huje nego ta. razsajata tuberkuloza in jetika. Koliko šolskih sester smo poznali še pred leti in — koliko jih je še danes? Pruga za drugo ginevajo v prerane grobove in prostor na mestnem pokopališču se širi in rase. Nehote se nam vsiljujejo želje, da bi vendar enkrat posegle vmes oblasti in preiskale ta zavod glede njega zdravstven* kakovosti. Nimamo namena, oškodovati zavod kot tak pred javnostjo, a vsako leto je na stotine in stotine naših hčera v njem in vse so izpostavljene isti nevarnosti. In končno — koliko nadebudnih naših deklet je že pomrlo v najlepših letih, ko so komaj zapustile zavod, ali pa še med študiji na znakih — tuberkuloze in jetike.
Drobne novice. Graška trgovska akademija bo obhajala dne 4. novembra 1913 501etnico svojega obstanka. Za pripravo slav-nosti ob tej priliki se je sestavil poseben odbor, obstoječ iz 32 nekdanjih učencev akademije. — V Trbovljah je 8. maja železniški sprevodnik Franc K o v a č i Č iz Spod. Šiške tako nesrečno padel z železniškega voza, katerega je zaviral, da si je stri levo nogo. — Iz Maribora. Trgovec Tischler ima konja, ki je zelo plašljiv. V nedeljo popoldne se je peljal z njim kočijaž Šalamun poTegetthof. ulici. Na oglu Kokošine-kovega drevoreda pa se je konj spla-šil vsled nekega avtomobila in pre-vrgel voz. Kočijaž Šalamun ie tako nesrečno priletel z glavo ob plaka-terski steber, da si je prebil lobanjo in obležal na mestu mrtev. Zapustil je vdovo in tri otroke.
Koroško.
Koroški obrtniki in trgovci proti znižanju davka za konsumna društva. V nedeljo se je vršil v Celovcu protestni shod obrtnikov in trgovcev proti sklepu državnega zbora v mar-čevem zasedanju, da se ponovno zniža že itak znižani davek za konsumna društva. To znižanje gre seveda na rovaš samostojnih obrtnikov, ki kljub veliki konkurenci konsumnih društev plačujejo vedno večje davke. Tozadevna resolucija je bila soglasno sprejeta.
Srčna kap je zadela na cesti odvetnika, 431etnega dr. W. Jutmanna, v Volšperku. Prenesli so ga v sosednjo hišo kleparja Kagerja, kjer je par minut pozneje umrl.
Samomor. V Celovcu se je obesil v svojem stanovanju 581etni čevljarski mojster Karel Francki. Obesil se je na hlačni jermen, katerega je pritrdil na kljuko sobnih vrat. Vzrok samomora je neznan.Zapustil je vdovo in 81etnega sina.
Samomorilec, o katerem smo včeraj poroČali,da je skočil čez most v Dravo v Beljaku, je bil bržkotne v civilno obleko preoblečen topničar Alojzij Virtič, ki je tovarišem v petek pripovedoval, da ga v soboto ne bo pri vaji in ga res že od sobote pogrešajo.
Primorsko.
Graditev nove tovarne kristalnega ledu na Primorskem. Tvrdka A. Križnic će Ko. zida ob kolodvoru Podmelec tovarno kristalnega leda pod imenom »Alpinska tovarna kristalnega ledu« z dnevno produkcijo 600 meterskih stotov, da preskrbi ž njim Primorsko, Istro, Kranjsko in Koroško, osobito pa mesti Gorico in Trst ter sploh južne pokrajine. Tvrdka razpolaga z znatno dozidano vodno silo s kemično preiskano izborno vodo iz gorskih izvirkov ter namerava produkcijo zvišati na 1800 meterskih stotov dnevno, v kojem slučaju bode nadkriljevala vsa obstoječa podjetja enake stroke na Primorskem, Kranjskem, Koroškem in Štajerskem. Alpinskim hotelom in letoviščem bode s tem dana prilika preskrbeti se s čistim kristalnim ledom iz te tovarne. Novo, mnogoobetajoče podjetje bode začelo delovati že začetkom meseca avgusta t. 1.
Regulacija Soče. Minister za javna dela je sporočil baje poslancu dr. Bugato, da so vse predpriprave za regulacijo Soče že dovršene, tudi za slučaj, če bi tozadevni zakonski načrt, ki ga je sprejel deželni zbor dne 2. marca, ne bil sankcijoniran. Za izvršitev regulacije bode sestavljen poseben tehnični komite iz članov ministrstva, deželnega odbora in okrajnega glavarstva goriškega.
Avtomobilska nesreča. Na cesti med Trstom in Opčino, v bližini znane gostilne »Pri Obelisku«, se je pripetila včeraj težka avtomobilska nesreča, štirje delavci in ena ženska so najeli avtomobil in se peljali na izlet. Pri »Obelisku« je hotel voziti delavec Anton Dodič, kar pa šofer Fornis ni pustil. Ko sta se trgala za krmilo, je zavozil voz v stran in zadel v brzojavni drog, katerega je prevrgel, nato pa v obcestni kamen. Prednji del avtomobila se ie popolnoma polomil. Dodiča in šoferja For-nisa je vrglo iz voza v cestni jarek, kjer sta obležala nevarno poškodovana. Delavec Abram, ki je bil v vozu, si je zlomil eno rebro in desno nego, Marija Mavričeva pa si je poškodovala levo roko in desno nogo. Ostala dva potnika sta nepoškodovana. Poškodovane so odpeljali v bolnico, škodo na avtomobilu cenijo 6000 kron.
Srečen padec. Petletni deček gostilničarja Sofrana v Trstu je padel včeraj dopoldne z okna v II. nadstropju na cesti Valdirivo. Deček je priletel med padcem na telefonske žice, kjer se je ustavil in padel nato šele na cesto. Deček je dobil samo lahke poškodbe in se je vrnil sam nazaj v sobo.
Zločin blaznega. Magistratni sluga Ivan Gustinčič v Trstu je včeraj nenadoma zblaznel. Bil je svoječas-no že v blaznici, odkoder so ga odpustili kot zdravega. Gustinčič je napadel v blaznosti z nožem svojo mačeho, katero je težko ranil na hrbtu in na levem Čelu. Nato je prereza! samemu sebi vrat in se smrtno nevarno poškodoval. Na krik matere so prihiteli sosedje, ki so blaznega zvezali. Njega so odpeljali v bolnico, mati pa je ostala v domači oskrbi.
Poneverjenje na Južni železnici v Trstu. K tozadevni vcerajšni notici poročamo naknadno, da so aretirali zaradi poneverjenja prodajalko voznih listov na južnem kolodvoru v Trstu Karolino Vizjakovo. Pri reviziji so našli, da manjka več voznih listkov I. razreda na Dunaj. Manjkujoči listki so bili nameščeni z voznimi listki v Ronke. Poneverjena svota znaša, kolikor je do sedaj znano, 3500 kron.
Puljska policija in tnozemci. Pred par dnevi je poklicala puljska policija uradnika nekega tamošjnega inozemskega konzulata in ga dolgo zaslišavala. Zaslišavanje je bilo tajno. Uradnik se je zaradi tega pritožil pri svojem konzulu zaradi kršenja eksteritorijamega prava in konzul je izročil to pritožbo dovenu konzularnega kora, laškemu generalnemu konzulu Caccia Dominioni.
Vidmarjev! poleti v Zadru. Včeraj popoldne je izvršil Vidmar, znani tržaški avijatik, v Zadru tri polete, ki so se mu popolnoma posrečili. V prvem poletu je dosegel višino 300 m in je ostal v zraku 12 minut, v drugem 600 m, 24 minut, in v tretjem 800 m, 27 minut.
Na visokfem morju. Kapitan par-nika »Pocsonv«, last Ogrsko-hrvaš-ke plovne družbe, je naznanil po prihodu v reško pristanišče, da je skočil nek potnik med vožjo in sicer med Trstom in Rovinjem v morje. Kljub dolgotrajnemu iskanju samomorilca niso mogli najti. V kabini samomorilca so našli samo nekaj nezaznamo-vanega perila in neki ogrski list.
Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug
je imela včeraj popoldne ob 2. svoj redni občni zbor v posvetovalni dvorani Mestnega magistrata.
Zborovanje je otvoril načelnik Zveze g. Franchetti. V nagovoru je pozdravil zastopnika trgovske in obrtne zbornice, podpredsednika g. S c h r e v a in zborničnega tajnika g. dr. W i n d i s c h e r j a , dalje mag. svetnika g. Š e š e k a , zadružnega inštruktorja g. dr. B 1 o -dika. Pozneje je pozdravil tudi zastopnika zavoda za pospeševanje obrti g. inž. R e m i c a. Konstatiral je sklepčnost ter povedal, da so se poslala vsem delegatom povabila, toda izmed 65 zastopnikov jih je prišlo samo 16.
G. dr. W i n d i s c h e r se zahvali v imenu zborničnega podpredsednika g. Schrevav in v svojem imenu načelniku za pozdrav. Trgovska in obrtna zbornica tudi pozdravlja zborovalce m želi, da bi ukrepi tega zborovanja imeli najboljše uspehe. Klic po organizaciji je vedno močnejši, posameznik izginja. Trajne uspehe ima dandanes le organizacija. Zato je tudi pri nas organizacija že napredovala, seveda še ne toliko kot v drugih deželah. Trgovska in obrtna zbornica sledi vsem tem stremljenjem in želi, da bi se organizacija spopoiniia na korist posameznikom in zadrugam pri čemer se bo okrepila tudi Zveza.
Zborovalce je pozdravil v imenu zavoda za pospeševanje obrti inž. R e m i c.
Dalje je poročat načelnik, da se je delegat Berchtold oprostil. Izrekel je zahvalo mestnemu magistratu za podporo v znesku 400 kron in za brezplačno prepustitev dvorane za posvetovanje ter Trgovski in obrtni zbornici za podporo v znesku 100 kron.
Nato je poročal načelnik o delovanju zveznega načelstva. K zvezi je tekom leta pristopilo 6 obrtnih zadrug in sicer zadruga modistinj v Ljubljani, deželna zadruga sodavi-čarjev v Ljubljani, zadruga rokodelcev v Zagorju ob Savi, zadruga rokodelcev na Vrhniki in zadrugi rokodelcev v Postojni in Kostanjevici s skupno 716 člani. Izstopila pa je zadruga kovinskih obrtov. Tako je obsegala Zveza 31. decembra 13 zadrug s skupno 1465 člani. Dalje je Zveza sklicala tekom leta tudi 3 sestanke glede ustanovitve deželne zadruge knjigovezov, ki se bo ustanovila, in bodo pravila v kratkem potrjena. Dne 24. julija je sklicala Zveza protestni shod zoper davčno administracijo. Ta shod pa je obrtna oblast prepovedala. Tozadevni re-kurz na deželno vlado je bil zavr-nen, pritožba na trg. ministrstvo pa še do danes ni rešena.
Zveza se je udeležila po svojem načelniku več zborovanj raznih obrtnikov, ter je dajala nasvete in stavljala razne zadružništvu koristne predloge. Julija meseca je začela poslovati Zvezina posredovalnica za vajence. Oglasilo se je do konca leta 67 vajencev in 43 mojstrov, posredovalnica je izposlovala 37 učnih mest.
Nato so zborovalci odobrili zapisnik zadnjega občnega zbora brez čitanja.
Zveza je imela v 1. 1911 dohodkov 1245 kron 49 v in stroškov 1120 kron 73 v, njeno premoženje pa je znašalo 31. decembra 1262 kron 73 v. Na predlog računskega preglednika g. Simona so podelili zborovalci odboru in blagajniku absolutorij s posebno zahvalo g. načelniku.
Nato se je razvila precej dolga debata glede ustanovitve Zveznega vajenskega zavetišča, kjer bi se nudilo vajencem, katerih Je v Ljubljani čez 1000, razvedrilo v prostem ča-
su. V Ljubljani delujejo že štiri taka zavetišča. Najmočnejše je zavetišče slov. trg. društva »Merkur« za trgovske vajence. Sprejet je bil končno sklep, da Zveza ustanovi svoje vajensko zavetišče in se načelstvo pooblašča, da ukrene vse potrebno za ustanovitev.
