c Izdal« okrajni odboi SociaHatidae mn delovnih ljudi • rrbovilah — Ot« (uje tn odeotarla nredniikl odbor — Odgovorni urednik: Stane Snftar — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov uredništva 'n uprave: ..Zasavski tednik" Trbovlje I.. Trg revolucije gl 28 (telefon Al) - Račno pri podružnici Narodne banke v Trbovljah 814-T 146 - List Izhaja vsako soboto — Letna naročnina 400 din. polletna 200 din fetrtletna 100 din mesečna 40 din — Posamezne itevilke 10 din — Rokopisi morajo biti v uredništvu naikasnele vsak torek dopoldne tn tib ne vračamo EDHIK Štev. 7 Trbovlje, 11. februarja 1956 Leto IX. naše nagradila žreban e V zadnji Številki smo objavili seznam nagrad, ki so jih prispevala podjetja in ustanove v okraju za naše četrto nagradno žrebanje, ki bo sredi meseca aprila t. 1. Vsi, ki bodo plačali naročnino za naš list za vse leto 195G in imeli obveznosti do našega lista, če so bili nanj naročeni že prej, poravnane za nazaj, se bodo lahko udeležili našega nagradnega žrebanja! Število nagrad smo zadnje dni povečali od 87 na 93. Prispevala so jih sledeča podjetja: 1 šunko (darilo Mestnega podjetja »Rog« v Trbovljah), štirikrat po pet vreč cementa (darilo Cementarne Trbovlje), blago za moško obleko (darilo Trgovskega podjetja »Potrošnja« v Trbovljah) Pohitite z vplačilom naročnine, število nagrad se stalno veča! UPRAVA »ZASAVSKEGA TEDNIKA« 7 DNI PO S¥ETU REZERVE Pri nas so še ljudje, ki niso Popolnoma doumeli napovedanih sprememb naše ekonomske politike. To lahko opazimo prav sedaj ob sestavljanju proizvajalnih planov za leto 1956. V marsikaterem podjetju ravnajo tako, kot so ravnali vsa Zeta doslej. Planirajo manjši količinski obse? proizvodnje, kot ga je res mogoče doseči, povečujejo število zaposlenih in porast prejemkov. Kjer ravnajo tako, je očitno, da ob sestavljanju proizvodnih planov niso upoštevali skritih in očitnih rezerv v podjetju. Spregledali so, da je usmeritev k ustalitvi trga in povečanju delovne storilnosti v znatni meri odločilna za izboljšanje ravni delavcev in da je treba prav te stvari upoštevati Pri gospodarjenju. Doslej, ko je bil naš trg neuravnovešen, so jo podjetja s takšnimi Izračuni kar dobro izvozila. Toda ali bo res vedno tako, ali bo res lahko prodalo svoje proizvede tudi tisto podjetje, ki ne gleda na kakovost blaga, ki ima zaposlenih več delavcev kot je treba, kjer razmetavajo s surovinami in tako dalje? Ne! Letos, ko zmanjšujemo obseg investicij, ko preusmerjamo proizvodnjo na izdelavo predmetov za široko potrošnjo, bo trg spregovoril drugačno besedo, zakaj njegovi zakoni so neizprosni. S tem, ko prehajamo na vse širšo izdelavo predmetov za široko potrošnjo, bo trg kaj kmalu zaio-*en z blagom in podjetja ne bodo ■togi« prodati svojih predmetov (Nadaljevanje na 2. strani) OB OBČINSKEM PRAZNIKU NA SENOVEM Bilo je lesko - toda sedaj je lase Dne devetega februarja praznujejo občani Senovega svoj vsakoletni občinski praznik. Praznujejo ga v spomin na tiste pomembne februarske dni leta 1914, ko so borci XIV. Pro-Ieterske divizije — ko so že poprej premerili dolgo pot iz Bele Krajine na Štajersko in s tem povzročili prelomnico v nadaljnjem razvoju osvobodilnega gibanja — prišli k njim in napadli sovražnikovo utrjeno postojanko. Padlj so streli v gluho noč. Najprej eden, dva, trije in hip nato se je vsula smrtonosna toča na presenečenega sovražnika. In tedaj so Sencvčani vedeli: naši so prišli! Prišli pokazat oholemu Prusu, da je partizanska puška sposobna podirati najtežje pregraje, rušiti najutrjenejše bunkerje in zidove; Ob vsakem strelu so vztrepetala srca Senovčanov in v njih se je stopnjevalo upanje, da ni več daleč čas, ko bo tudi ta košček slovenske zemlje svoboden. Zjutraj se je število moških na Senovem zmanjšalo: odšli so z znanilci svobode v skupen boj za lepši jutrišnji dan izpod škor- Seno- no in popolno osvoboditev krutega okupatorjevega nja. Bilj so to težki Časi za vo in njihove ljudi. Okupator je divjal, preganjal, zapiral, mučil, streljal... Toda mislili ao... Tista pomlad leta tisoč devet sto petinštiridesetega je tudi njim prinesla izpolnitev tisočletnih sanj — svobodo za vselej. In tedaj se je začel boj za obnovo in lepšo podobo Senovega. Kaj vse so »k ra p je« in drugi delovni ljudje Brestanice in Senovega dali za svoj kraj. Danes, ko je vse to že daleč za njimi, lahko pribijejo: bili so težki časi, toda danes je bolje in laže. In res. Precej laže Je danes. Nesluteno so razvili svoj rud- dobili te dragoceno zavest tn spoznanje, da so pravzaprav gospodarji vsega in da si skup-z ostalimi našim) delovnimi ljudmi čas. kujejo lepši in boljši M. V. Novi predsednik francoske vlade Guy Mollet vsekakor pri svojem odhodu v Alžir ni pričakoval, da ga bodo v tej deželi sprejeli na tak način, kakor so ga. Ministrskega predsednika so namreč kmalu po prihodu obsuli s kamenjem. Ta, na videz sicer nepomemben dogodek pa nam izpričuje vso Zamotanost alžirskega vprašanja in ni se zmotil tisti novinar, ki je zapisal, da bo ravno reševanje tega vprašanja velika preizkušnja nove vlade in njene opore v poslanski zbornici. Predsednika vlade so namreč obsuli s kamenjem v deželo priseljeni Francozi, ter s tem nedvomno pokazali, da so proti pomiritvi v deželi, kj bi jo naj prinesel ravno Mollet. To so pokazali tudi z vzkliki »Mollet v Pariz!« in »Soustelle — Sou-stelle!