I d tl ! 1 ' 1 ti M' I' 1 1 “ ? T ' " I , " , f ( : J$ Ml > M 1 ! L 1 - • Sodni, obravnavo z-^per nadškofa Stepinoa odmeve, zdaj p*, vsem sveta. Vsi svetovni časopisi poročajo o tej zagrebški obravna¬ vi, pri kateri je obtožba zoper vojne zločince, ki se je že davno «'• začela, stopila docela v ozadje. V nedeljo se je oglasil sam fiv.eče Pij XII. v obrambo za^reebškega nadškofa ter izjavil, d je obravna¬ va zoper njega "nedostojna". Rimski list " il Quotidiano", dnevno glasilo katoliške akcije,je prinesel daljši članek o stepinčevi obravnavi.- Glede ob- f tožb«, češ da je dr. Stepinac deloval z usteško vlado, piše,list: "V tem pogleda moremo postreči z dvema odločnima protidokazoma. Meseca majhika 1943. je ms gr. Stepinac moral priti v Rim,, Pri. tej priliki je predsednik hrvaške as baške vlade dr. Ante PaveliČCdal sporočiti sv.oč.etu. svojo prošnjo,naj bi .nadškofa Stepinoa preg*vo- • ril, da naj preneha biti sovražen uste.ški vladi. Meseca decembra istega leta je tedanji zagrebški notranji minister'v pogovoru .z apo¬ stolskim vizitutorjem v Jagosl vi ji opatom Marconejem povedal, da nadškof stepinac ust_.ske vlade doslej š» niti z besedico ni priznal. Na dru 6 i strani pa, tako nadaljuje list, nam ne manjka dokazov, ki potrjujejo, da je bil nadškof od p; veličeve vlade docela neodvisen." Ko je imenovani list vse točke obtožbe povrsti' ovrgel, zastavlja to-le vprašanje: Zakaj je bil msgr. Stepinc;priveden pred partiz.-nsko sodišče, katero ima očitno že v rokah povelje,naj ga obsodi? Le z^to, ker je z grebški nadškof ostal sam sebi zvest, le zato, ker ne neha braniti človeških pravic. Le zato, ker.'.br^ni krščan¬ sko svobodo zoper novi materializem, ki ni nič manj totalitaren ka-, kor je bil nacizem.: Zaprli so ga takoj potem, ko. je bilo 'prebr .no skupno pastirsko pismo jugoslovanskih škofov, v kotenem je bilo med ' drugim rečeno: .1)- j te lepi besedi o svobodi vesti njen -.resnični, po- meh. Če se na eni str ni brezboštvo in materializem smeta svobodno razvijati, dajte tudi nan popolno svobodo, da.bomo smeli oznanjati resnico, ki iz.h_.j .. iz Boga in vodi k Bogu. Naša ustava; katoliško Cerkev priznava. Z ari di tega z vs'o pravico zahtevamo, naj civilne oblasti v polnem pomenu te besede; spoštuje jo našo svobodo vesti in našo' verske svobodo, vlada pa je na to odgovorila' s "tem, da je za¬ prla ms gr. Stepinoa- in ga postavila '-pred ".sodišče. V. Jugoslaviji,, ta¬ ko sklep,, list svoj članek, divja 1 preganjanj e in 'ž ■ nogami so tepta¬ ne pravice človeške oselnostl,. zg., katere so _stotihe- mili jon^zgrabf- lj le za orožje in zm..gale. - !. . * - ■ ; V-t ikonski radio -poroči, '.d-- je nadškof gtepinc pred so¬ diščem dobesedno tako-le rekel* "go. bo spet zavladal mir in.ko. bo mogoče objavljati dokumente ih' ko"' bo vs;.kdo mogel brez strahu govo¬ riti, tedaj ne bo nikogar več,.ki bi mogel reči" samo eno besedico očitk- zoper moje delovanje kot.škof. • OBREMENILI«!) BRICE RAZBREMENJUJEJO. Agencij a "United Press" po roč - iz Zagreb.., da je bilo v soboto ; Zaslišanih cel:, vrst., obremenilni h prič, ki naj bi potrdile kako ozko je msgr. Stepin ,c sodeloval z ust ško vi do. Te priče pa niso mogle spremeniti dosedanje slike,-ki j_„sno k. že, d. je msgr. Stepi- nac odklon j..1 ust .ško vlado in nemško okup „cijo, priz aval pa je hr~ Štev. 210 -- Domači glasovi, 9‘«X» 194-6.