Glede ustanovitve vajenske razstave leta 1912 so sklenili zborovalci, da se razstava priredi in se povabijo vse zadruge k udeležbi.
Nato se je razvila živahna debata glede ustanovitve obrtnega glasila. Vsi so soglašali v tem, da je obrtno glasilo nujno potrebno, šlo je le zato, kako pokriti strgške, oziroma kako dobiti potrebni ustanovni kapital, ki bi bil potreben za vzdrževanje glasila najmanj za eno leto. Stavili so zborovalci razne predloge, končno pa je bil sprejet predlog, s katerim se načelstvo Zveze pooblašča, da poskrbi vse potrebno, da glasilo Čim preje izide.
Povodom desetletnice Zveze priredi Zveza splošni obrtniški shod, g. Schrevja in zborničnega tajna katerem se bode vršilo skupno zborovanje vseh obrtnikov, nato pa posamezna zborovanja po obrtniških strokah.
Dalje so sklenili zborovalci na predlog načelnika, kateri predlog je posebno toplo priporočal g. dr. Blo-dik, da se ustanovi za ljubljanske zadruge skupna pisarna in se nastavi skupni tajnik.
Proračun Zveze izkazuje 1310 kron potrebščin in 450 kron 24 v primankljaja. Ta primankljaj pa bode pokrila Zveza z raznimi podporami. Proračun je bil soglasno sprejet.
Nato je sprejela zbornici resolucijo, v kateri odločno protestira proti sklepu državne zbornice z dne 29. marca 1912, glasom katerega sklepa naj bi se zopet znižali kon-sumnim društvom že itak majhni davki, kar bi šlo seveda le na rovaš obrtnikov, ki kljub hude konkurence s konzumnimi društvi, ki se pa pri nas niso obnesla, plačujejo vedno večje davke. To resolucijo bo poslala Zveza poleg drugim merodajnim uradom in osebam, na predlog gosp. Schrevja tudi gg. Deteli in Schvveg-lu, da se tudi ta dva zavzameta za opravičene zahteve samostojnih obrtnikov.
Na to je prešla debata na izpra-ševalno komisijo za mojstre. Zborovalci so sklenili, da se mora imenovati predsednik te komisije vedno sporazumno s Trgovsko zbornico in mestnim magistratom.
Tudi se bode obrnila Zveza na ministrstvo, da preskrbi čimpreje slovenski izpraševalni red.
Poročilo današnjega zborovanja bode izdala Zveza v posebni brošuri.
S tem je bil dnevni red izčrpan. Načelnik se je zahvalil vsem navzočim za sodelovanje, ter je zborovanje zaključil.
Dnevne vesti.
+ Deželni zavod za denuncijacije. V včerajšnji seji deželnega odbora se je vsled interpelacije odbornika dr. Trillerja o kateri poročamo na drugem mestu, dognalo, da tak zavod v resnici obstoja. Predseduje mu dr. Lampe, referent pa je dr. Pegan. Kakor čujemo, se v kratkem sestavi še primerno število dvo-in četveronožnih deželnih policij kih psov, ki jim bo poverjeno izvohava-nje naprednih slovenskih političnih zločincev od leta 1848. naprej. Ob vhodu deželnega dvorca pa se vzida po vzorcu nekdanje dožove palače v Benetkah znano levovo žrelo, v katero se bodo lahko vlagale vsakovrstne ovadbe zoper naprednjake. Za diskrecijo je skrblje-no, ter bo dotično tružico odpiral dr. Lampe lastnoročno. Vsaki priči, ki bo s svojo »izpovedbo« dosegla obsodbo kakega prononsiranega naprednjaka, je zajamčen sprejem v primerno deželno službo. Natančnejša pojasnila so na razpolago v občinskem referatu deželnega odbora.
+ Iz deželnega odbora. V včerajšnji seji deželnega odbora je in-terpeliral odbornik dr. T r i 11 e r , koliko je resnice na trditvah, da je deželni odbor ovadil tržnega nadzornika Ribnikarja čez tri leta in pol zaradi dozdevne udeležbe na septembrskih dogodkih in kje je utemeljena pristojnost najvišje avtonomne oblasti v deželi za tak posel. Dr. Lampe je potrdil, da je odstopil kot glavarjev namestnik »ex prae-sidio« dotični »materijal«, ki ga je sprejel iz občinskega referata, državnemu pravdništvu. Občinski referent dr. Pegan pa je pojasnjeval, da je na ukaz (sic!) deželnega glavarja preiskaval »neka javna očitanja« zoper »nekega« funkcijonarja ljubljanskega mestnega magistrata zaradi pristranskega postopanja ob preiskavi septembrskih izgredov, za-slišaval pri tem »več oseb« in končno odstopil »materijal« deželnega glavarja namestniku. Jokele geh du vo-ran, du hast die grossen Stiefel anl
— Na ta način je torej avtentično pribito nad vse čedno postopanje najvišje avtonomne oblasti v deželi v tej zadevi! Deželni odbornik dr. T r i 11 e r dal je na zapisnik svoj slovesni protest zoper formalno in meritorno postopanje deželnega odbora, reetius njega klerikalne večine.
+ Blamaža, ki so jo doživeli z Zajec-Štefetovim nujnim predlogom v občinskem svetu, klerikalcem še vedno ne da mirno spati. Na vso moč se trudijo, da bi se na ta ali drug način izmazali ter olepšali svojo bla-mažo. Sedaj se sklicujejo že na svojega somišljenika dr. Detelo, češ če bi bil le-ta navzoč, bi bila stvar čisto drugačna. Verjamemo, da bi dr. Detela, ki je dokaj pameten in trezno misleč mož, akcijo za Hrvaško izvedel čisto drugače, kakor pa sta jo diletanta in politična otročaja Štefe in Zajec. Toda po toči zvoniti je brezuspešno, zato je tudi v tem slučaju nesmiselno Zajec-Štefetovo tarnanje. Češ zakaj nismo raje stvar prepustili spretnejšim rokam dr. Dete-le, pa bi nam bila prihranjena blamaža, a tudi Štrukelj in Lilleg bi ne imela vzroka se pritoževati in razkrivati tajnost, da je klerikalni občinski klub samo na papirju. Da, da, po smrti je pač kes zastonj!
+ Dr. Šusteršič in Kregarjeva afera. Graška »Tagespost« je k vesti, da se vrši obravnava proti Ivanu Kregarju radi hudodelstva zlorabe uradne oblasti dne 23., 24. in 25. t. m. pred celjskim porotnim sodiščem, pripomnila, da je to delegacijo izpo-sloval dr. Šusteršič. Ta pripomba je dr. šusteršiča tako zelo zadela v živo,, da je poslal »Tagesposti« popravek, v katerem pravi doslovno: »Ni res, da bi se bilo delegiralo celjsko porotno sodišče vsled moje intervencije, res je temveč, da nisem v tej smeri prav čisto nič interveniral in da se delegiranje sploh ni odredilo na predlog obtožencev, marveč uradoma. Dr. Ivan Šusteršič. V Ljubljani, dne 11. maja 1912.« — Torej dr. Šusteršič ni nikdar in nikoli interveniral v prilog Kregarju, to je suha in čista resnica, samo to je Čudno, da je bila obtožnica proti Kregarju sestavljena že 23. oktobra lanskega leta in da je ves akt proti Kregarju ležal od meseca oktobra lanskega leta pa do meseca februarja letošnjega leta, ko so bile končane volitve v trgovsko in obrtno zbornico, pri justič-nem ministrstvu na Dunaju. Prav tako zagonetno je tudi, da je bila delegacija celjskega porotnega sodišča odrejena kar uradoma samo radi lepih oči Ivana Kregarja in njegovih tovarišic na obtožni klopi. To je tembolj zagonetno, ker je znano, da je dr. Šusteršič vso zimo pritiskal kljuko na vratih gospoda dr. Hochen-burgerja ter jemal celo tega gospoda v zaščito takrat, ko ga je v parlamentu prijemal poslanec dr. Ravni-har radi germanizacije pri ljubljanskem sodišču. Res, prav za res, niti Šusteršič niti kdo drugi ni interveniral za Kregarja — credat Judacus Appella!
+ Kdo bo Kregarja zagovarjal? Ivan Kregar si je najel za zagovornika pred celjskim sodiščem nemškega odvetnika dr. Fritza Zanggerja. Katolik, klerikalec, ki sicer ne more videti drugoverca. mož, ki izdeluje monstrance, kelihe in ciborije za katoliško božjo službo, si je najel za zagovornika nemškega odvetnika, ker upa, da ga bo protestant pri porotnem sodišču v Celju ložje izrezal iz rok pravice!
+ Ovaduštvo ter socijalni de-mokratje. V Ribnikarjevo afero se je vtaknila tudi »Zarja«, ki pa seveda ne more strpeti, da ne bi povedala tudi liberalcem, kar jim gre. Po mnenj« »Zarje« niso liberalci nič boljši kot klerikalci. Dokaz zadnje občinske volitve v Spodnji Šiški, kjer so napredrrjaki naznanili nekega soci-jarnega demokrata, ki je pri vojakih, pa se je preoblekel in prišel volit. Po socijalno - delokratičnem prepričanju bi morali naprednjaki vzeti vse milo za drago, kar počno gospodje socijalni demokratje, ki se še nikdar niso ničesar pregrešili, najmanj pa, da bi bili kdaj koga ovadili ali denuncirali. Da bo pa svet zvedel, da so socijalni demokratje prav taki mojstri v denunciranju in ovaduštvu in prav taki patentirani lažnlki, kot klerikalci, navesti hočemo slučaj, katerega bi bila sicer že trava prerastla, če bi nam »Zarja« ne vrgla v obraz gornjega očitanja, ki je, mimogrede povedano, pač vse drugačnega značaja, kot Lampetovo ovaduštvo. — Bilo je pred tremi leti. »Narodna delavska organizacija« je priredila v »Narodnem domu« veselico, kjer se je govorilo več navdušenih govorov seveda ne za socijalno demokratične ideje, ampak za narodno - napredne. Socijalni demokratje so pa poslali na prireditev svojega špijona v osebi nekega H1 e b š a, ki je bil takrat vojak. Ta človek je napravil ovadbo, češ, da se je na tej veselici klicalo »Zivio Srbija!« In da so se govorili veleizdajnlškl govori. Posledica tega je bila seveda takoj strašna preiskava, ki pa kljub vsej
dobri in vestni volji državnega pravdništva ni dognala drugega kot da na vsej ovadbi ni nič resnice. Tistih veleizdajnlšklh besedi in vzklikov ni slišal nihče razen socijalnode-mokratičnega zaupnika Hlebša. »Zarjin« prednik takratni »Rdeči Prapor« je gorel sovraštva proti »Narodni delavski organizaciji«, ki so ji socijalni demokratje ravno tako stregli po življenju kot klerikalci zdaj Ribnikarju in drugim odločnim naprednjakom po obstanku. Socijalno demokratični špijon in ovaduh Hlebš je danes v vodstvu socijalno-demokratične stranke in če bi »Zarja« imela nekoliko daljši spomin, kot je njen obstoj, pa bi morala priti do zaključka, da s takim žaltavim maslom na glavi nI dobro hoditi na tako vroče solnce, kot je sodba javnosti glede denuncijantov in špijonov.
+ Lampe in Pegan v Mostah.