« s čimer so klicali nazaj bivšega generalnega guvernerja dežele, ki je pa ravno zaradi svojega nepomirljivega stališča nap ram domačinom in njihovim zahtevam moral zapustiti svoj položaj. To pa je moral storiti tudi njegov naslednik general Catroux, in sicer takoj po Molletovem prihodu. Iz tega bi sicer lahko sklepali, da no- (Nadaljevanje na 8. strani) OTVORITEV SEVNIŠKE POSTAJE Delo bo mnogo ložio 5. februar bodo imeli Sevni-čani še dolgo v lepem spominu. Ze zjutraj, ko je posijalo toplo sonce in se pričel taliti led, so se Jeli zbirati ljudje iz bližnje in daljnje okolice pred novim postajnim poslopjem. V dopoldanskih urah so se pripeljali gostje z vlaki in avtomobili. čeli leta 1952. S požrtvovalnim jona dinarjev. Sevnica je važno delom vsega železniškega kolek- železniško križišče, M Ježe tiva v Sevnici kakor tudi grad- glavno progo Zagreb—Ljubljana nik, dogradili precej stanovanj Otvoritve so se udeležili zastop- nik jugoslovanskih železnic iz Ljubljane tov. Zagorc, zastopnik Železniškega transportnega Štva S tem n* dali trdne Podjetja iz Ljubljane tov. Ma-štva. S tem pa *> dali trfM ^ predsednlk okrajnega Uud- in dragih stavb lepo razvili delavsko in družbeno samoupravljanje ter organizacije in dru- benega podjetja »Sava« iz Vid' ma-Krškega, ki je gradilo postajo, so končno le dočakali dan otvoritve. Sprva so mislili, da bo v Sevnici aranžerna postaja, zato je -- ... prvotni načrt predvideval večjo nih, temnih in nehigienskih le-gradnjo. Po odločitvi revizij- šenih barakah. oziroma Maribor z Novim mestom. Od nedelje dalje je potnikom olajšano čakanje, saj se bodo lahko posluževali lepe, moderno urejene čakalnice. Ne bo jim več treba zmrzovati v tes- temelje še za boljše čase. Kaj pnk: težav še ni konec; pojavljajo *e vsepovsod, toda krepko jih odstraniujejo. In ob vsem tem bogatem snovanju so pri- PRVA BISERNA POROKA V ZAGORJU Fliskova Janja in Tone sta se ponovno vzela S"« '’ ™"s!'OI!IH »»CINE ZAGORJE _ PREDSEDNIK ODC1NE EDSEDNICA ZVEZNE LJUDSKE SKUTSClNE TOV. LIDIJA SENTJURC IN DIREKTOR ZA GOSPODARSKO PLANIRANJE FLRJ TOV. SERGEJ KRAIGHER Menda sc na poročnem uradu Res! Ni bila lahka življenjska občine Zagorje še nikoli ni zbra- pot obeh zakoncev. Posebno To-jo toliko ljudi kot preteklo so- ne je okusil vse trdote in nevar-boto, ko sta znana Zagorjana nesti rudarskega življenja in je rone FUsek in njegova žena zaradi hude bolezni tudi pred Janja slavila 60-letnico skupne- časom omagal. Vendar lahko Toša življenja. Kar 21 vnukov In ncta kljub tema prištevamo med se je zbralo ob tej 13 pravnuko-Priložnosti. Kmalu po trinajsti uri sta Priči tovariša Tine Gosak in Stane Zabovnik pripeljala v potočni urad oba slavljenca, nato P» je predsednik Lukač v daljšem govoru orisal življenjsko Pot obeh zakoncev. pionirje zasavskih rudarjev, saj Je s svojim upornim duhom pomagal dosegati boljše pogoje zasavskega rudarja. Zakonca sta vzgojila devet otrok, od katerih žive danes še si Irje. Tone Je danes gluh, vendar, še ves gibčen In Mama Janja pa zgovoren, kljub vlscki Zlstn pnrika Krateiov h ni? &?osi!tu Prejšnjo soboto je odbornik LO mestne občine Hrastnik čestital ob zlati poroki tov. Jožetu KRE2ETU, staremu 75 let, tn njegovi življenjski družici. ‘Metni JERI. Obema je izročil šbpok nageljnov in denarno da-rtlo za priboljšek. To je bila v Hrastniku že četrta zlata poroka. Oba zlatopo-ročenca sta še kar krepka. Mati "*ra se je podpisala v poročno knjigo celo brez očal. Oba rada Prebirata tudi naš »Zasavski tednik«. Krežetova hiša na Kovku, pognana pod domačim, hišnim unenom »Pri spodnjem Zavra-*ku«, je bila v časih NOV var-"o tn gostoljubno zatočišče naših partizanov od 1941 leta do Osvoboditve. Jože Kreže rad Pripoveduje o starih časih, ko Dol še ni prišel avto, le vozniki z vprego so mogli tja Kakor marsikomu, tudi njemu ni bilo v življenju postlano z rojstni. Trdo je moral delali, slu-«1 pa je tudi sedem let v vojaki v bivši cesarski Avstriji. Z ‘rilo sta preživljala sodem °trok. Jubilant še posebno mnogo ln *'vo pripoveduje o težkih časih narodnoosvobodilne vojne. D°bro se spominja posameznih razburljivih dogodkov, ki jih je Poživel Usta leta. Kakor že re-je bil ves čas vojne naklonjen partizanom. Večkrat Jim ** dal jesti, nekaterim pa je življenje. Za svoje pleme- nito delo je tovariš Kreže prejel dvoje odlikovanj. Zlatoporo-čencema so čestitali tudi zastopniki raznih organizacij in podjetij. starosti še vedno udejstvuje v zagorskih množičnih organizacijah. Ko je predsednik Lukač ponovno zvezal zakonski par, je prebral še čestitke predsednika Ljudske skupščine Slovenije tov. Mihe Marinka, podpredsednice Zvezne ljudske skupščine tov. Lidije Sentjurc in direktorja Zavoda za gospodarsko planiranje FLRJ tov. Sergeja Kraigcrja. Vsi so jimc, k jubileja toplo čestitali in poslali darila. Po končani poroki so zakoncema čestitali tudi obe priči in jima izročila praktična darila. Pa tudi predsednik Lukač je jubilantoma v imenu občinskega odbora čeri ital in jima izročil darilca. Se dolgo se bosta Fliskova spominjala tega lepega dne, saj sta se prepričala, da ni pozabljeno njuno življenjsko delo. skega odbora Trbovlje tov. Gosak, zastopnik vojne generalne direkcije Jugoslovanskih železnic iz Beograda podpolkovnik Ivanov, predsednik občinskega ljudskega odbora Sevnica tov. Kolman ter zastopniki množičnih organizacij, ustanov in podjetij mesta Sevnice. Natanko ob enajsti uri je šef sevniške postaje tov. Pauček pozdravil navzoče in predal besedo zastopniku Železniškega transportnega podjetja Ljubljana tov. Maroltu, ki je v svojem kratkem govoru orisal gradnjo te železniške postaje, obenem pa težave, ki so se porajale med gradnjo in pred njo. Delovni kolektiv železniške postaje v Sevnici je kljub neprimernim prostorom — saj je bila ta postaja polnih deset let v lesenih barakah — vestno izpolnjeval svoje naloge, za kar je dobil republiško in državno priznanje. Končno besedo je imel predsednik občinskega ljudskega odbora Sevnica tov. Kolman, ki je predal ključ postajnega poslopja predsedniku delavskega sveta železniške postaje tov. Močivniku. Železniško postajo v Sevnici je porušila eksplozija municije prve dni po osvoboditvi. Namesto nje so postavili najprej zasilne barake, ki so služile deset let svojemu namenu. Železničarji se s tem niso zadovoljili; želeli so, da bi čimprej dobili novo postajno poslopje, ki bi ustrezalo prometu in samemu kraju. Lokacija je bila Izvedena že leta 1948. z gradnjo pa so pri- ske komisije so gradili novo, manjšo železniško postajo, ki ima 13 prostorov. Postaja je zelo lepa in lična, žal pa ji še primanjkuje prostorov, tako da bodo morali še v naprej uporabljati tudi barako za shrambo koles. Pogrešajo še čakalnico za matere in