- Str. 2. ■ % t . . - • • - - - - . ... • ' ' vašjcp -"državo. kot’ tako;. Bivši hrvaški'maršal Kvaternik je kot priča povedal, da si je 's .ijtepineem iz. ičemčije dopisoval potem ko je prekinil s Pave- li&fii vse zveze. Pri tem je dobil vtis, da bi nadškof gtepinae rad videfl, da, bi še združili demokratični, katoličani in pa hrv at skr. selniška stranka,’ nakar naj' bi ta zveza zamenjala Pavelič e v-o vlado. Bivši hrvaški minister in pps.l.nik v Berlinu Košak je po¬ vedal, da mu je vlada poslala; zadnji pastirski -list nadškofa stepinca pomladi leta 1945." naj ga- razpošlje v nevtrrlne dežele. 7 tem pastir¬ skem listu je msgr.Stepinao zagovarjal neodvisnost Hrvatske. h rrejšnji zon. hrvaški minister dr.Alaj Begovič je povedal, d-a 'mu je pogla/nik dr. Pavelič • preden je bil z-. grob izpraznjen, na¬ ročil, da naj državne listine spravi v nadškofijski palači, fo pa nie^„ arhivi fašističnega ustaškega gibanja, marveč dokumenti zua.mi- nistrst-va, kateri naj bi tako bili- ohranjeni zgodovini. ■Ker obravnavo zoper msgr, stepinca vodijo hkrati z obrav¬ navo zoper ustc-ške vojne zločince, je več prič pretresljivo opisov;lo, kako- so ustaši klali srbsko manjšino na Hrvaškem. Kakor poroča švicar¬ ska, agentura ''KIPA 11 * so bili to zločini, katere je med vojsko nadškof v svojih pastirskih pismih prav tako opetovano obsojal kakor' je ob- ^ so jul počenjanja.partizanov zoper katoliško■prebivalstvo. Tako se glasi.poročilo "United Press", ki je bilo objavljeno 7* oktebra v listu* "Salzburgernachrichten". 'trna eum aw£ v begunstvu Dne 2. avgusti 1945. je umrl poglavar ruske prav*slavne S.erkve v emigraciji metropolit Evlogij. ‘posledica njegove, smrti, je zdaj velika kriza, ki je nastala v ruski pravoslavni cerkvi v zabedni Evropi, Patriarhat ruske pravoslavne cerkve v Moskvi, ki politično ozko sodeluje s sovjetskim režimom, je nameraval na Evlogijev^ mesto postaviti sovjetskega hicrarha. orelskega in brionskega škofa potija. Tu načrt pa se ni posrečil, ker je za to mesto bil imenovan begunski .škof Seraf im. francoska vlada je preprečila moskovski načrt n t©-le zahtevo; 'Franciju je pripravljena sprejeti sovjetskega eksarha v Parizu, Če bo tudi sovjetska vlada sprejela francoskega- katoliškega škofa v Moskvi, Ksr pa so sovjeti ta pogoj odklonili, je načrt s F r - A ♦V ti jem propadel. 9 Razvoj te krize v preteklosti je .pa ta-le. leta 1931.» ko je. ruska pravoslavna cerkev v domovini klonila pred Sovjeti, se je ruska pravoslavna cerkev v emigracija ločila od moskovskega patriar¬ hata ter se podredila jurisdikciji carigrajskega patriarha. la je na¬ to za svojega eksarha vseh ruskih verskih občin v zahodni Evropi ime¬ noval metropolita Evlogija. Še ko je bil Evlogij živ, je v začetku avgusta 1945 prišel v Pariz metropolit Nikolaj kot delegat moskovske¬ ga patriarha ter se- začel z bolehnim. Evlogi jem, ki je kmalu nato tudi umrl pogajati. Stari in na smrt bolni Evlogij je podlegel pri¬ tisku in se pobotal z moskovski cerkvijo, nakar ga' je ta imenovala za svojega patriarhalnega eksarha v' Evropi. Evlogij je po'tej pogodbi prosil carigrajskega patriarha, naj ga razreši svoje jurisdikcije, Česar pa carigrajski patriarh ni hotel storiti. Tako se je Evlogij znašel v nemogočem položaju, da je bil istočasno odvisen.od dveh patriarhov. Toko Se je razvila tiha borba v vrstah ruske cerkve v begunstvu. Ogromna večina duhovnikov in vernikov, med njimi skoraj vsi profesorji pravoslavnega kolegija v Parizu, so se pod vodstvom niče jskegu metropolita-Vladimirja usmerili zop-.r Mcffitoto. podrejenosti ^ Moskvi so nasprotovali .-zaradi prevelikega umešavanja politike v cer¬ kvene zadevo, ter jso zato zagovor j ali>. na j.„ bi ruska pravoslavna c e tke v štev. “7 Domači glasovi., 9.1.1946. -• Str. v emigraciji* M-njšina: pa ' >:' a vi c-rigr j skici patri arh atom. pojmovani patriotizem .