Preteklo nedeljo so imeli klerikalci v Mostah shod, na katerega je bil »vstop dovoljen samo somišljenikom Eeseles«. Toda klerikalnih somišljenikov je došlo tako malo na shod, da so prireditelji z velikim veseljem spuščali na zborovanje tudi naprednjake in socijaliste, ki so potem na shodu tvorili dve tretjini vseh navzočih. Kakor smo že poročali, sta na shodu govorila dr. Pegan in dr. Lampe. Oba sta obljubljala Mo-ščanom modrino z neba, toda samo pod pogojem, ako bodo za župana izvolili Oražma. Med drugim sta obetala Moščanom, da bodo dobili most preko Ljubljanice, da se bo takoj začelo z zgradbo šole, da bo deželni odbor skrbel za kanalizacijo, da bodo klerikalci poskrbeli, da se odpravi tovarna za lep in da kemična tvornica ne bo več zastrupljala zrak, a vse to samo pod enim edinim pogojem, ako bodo Moščani pri občinskih volitvah volili klerikalno in tudi v bodoče prepustili občinsko upravo spretnim rokam Jožeta Oražma. Pegan je pel slavo Oražmu ter ga slikal kot vzornega upravitelja občinskega premoženja in poštenjaka, kakor ga ni para na svetu. Posebno mnogo je govoril o Oražmovi pravdi proti gostilničarju Černetu, v kateri se je gerentu Oražmu sodno dokazalo, da je zapravljal občinski denar in tudi sicer z občinskim premoženjem tako škandalozno gospodaril, da je sodišče priznalo, da je glede njegovega gospodarstva na mestu najostrejša kritika. Pegan je skušal Oražma oprati s tem, da je zatrjeval, da je ona razsodba krivična in da je pravzaprav vsega nereda v občinski blagajni kriv gostilničar Cerne. Kako bi naj nered v občinski blagajni zakrivil Černe, ki niti v občinskem odboru ni bil, to je modri Pegan pozabil povedati in raztoima-čiti, menda za to. ker je mislil, da ima pred sabo same backe, katerhn se itak lahko natvezi, karkoli se jim hoče. Kvintesenca Peganovih modrovanj je bila ta, da je Joža Ora-žem za to, ker je zapravljal občinski denar, poštenjak, Černe pa lopov in slepar pač zato, ker je poštenjaku Oražmu pred sodiščem dokazal zapravljanje občinskega premoženja in druge take lepe stvari. Na Oražmovo najnovejše junaštvo je Pegan popolnoma pozabil, sicer bi ga bil prav gotovo tudi vpletel v venec Oražmove slave: namreč kako je v Mengšu kupoval zambljeno blago ter ga »odet v plašč črne noči« varno spravljal na svoj dom. Seveda takšni poštenjaki so naravnost poklicani za klerikalne župane in kar neodgovorno bi bilo od Moščanov, ako bi tudi v bodoče ne poverili občinske uprave takšnim spretnim rokam, kakor so Oražmove. Lampetu je sicer ime Evgenij, kar bi se po naše rekk) — plemeniti, toda o kaki plemenitosti ni pri njem ne duha ne sluha. Mož je po svoji stari navadi obrekoval in natolceval, opletal je svoj strupeni jezik ob septembrske dogodke ter napadal Ribnikarja, ki ga je s svojo hudobijo spravil v ječo. Na medklic, kdo je pravzaprav ovadil Ribnikarja, je Lampe zardel in molčal, ter hitel končati svoj govor, menda se je bal, da bi mu kdo ne začel natančneje izpraševati kosmate njegove vesti. Shod je končal kakor kakšna pogrebščina: zborovalci so se tiho razšli, samo eden izmed njih je pripomnil: »Danes gerent Oražem v Mostah in nikdar več!«
+ Shod zaupnikov narodno-na-predne stranke bo v nedeljo 7. julija dopoldne. Na čast zaupnikom prirede popoldne narodne dame v prid »Narodnega sklada« velikansko ljudsko veselico. Z ozirom na veievaž-nost te prireditve prosimo vsa narodna društva, da ne prirejajo na ta dan nobenih veselic. Priprave za to prireditev so že v najlepšem tiru.
+ Iz deželne službe. Vodstvo deželne bolnice prevzame začasno deželni zdravstveni tajnik dr. Dol j-šak. — Sekundarijama sta imenovana dr. Viktor B res k var in dr. Ernst Tratnik.
-f- Sub auspiclls imperatoris bo v soboto na graškem vseučilišču promoviran za doktorja zdravilstva g. Hugon R o b i č.
— Afera prof. Juga, ki se ie
vlekla mnogo mesecev, je naposled rešena. Disciplinarna komisija je spoznala, da je anonimna ovadba neutemeljena.
— Zdravnik g. dr. Šlajmer je bil nenadoma tako težko obolel, da so že poklicali iz Zagreba odličnega kirurga, naj bi ga operiral. Vendar se je izkazalo, da operacije ni treba in se je g. dr. Šlajmerju že obrnilo na bolje. Da bi ta veliki dobrotnik bolnikov kmalu okreval!
— Za knjižnico gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj so darovali knjige: ga. I. Po-držaj, g. Franc Šeber, tapetnik ter g. Milan Strlekar. Odbor se vsem darovalcem najiskrenejše zahvaljuje za naklonjenost, g. Šebra, tapetnika v Rožni ulici, pa prav toplo priporoča občinstvu, da se obrača nanj, kadar potrebuje v njegovo stroko spadajoče reči.
— Tekmovalno streljanje. Za prvenstvo bodo streljali na slavnostno tarčo »Cesar« s kratkimi puškami (karabinarji), I. častniki, praporščaki in kadeti gorskih polkov. Najboljši strelec dobi častno darilo 200 K v zlatu. Nadaljnjih častnih daril je za 1500 K in še kaki drugi eventuvalni prispevki. Poleg tega je tudi daroval cesar za oni polk, ki ima najboljše strelce potujoče darilo. II. bodeta pri tem streljanju tekmovala tudi od vsake stotnije in od vsakega strojno-puškinega oddelka po dva podčastnika (poddesetnika) po dva prostaka, od vsakega polkovnega štaba po en mož, s ali brez šarže. Le ti morajo biti v prezenčni službi. Darila: od cesarja podeljena častna kolajna, ki se jo sme nositi brez našitka v in izven službe, častno darilo 200 K v zlatu za najboljšega strelca, potujoče darilo podarjeno od nadvojvode Friderika za oni polk, pri katerem se bode moštvo najbolje izkazalo, denarna darila v skupnem znesku 1460 kron in še kaki drugi eventuvalni prispevki. Pri častnikih, kakor pri moštvu ima oddati vsak strelec v dveh serijah 10 strelov. — Streljanje za prvenstvo na tarčo »Nadvojvoda Evgen« za strojne oddelke. Tc tekme se udeleže častniki, ki so pri strojnih oddelkih. Tukaj dobi oni polk, ki najbolje strelja od nadvojvode Evgena podarjeno potovalno darilo, nadaljnjih častnih daril je v vrednosti za 300 K in še kaki eventuvalni drugi prispevki. — Moštvo bode od oddelkov strojnih pušk streljalo na tarčo »Nadvojvoda Rainer<;. Darila: a) potovalno darilo za oni polk, od katerega se je moštvo najbolje izkazalo, b) častna diploma in 80 K za najboljšega strelca, c) 180 K denarnih daril, d) eventuvalni drugi prispevki. Zadnji program tekmovalnega streljanja objavimo jutri.
— Živinozdravstveni tečaji. K^r se po deželi razširjajo napačna mnenja o namenih živinozdravstvenih tečajev, ki jih namerava prirejati deželni odbor kranjski v različnih krajih kranjske dežele, nam je deželni odbor poslal nastopna pojasnila: Nameravani živinozdravstveni tečaji imajo le namen, kmečke posestnike in njihove sinove, podučevati v umni živinoreji, anatomiji in biologiji ter higijeni živine kakor tudi izobraževati za prvo pomoč pri poškodbah in pri porodu goveje živine. Tečaji nimajo namena vstvariti poseben stan ^živinozdravniških pomaga-čev«, ki bi iskali zaslužka od izvrševanja živinozdravniške prakse Ab-solventje tečajev bodo smeli pridobljeno znanje vporabljati le v svojem gospodarstvu in k večjem sosedom svetovati in pomagati pri poškodban in porodu goveje živine.
— Obrtno strokovna razstava za obdelovanje dragocenih kovin in kamnov, ki jo priredi kakor že objavljeno c. kr. obrtno pospeševalni urad na Dunaju v času od 1. do 23. junija t. 1. ima namen dati takim avstrijskim obrtnikom priliko izkazati se s svojimi deli, pa tudi vplivati iz-podbudno na njih nadaljno izobrazbo in spopolnitev. Da bo omogočeno tudi revnejšim obrtnikom obiskati razstavo, dovolil bo c. kr. obrtno pospeševalni urad na Dunaju v ta namen tudi podpore kot prispevek k potnim stroškom. Prošnje naj se vlagajo pri tukajšnjem obrtno pospeševalnem zavodu, Dunajska cesta št. 22 najkasneje do 30. t. m. Oziralo se bo le na izdelovalce same in ne na prodajalce. Ubožnega spričevala se ne zahteva za izkaz revnosti.
— Po požaru v Tomačevem. Očividec nam piše: Kaj čudno je bilo videti, kako so se kmetski ognjegas-ci skoraj brez vsakega vodstva lovili pred gostilno »Kovač«, namesto da bi bili skrbeli za dobavo vode. Najbolj neodpustljivo pa je bilo obnašanje kmečkih fantov. Vedli so se, kakor bi morali nehote občudovati meščane, ki so z največjim naporom nosili iz hiš otroke, omare, postelje, skrinje in drugo. Torej: mestni ljudje so garali, kmečki ljudje so pa zijali. Videti je bilo tudi iz trgovskih krogov izletnike, ki so z največjim naporom pomagali prazniti hiše, hleve in drugo. Častniki raznih polkov
50 trgali s hiš goreče strehe, gasilci so pa gledali. Ko so enega pozvali, naj pomaga, je izjavil, »na tem koncu nimam jaz nič delati.« Žal, da ni bilo časa, se ž njim natančneje pogovoriti. Največje priznanje gre pač vojaštvu, zlasti, kakor je bilo že omenjeno, t opm Carjem pod vodstvom ognjičarjev Zoharja, Seljaka, tflekuža in drugih. — Poleg že včeraj omenjenih požarnih bramb so se udeležile rešilne akcije tudi požnrne hrambe iz Pirnič, iz Vevč (tovarna), i Viča, iz Domžal in iz Šiške. Glede škode poročajo, da znaša kakor so jo dosedaj cenili nad 100.000 kron. Glede parne brizgalnice ljubljanske popravljamo v toliko, da je prišla hrizgalnica na pogorišče pod vod-ftvom gg. Ljudevita Striclja in Turka. _
— Častniški zbor za pogorelce v
Tomačevem. Častniški zbor priredi v četrtek 16. t. m. v hotelu »Union« velik koncert, katerega dohodki so namenjeni v podporo pogorelcem v Tomačevem. Koncert se prične ob 8. zvečer. Pri koncertu bo sodelovala jelotna godba tukajšnjega 27. pehotnega polka. Vstopnina znaša za osebo 60 vin., rodbinske vstopnice pa 2 kroni. Človekoljubni ukrep častniškega kora bo gotovo našel povsodi zasluženo pohvalo in priznanje, na iiubljanskem prebivalstvu pa je, da s številno udeležbo pri koncertu dokaže svoje človekoljubje ter po svojih možnostih prispeva za nesrečne žrtve groznega požara.
— Tečaj za obrtno knjigovodstvo ki korespondenco »Zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem« je bil otvorjen včeraj ob polu S. uri zvečer v prostorih Slovenske trgovske šole ob prisotnosti zastopnika c. kr. deželne vlade g. komisarja dr. Hočevarja in zastopnika mestne občine iuMianske g. komisarja dr. Berceta in ob obilni udeležbi iz obrtnih krofov. Pouk bo vodil suplent Slovenske trgovske Šole g. J. Gogala po trikrat na teden v večernih urah ter bo :raia! pouk šest tednov.
Krajni šolski svet v Litiji je Izvolil za krajnega šolskega nadzornika v Litfji posestnika g. Franc Slanca, kar je le z veseljem pozdraviti. On je bil nadučitelj in pozna šolske zadeve in kot oče več otrok se bo gotovo tudi potrudil za vse skrbeti, kar bo šoli v korist.