otroke in klubske prostore za razne sestanke in shajanje železničarjev. Nova železniška postaja ▼ Sevnici je stala 49 in pol mili- Tudi delovnemu kolektivu, ki ima 108 članov — upoštevati pa moramo še kurilnico in nadzorstvo proge, kjer je 87 ljudi — bo delo olajšano in bo svoje naloge laže še nadalje v polni meri izpolnjeval. Po svečani otvoritvi, ki se je je udeležilo preko 400 ljudi, so si ogledali novo postajno poslopje, nato pa je sledila zakuska gostov in delovnega kolektiva v Gasilskem doma. Osnuimo stanovanjske zadruge SENOVO SLAVI OBČINSKI PRAZNIK Neorganizirana in vsako leto živahnejša podjetnost individualnih graditeljev stanovanjskih hiš zahteva ustrezno organizacijsko obliko, da z njo vskladi-mo te nove gradnje z urbanističnimi načrti in da graditeljem nudimo potrebno družbeno pomoč. Večina dosedanjih graditeljev stanovanjskih hišic pri lokaciji ne upošteva obstoječih komunalnih naprav ampak zahtevajo večkrat dovoljenja za gradnjo v krajih ločenih od obstoječih naselij. Komisije za lokacije, ki nimejo na razpolago ustreznih urbanističnih načrtov. oziroma občine, kjer nimajo določenih zemljišč v gradbene namene, podlegajo vplivu in prepričevanju posameznikov. Taki primeri sr se dogodili tudi na področju občin, ki že imajo urbanistične načrte, vendar so pristojni organi zaradi neumestnih intervencij popuščali v veliko škodo izgleda naselja Ta ugotovitev ima dejanske dokaze v novogradnjah, raztresenih sredi plodnih polj ali pa tesno ob prometnih žilah in stavbnih parcelah sredi mest, kamor sodijo večje poslovne in upravne zgradbe, skratka, niti v mestih, še manj pa po vaseh ni dovolj trdne volje za izvajanje smotrne zazidalne politike Zato se zadnje čase preko občinskih odborov vztrajno dela na pripravi urbanističnih načrtov oziroma vsaj na določanju zemljišč za gradbene namene ob upoštevanju urbanističnih načel in najostrejšem očuvanju kmetijskih površin Zaostritev prednjih vprašanj pa pospešuje individualna, neorganizirana gradnja stanovanjskih hišic. Graditelji hiš pomagajo z mobilizacijo delovne sile (običajno sorodnikov in prliateljev) uporabo raznega starega materiala, z lastnimi prihranki in pa bančnimi kredit! (tudi s sredstvi iz kreditnih skladov podjetij), da v naši deželi omilimo stanovanjsko zadrego Zato je tudi druž.ba dolžna, da to iniciativo podpre s primerno pomočjo v zakoniti obliki: ena izmed takih oblik je stanovanjska zadruga Osnutek zakona o stanovanjskih zadrugah rešuje problem združevanja enotno za celo dr- žavo. Po svoji vsebini bo zakon zagotovil pospešitev gradnje stanovanj z neposredno udeležbo delovnih ljudi v skladu z načeli smotrnega razvijanja naselij ob garanciji sistematične pomoči organov ljudske oblasti. Oglejmo si nekatera osnovna določila v osnutku zakona. Osnutek predvideva dve obliki zadrug- 1. zadruge, v katerih so stanovanjske hiše zadružna last; zadružnik: pa pridobe v njih posebno stanovanjsko pravico in 2 zadruge, v katerih preidejo stanovanjske hiše oziroma posamezna stanovanja po njihovi zgraditvi v last zadružnikov. Pri prvi oblik je jasno, da se pravice podedujejo pod pogoji zadružnih pravil, in pri drugi oblila, da se lastnina zemlje-knjižno zagotovi. Namen obeh oblik je v glavnem isti. to je da zida stanovanjske hiše (v obliki, kot to določajo pravila) in da jih upravlja in vzdržuje tam, kjer to zadružniki določijo s pravili. Za dosego namena zadruga skrbi: za stavbna zemljišča, zbira sredstva, skrbi za kredite, organizira delavnice, vodi gradbena dela, skrbi za narčte, vsklaja gradnje z organi komunale. opravlja skupno s strokovnjaki skupno strokovno nadzorstvo itd Zaželeno je, da zadruge nimajo preveč članov da se tako ne bi spremenile v organizacije s profesionalnim vodstvom. V krajih, kjer sc večje potrebe, naj se osnuje več zadrug tako. da pride tud* v vodstvenem delu do polne veljave osebno prostovoljno delo zadružnikov Od družbe Je predvidena sledeča pomoč: ceneni projekti ceneni in redni krediti, oprostitev davka na promet, 50-letna oprostitev zgradarine. ceneni ali brezplač" priključki na komunalne naprave (kot je to že sedaj v Ljubljanil in podobno. Torej skratka: povoljni pogoji za gradbene interesente^ Seveda imajo pri pomoči družbe zadružniki 1 tipa določene prednost! ob upoštevanju kralevnih prilik. Za naša središča je velike važnosti oblika zadruge I. tipa. (Nadaljevanje na 2 strani) REZERVE (Nadaljevanje s 1. strani) za vsakršno ceno. Potrošnik bo sesal po blagu, ki bo cenejše in boljše; laže bo uspevalo podjetje, ki bo prilagodilo svojo proizvodnjo potrebam in zahtevam trga. Skratka: v prihodnje bo imel prednost tisti proizvajalec, ki bo pravi čas izkoristil možnosti za povečanje in pocenitev proizvodnje. Naša podjetja so se doslej srečavala s tujimi proizvajalci samo na mednarodnih trgih Podobnih srečanj seveda niso čutila na svoji koži, kajti razlike, Izboljšanje delavskega upravljana DELO DS PO KOMISU AH IN REDNO OBVEŠČANJE KOLEKTIVA O DELU DELAVSKIH SVETOV — OBRATNI DELAVSKI SVETI V VEČJIH PODJETJIH Po petih letih delavskega upravljanja v naših delovnih kolektivih lahko ugotovimo dokaj pozitivnih rezultatov v vseh večjih podjetjih — slabše jem delu Ponekod je v navadi, da izobešalo zapisnike zasedanj delavskih svetov in tudi upravnih odborov Koliko! pa člani kolektiva te zapisnike prebirajo, je drugo vprašanje. Tudi se- omajala. Obratni delavski sveti bi imeli nešteto drobnih nalog, poleg njih pa seveda tudi velike proizvodne naloge: z reševanjem teh nalog bi obratni delavski sveti razbremenili delav- pa je v tem pogledu v manjših podjetjih; v teh še vedno pogo- danji predpisi premalo govore ski svet rudnika, ker bi se le-ta . . sto opazimo več ali manj for- o potrebi obveščanja delovnega ki so nastale v ceni zaradi nižje ma[no delo delavskih svetov in kolektiva o delu delavskih sve-proizvodnosti številnih podjetij upravnih odborov. Vzrok tega tov. To vprašanje skuša kon-' nas,, ... , Proizvodnosti tu- pojava je pač iskati v glavnem kretno rešiti osnutek novega lih pod jeti,!, je krila naša skup- v tem, večja podjetja razpo- zakona o delavskem upravlja-nost z večjimi ali manjšimi iz- lagajo z močnejšimi in boljšimi nju. voznimi količniki. Ce bi teh kri- političnimi in strokovnimi ka- Poročanje oziroma obveščanje tij ne bilo. bi se marsikatero na- -........ —- ..... — - še podjetje težko kosalo s tujim. Kot vemo, bo letos v prvem tromesečju naša država uvozila za eno milijardo 250 milijonov di-nariev raznega blaga. To pomeni. da se bodo naša podjetja že l"tos kar na domačem trgu srečala s proizvodi iz taline, kar v rudniku Trbovlje-Hrastnik o krepitvi sedanjih organov delavskega upravljanja. V načrtu Mtk°VltOSt t-8,a’ ™ Podkomisijah. fSrih "rt® ‘VTI" se bod° člani usposabljali za nmrain»r? " nal°Se v gospodarsko-finanč- ^.SS^-JSSSSS:nem poslovanju podjeta Tak0 ceniti. dri, ki jih v manjših podjetjih kolektiva razumljivo zbližuje še nimamo. delavski svet s kolektivom in Naša večja podjetja skrbe za njegovim odgovornim delom pravilno rast delavskega uprav- pred kolektivom. To obliko de-Ijanja. Tako razmišljajo n. pr. la — namreč obveščanje kolek- Vse doslej povedano opozar- nameravajo poleg komisije za prošnje in pritožbe in stanovanjske komisije, ki že deluje- ja naše proizvajalce, naj začno „ i« y«t»dje,.komiS»jo,0gf&?lii: tiva o delu delavskega sveta bi morali DS • pomočjo sindikalnih organizacij in organizacij ZK uvesti že sedaj, še pred izidom novega zakona o delavskem upravljanju. S takim načinom dela bomo odpravili mišljenje da naloge delavcev v delavskem in družbenem upravljanju »poveličujemo« oziroma, da se delovni kolektivi premalo seznanjajo z nalogami podjetja. S tako obliko dela bomo vse delavce najlaže seznanjali s potem rešil reševanja drobnih vsakodnevnih nalog v .podjetju in se laže poglobil v splošno gospodarjenje in njegovo izboljšanje. Ta članek naj bi sprožil splošno debato v tem vprašanju in pomagal ustvariti boljše pogoje za delo organov delavskega upravljanja rudnika Trbovlje-Hrastnik. Vsa druga podjetja pa naj bi razmišljala o ostalih oblikah okrepitve organov delavskega upravljanja preko komisij oziroma z rednim poročanjem delavskega sveta svojim volivcem oziroma celotnemu kolektivu o svojem delu. A. K. Za strokovno usposobitev delavskega samoupravljanja Akcija občinskega sindikalnega sveta v Brežicah Na zadnji seji je prišel ob- podjetij. Upa, da ga bodo le-ta činski sindikalni svet v Breži- materialno in moralno podprla, cah do koristne in pomembne Predavanja bodo razdeljena na zamisli, da ža svoje člane, pred- šest tem, ki jih bodo predava-vsem delavce, ki so izvoljeni v telji podajali v obliki prepro-delavske svete, organizira šest- ste, vsem razumljive debate. V dnevni tečaj. V njem bodo do- predavanjih bodo podrobneje bili poslušalci osnovno znanje, obravnavali osnove politične ki je potrebno vsakomur, ki ekonomije v zvezi z .našo go-hoče pravilno in koristno oprav- spodarsko orientacijo, družbene ljati dolžnost člana DS v svojem plane, osnovna sredstva in podjetju. Tečaj bo omogočil, da obratna sredstva ter gospodar-se v posameznih podjetjih ne jenje z njimi, osnovne principe bo zgodilo tako, kot se je zgo- knjigovodstva, komercialno podilo nekje, kjer se je n. pr. ta- slovanje v podjetju in socialno ritni pravilnik podjetja epreje- zavarovanje, mal s formalnim podpisom Tečaj se bo začel v drugi po-predsednika delavskega sveta lovici meseca februarja, itd. — So pa bili tudi primeri, Prav bi bilo. da bi zgledu ob-ko so nekateri delavski sveti činskega sindikalnega sveta v kršili zakonitost, ker so spre- Brežicah sledili še drugi kraji jemali sklepe, ld sodijo v pri- našega okraja, stojnost upravenega vodstva podjetja — nasprotno pa mnogokrat niso odločali o stvareh, ki so očitno njihova dolžnost. Občinski sindikalni svet, ki je prevzel skrb za organizacijo tečaja, računa na razumevanje * r OsmTmo ssusss: « *»£££* sssg stanovanjske zadruge trg odločilneje vplival na proizvodnjo in bo odklanjal vse listo, kar je slabo izdelano In za finančna vprašanja. S takim načinom dela bo mogoče akti- teže. Kako „.J „ JSSZmZISS dvomno, da prej sli ob sestavljanju proizvodnih planov, in tudi med letom odkrivajo skrite in očitne rezerve ki lahko kakor koli povečujejo dohodek podjetja in vplivajo na rast proizvodnje. Teh možnosti je precej. Odkriti jih je mogoče ob teme- zacijskih vprašanj podjetja, kar pomeni široko zaposlitev članov DS v upravljanju rudnika. O tem naj razmišljajo vsa večja podjetja v Trbovljah in morda še v drugih krajih našega okraja. vim gospodar;jenjem, organizacijo dela v podjetju itd., s čimer bomo lahko odpravili ostanke formalističnega dela ter razne osebne in lokalistične tendence Novo obliko (Nadaljevanje s 1. strani) To je zadruga, .kjer zadružnik reflektira le na stanovanje in nastopa kot lastnik satnovanja približanja s pravili določen, omejitvami. vajalcem, ki se je že uveljavila v nekaterih podjetjih v LRS, predvideva tudi osnutek zakona o delavskem upravljanju. Tu mislimo na obratne delavske sve- • »tem proučevanja organizacije nF, ovtjfmit Km fktVvtT iv iteč,.ki bi fe P?. našerP .tPne2.J}i dela, uresničiti z racionalizacijo DELOVNEMU KOLEKTIVU IN lahko uveljavili v rudniku Tr- FORMIRANJE OBRATNIH --------------------- - ~ “ POROČANJE ČLANOV DS upravljanja neposrednim proiz- Taka oblika omogoča gradnjo —------- — •*- «--------blokov ali večstanovanjskih hiš. V krajih, kjer primanjkuje stavbišč in zahteva urbanistični načrt večje stanovanjske zgradbe, ob navedeni organizacijski obliki ne bo tega težko racionalizacijo tehnološkega procesa proizvodnje, z vzpodbudne!