-ali more 01 ti* cunj pismenim stremljenja*se je potegoval.: .za, moskovski patriarhat. Dokler je Evlogij živel, st:, obe stranki so- ne.prej ost la povezana s jo je navdaševal napačno robiti* kako cunj plemenito s tremi j gl-ž . .11 . smrti so d' 'P- i 'onim so v j e t s k i e n j bolje zaenkrat vse pustiti pri miru. Po Bvlogijavi dogodki zaceli hitreje razvijati. ugi dam po Svlogijevi smrti (9. avgusta) pt-.. se s po- letalom ’iz Moskve pripeljrla leningrajski metro¬ polit Gregorij in orelski nadškof poti, ki sta prinesla dekret ruskog- pravoslavnega sinoda, da jo za gvlogijevoga naslednika, ime¬ novan metropolit oeraf.im« Ta je poprej v Parizu zastopal karlovški ■pravoslavni sinod in je bi*L odločen nasprotnik moskovskega sinode.. Z - časa Nikolajevega bivanja v Parizu ..pa se je z' Evlogijem vred n«prič-kovano pobotal z moskovskim patriarhatom. moskovski Zato jo serafim ta- pp. tr i arh cari- ko j spre-j sl to imenovanje. Istočasno pa je 'grajskemu patriarhu brzojavil precej brezobzirno j »‘Odločili smo se, aa poslej smatramo za-č...sno • jurlsdikcijo’ sv. carigrajske stolice nad ruskimi pravoslavnimi verskimi občinami v zahodni Evropi za ugaslo . M 'Istega dne , ko so prispeli v ’?.:riz moskovski odposlanci, so pristaši metropolita Vladimir j-a javno' razglasili, da odklanjajo moskovski dekret-, da ne priznavajo Ser., fima za ..Evlogijovega nasledni¬ ka, ki more biti imenovah le od carigrajskega patriarha. Ko bi bil carigrajski patriarhat, bolj odločno podpiral večino med ruskimi -pre.voslavci” v Franciji, bi bila .moskovska stolica izgubila vse zaupanje tudi pri tistem delu ruskih emigrantov, ki so z njo *se simpatizirali. Vsekakor je Moskva izgubila veliko svoje veljave, ker je imenovala Serafima, ki je slaboten in brezbarven mož. Pred več leti je Serafim v Parizu zastopal monarhiste in skrajno konservativne ruske škofe, v zadnjih’.20 letih pa je- z Evlogijem tekmo val za vodstvo ruskih emigrantov. Med vojsko serafim ni prikrival svojih simpatij za Nemce.' Cinizem moskovskega patriarhata, ki je ta¬ kega moža imenoval za svojega predstavnika v Evropi, je jaa vso moč okrepil opozicijo proti moskovskemu patriarhatu med ruskimi emigranti v -zahodni Evropi, (po londonskem listu " The Table - . 4 . sept. 1-^46. ) INDIJA NA POTI K" SVOBODI Dslekosežne spremembe, mi so nastale po osamosvojitvi Indi‘je v odnosih do materine dežele, so povzročile tudi spremembo ih zmanjšanje anglešk«-g- uradniškega aparata. Zdaj je bil imenovan vi stiki komisar za Indijo, s čimer je Anglija pokazala svojo odločno s da hitro pripravi vse, da se Indija vključi kot dominijon v angleški imperija Za prvega visokega komisarja je bil imenovan ferenče Shone, poklicni diplomat, pip pr e'j e. poslanik v Eeirutu in Damasku. Nameravana izenačitev Indije z materino deželo bo ustvarila med obema deželama redne diplomatske odnošajej zato je bil ravno imenovan visoki komi¬ sar, cigar položaj je enak onemu veleposlanika. Naslov, v nasprotju poslanikom ali veleposlanikom, izraža-pripadnost- k isti državni .. odnosov. s Tudi zvezi s skupnim vladarjem, ne razširja pa političnih oauusu visoki komisarji domini .ionov v Londonu ali angleški v glavnih me¬ ri vem p vpregean j e, odnosu. Ke do njegove vernerji ne r al -7 - J. - .T — -- . novonastalem državno-pravnem domini j on om, oo- istopnik južni Af lr-ri ' 1 -4 f-' cc J cl f ki jih imajo generalni gn¬ idi in Novi Zelandiji. le¬ nima pa pravice vmešavati se - Str.4. •Štev. 210 -----Domači glasovi,. 