Občinski   odbor   idrijski je imel
pretekli   petek svojo   četrto sejo v letošnjem letu.   Potrdil   je računski zaključek mestne   hranilnice za leto J91! po poročilu odbornika F. Vidita   Hranilnica je imela   432.249 K 9J v denarnega prometa in izkazuje 402 K 86 v Čistega dobička. Splošni eservni   zaklad je narastel na 4431 iron 67 v. V občinsko zvezo so bili sprejeti   Ignacij Jurjavčic, Leopold Šinkovec, Fran Brenčic in Frančiška Kavčič,   odklonil   pa se je sprejem Mariji Mikuževi, Blažu Čuku, Valentinu Lapajnetu in Gašperju Lampetu, deloma ker niso postavno dobo biva-nepretrgoma v idrijski občini, de-oma ker so uživali ubožno podporo. V komisijo  za  klasifikacijo konj se zvolita   odbornika Matej Kobal in Andrej Lipušček.   Slušateljema na rudarski visoki šoli v Pribramu Kavčiču in Lipužiču se dovoli po 50 K )odpore za udeležbo pri strokovnih skurzijalL Rudarju Fr. Jurjavčiču i 100 K   odškodnine   za pogiuote trave in teleta. Zupan prečita odlok 'nega odbora, s katerim se razveljavljajo sklepi občinskega odbora vede gradbe nove mestne klavnice. Torej druga št. 509.   Vzame  se na i je, ko pojasni odbornik Pegan, do je povzročil  troske  za načrte. Zavrne se županov  predlog,  da se skrbovanje ceste Idrija-Vojska od-a le enemu cestarju, sprejme pa nasproten predlog,   da se cesta poveri oskrbovanje   dvema cestarjema, o se je razpravljalo še o pomanjk-fivosti   mestnega vodovoda »lačna oda , zaključi župan sejo,  ki se je apram predidočim   še dosti mirno Tšila, kar v Idriji ni običaj.
Umrla je v Cerknici   po dolgi ezni trgovka   in   posestnica ga. arolina W e r 1 i, stara 70 let. Bodi avedni narodnjakmji   ohranjen priden spomin!
Strašna rodbinska drama. V vas lorern pri Kočevju se je povrnil pred ratkim sin imovitega posestnika Ppicha, pa se ni hotel poprijeti dela, Marveč od očeta hotel denarja. Dne D. t. m. sta se oče in sin zopet spr-Sin je šel v Kočevje in je tam ku-il Patrone za svoj revolver,   ki ga
- bil prinesel iz Amerike. Popoldne
- slišal oče iz sobe strel. Koj na to Mn prihrumel iz hiše in ustrelil na
-eta; kroglja je šla očetu v vrat in Jož je umrl. Morilec se je potem lo-svojega strica. Ta je bežaL, a mo-ec je trikrat ustrelil za njim in ga *nil v hrbet. Končno si je morilec pognal krogljo v prsa  in se nrtnonevarno ranil.
Vpeljava brzojavne službe na oštnem uradu v Žirovnici. Dne 1. ]nija 1.1. se uvede na c. kr. poštnem 'adu v Žirovnici, pol. okr. Radov-ica, brzojavno službo z omejenim cevnim službenim časom.
30
Velika blnkoštna veselica v Postojnski jami. Na binkoštni ponedeljek ob 3. uri popoldne se vrši v Postojnski jami velika binkoštna veselica. Po raznih velikanskih dvoranah bode igralo več godb, ki bodo nudile plesaželjnemu občinstvu obilo zabave. V jami bode uradovala c. kr. jamska pošta, katere posebnost je, da se pritisne vsem razglednicam, ki so tam oddane, poseben jamski poštni pečat. Tudi za telesni blagor jamskih posetnikov bode čim najbolje preskrbljeno. Iz Ljubljane, Trsta, Reke. Gorice in Krmina bodo vozili v Postojno posebni vlaki po znatno znižanih cenah. Postojnski bajni podzemeljski svet bode v vsej svoji obsežnosti slavnostno električno razsvetljen. Veselica se vrši pri vsakem vremenu, vstopnina je znižana na 2 kroni za osebo.
Redek kačji lov. Posestnik Fr. Perhavec iz Senožeč je v nedeljo zjutraj na paši naletel na tri velike modrase, katere je pobil, in glave istih oddal občinskemu uradu v Senožečah.
Elektroradiograf »Ideal«. Spored za torek 14., sredo 15. in četrtek 16. maja 1912: 1. Trianona. (Popotna slika v barvah.) 2. Luka in obara. (Ve-Iekomično.) 3. Telegrafistka. (Amerikanska drama.) — Samo popoldne.
4. Igra življenja. (Senzacijska tragedija v 3 dejanjih.) — Samo zvečer. — V glavni vlogi gdč. Porten ter avstralska diva, najboljša plesalka sveta, Saharet. Gdč. Saharet videti na filmu kot pevko je že velik užitek, ali to umetnico videti igrati in plesati, to je pa prava senzacija. — Strokovnjaki, ki so film videli, so izrekli soglasno sodbo, da je film neprimerno lep in zanimiv. 5. Moričeva zavzetja. (Velekomično. — Igra priljubljeni Prince.) Danes zadnja predstava ob polu 9. uri na vrtu. — Vsak petek specialni večer z izbranim sporedom.
Izkaz mestne klavnice glede zaklane živine in vpeljanega mesa. Zaklalo se je v klavnici od 28. aprila do
5. majnika 67 volov, 4 bike, 10 krav, 244 prašičev, 166 telet, 21 koštrunov in 101 kozlič. Vpeljali so 364 kg mesa in 1 zaklanega prašiča, 69 telet in 82 kozličev.
Strelčeva usoda. Minuli teden je v tivolskem »Praterju« neki neznan fant pri tamošnjem strelišču izredno veliko streljal in tudi češče zadel, za kar je dobil razne »redove«, katere si je pripel na prsa m ponosno, kakor kak izkušen general, kazal svojo zmožnost občinstvu. Ker se je stražniku to zdelo le nekoliko sumljivo, je hrabrega strelca pozval na odgovor, naposled pa predstavni k uradu. Letu je napovedal napačno ime in dejal, da je ukradel svoji materi 70 K. Pozneje se je pa dognalo, da ni govoril resnice, marveč, da je pri Sv. Ani pri Tržiču vlomil pri nekem posestniku in ukradel 240 K denarja, neki služkinji je odnesel pa 20 starih dvajsetic. Pri sebi je imel le še 18 K, drugo je bil pa že pognal. Ko je to priznal, je povedal tudi, da si je nakupil nove obleke, staro pa da je spravil v grmovju na Codellijevem, kar se je izkazalo za resnično. Pri njem so našli delavsko knjfžico na ime Frana Ravniharja, roj. 1895. v Suhi pri Kranju, za katero se je izkazalo, da je njegova. Mladega malopridneža, ki je bil zaradi tatvine že štirikrat predkaznovan, so izročili deželnemu sodišču.
Neresnična vest. Snoči se je raz-stresla po mestu govorica, da }e Ska-ručna v ognju, kar pa ni bik) res, ampak je bila to le ljudska fantazija, kar je seveda tembolje.
Na opazovalni oddelek so prepeljali 291etnega delavca Avgusta Škarjo, ki boleha za dehrium tre-mens.Navedenec je vstopil v delo pri nekem tukajšnjem vozniku in ker ga je ta opazil, da je nenormalen, ga je odslovil, a ni hotel od hiše, marveč ga je moral stražnik odvesti uradu, kjer je bil po policijskem zdravniku preiskan in spoznan za umobolnega.
Zasačen je bil včeraj popoldne neki zidar, ki je pri frančiškanskem mostu lovil ribe z na drogu pritrjenimi jedilnimi vilicami ter je bil že ujel eno 20 cm dolgo.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 120 Macedoncev in Bolgarov, 180 Hrvatov in 14 Slovencev, nazaj je pa prišlo 120 Ogrov in 60 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 50 Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno. Neki gospod je izgubil zastavni listek, na katerem je bila zastavljena zlata zapestnica. — Služkinja Ivana Kovač je izgubila tolar za 5 K. — G. Ivan Flegar je našel denarnico s srednjo vsoto denarja. — Fran Ščurk je našel denarnico z manjšo vsoto denarja.
Zatekel pes. V nedeljo 12. t. m. se je pripeljal iz Rakeka v Borovnico z božjepotniki, kateri so se vračali iz Križne gore mlad pes »fer-mač«. Lastnik naj se zglasi pri Ant. Drašlerju v Borovnici.
Narodna obramba.
Za družbo sv. Cirila in Metoda.
G. Mih. Bobek, zastopnik tvrdke »Singer« v Celju, izkupiček za nagrobni venec 11 K. G. Fr. Jeiinek je nakazal 18 K 25 v, nabranih pri slav-nosti poroke gdč. M. Kalinove z g Aleksičem na Bregani 1. maja 1912 Mesto venca na krsto g. Murgelu je darovala ga. Gruntarjeva v Ribnici 10 K. Rodoljub v Ljubljani je poslal 50 K s pripombo, da odklanja vsako zahvalo po časopisju. Hvala!
Dar iz Amerike. Družbi sv. Cirila in Metoda je nakazal g. Fr. Sak-ser v New Yorku 34 K po naročilu g. Valentina Stalicka, Ročk Springs, Wyo. Hvala iskrena!
V spomin pok. g. prof. Jos. Cer-ku je prejela družba že drugi »kamen«, vsoto 200 K so zložili njegovi kolegi in prijatelji. G. dr. Bergman v Žalcu je nakazal 50 K, nabranih na njegov predlog po gdč. Mar. Ježov-nikovi ob priliki poroke Ježovnik-Vodanik. Hvala!
Za družbo sv. Cirila in Metoda je dne 5. majnika nabral g. Suppan pri svadbi g. Adolfa Gerjola, gostilničarja in trgovca v Vodmatu, 12 K 2 v za Ciril-Metodovo podružnico v Mostah. Živel!
C. M. podružnica za Cerklje-Čatež priredi v nedeljo 19. t. m. ob 3. popoldne pri g. Martinu Radaju v Cerini pri Čatežu na prostem veliko veselico.
Društvena naznanila.
Gospodarski sestanek priredi Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj« v soboto 18. t. m. ob 8. zvečer v gostilni pri Leonu (prej pri Poku) v Florijanski ulici št. 6. Na sestanku bo razgovor o gospodarskih stvareh šentjakobskega okraja, zato želeti lepe udeležbe.
„Sokol II." in društvo za zgradbo Sokolskegs doma „Sokola II.1' sta priredila včeraj v lepih in obsežnih vrtnih prostorih pri bratu Novaku na Tržaški cesti, nasproti tobačni tovarni, veliko pomladansko veselico. Prostori so bili jako okusno in mično okrašeni. V enem delu salona je bil postavljen lično opremljen šotor, kjer sta se utaborili gospe Šterkova in Ravtar-jeva z bogato zalogo raznih jedil, pijač, slaščic in vsega, kar človek na veselici potrebuje. Pomagale so jima gospodične Peterlinova, Jorda-nova, Rozmanova, Siaretova, Kernova,Gvardjanova,Debev-če v a in Hrenova. Za šotorom je bila razstava dobitkov srečkanja. Med dobitki, katerih je bilo primerno veliko, so bili nekateri prav lepi. Drugi del salona je bil spremenjen v plesišče. Tudi vrt in terasa sta bili s cvetjem in zastavicami lepo okrašena. Po četrti uri se je začelo zbirati občinstvo, ki je v kratkem napolnilo vse prostore. Razvila se je takoj živahna zabava. Goste so okrasni ljubke prodajalke cvetlic s cvetjem, in med zvoki godbe pri dobri pijači se je vedno bolj razvijalo veselje. — Na vrtu je bila vpeljana tudi šaljiva pošta. Višek pa je dosegla veselica, ko so nastopili Sokoli telovadci. Nastopili so trije člani Sokola II in 3 telovadci naraščala. Izvajali so na bradlji dovršeno dobro naučene telovadne točke, izmed katerih so bile nekatere jako težke. Posebno dobro je bilo vrhunsko izvajanje. Priznati se mora obema skupinama, da sta se potrudili in vrlo obnašali, za kar sta želi splošno pohvalo m buren aplavz. — Posebno zanimive pa so bile skupine bik) jih je 5, katere so priredili telovadci na posebni četvero-stebrni lestvi v salonu. Te skupine so popolnoma nove, in so jako težke. Izvajak) jHi je 16 telovadcev, katerim se mora izreči za njihovo trudaoolno in dovršeno delo posebna zahvala. Veselico je posetilo tudi delavsko pevsko društvo nSlavec.* Pevci so zapeli pod vodstvom svojega pevovodje g. Pahorja več pesmi, med njimi nekatere posebno lepe narodne pesmi, s »Slavcu* lastno, priznano dovršenostjo. ZeH so veliko priznanja in mnogo so pripomogli k splošni zabavi. Veselje je rastlo, ljudje so peli in se radovali, godba je igrala, na plesišču pa so se vrteli mnogobrojni pari, ki so ponovno napolnjevali velik plesni prostor. Veselica je trajala pozno v noč. Končno moramo omeniti, da si je zaslužil za uspeh veselice, posebno pa za lične in okusne dekoracije posebno priznanje načelnik Sokola br. Kočijan. Zahvala se mora' izreči tudi posebno pridnim damam, rediteljem in vsem, ki so k tako lepemu uspehu pripomogli pred vsem pa občinstvu, ki se uljudno vabi, da tudi prihodnje prireditve Sokola II tako številno poseča.