š«m načinom nagrajevanja itd. Mar ni bolje, da proizvajalci že kar sedaj odkrivamo vse te stvari in ne čakamo, da nas bo na te stvari onozoril trg, kajti takšna opozorila bodo nedvomno boleča za marsikak kolektiv. Ponekod so prepričani, da so izkoristili že vse možnosti za uspešnejše gospodarjenje. Takšno prepričanje je lahko nevarno, ker uspava našo ustvarjalnost. BolJše je slediti kolektivom, ki so že doslej marsikaj storili v DELAVSKIH SVETOV NA RUDNIKU Osnovna slabost oziroma pomanjkljivost v delu delavskih svetov v naših podjetjih je premajhna povezanost članov DS z delovnim kolektivom ali konkretneje povedano: člani delavskega sveta ne obveščajo kolektiva v zadostni meri o svo- oooooooooooooooooooooooooo bovlje-Hrastnik. O tem vprašanju smo doslej slišali več negativnih mnenj kakor pa pozitivnih. Najpogosteje pa ima to negativno mnenje svoj vzrok v tem, da posamezni rudniški obrati nimajo samostojnega finančnega poslovanja. Temeljita proučitev tega vprašanja in podrobnejša analiza načina gospodarjenja podjetju bi pa prednjo trditev izvesti. Morebitne pomisleke zasebnih graditeljev bo lahko ovreči, zlasti če bodo lokalni komunalni faktorji nudili večje ugodnosti pri takih gradnjah, kar bo tudi upravičeno. Koncentrirano naselje ali mesto zahteva mnogo manjše vodovodno in ilektrično omrežje, manj cest, poti kanalov itd. To ni samo vprašanje enkratne investicije, ampak je te naprave običajno še teže vzdrževati. 2e približni račun pokaže, da je pri gradnjah zadrug I. oblike mogoče nuditi večje ugodnosti kakor pa zadrugam II. oblike, ki povzročajo velike finančne in tehnične težave ravno v ko- nes mnogo interesentov za stanovanje, ki so pripravljeni prevzeti finančno breme, da si pridobe sodobno stanovanje, nimajo pa možnosti pridobitve lastnega stavbišča, niti organizacije, ki bi to sprovedla. Urbanistični svet pri okraju Trbovlje je imenoval posebno komisijo za stanovanjsko izgradnjo in stanovanjsko politiko s prvenstveno nalogo popularizacije formiranja zadrug in graditve stanovanj na zadružni podlagi. Nadalje je Republiški svet za urbanizem izdal priporočilo, da se na osiovi osnutka že sedaj formirajo nove stanovanjske zadruge, stare pa da pripravijo svoja pravila za prilagoditev novemu zakonu. Ver- jetno bodo občinski odbori pra- viino razumeH pomen norih za* pristo1nega dimnikarskega konskih predpisov, in pospešili hruška, da nam p0jaSni, zakaj Nepravilnosti pri ometavanu dimnikov Prebivalci okoli Rake se pritožujejo. da se ometanje dimnikov, odkar so ti kraji priključeni kostanleviškemu rajonu, zelo zanemarja, zlasti zadnje čase. Poleti je dimnikar bolj redno in pogoste ometal dimnike Prav v zimskem času, ko je čiščenje dimnikov še bolj potrebno, ker se mnogo več kuri, pa dimnikarja že štiri mesece ni blizu. Prej ko smo spadali pod krški dimnikarski rajon, je bil v tem pogledu boljši red. — Znano je, da je izšla uredba o ometanju dimnikov; vsaka hiša, ki ima dimnik, mora biti po dimnikarju ometana. Ta je strokovni delavec in ima za ta dela tudi potrebno pripravo. Marsikatera gospodinja se jezi, ker zaradi nabranih saj ne more več kuhati. Tudi gospodarji so slabe volje, ker morajo, hočeš nočeš, često sami čistiti dimnike. Ti pa niso vešči teh del, niti priprave zanje nimajo, zato sami le na pol opravijo to delo — Dovoljujemo si vpra- organizacije dela zvišali storil- ra, izdelajo na njih v osmih nost za več kot polovico. V pr- urah 11.000 konservnih škatel, tej smeri, in posnemati njihove vem četrtletju je 397 delavcev Večja proizvodnja je vplivala na izkušnje. Takšnih kolektivov je ustvarilo dohodek podjetja v znižanje proizvodnih stroškov in , ,, , tudi pri nas že precej. Naštejmo vrednosti 41 milijonov dinarjev, tako so letos konservne škatle c F J J jib nekaj. T zadnjem četrtletju je vred- pocenili povprečno za 3.76 od V štorski železarni so ob oee- nost proizvodnje 497 delavcev stotka. -Ui v m,ju delavnih mest po ana- porasla že na 78 milijonov di- Našteli bi lahko še vrsto I>o lirični metodi, ali bolje rečano: narjev. Pred poldrugim letom so dobnih primerov, ko se proizva ob temeljitem proučevanju or- delavci v montažnem oddelka Jalcl v marsikateri tovarni za ganizacije dela ugotovili, da »na- zmontirali 425 stikal v osmih vedajo, da je prav sedaj čas za jo okoli 90 delavcev preveč, da urah — potlej, ko so delo po- odkrivanje rezerv, bodo morali v marsičem izbolj- razdelili na posamezne operad- proizvodnje in da zajetje privatne iniciative na zadružni osnovi s svojo organizacijsko pomočjo in z možnostjo nudenja raznih ugodnosti zadrugam se zlasti sedaj v zimskih naffšc- cih dimniki ne ometajo? Ako bomo ostali še nadalje brez pojasnila in ometanja, prosimo Otri;,: svet «. urtanfamje prepričan, da bo opisana oblika VncH,nlevici od- združevanja doprinesla k po- Čian zadruge I. tipa bo moral vložiti le 10% član zadruge II. tipa pa 25% sredstev od predračunske vrednosti stanovanja ali hiše. Ta vrednost se sestavlja iz gotovine delovne sile, poviševanje eventualnega lastnega materia-si bodo na la in podobno. Tudi vprašanje spešenemu razmahu gradnje stanovanj, kar bo lep doprinos k olajšanju stanovanjske stiske. Milan Kožuh raška okolica Kostanjevici odveč, naj se spet priključi v krški dimnikarski rajon, ker spadamo tudi pod krško občino. Prizadeti posestniki Trbovlie za 1. mai Sati tehnološki proces dela, po- je, pa so sestavili v istem času trgu lahko le s tem zagotovili predračuna je važno in ga bo skrbeti za boljše delovne pogoje 1100 stikal. V Tovarni kovinske vodilni položaj. Vedo namreč, moral sestavljalec izdelati ta-de«avcev, drugače izobraževati embalaže »Saturnus« v Ljubija- da iakšno prizadevanje ustvarja ko, kakor to želi v upravnih delavce, kar vse bo vplivalo na ni so lani prestavili stroje za iz- pogoje za povečanje proizvod- primerih investitor, n. pr. da rast proizvodnje. V Tovarni po- delavo konserv na skupen pro- nje, kar neposredno vpliva na upošteva le prometno in ne hištva v Novi Gorici so uspeli z štor in jih povezali s tekočim izboljšanje življenjske ravni nas uporabno vrednost stare opeke, boljšo organizacijo dela v nekaj trakom. To delo jih je stalo do- vseh. Ne pozabimo tudi, da je lesa, računa gramoz po ceni, ki letih znižati Izdelovalni čas za bre tri milijone dinarjev, denar tudi od osebnih činiteljev v pod-spalnice od 289 nr na 118 ur. pa se Je že nekajkrat obresto- jetju mnogo odvisno, kako se bo Prepričani so, da bodo z ustrez- val. Prej so na strojih, razme- podjetje uveljavilo na