9. X. 1946. - v ' politične razmere dotične dežele. Ker prehaja zdaj tudi uprava v roke indijske narodne vla¬ de, je s tem izgubil tudi takozvani, urad za Indijo "v Londonu, ki je predstavljal upravno oentraln, pravico obstanka. Pred kratkim so že»objavili, da ne sprejemajo več novih uradnikov za indijsko službo, ročasi bodo odpustili vse uradnike tegc ure da in lord pet- hi »k Lavvrence bo končne odstopil kot zadnji minister za Indijo. PREŽIVELI IZ HIHOŠIME. V ja¬ ponski .Hirošimi, kamor je padla prva atomska bomba, je bilo dosti katoličanov, ki jih je zadela a- tomska smrt. -Nekaj pa j in je pre¬ živelo to grozo. Med njimi je je¬ zuitski pater,' ki je zdaj prišel v Rim, Ta- je povedal, da kodo v središču hirosimskih razvalin zgra¬ dili veliko, cerkev, ki bo posvečena Brezmadežnemu Srcu Marijinemu, POMANJKANJE V INDIJI- V Indi¬ ji zelo primanjkuje katoliških zdravnikov in bolniških strežnic. -Za zdaj :je tam samo po' ena sestra na 57.000 -prebivalcev-in le ena bolniška postelja na 50-000 ljudi. ■To je zato, ker misijonarji dolgo nisu smeli izvrševati 'zdravniške prakse in pa ker noben moški ni smel zdraviti Indijke. Ustanovi¬ teljica katoliškega zdravniškega misijona mati Dengel, ko je prišla v Indijo, je našla le eno kato¬ liško bolnišnico ob 250 protestantskimi. Zdaj je .že več misijonskih bolnišnic, vendar pa. vsako leto" pomrje 5 milijone otrok, manj ko■3 leta starih, in 20*000 mater, ki jih pomore lakota in bo¬ lezni. . ; TEŽAVE NA POLJSKEM. IzVsršave poročajo, da so poljske oblasti • dtegnile. . živilske karte vsem redovnikom. Ker- jim. vsled siro¬ maštva, ni mogoče kupovati živil na črni .borzi, je. s tem odlokom ogrožena njihova prehrana, vseka¬ kor pa popolnoma onemogočeno nji¬ hovo karitativno delovanje. - Do¬ minikanci v:Poznanju so vložili prošnjo za gradbeno dovoljenje no¬ ve dijaške cerkve. Gradbene komi¬ sija je odbila vseh pet arhitektov izdelanih načrtov. Dijaški list, ki ga izdajajo tudi dominikanci, je.prepovedan, Češ da je uredništvo na strani Mikci.. jczykove kmečke stranke. (inJT.L. 27-9.1946.) "TEDEN VARNi5TI"V LONDtNU Angleško prometno ministrstvo je sedaj objavilo, desetletni načrt, po katerem naj bodo zboljšane ceste in s tem zmanjšano nevar¬ no visoko število nesreč. V pre¬ teklem letu je bilo na cestah An¬ glije in Walesa'več kot 5000 smrj^ nih nesreč, čez 133*000 oseb pa" je bilo ranjenih. Vsak mesec pride več kot sto otrok ob živ¬ ljenje, poškodovanih pa je čez dvatisoč.Vzrok v primeri 3 pred¬ vojnimi leti dvajuetkratnemu po¬ rastu nesrečnega števila nesreč je v povečanju prometa od konca vojne, dalje so mnogi avtomobili v zelo slabem stanju, šoferji pa imajo premilo izkušnje. Da bodo to zlo odpravili, bot* prepovedali vožnjo z defektnimi vozili in iz¬ dali ilustriran katekizem o cestnem prometu. V londonu in po ostali Angliji bode priredili po¬ seben ‘'teden varnosti", priljubijfi¬ ni "oobfcies ?1 . (londonski policaji) pa- bodo imeli posebne tečaje za ^ šolske otroke, v katerih jih bo-W do učili, kako naj se prometno. - pr vilno ponašajo na cestah. ( ! *weltpresse" 26.9.1946.) v ' ČAST KATOLIŠKE DUHOVŠČINE JE ČISTA. Ameriška vojaška vlade v Hessenu v Nemčiji je pred krat¬ kim izdala seznam vseh duhovni¬ kov, katoliških in pravoslavnih, v deželi cessen. Duhovščina je v seznamu razdeljena v tri skupine. Prva skupina obsega osebe, proti katerim ni od strani vojaške vla- d.. nobenega ugovora j v drugo - skupi¬ no spadajo osebe, ki'morajo čokati na izvedbo postopka po zakonu o r-i.znaoificiranjuj v tretji skupi¬ ni so pa one osebe, ki so sploh nesprejemljive, razen ako jih na¬ knadno sodišče pripusti k izva¬ janju njihove službe, V seznamu je navedenih 908 katoliških duhov¬ nikov, ki pa vsi spadajo v prvo akup.ina. (inf.D. J27*-9..1946. )