Kranjska   podružnica   S. P. D.
priredi v četrtek, dne 16. t. m. svoj prvi izlet iz Kranja čez Senčur-Cerklje-Sv. Ambrož v Kamnik. Zbirališče v Zvezdi, odhod ob 6. zjutraj.
Godbeno društvo v Idriji napravi v nedeljo, dne 19. maja izlet v Žiri,  kjer bo koncert z izbranim sporedom na posestvu gostilničarja Fr Blažiča na Dobračevi  Odhod te
Idrije je ob 11. dopoldne. K izletu se vabi vse člane, prijatelje društva in idrijsko občinstvo, h koncertu pa naj prihite v polnem številu prijatelji lepe godbe v žirovski dolini. Za najboljšo postrežbo bo poskrbel gostilničar Blažič. V slučaju slabega vremena se izlet in koncert preloži na nedoločen čas.
Telovadno društvo »Sokol« v Ilirski Bistrici otvori letos dne 9. junija slovesno svoj Sokolski dom, katerega si je društvo po sedemletnem obstanku postavilo že lansko leto in se je vsled nepričakovanih ovir, slovesna otvoritev istega preložila na letos. S to prireditvijo se vrši obenem tudi Sokolski dan Idrijske sokolske župe. Opozarjamo na to prireditev vso zavedno Notranjsko že sedaj, da prihiti v kar največjem številu na ta Sokolski dan v prijazno Bistrico. Slavnosti se udeleže, kakor nam je zagotovljeno, tudi brati Hrvati ter reški Slovenci, iz Voloske, Opatije, Reke, Sušaka ter okolice, ki pridejo s posebnim vlakom. Veselica bo na prostem. Spored priobčimo prihodnjič. Na zdar!
Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi si dovoljuje tem potom opozoriti slovensko občinstvo, da je razposlalo nekaterim prijateljem našega društva nabiralne pole. Vsak najmanjši dar se hvaležno sprejme.
Prosvefa.
Dramatično društvo v Idriji priredi v nedeljo, dne 19. maja t. 1. v pivarni   pri »Črnem orlu«   burko v
treh dejanjih »Nebesa na zemlji«. To je ena najbolj zabavnih burk zadnjega časa. Predstavljala se je v pretekli sezoni večkrat v ljubljanskem deželnem gledališču z najlepšim uspehom in od članov ljubljanskega gledališča skoraj po vseh večjih slovenskih krajih. Upamo, da vzbudi tudi v Idriji zanimanje, saj bo od spretnih idrijskih diletantov in s prijaznim sodelovanjem g. Valo Brati-na iz Trsta dobro naštudirana. Kdor se hoče resnično poveseliti en večer, ta ne bo zamudil posetfti drugo letošnjo predstavo idrijskega dramatičnega društva. Vstopnice se v pred-pTodaji dobivajo v trgovini gdč. Leni Lapajnetove.
Književnost.
— Amerika in Amerikanci. Spi
sa! Rev. I. M. T r u n k. Tega ilustro vanega dela je izšel sedaj tretji snopič.
Bazne stvari.
* Premočna zaušnica. Iz Kloster-neuburga poročajo: Delavca Isaak in Mareš sta se sprla. Mareš je dal Isaaku tako zaušnico, da je ta padel v Donavo ter utonil.
* Samomor otroka. Z Dunaja poročajo: V nedeljo je skočila v Donavski kanal neka K)letna deklica. Neka druga deklica ji je vzela eno krono. Vsled tega se je otrok tako zelo razburil, da je skočil v vodo ter utonil.
■ Grozen čin spekulanta. Iz Li-berc poročajo: Agent z moko Horn je ustrelil svojega lSIetnega sina, svojo llletno hčer, svojo ženo in nato še samega sebe. Vzrok temu činu so ponesrečene špekulacije.
* Čudno vreme. Na Angleškem, Francoskem in Španskem vlada velika vročina, dočim je na Ruskem zelo mraz. V nekaterih krajih je temperatura šest stopinj pod ničlo. Pri Smolensku je vlak obtičal v snegu.
* Blamirana berolinska policija. Berolinska policija je aretirala nekega vinskega trgovca, ki ga je smatrala za anarhista Garnierja. Aretacija je vzbudila v Berolinu veliko senzacijo, pozneje pa mnogo smeha.
* Booflotova zapuščina. Iz Pariza poročajo: Pri dražbi Bonnotove zapuščine so prodali za visoke zneske posamezne predmete. Postelji, v katerih sta spala Bonuot in Dubris, so prodali za več nego 500 frankov.
* Patrlotlčni uredniki. Iz Tunisa poročajo: »Courier de Tunis« je priobčil članek, ki je bil naperjen proti Italijanom. Vsled tega so bili uredniki italijanskega lista »Unione« razžaljeni ter so pozvali na dvoboj šef-urednika in tri nrednike omenjenega lista in sicer na samokrese. V dveh dvobojih ni bil nihče poškodovan.
* Aretirani arhimandrit. Iz Mostara poročajo: Arhimandrita grškega samostana v ZitomišJiču Kristo-forasa Mihajlovića so zaprli. Govore, da je škof zlorabil neko trinajstletno deklico, drugi pa zopet pravijo, da je poneveril cerkveni denar. Mi-hajhović je bil že kaznovan, ker je ponaredil neko oporoko.
* Napad na železniški vlak. Iz New Yorka poročajo: Blizu Guada-lazare so roparji napadli vlak, v katerem je bilo mnogo ljudi, ki so bežali pred potresom. V vlaku je bik) slučajno sedemdeset vojakov, ki so se postavili v bran roparjem. Prišlo je
do pravcate bitke. Osem vojakov in 12 pasažirjev je bilo ubitih. Roparji so oropafli vse pasažirje. Koliko mrtvih in ranjenih so imeli roparji, se še ne ve.
* Žrtve aviatike. Iz Kaselja poročajo: Ko je aviatik Schwigulski v soboto popoldne napravil vzlet, se je aparat prevrnil ter padel na tla. Schwigulski se je tako težko poškodoval, da je v par minutah umrl. — Iz Strasburga poročajo: AviantikKa-rel Krieger, ki se je vzdignil v zrak s poročnikom Steinmeverjem, je padel z višine 12 metrov. Aparat se je popolnoma razbil. Oba sta se smrt-nonevarno poškodovala.
* Vihar v Nemčiji. Iz Berolina poročajo: V vzhodni in srednji Nemčiji, posebno pa v vestfalskem pre-mogokopnem revirju je bil v nedeljo zvečer velik vihar. Iz Bochuma poročajo: Orkan je poškodoval vse dele mesta. Mnogo dreves je orkan izruval, razrušil strehe ter razbil izložbena okna. Poškodovana so bila tudi poslopja kuharske razstave. V Wittnu je bil neki cirkus, v katerem se je ravno vršila predstava, popolnoma razrušen. Mnogo oseb je bilo ranjenih.   Škodo cenijo na 80.000 do
90.000 mark.
* Lvcvski odvetniki.    R" Lvova
poročajo: Pred par dnevi je bil aretiran tukajšnji odvetnik dr. Sowilski zaradi raznih goljufij in oderuštva. Zdaj je državno pravdništvo uvedlo preiskavo tudi proti nekaterim drugim odvetnikom, tako proti odvetniku dr. Wieclawu, ki je zapeljal nekega inženirja, da je otvoril na sleparski način konkurz ter mu predložil fingirane odvetniške račune.
* Napad na zdravnika. Iz Vidma poročajo: Ko se je v petek zvečer vračal primarij tukajšnje bolnišnice dr. Rietti na svojem kolesu domov, ga je napadel neki delavec ter štirikrat ustrelil proti njemu, ne da bi ga zadel. Napadalca so aretirali. Piše se Emil Zuccoli in je izvršil napad iz maščevanja. Pred tremi leti je prišel z Ogrskega sifilitičen ter šel v videmsko bolnišnico, kjer ga je zdravil dr. Rietti, vendar ga pa ta ni mogel ozdraviti. Od tega časa ni mogel nikjer dobiti dela.
Bratska sokolska društva!
Posebni vlak v Prago k zletu,
prirejen po Slovenski Sokuiski Zvezi, bo odhajal dne 26. junija 1912 sledeče:
iz Ljubljane z juž. kol. ob 3*50 pop. »      »        » drž. kol. »   3*54 »
» Vižmarij.....4*04 »
» Medvod.....4*13 »
» Škofje Loke ....  426 »
» Kranja .....4*43 »
» Podnarta (Krope) . . 505 » » Radovljice    ....  5*25 »
» Lesec .....5*36 »
» Javornika    ....  5*54 »
» Jesenic .....5*59 »
» Celovca .....8i8 zvč.
» Sv. Mihaela .... 11*55 p. n.
» Selztala.....1*38 »
» Linca......4*19zjutr.
» Budjevic  .   .   odhod   7*45 » v Prago     .  .   prihod  11*42 dop.
Pogoj, da se morajo vsi udelež-niki vrnili zopet s posebnim vlakom v Ljubljano, odpade, ker je c. kr. državno železniško ravnateljstvo v Trstu naknadno dovolilo, da se vsak udeleženec lahko vrne s poljubnim vlakom po isti progi tekom 30 dni, pri čemer velja dan nastopa potovanja t. j. 26. junij za prvi dan.
Vozne cene so se z ozirom na poljubni povratek nekoliko zvišale in so naslednje:
Ljubljana juž. kol. . . 5260 32*20 Ljubljana drž. kol. . . 52*60 32*20 Vižmarje .... 52*60 32*20 Škofja Loka     .   .   .   51*40 31*50
Kranj ..... 50*80 31*20
Radovljica .... 49*60 30*60 Javornik .... 49*— 30*20 Jesenice        ....   49*— 30*20
Celovec..... 46— 28*60
Sv. Mihael .... 36*40 23*— Ker bodo dobHi udeležniki za potovanje posebej tiskane vozne listke, poživljamo bratska društva, da takoj naznanijo svoji župi vsaj približno število udeležnikov (in sicer število udeležnikov v kroju posebej in števHo civilnih udeležnikov posebej), ki bodo vstopili na medpo-stajah. Bratske župe pa prosimo, da vpošljejo omenjene podatke najkasneje do 20. maja na predsedstvo S. S. Z.
Obenem opozarjamo na uzorce adresnih tablic, ki jih razpošlje tekom prihodnjih dni brat L Em. Žižka, Praga (Zižkov-Husova ulica 35): tablica je tako prirejena, da bo za časa VI. vseslovanskega z leta v Pragi mogoč popolni pregled vse prtljage, in obenem imetnik prtljage obvarovan zamene ali celo izgube. Tablica stane samo 50 vin., od vsa-cega prodanega komada pa dobi še društvo 10 vin., vsled tega se priporoča, da tablice vsako društvo za svoje Člane skupno naroči.
Za predsedstvo S. S. Z.: Dr. I. Oražeo L r. starosta.  V. Bit- t ttmmtk U talnta* nnimUufl
Telefonska in brzojavna poročila.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 14. maja. Zbornica je danes sprejela po govoru generalnili govornikov poslancev Lisiewicza in Ofnerja v drugem in tretjem branju zakonsko predlogo glede izpremem-be kazensko pravdnega reda, ozir. kazenskega zakonika. Nato so sprejeli brez debate po poročilu poslanca dr. Rennerja zakon o razmnoževalnih aparatih. V današnji seji je položil zaobljubo tudi novi poljski poslanec dr. Roman. Skrogulski, ki je bil izvoljen v okraju, katerega je zastopal prej Bilinski.