trgu. T»-nimi ukrepi izdelovalni čas za tanih v raznih delih tovarne, iz- to ne čakajmo, da bi nas na te spalnico znižali na 80 ur. V to- delali v osmih urah 5000 kon- stvari opozarjali ngl*pri»«ni za-varni »Elma« na Črnučah pri servnih škatel. Sedaj, ko so koni tržišča. -r. Ljubljani so lani z izboljšanjem stroji združeni na enem prosto- jo bo zadružnik plačal itd. Skratka — predračun mora biti verna podoba takega načina in poteka dela, kakor si ga zamisli in v praksi izvede zadružni graditelj- Ne smemo pozabiti, da je da- V počastitev delavskega praznika, 1. maja, prirejata organizacija SZDL in »Svoboda* v Trbovljah II revijo pevske umetnosti ob sodelovanju vseh pevskih zborov v trboveljski občini. Na tej reviji bodo sodelovali: mešani pevski zbor »Slavček* in moški pevski zbor »Zarja*, oba iz »Svobode-Center*, nadalje pevski zbor »Svobode-Zasavje* in mešani pevski zbor »Svobode* v Trbovljah II Prireditve bodo v dneh 25., 26., 27. in 28. aprila. Na dan pred prazni- kom 1. maja pa bo zvečer nastop vseh navedenih pevskih zborov na centralni proslavi, ki bo letos na predvečer 1. maja. Socialistična zveza in »Svoboda« v Trbovljah II sta se odločila za prireditev te revije v namenu. da se z njo še bolj povežejo posamezne sekcije trboveljskih »Svobod* in da s skupnim sodelovanjem kulturno-prosvetnih društev kar najiepše počastimo največji praznik delovnih ljudi. FRANC ŠETINC: Sveti potrošnikov kot organ družbene kontrole MISLI, KI NAJ BI BJLE NAPOTILO ZA DELO POTR08NIS KI H SVETOV ZA IZBOLJŠANJE NASB TRGOVSKE MREŽE SVETI POTROŠNIKOV IN CENE Odpor nekaterih trgovskih uslužbencev do svetov potrošnikov je odraz njihove sebičnosti. Ti uslužbenci mislijo, da jim bodo sveti potrošnikov odvzeli pravico upravljanja, kar pa nikakor ne drži; svete potrošnikov je treba razumeti zgolj kot organ družbene kontrole, ki je v trgovskem omrežju potreben predvsem zaradi tega, ker maloštevilni organi družbenega upravljanja ne zagotavljajo dovolj učinkovite družbene kontrole. Sveti so torej tudi nekako dopolnilo družbenega upravljanja v trgovini V trgovini, kjer so na primer zaposleni samo trije ali štirje uslužbenci, je namreč nemogoče govoriti o popolni družbeni kontroli. Ker pa potrošnike neposredno zanima, kako trgovina posluje, imajo tudi pravico do kontrole, kako se gospodari z družbenimi sredstvi Menim, da je ustanovitev sveta potrošnikov velika pridobitev za trgovsko podjetje oziroma trgovino tudi zategadelj, ker ta svet pomeni dobro vez med trgovino in potrošniki. Zna- no je, da so potrošniki čestokrat neupravičeno kritizirali trgovino in jo delali odgovorno za stvari, ki so imele svoj vzrok nekje drugje. Sveti potrošnikov, ki bodo imeli upogled v poslovanje nekega trgovskega podjetja oziroma trgovine, bodo potrošnike lahko objektivno informirali, na primer o politiki cen, o možnostih nakupa blaga itd. Zakaj o politiki cen? Neredko se namreč sliši, da potrošniki kritizirajo trgovino, češ da je ona kriva, ker je blago tako drago. Nekateri nepoučeni ljudje namreč mislijo, da je življenjski standard mogoče enostavno zvišati s tem, da trgovina zniža cene. Tako mišljenje je kajpak zmotno. Tudi ljudje, ki gledajo na svete potrošnikov skozi prizmo cen in so mnenja, da bodo sveti potrošnikov lahko »pritiskali« na trgovino, da bo znižala cene, so v zmoti. Sveti potrošnikov bodo sicer lahko svetovali trgovskemu podjetju ali trgovini, da pri določanju cen pazi na to, da se cene ne bodo preveč razlikovale od cen v konkurenčnih trgovinah, ne bodo pa mogli zahtevati, da trgovina zniža cene blaga, kajti to bi bila negacija ekonomskih zakonov, ki so v veljavi tudi pri nas. Res je, da morajo sveti potrošnikov bazirati na materialni zainteresiranosti, toda Bled-nja ne sme izhajati iz želje, da hi potrošniki odločali o cenah, temveč iz zahteve, da so potrošniki soudeleženi pri delitvi dobička, seveda v skladu z denarno vrednostjo kupljenega blaga v določeni prodajalni. Mišljenje torej, da je od trgovin odvisna življenjska raven delovnih ljudi, je slepilo, ki je brez koristi. Pač pa je treba vedeti, da je proizvodnja predmetov za osebno potrošnjo še vedno premajhna — da sta torej naš blagovni in kupni fond nevsklajena. Cim večja bo proizvodnja predmetov za osebno potrošnjo, tembolj bodo blagovni fondi uravnovešeni s skupnimi fondi in obratno. Znižanje ali zvišanje cen Je torej odvisno od zakona tržišča in blagovne proizvodnje, od zakona svobodnega formiranj« cen — od zakona ponudbe in povpraševanja — nc pa morda samo od trgovine. Potrošniki pogosto kritizirajo, da so v različnih krajih in različnih trgovinah cene različne. Ce pa vemo, da se ,'nora tudi trgovina boriti z objektivnimi težavami, se temu ne bomo čudili. Dokler imamo trgovine, ki eo brez transportnih sredstev, ki nimajo primernega kadra, primernih skladišč in ne vem kaj še vse, bodo taki in podobni pojavi še vedno vsakdanji. Različne cene so pa seveda lahko tudi posledica raznih subjektivnih slabosti v trgovini Ne sme nas čuditi, če so na primer na Senovem višje kot drugje. V trgovinah je še vedno na zalogi blago ki je bilo nakupljeno pred leti. Ce so se ga hotele iznebiti, so mu morale znižati cene. Za znižanje cen so bila porabljena znatna sredstva, ki jih je bilo treba pozneje ustvariti. Na višje cene vpliva tudi okoliščina, da so senovške trgovine precej oddaljene od železniške postaje, kar občutno podraži blago. Tretji vzrok je v tem, da so v centralni poslovalnici nastali večji primanjkljaji, ki jih odgovorni uslužbenci niso mogli poravnati Posledica tega je bila to, da je bilo več sto tisoč dinarjev zamrznjenih, medtem ko je trgovina morala plačevati določen odstotek obresti. Tudi to je vplivalo na višje cene. Iz pravkar povedanega Jasno izhaja, da sveti potrošnikov ne morejo rešiti problema trga, lahko pa dosti pomagajo. KAKŠNO NAJ BO ZA ZAČETEK DELO SVETOV POTROŠNIKOV? Ce sveti potrošnikov ne smejo posegati v vsakodnevno epe-rativo tfgovskih podjetij in tr- govin, to ne pomeni, da ne smejo sodelovati pri določanju okvirov, v katerih se bo to