Dunaj, 14. maja. Po predlogu o zakonu, glede razmnoževalnih aparatov se je vršila kratka debata o zakona glede potov za silo. Izmed Slovencev je govoril poslanec Fran Pisek. (Konjice - Maribor - Slovenska Bistrica.) Predbinkoštni program državnega zbora.
Dunaj, 14. maja. Danes popoldne ob 2. se je sestal konvent seniorov, da se povsvetuje o pređbinkoštem <tedavnem programu zbornice. Pred vsem se je bavil konvent z zahtevo nemškega Nationatverbanda glede proračunskega provizorija, ki naj bi se grasom tega predloga ne obravnaval v zbornici v prvem branju, marveč od kazal takoj proračunskemu odseku. Nemški Nacijonalver-barrd je mnenja, da bi pridobila zbornica na ta način priliko in čas, da reši nratrmško pragmatiko. Na drugi strani pa označujejo ta predlog kot nesprejemljiv, ter so poslanci mnenja, da uradniška pragmatika, ne bo prišla pred Binkošti na dnevni red. Imenovanje.
Dunaj, 14. maja. Predsednik tržaškega višjega sodišča Jakopič je imenovanza tajnega svetnika.
Vozne olajšave za železničarje. Dunaj, 14. maja. Zveza nacijo-nalnih železničarskih društev je imela včeraj večurno sejo, v kateri so se zopet posvetovali o izpremembah glede voznih olajšav za železničarje. Sklenili so, prositi železniško ministrstvo, da naroči ravnateljstvu, da naj ravnateljstvo o tem predlogu ne obravnava, ker hočejo železničarska društva sama predložiti ministrstvu predlog za temeljito reformo voznih olajšav.
Profesorji - teologi.
Dunaj, 14. mata. Cesar je dovolil rednim profesorjem na katoliških fakultetah v Solnogradu m Olomucu ter na evangelski teološki fakulteti na Dunaju naslov rednih vseucHiških profesorjev.
Bosanske železnice.
Dunaj. 14. maja. Tekom tega tedna se vrši skupni ministrski svet, ki se bo bavil z zadevo bosanskih železnic.
Dunaj, 14. maja. Včeraj se je vršila pod predsedstvom skupnega finančnega ministra Bilinskega konferenca s predsednikom bosanskega sabora in bosanskim deželnim šefom Potiorekom. Konferenca se je bavila zlasti z vprašanjem bosanskih železnic ter z drugimi gospodarskimi zadevami. Skupni finan. minister skuša pridobiti bosanske politike, da odobre načrt. Do sedaj še ni imel uspeha, vsled česar se konference še nadaljujejo.
Obisk črnogorskega kralja.
Dunaj, 14. mjaa. Kakor razglašajo v informiranih krogih, pride črnogorski kralj prve dni meseca junija na Dunaj.
Češko - nemška sprava.
Praga, 14. maja. Današnji tisti presojajo spravno situacijo zelo optimistično. Spravna pogajanja se bodo nadaljevala in je upati, da se tudi narodni socijalisti zopet pridružijo akciji.
Češki Ijudskošolski učitelji. Praga, 14. maja. Organizacija čeških ljudskošolskih učiteljev je izdelala memorandum o materijalnem stanju češkega učiteljstva, ter je ta memorandum izročil včeraj tajnik organizacije predsedniku zveze čeških deželnih poslancev Švehii. Vsled slabih deželnih financ posebno trpi Češko ljudskošolsko učitelj-stvo, ker se že leta ne ustanavljajo nove šole ter bo letos vsled tega 3000 abiturrjentov učiteljiščnikov brez kruha.
Rusom sovražno gibanje v Lvovu.
Lvov, 14. maja. Pred spomenikom Mickieviczevem v Lvovu so priredili včeraj dijaki tehniške fakultete protesten shod, na katerem so protestirali proti sklepu ruske dume glede ločitve Helmskega ozemlja od Rusko - poljske zemlje. Po shodu so priredili dijaki obhod po mestu. V ulici Potočki, v kateri se nahaja ruski konzulat, jim je stopila nasproti močna policijska straža, katero so napadli demonstranti s kamenjem. 13 policajev je bilo ranjenih. Končno se je policiji posrečilo, da so demon-
strante potisnili nazaj, pri čemer je bilo več dijakov ranjenih. Policija je aretirala enega dijaka.
Spor med Poljaki.
Lvov, 14. maja. Vsled spora med Poljaki, so izstopili nekateri poslanci Vsepoljske stranke iz skupnega kluba. Izstopila sta poslanca Tertil in Jablonski, razni tovarnarji, zdravniki, žurnalisti, med njimi znani žurna-list Dombrovski.
Naslednik škofa Majerja. Dunaj, 14. maja. Naslednik dvornega župnika škofa Majerja bo najbrže dvorni kaplan, dvorni svetnik dr. Svoboda, ki je bil lansko leto rektor dunajskega vseučelišča.
Lukacs na Dunaja.
Budimpešta, 14. maja. Ministrski predsednik Lukacs pride jutri na Dunaj, da se posvetuje z avstrijskimi ministri, ter prosi tudi za avdijenco pri cesarju, kateremu bo poročal o politični situaciji.
Vojaški novinci.
Budimpešta, 14. maja. Pogajanja ogrskega ministrskega predsednika Lukacsa z Justhom so se za enkrat razbila. Justh se je izrazil, da Lu-kaeseva volilna reforma ni sprejemljiva, ker ne odgovarja principu splo-šnosti, niti direktnosti, niti tajnosti. Lukacs hoče odložiti tako volilno, kakor brambno reformno predlogo na jesen, ter hoče priporočati vladarju brambni provizorij z zvišanim re-krutnim kontingentom. Na vladarjevo povelje naj bi potem tudi avstrijska vlada predložila parlamentu predlog za brambni provizorij z zvišanim novinskim kontingentom na 136.000 novincev, tedaj za 33.000 več, kakor doslej.
Justh in brambni provizorij.
Budimpešta, 14. maja. Justh je napovedal boj do skrajnosti tudi brambnemu provizoriju. Danes se bo vršila v ogrskem parlamentu samo kratka formalna seja. — V političnih krogih so mnenja, da pade v najkrajšem času odločitev, ali gre Lukacs, ali pa bo ogrski državni zbor razpu-ščen.
Vihar na Ogrskem.
Budimpešta, 14. maja. Hud vihar je razdejal vasi Varaha, Battolv in Ujfalu. Tri osebe so bile ubite. Skoda je velikanska.
Ignoriran škof.
Bel^rad, 14. maja, Djakovski škof Krapac je dospel sem iz Zemuna. Obiskal je poslaniško cerkev, avstrijskega poslanika Ugrona ter se vrnil na to zopet v Zemun. Prebivalstvo ga je popolnoma ignoriralo.
Na Skaderskem jezera. Rim, 14. maja. >Corriere d' Ita-Iia« poroča iz Podgorice: 2e 17 let je oskrboval na Skaderskam jezeru črnogorski parnik promet. Pred par dnevi pa se je pokazal na jezeru parnik s turško zastavo, ki naj bi prevzel redno službo med Skadrom in Črno goro. Črnogorska vlada je proti temu protestirala ter je izjavila, da ni dovolila niti vkrcanja, niti izkrcanja temu parniku. Pogajanja so se več dni zavlekla ter je pristaniško poveljništvo v Skadru končno prepovedalo v nedeljo vkrcanje na črnogorskem parniku ter izjavilo, da ne dovoli niti izkrcanja pošte. Ta vest je vzbudila v Črni gori splošno ogorčenje.
Policijska preiskava v ministrstvu. Rim, 14. maja. Policija je izvršila v poljedelskem ministrstvu hišno preiskavo, ker je bil minister i jalni tajnik Ateoni na sumu, da je prodal Turčiji važne dokumente. Denuncira! ga je neki Schvveitzer. Preiskava je dognala Ategnijevo nedolžnost, vsled česar so aretirali Schwei-tzerja.
Škof in ljudstvo.
Bologna, 14. maja. Občina Maii-nella je dobila pravdo proti škofu v Raveni vsled česar je prešlo pokopališče v last občine. Škof je hotel priti včeraj na pokopališče, ljudstvo pa ga je s silo iztiralo. Dvanajst ka-rabinjerov je moralo škofa ščititi.
Kreta.
Atene, 14. maja. Listi objavljajo naročilo, ki ga je dala kretska vlada 20., v Atene dospelim kretskim poslancem v posebnih pismih. Ta pisma nalagajo kretskim poslancem dolžnost, da naj ostanejo kakor dolgo treba v Atenah. V slučaju potrebe morajo zastopati tudi one poslance, ki so jih velesile pridržale na Kreti, ker ne more nobena človeška sila prisiliti Krečanov, da niso zastopani v grškem parlamentu.
Turčija vznemirjena.
Carigrad, 14. maja. Turška vlada je vznemirjena vsled vesti o koncentraciji ruskega vojnega brodovja. Iz Sinop je dobila baje turška vlada poročilo, da križajo ruske ladje ponoči brez luči ob obalah Črnega morja. Splošno se govori, da je zunanji minister zahteval zaradi tega pojasnila pri ruskem poslaniku, nakar je ta izjavil, da gre samo za vaje torpedovk, ki pa so se že vrnile v Krč,
Politični umor. Carigrad, 14. maja. V albanskem klubu je bila snoči razširjena vest, da je bil albansko - mohamedanski časnikar derviš Mirna v Beratu v vilajetu Janina umorjen. Doslej ta vest uradno še ni potrjena.
Marschallova misija. Carigrad, 14. maja. V razmotri-vanju avdijence barona Marschalla v Karlsruhe, pravi »Tanin«, da bo Mar-schall, ki izborno pozna razmere v Turčiji, najboljši tolmač otomanskih želj glede vojne. Kar se tiče njegove misije v Londonu, se ne sme udeleževati Turčija kot tretja stranka, marveč kot najbolj interesirana stranka.
Belgijski parlament razpuščen.
Bruselj, 14. maja. Kralj Albert je podpisal dekret, s katerim se razpu-ščata obe zbornici ter se razpišejo nove volitve za 2. juni. 2e sedaj se je začel ljut volilni boj. V Antvverpe-nu in drugod je prišlo že do krvavih spopadov med liberalci in klerikalci, pri čemer se je tudi streljalo in je bilo več ljudi ranjenih. Združeni liberalci in socijalni demokratje upajo, da bodo vrgli klerikalno gospodarstvo v Belgiji.
Deschanel.
Pariz, 14. maja. Kakor poroča »Temps«, ni kombinacija brez pod-dlage, da pride poslanik Louis iz Pe-trograda na Dunaj in Deschanel v Petrograd.
Dunaj, 14. maja. Nasproti vestem, da naj bo Deschanel naslednik Croziera na dunajskem poslaniškem mestu, poročajo z informirane strani, da Deschanel nikakor ni določen za to mesto.
Občinske volitve na Francoskem. Pariz, 14. maja. Notranje ministrstvo objavlja statistiko izida občinskih volitev po izvršenih ožjih volitvah v 280 od 359 glavnih mest ar-rondissementov. Glasom te statistike izgube zedmjeni socijalisti večino v dveh, progresisti v sedmih mestih, reakcijonarci pa v enem mestu. Ra-dikalci in socijalni radikalci pridobe večino v dveh, republikanci leve pa v osmih mestih.
Portugalske kolonije. Pariz, 14. maja. Vesti o nemških nakanah glede razdelitve portugalskih kolonij, se dementirajo v mero dajnih korgih kot neutemeljene, ker bi take razdelitve narodni čut Portugalcev ne pripustil. Portugalska je pač pripravljena, sprejeti pomoč nele Nemčije in Angleške, marveč tudi Francoske in drugih držav, da pospeši gospodarski razvoj svojih kolonij ter hoče v to svrho dovoliti v prvi vrsti za kolonije znižati uvozno carino, kolonij samih pa ne da iz rok.
Rusija in Kitajska. Harbin, 14. maja. Ko je hotel neki parnik vzhodne železnice kitajske naložiti ob ustju reke Nonni za veliko rusko tvrdko 50.000 pudov žita, so kitajske oblasti prepovedale kitajskim delavcem parnik naložiti, češ, da Rusi glasom plovne pogodbe s Kitajsko, nimajo pravice plovbe po reki Nonni in po drugih dotokih reke Sungari. Parnik se je vrnil prazen v Harbin.
ITALIJANSKO - TURŠKA VOJNA.
Italijani na Rodosu. Atene, 14. maja. Italijani so baje izkrcali na Rodosu vozove in tračnice za veliko cestno železnico. Izkrcali so tudi 1000 konj, 1000 mul, 1000 volov in 200 vreč moke, nadalje les, premog in tri letalne stroje, ki so že začeli z vzleti. Predčerajšnjim so vrgli že bombo iz zrakoplova v turški tabor, vsled česar so se Turki razpršili in pustili na mestu 500 vreč moke. Italijani so že začeli graditi pristanišče ter bodo zgradili tudi morske svetilnike.
Dardanele.
Carigrad, 14. maja. Zunanji minister je odgovoril na zadevno vprašanje ruskega poslanika, da je mnenja, da bodo dela za odstranjenje min danes končana. Javno se bo razglasila otvoritev jutri ali pojutrajšnjim. Izpuščeni Italijani.
Carigrad, 14. maja. Turška vlada je izpustila onih 50 italijanskih ribičev, ki so bili kot vojni ujetniki zaprti v Smvmi.
Vojni stroški.
Milan, 14. maja. »Secolo« poroča, da je stala italijansko - turška vojna doslej 176 milijonov lir, tedaj na dan 800.000 lir. Vojni stroški pa se od dne do dne večajo.
Darila.
Za »Domovino« je daroval gosp. tovarnar Ivan Bonač 10 K, ker se ni mogel udeležiti sobotne prireditve v korist »Domovine«. Iskrena hvala!
Daiašnji list obsega 8 strni.
Isdajatelj in odgovorni urednik: Raato Pastoslemšek.
Lmtmbtm ta ti* »Narodne tiskarne«.
HJ
15
Negovanje    ust z Odolom je naravnost dobrota.   Gnitje v ustih, ki zobe polagoma uniči   se za nesljivo zaustavi in^^ po   vsakem  splak- P -O nen ju   z    Odolom \M~v se po vseh ustih razširja poživljajoč svežost
Meteorologijo poročilo
maja j	Čas opazovanja	! Stanje barometra v mm	Temperatura v C°	; Vetrovi i	Nebo
13.	2. pop.	7359	251	p. m. jzah.	jasno
m	9. zv.	735-9	190	•	
14.	7. zj.	736-7	154	1 j sr. svzh.	oblačno.
Srednja včerajšnja temperatura 21-0°, norm. 138° Padavina v 24 urah 0-0 mm.
Tempe I
vrelec. DletetIČna namizna pijača i obilno ogljikovo kislino. Pospešuje prebavo in izmeno snovi. _
Zelo koncentriran medicina-I., vrelec, priporočliiv pri kroničnem želodčnem kataru, zaprtja, Brightovin ledi ca h, vraničnik oteklinah, jetrni trdini, zlatici, enovoizmene-kih bo 1 eznih,k alarih dihalnih organov.__
Donati
Zdravilen vrelec največje vsebine svoje vrste. Zlasti
uporaben pri kroničnem črevesnem kataru, obstipa-ciji, žolčnih kamenih, to lšeici trganju, sladko v ni bolezni.
2
Častnik išče
I
za stalno. — Ponudbe pod „častnik"
na upravništvo »Slov. Naroda«. 1790
Mesto posebnega obvestila.
Tuge trta javljava vsem sočute-čim Žalostno vest, da je preminul po dolgem hudem dušnem boju naš edini iskrenoljubljeni sin, gospod
četovodja t Ci io kr. pespolku Hugo vitez pl. Milde št. 17
v najlepši dobi svojega življenja.
Pozemski ostanki nepozabnega se prepeljejo dne 15. maja ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice c. kr. garni-zijske bolnice št. 8. na pokopališče k Sv. Križu.
Nepozabnega priporočajo v blag spomin in pobožno molitev žalostni starši. 1786
Davorin Jeretin, c. kr. okr. tajnik in Marica Jeretin roj. Martens.
Ljubljana-Litija, 13. maja 1912.
Prvi kranjski pogrebni zavod Fr. Do beri et.
s šestimi sobami in lepim vrtom
11 proda iz proste roke v Rožni dolini 268
pri Ljubljani.
17 :
(P
1IŠHŠIE
Za birmo
dsbite najcenejše, fine in precizne
ure, zlatnino, srebrnino
ter ure z Tu » M : znamko    J J ■ u IF
pri tvrdki
Lud. Černe
zlatar in trgovec,
Ljubljana, Wolfova nI. 3.
Št. 15780.
Razg
V nedeljo, dne 19. maja t. I. ob 3. uri popoldne
se bode oddala potom Javne dražbe v najem košnja
mestne senožeti v Črni vasi,
ki služi za kemično preskušal išče.
V pondeljek. dne 20. maja t. I. ob 9. uri dopoldne
se odda košnja
mestnih senožeti pri podturnskem gradu
(Tivoli.)
V torek, dne 21. maja t. I. ob 9. uri dopoldne
se odda košnja
na ljubljanskem gradu.
V sredo, dne 22. meja t. I. ob 9. uri dopoldne
s« odda košnja travnikov
pri mestnem konjacu, ob Zeleni poti
in pri JColeziji.
V četrtek, dne 23. maja t. I. ob 10. uri dopoldne
so odda košnja
v Rakovi jelši in travnik ob Kravji poti.
V nedeljo, dne 2. junija t. I. ob 3. uri popoldne
se odda košnja
jeznvitarice pod JAargom.
Zbirališče najemnikov vedno na dotičnih travnikih.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 10. maja 1912.
župan: Dr. Ivan Tavčar i. r
5691
prodaja in ptfilja po postnem povzetju v. Bonač v Ljubljani
Cena sliki 5
Sprejema zavarovanja Človeškega Življenja po najrainovrstnejilh kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena drugi zavarovalnica.
Zlasti je   ugodno   zavarovanje na doživetje In smrt z rnanjgajoCirni se vplačili.
101
99
6*
••• -      vznjemao »»verev«!«« Umika v Pragi«  •■• - •■•
■OssrvnJ fondi K H,TIS^8l^t4. — hrpllt— odškodnin* In kaplUllje K HS,3S0.603*i. Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica oaJe države z vseskozi slovansko-narodoo opravo.
»m poj*«-aii« tfajvi
čigar pisarne so v lastnej[bančnej hiši
GeneralBO usftistn i Llobllani
i Gosposki uliti itn. 12.
Zavaruj« poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička Izdatno podporo v narodne in obcnokortetne
namene.
312-152.
Dražbeni oklic.
1782
V konknrzni stvari tvrdke Anton Ditrich v Postojni vršila se bode
javna dražba raznega špecerijskega, galanterijskega in porcelanastega blaga,   nadalje  železnlne   in sieklenino tor
- trgovske opravo ...... -
[n sicer prvi dan v manjših, naslednje dni pa tudi v večjih skupinah.
C. kr. okrajno sodišče ¥ Postojni,
odd T. dne 13 maja 1912.
AVTOMOBILI
Lan 8 Klnent
d. d. v Mladi Boleslavi
so
svetovno znani 1
|i Zastopnika:  IMikioclem      Wetzka — Gradec
Lekarnarja Schaumanna
in želodčne pastilje
je 30 let preizkušeno sredstvo proti vseh vrst želodčnim i-s   boleznim, motenju  prebave in shujšanju. :-:
Schaumannova želodčna sol
škatljica K 1-50. Želodčne pastil-"e omarica S 1.50. Razpošilja po povzetju od 2 škatljjc naprej. — Lekarna Schaumann, Stockerau pri Dunaju.
Dobiva se po vseh lekarnah in d rog eri j ah, 3902
as?
Za birmance priporoča
n^ngleško skladišče oblek"
O, J^ernatovič, Ljubljana, Mastni trg 5
J obleke, klobuke in slamnike ya deč%e Š m oble^ce $a deklice. — Velika izbira izgotovljenih oblek $a gospode ter najnovejše konfekcije $a dame,
== Čudovito nizke cene. ==
Preselitev krojaštva I
Naznanjam svojim cenjenim gg. naročnikom in drugemu občinstvu, da sem se 10. maja 1. L preselil iz Gajove ulice na ^^^i
Frančevo nabrežje 31 4i
Urbančeva hiša poleg železnega mostu.
Prosim vse cenjene gg. naročnike in drugo občinstvo, da mi tudi zanaprej ohranijo zaupanje kakor dosedaj.
Potrudil se bom kakor doslej vsakomur postreči z najboljšim blagom, najokusnejšim delom in najnižjimi cenami.
Najelegantnejše izdelujem tudi ženske kostume; vedno nafelegantnega moda. 1763
Sprejemam tudi v to stroko spadajoča dela, kakor popravila, čiščenje, likanfe L i. d.
Za obilen obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem
Jos. Ahčin, krojaški mojster
Frančevo nabrežje 31, Urbančeva hiša.
Meblovana
s posebnim vhodom, SO SOM Odda
S Effionrti cesti štev. 0, prttlltit, demo.
Biclkelf
se radi odpotovanja pO CCni proda
v Kolodvorski ulici 33, gostilna Cešnovar.
Proda se dobro ohranjen
kiiiiitni klavir
1788
ms®
„Bftsendorfer".
Poltve se Pred skotile it 15 III.
Radi preselitve v Ameriko prodam svojo
katera je v najemu in se nahaja notri dcbro idoča
: trgovina:
Vprašanje pod y|I, R. C«M na uprav. »Slovenskega Naroda«. 1719
Pri podpisanem uradu se sprejme z 28. majem ali 1. junijem 1912
mlati; soliden in zanesljiv
Silili
ki je vešč v govoru in pisavi slovenskega in nemškega jezika. — Ponudbe naj   se  naslovijo  na  podpisani urad
[.ki evldsntn! orad igniljatega katastra
w Vipavi. 1784
štelaže, pixdelnif vase in drago,
vse skoraj novo, 1787
se ugodno pe^oda
iz bivše slovenske trgovine v Kočevju. Kupci naj se obrnejo do
Antona Lovrenčiča v Sodraiicl.
za trgovino
z gramofoni in mnzikalijami, godbenimi avtomati in klavirji.
Ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja event. s sliko, katero se vrne pod šifro „Gramophon und Musik-werke Exporthaus" na uprav. »Slovenskega Naroda«. 1785
2 učenca
za mehaničko obrt
in
1779
trgovski sluga
se sprejmejo takoj.
Kari Čamernlk & Ko.
specijalna trgovina s kolesi, motorji, avtomobili in posameznimi deli. Mehanična delavnica in garaža V Ljubljani-
H je naiboliie Ostilo za Čevlje. II
o
a
U
2
Domača tvrdka.
Marija Gotzl
-Hcr-
Židovska ulica št.
8.
Največja zaloga vsakovrstnih slamnikov, športnih cepič in oblik zadnje novosti pravkar došla. — talni klobuki vedoo v zalogi.
Raznovrsten nakit, svila in drnge modistovske potrebščino v veliki izberi. —
Modelni klobuki so cen j. damam na ogled samo v trgovini. Za obilen poset se priporoča z velespoštovanjem
956 Marija Gotzl.
o
jo O
U3 l-f-
•~t O
cr Jo
Za modistinje vse modne potrebščine z zmernim popustom.
C, kr. avstrijske ^ državne železnice.
Izvle6ek  iz voznega reda.
Veljaven od 1. maja 1912.
Postaja; Ljubljana fuini kolodvor. Odhod.
6-52 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Št. Vid ob Glini,
Dunaj.
7*32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
5- 09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin/) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.]
11*30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj.
1-31 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
3*32 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec,
6- 35 zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na I brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, j Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, J Line, Dunaj.