vsakodnevno poslovanje razvijalo. Tako sveti potrošnikov lahko sodelujejo pri izdelovanju planov, lahko spremljajo njihovo realizacijo itd. Prav to sodelovanje jim bo omogočilo, da bodo dobili vpogled v celotno poslovanje trgovskega podjetja oziroma prodajalne. Spremljanje realizacije plana pomeni hkrati tudi spremljanje prometa, politike cen itd. — a to je tisto, kar mora zanimati potrošnike. Tudi sodelovanje pri izdelavi blagovnih planov jc zelo važno. Imamo trgovine, ki takih blagovnih planov sploh nimajo, misleč, da so tako »sposobni« trgovci, da se jim s to »birokracijo« ni treba ukvarjati. Posledica tega je. da gredo nekatere trgovine neorganizirano iz sezone v sezono. Vsaka trgovina bi morala že dva meseca pred sezono Izdelati blagovni plan. Podlaga za izdelavo takega plana bi morala biti promet v ustreznem obdobju preteklega leta, izkušnje, želje potrošnikov, nasveti sveta potrošnikov, dobaviteljev in grosistov, krediti itd. Menim, da je krivda za to, da se v trgovini nakopičijo velike zaloge določenega — često tudi netdo-čega blaga — prav v tem, da se odgovorni uslužbenci v trgovini sploh ne prijavljajo na bližnjo trgovsko sezono, ali pa so te priprave neorganizirane in površne. Sveti potrošnikov bodo morali posvetiti svojo pazljivost tudi vprašanju nakupovanja blaga. Višje cene imajo svoj vzrok lahko tudi v tem, da so poslo-vadje nakupili prevelike množine d.ločenega blaga, ki potenj lep čas vežejo obratna sredstva podjetja, od katerih je treba plačevati obresti. Posledice takega ravnanja pa so lahko še hujše: v tem' času, ko leži določeno blago v trgovini na zalogi in gre zelo počasi v promet, se utegne zgodili, da trgovine na debelo znižajo cene takemu blagu. Tudi moda, ki ima neposredno zvezo z okusom potrošnikov, lahko napravi veliko škodo v trgovini, ki ima na zalogi prevelike količine nemod-nega blaga. Na skupnih sestankih svetov potrošnikov in trgovinskega osebja bi lahko razpravljali tudi o pojavih nelojalne konkurence. Posamezni člani sveta potrošnikov bi lahko poročali ° svojih opazovanjih, tako na primer o pojavih, ko trgovski uslužbenci zavajajo potrošnike v zmoto, ko razUku!ejo »bolj* še« in »slnl>še« stranke itd. S 6vojimi nasveti bi potrošniški sveti lahko pripomogli tudi ^ boljši kulturni postrežbi v trgovini. Znano je, da postrežba v naših trgovinah še vedno ni taka, kakršna je v nekaterih zahodnih državah in kakršno si želimo tudi mi. Ne gre za tisto hlapčevske in ponižno ustrežlji' vost, ki je v navadi na zahodu, in ki jc v zvezi z denarjem, pač pa gre za socialističen in human odnos do sočloveka. Torej: že- limo si take potrežbe, kakršno je na zahodu, le s to razliko, da nc bo odraz želje po zaslužku in denarju, ampak odraz želje, kar nalbolje ustreči sočloveku. (Nadaljevanje sledi) ____ Pred 12 LETI NA SENOVEM Cma novembrska noč je legla Tisti dan sem v dopoldanskih Nato m* je verman preobrnil sto je bil v poslopje ozek vhod, na zemljo. Nebo je bilo zastrto urah napisal šest pisem raznim vse žepe, v katerih je med dru-s težkimi oblaki, nikjer iti bilo preseljenim Slovencem v tabo- gim našel v notranjem žepu riščih v Nemčiji. Pisma sem pi- mojega suknjiča listnico, v ka- nobene zvezde. Tišina povsod, tišina kakor na pokopališču, ki jo kdaj kdaj moti rahli vetrič, pihljajoč skozi vejevje cipres. Otožen molk. Zaželel sem si, da bi vsaj kak pijanec kolovratil po cesti in dajal od sebe kakršne koli glasove, samo da ne bi bilo te mrtvaške tihote. Pa tudi pijanca ni bilo slišati nikjer. Več kot izumrlo, vse kakor v zakleti deželi. * Deset talcev je v krških zaporih: moški, ženske, raznih poklicev, razne starosti. Nemci so jih prijeli zato, ker so partizani ujeli nekega Nemca, Lacknerja po imenu, in ga zadržali pri sebi na Planini. To so storili zaradi tega, ker je bil Lackner zagrizen hitlerjanec in je mnogim našim ljudem delal velike nepri-Iike. V dneh, ko so bili talci zaprti, so se raznesle govorice, da bodo talce prepeljali iz Krškega na Senovo in jih pred občinskim uradom postrelili. Tej ustrelitvi da bodo lahko prisostvovali vsi občani, da bodo spoznali nemško moč in oblast. Ljudje so po teh govoricah ugibali, kdaj se bo to zgodilo. Kar naenkrat pa se je razširila novica, da dva izmed pripornikov ne bosta ustreljena, marveč da bodo namesto njiju prijeli' in ustrelili dva druga. S strahom so ljudje ugibali, kdo bo prišel na vrsto. Saj je bilo tiste čase na dnevnem redu, da so ljudi aretirali, jih gonili v zapore, potem pa na ustrelitev ali v razna kazenska taborišča. sal na stroj in vsa v dvojniku. Vsa pisma, ki sem jih prejel iz taborišč in vse kopije svojih pisem sem shranil v spomin. Tako sem imel tisti večer v svoji teri sem imel spravljene kopije šesterfh pisem, ki sem jih tistega dne odposlal v Nemčijo. Vse to je verman spravil v svojo torbo. Nato je naju z Milanom listnici, ki sem jo nosil v notra- eden izmed njih stražil, dva pa njem žepu svojega suknjiča, šest kopij raznih pisem, ki sem jih tistega dne poslal v Nemčijo v različna taborišča. Tisti večer nisem pričakoval, da me bo kdo obiskal. Čutil sem se popolnoma nemotenega. Vzel ki pa je bil vedno zastražen. Vermani so imeli pred partizani velik strah, zato so se tamkaj tako utrdili — Odgnali so nas skozi tisti ozki vhod na svojo komando. Ko smo šli skozi glavna vrata, so nas vermani gledali z zlobnim nasmehom in se veselili naše nesreče. Njihov komandir je odprl druga vrata na hodniku in nas suvaje spravil v sobo, nato pa priglasil svojemu komandantu: »Herr Komman-deur, heute haben wir schwere sem v roke časnik, nemško sta se vermana, ki sta prebrska-»Marburger Zeitung«, in ga glas- sta prebrskala vse prostore do zadnjega koti Sta in še celo podstrešje. Dobro je bikr, da tistega večera ni bilo nikogar pri nas. Težilo pa me je: ko bodo prebrali kopije mojih pisem, ml ne Fische envischt!