7- 44 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo.
10-00 po noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin.
Prihod.
7*23 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
lina, Draždan, Prage, Linca, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja.
8-59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
9*51 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda, Inomosta, Beljaka.
11-14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka, Tržiča, Kranja
3aOO popoldne. Osebni iz Straže-Toplic, Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
4-20 popoldne. Osebni vlak od Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca, Celovca, Solnograda, Franzenfeste, Beljaka, Tržiča, Kranja.
7*go zvečer. Osebni vlak iz Jesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linca, Celovca, Kolna, Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka).
8- J5 zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka, Tržiča, Kranja.
9- 13 po noči. Osebni vlak iz Straže-Toplic, RudoKovega, Št Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
11-33 po noči. Osebni vlak iz Trsta, Gori ce,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Postala; Lfnbljana dri. kolodvor. Odhod na Kamnik:  7*27,  Ti-50, 3*12, 7-|Bf <11-oo ob nedeljah in praznikih).
Prihod iz Kamnika: S*42, 11-00, 2*41, 6"!5» (10-30 ob nedeljah in praznikih).
Ckr. državno-žeieznlško ravnateljstvo v Trsta.
Naznanilo.
Usojam si svojim cenjenim odjemalcem m slav. občinstvu vljudno naznaniti, da gospod
M. Ziftersciilager ni več nastavljen y moji hiši
tort da ni upravičen za icojo tvrdko sklepati kupčije.
Imenovani je namreč s pretvezo, da je še v moji službi, napravil kupčije za neko drugo tvrdko.
Največja   zaloga  naj odličnejših  strojev  in   edini   založnik na Kranjskem
Fr. Men, LJubljana, SE R
izvirnih amer. ,,Deering" strojev za košnjo.
NB. Potovale! moje tvrdke se morejo izkazati s pooblastilom, da so opravičeni sklepati zame kupčije.
r
3E
3EK
M
I
Morsko kopališče
tozac I hrvai
Vele!
Hrvaško Primorje.
Podpisana naznanja veleslavnemu občinstvu, da je prevzela v Selcih pri Crkvenici, HrvaŠko primorje, od g. gradbenega podjetnika Jos. Lončarića novo sezidani hotel »Rokan« v svojo upravo in da otvori hotel, kateri leži v neposredni bliiini morske obali, dne 26. maja 1.1. Pred hotelom se nahaja krasno kopališče z 80 kabinami in nadi kopališče vse udobnosti modernega konforta, kakor tudi peščene in solnčnate kopeli. Za izborno kuhinjo jamči moj dober glas kot bivše lastnice pensiona Villa Vera v Lovrani. Točila se bodo med drugimi bela in rdeča dolenjska in belokranjska vina. V Selcih se nahaja tudi nekoliko privatnih stanovanj in dam na tozadevna vprašanja takojšnje odgovore. — Postrežba slovenska, hrvaška in nemška. Slovenski časopisi na razpolago. 1781
1
Velespoštovanjem
Dragica pL Strlga.
29
545
tm
§t 11486.
Od 17. do 24. maja L L M vrti v k    mesta tekmovalno strellu|e c kr. genklk polkov, ■
Bela Ljubljana visoke goste in vse tekmovalce, ki jo pri tej priliki po* časte s svojim obiskom, kar najprisrčneje in najtopleje pozdravlja.
Da pa tudi na zunanji način damo izraza veselju, da bodemo imeli v svojej sredi toliko ljubih gostov, prosim častito meščanstvo, naj blagovoli sa čas teb slavnostnih dni
kakor sem tudi naročil, da se razobesijo zastave na vseh mestnih poslopjih. V Ljubljani, dne 13. maja 1912.
Zupan: dr. Ivan Tavčar L r.
risa injfl Matu
J« v mM.
Nobenega Izdelka te ne proda toliko.
Normalni modeli
Tabulatorski modeli
Računajoči modeli
Specialni modeli
Po vrednosti in kakovosti nedosežno.
Glogowskl & Go.
o. in kr. dvorni dobavitelji 0RADEG, Joannenmring a. Tel. 384.
Lepo podjetje,
TvorniŠko podjetje z dobrimi odjemalci, aktivno in dobičkanosoo katero se pa da zelo razširiti, osobito ker ima prodajalec patent, se radi preselitve
pod skrajno ugodnimi pogoji proda,
Za podjetje se ne zahteva nakupnine in se agilnomu in poštenemu kupcu dovolijo najugodnejši letni obroki.
Podjetje je lahko in prijetno in ga zamore vsaki trgovsko naobražeoi uspešno voditi.
Stavba je v najboljšem stanju s krasnim vrtom in drugimi pritiklinami, ter z dobro ma^inelno in delavsko opremo preskrbljeno v cvetočem industrij, skem kraju na Kranjskem.
DobiČkanosnost se dokaže po knjigah in je prodajalčeva želja, poštenemu in pridnemu kupcu pomagati do obstanka.
Pojasnila resnim reflektantom daje iz prijaznosti gosp. Josip Pollak
trgovec v LJubljani, Sv. Petra cesta št 9. nc2
Enonadstropna
v sredini Celja
s kletjo, veliko za 100 polovnjakov
se proda
iz proste roke prav po ceni in pod najugodnejšimi pogoji. Kje, pove nprav. »Slov. Nar.« 1554
1279
E
Tvomiška znamka.
Zabojčki in zavitki
brez te tvorniške znamke ne vsebujejo
„prave"
: Franckove:
kavne primesi iz tvornice
Henrik Francka Sinovi
j_ v Zagrebu.
šotom damski kastami, af ha/a ta spada/a krila
•r     v vsaki ceni in barvi in največ*jt izberi.
pralne. Čipkaste, svilene, votlne tn volnenega blaga.
Stisne halje, JPotooatni plašči.
1 i
SJloderai da ms hi klobuki
za šport in potovanje is angleškega blaga, svile
in platna.
cftatom. aobe *£f- ggle
sa klobuke.
Gtroški plataeai klobuČki\
Išče se le
izurjeno šiviljc|
za živote v trajno delo. 177 ; Michaliček-Rihar, Selenburgova ulica št. 4,1
ceptce
slamnUki m mornarske
tz listra tn belega pikeja, pralne oble-kice, predpasniki, majice in nogavice itd.
^fi £ fililflflflip # *rni kostumi, različne bluze, vrhnja krila, SPodnja krila, 1 c&U XUlUUUtlJL0 plaščit pteiene joPet klobuki. Pajčolani, rokavice, flori \ - ; in vsi drugi modni predmeti ter trakovi za vence.-- ■■    1.     , :-
!
S>. fflagdič jZrZ* £jubljana.
i
i 1
„Zlata kaplja"
Ljubljana. Sv. Petra cesta štev. U
Priporoča lepe zračne
tujske sobe
po znižanih cenah.
Priznano dobra kuhinja in izborna naravna Tina.
Za večje pojedine, ženitovanja ali društvena zborovanja sta seda) vedno na razpolago dve lepi posebni sobi.
Postrežba dobra, cene primerne, za veče pojedine po dogovoru.
Stalni gostje imalo  znižane cene.
Priporočata se cenj. občinstvu in slavn društvom z velespoštovanjeui
391
L. A. Tratnik,
•a ......   . **,-<■
Narodna knjigar
Kralj J/latjaž.
1 Zgodovinska povest; spisal Fr. Remec.
Cena 2 K, s pošto K 2*20.
Pravkar je izšla v drugi izdaji prekrasna zgodovinska povest »Kralj Matjaž«, ki spada med najbolj Čitane knjige in po kateri občinstvo vedno znova vprašuje.
Čez trnje do sreče.
Spisal Senčar.
Cena bros. K 1-20, vez. K 2-20, s posto 20 v već.
Zelo zanimiv roman, poln interesantnega dejanja.
Rdeči smeh.
Spisal Leonid Andrejev. Preložil Vladimir Levstik. Cena broa. K 1-40, ves. E 2-40, s posto 20 v već.
V ietn „odlomku najdenega rokopisa** so popisane strahote vojne in iz nje porajajoče se pijanosti krvi in blaznosti.
Spisal V. Beneš-Su navskv. Cona broa. K 1-50, voz. 2-50, s posto 20 v već.
Ta odlični roman podaj   zanimivo in pretresljivo sliko iz narodnega življenja in priča, kako nemška žena uničevalno vpliva na slovanskega moža.
Undina.
Spisal An dre Theuriet
Cena 90 v, s posto 10 v već.
Eden najljubeznivejših francoskih pisateljev je v tej knjigi podal dražestno povest, ki jo je svetovna kritika uvrstila med nesmrtna dela.
II »Dlovskn ulici
Roman; spisal Fr. Remec
Cena broa. K 1-50, vez. K 2-30, s poete 10 v već.
To je ginljiv roman iz ljubljanske preteklosti, stika Življenje iz tedanjih malomeščanskih in gosposkih krogov, tragedija dekleta, ki je vzraslo v Sru-dentovskih ulicah, a je pogledalo v aristokratske kroge Gospodskih ulic in to poplačalo s svojo žhrijensko srečo.
Zgodovinski roman; spisal Vladimir Vesel. Cena K 1*40, vem. E 2-20, s posto 20 v već.
Koncem 15. stoletja se je pripravljal na Slovenskem kmetski punt. Kmetsko ljudstvo je takrat strahovito trpelo in vrh tega so duhovske in posvetne oblasti trpinčile ljudstvo zaradi domnevanega čarovništva. Ponekod so požgali vse prebivalce kake vasi, ker so bili osumljeni čarovništva. Vse to nam popisuje pisatelj v tem velezanimivem romanu.
Zadnji rodovine Jenalja.
Spisal Fr. Remec Cene E 1-50, s peste E 1-70.
Velezanimiv zgodovinski roman iz časa rokovnjaškega gibanja na Kranjskem.
stokemi pticah.
Gena —-00 Vj^ves.^1-00, a posto
Ta mična ljubezenska povest se je občinstvu prav posebno prikupila. Dejanje se vrši za časa zadnje avstrijsko-turške vojske, ki jo je vodil princ Evgen. V povesti je popisano, kako izvrši strahopeten človek občudovanja vredna junaštva, samo da M se opral pred tisto, ki jo ljubi.
Strahovala | Mali lord
dveh kron.
Spisal Fr. Lipič. Cena bros. K 2-—, vez. E 4-—, s posto 40 v već.
Velezanimiv roman izza časa velikih bojev med pomorskimi razbojniki, turškim ce-sarstrom in beneško republiko.
Spisal Ivan Cankar. Cena bros. E 1-50, vez. E 2-50, s posto 20 v već.
Najbolj ljudska in ena najlepših povesti, kar jih je spisal Cankar.
Roman; spisal Fr. Remec Cona bros. E 1-50, vos. E 2-50, e posto 10 v već.
Ozadje tega romana je zgodovinsko. Dejanje se vrši v Ljubljani in njeni okolici v časih Napoleonove Ilirije, v krogih francoskih in domačih aristo-kratov, med katere je stopilo slovensko dekle, ki v svetosti svoje ljubezni doprinese plemenite žrtve, dokler se naposled tedi njej ne nasmeje sreča.
Spisal F. H. Burnett Cena broš. K 1-60, vez. 2*60, s posto 20 v več.
To knjigo veselja, kakor je kritika imenovala to presrčno povest so po izgledu mestnega šolskega nadzornika sprejeli v šolarske knjižnice vsi šolski voditelji, ki jim je res mar, da mladina kaj dobrega čita.
Spisal Valentin Zun.
Cene E 3-—, s posto E 3*20.
To je najpopolnejše in najtemeljitejše delo o narodnem gospodarstvu v slovenskem jeziku. Ta knjiga je absolutno potrebna za vsakega, kdor deluje na narodnogospodarskem polju, zlasti za vsakega posojilničarja.
Vesela povest iz ljubljanske preteklosti. Cena bros. E 1-—, ves. E 1-30, s posto 10 e već.
Kdor se hoče prav od srca nasmejati, naj čita to knjigo, ki je polna
drastične komike in prešernega humorja.
Ljubljana o Prešernova ulica 7 o Ljubljana
5978
79
6923
29^3
QSK-
75
88^1
27