« (Gospod ko-bo koristil noben zagovor. — Ko mandir, danes smo vlovili težke ribe!) la podstrešje, vrnila, je pijani Ogledal sem se po njihovi »pi-no bral Moja dva sinova, Milan vodja ukazal, da naju z Milanom sami«. Ob steni je stala dolga in Gabrijel, Uri sta tedaj hodila odženejo. Za vse nas je bilo to miza. Na njej sta bila dva sod- sta strašno iznenadenje, kajti biti ■čka približno po trideset litrov, tiste čase odveden, je pomenilo V obeh je bila pipa, vmes pa ali smrt ali taborišče. Takrat še vrček za tri decilitre. V sobi je tembolj, ker je bilo računati s bila še omara in nekaj stolov, tem, da bova z Milanom nado- Verman, kateremu nas je prigla- mestila število pri talcih. Ko smo odšli, je stal na pragu hišnih vrat moj sostanovalec Leo 2ener. Z njim sva v hiši stanovala skupaj. Ravno se je Dnevi, ki nam ostanejo v spominu v nemško meščansko šolo, že precej dobro razumela nemščino, sta me poslušala. Zena je pripravljala večerjo. Kar naenkrat je povsem nepričakovano nekaj zaropotalo, kakor da bi strela udarila. Vse se je streslo kakor ob najhujšem potresu. Ni dosti manjkalo, da niso kuhinjska vrata padla iz tečajev. V kuhinjo so vdrli pijani vermani. Eden izmed njih se je po- na pragu nekoliko ohladiti. Ko gnal proti meni, mi nastavil pu- so ga vermani zagledali, je mo- ško na prsi in z zverinsaim glasom zarjovel: »Hande hoch!« Pri vratih sta ostala dva vermana s puškami. Spustil sem časnik na tla in dvignil roke. »Du ral tudi on z nami. Tudi on je sil, je slonel ob steni. Poleg njega so sloneli še trije in kadili cigarete. Imeli so tudi svojo administratorko — nek ženski zmazek, kalnih oči, razmršenih las, na pol razgaljenih prsi in še pijana je bila ta ženska povrh vsega. 2e na prvi pogled ti je bilo jasno, da je bila ta ženska bil oženjen in je imel hčerko in navadna vlačuga. Videti je bilo, sina. Doma so ostale potem sa- da so pijani prav vsi. Saj dramo žene in otroci. Ko smo sto- gače tudi biti ni moglo: ta ver-pdli iz hiše na cesto, se te naša vnanska svojat je dan za dnem rjovel proti Milanu. Milan je bil takrat star pet- preiskavo po vermanih zastra najst let. Gabrijel, ki je bil star žena. šele enajst let in še majhen, je videl, da gre zares, je prav resno vprašal: »Ich auch?« Koče-varski verman je surovo zabrundal: »Nein. du nicht!« Odgnali so nas v senovško šolo, kjer so imeli vermani svoj sedež in komando. Tiste čase je bila šola krog in krog ograjena z bodečo žico Le na nekem mc- auch!« je eden izmed njih za- skupina zelo pomnožila. Saj je hodila po okolici in pri kmetih bila hiša med aretacijo in hišno ropala in plenila, kar je imelo zanje kakšno vrednost. Najbolj se je ta tolpa zanimala za vino, prašiče, obleko itd., da so potem vsi dobro živeli in pošiljali na svoje domove Preden je vermanski komandir na našo priglasitev odgovorili je moj sosed Leo, ki ni imel priraščenega jezika, prav glasno rekel: »O, tukaj ste, preklete'barabe, rjave! Kmetom vino jemljete, da ga tukaj žrete! Bom videl, kakšnega ste danes pripeljali!« Vzel je vrček in si ga sam natočil iz prvega sodčka. Natočil je poln vrček čmo-rdečega vina in ga izpil. - Vermani so se samo spogledali: nihče ni zinil besede. Najbrž ni bil nihče pripravljen na kaj takega. »Kakšen pa je v tem sodu?« je dejal moj sosed. V dragem sodu je bilo belo vino. Spet si je Leo napolnil vrček in izpil, potem pa je rekel: »Dobro vam gre tukaj, da, to vidim! Pa po kaj smo morali mi priti semkaj pravzaprav?« Verman, ki nas je aretiral, je ime: silno dolgo glavo in dolg vrat Zato sem ga pozneje vedno imenoval »konjska glava«. Torej »konjska glava« je nato stopila pred komandirja in je s svojo desno roko preko svoje leve rame pokazala name, z levo roko pa mu je pomolila mojo listnico: »Samo to poglejte, kaj vse ima ta bandit!« Komandir je odprl listnico in vzel iz nje kopije mojih pisem. Vprašal me je, kdo je to pisal. Odgovoril sem mu. da jaz Spet me je vprašal, če imam svoj pisalni stroj Pritrdil sem mu Pogleda naslove na pismih. »To pišete svojim prijateljem in prijateljicam?« Prikimal sem. Poleg komandirja je sta! nek visok fant v vermanski uniformi. Dejal sem mu- »Preglej ta pisma, če je kaj posebnega v njih. Saj ti buteljni tako ne znajo tega prebrati!« Tone Okrog r-lfestl Cas beži. Pozabljajo se dogodki iz bližnje preteklosti. Vsem nam v Zagorju pa je še živo v spominu tista, februarska nedelja lanskega leta. Življenje je teklo kot po navadi. Le malo pred poldnevom pa je tišino pretrgala novica: v bolnišnici v Prevaljah na Koroškem je umrl narodni heroj Tone Okrogar-Nestl Sprva ljudje niso mogli dojeti te novice. Se potem, ko je poročal o tej strašni novici tudi radio, je marsikdo še pomislil, če je to mogoče. A bila je bridka resnica. Preminul je borec za pravice delavskega razreda, preminul je legendami koroški junak Nesti. Preminul je v cvetu mladosti na posledicah iz velike narodnoosvobodilne borbe. Prav radi se ga bodo spominjali še dolga leta vsi soborci in vsi ljudje, ki so poznali Nestla. Sel je v partizane v časih, ko je bilo najhujše. Nič mu ni bilo težko, saj je vedel, da se bori zase, za delavski razred. Ljubezen do domovine in do ljudstva, ki jo je nosil s seboj, mu je na pohodih in v številnih borbah pomagala premagovati vse ovire in težave. Nič mu ni bilo pretežko, bil je prvi v borbi in prvi, če je bilo treba pomagati tovarišu v nesreči Preteklo je leto. Leto dni že počiva na zagorskem pokopališču. njegov neustrašn.- proletarski duh pa živi še dalje v srcih vseh Zagorjanov in vseh Slovencev. De.ovni kolek! v Fudnika rjavega premoga Senovo in 8’ndika'na podruzni a ISKRENO ČESTITATA K OBČINSKEMU PRAZNIKU SENOVEGA, KI SE PRAZNUJE 10. FEBRUARJA, TO JE NA OBLETNICO PRIHODA HEROJSKE XIV. DIVIZIJE NOV V TA KRAJ NA NJENI ZGODOVINSKI POTI NA SPODNJO ŠTAJERSKO. TA PRAZNIK NAJ TRAJNO SPOMINJA VSE OBČANE NA TISTE VELIKE ČASE IN JIH VEDNO ZNOVA 1ZPODBUJA K MARLJIVEMU DELU ZA NASO SKUPNOST! In ta visoki fant je pisma prebiral in mi jih dajal v roke. Ko je bral zadnje pismo, se je samo nasmehnil, reke' pa ni nič To pismo sem napisal neki deklici, ki je bila v nemškem taborišču. Hrepenela je po novicah iz domovine. V tistem pismu sem med drugim napisal »Le malo še potrpi. Svoboda je blizu Naši gozdarji se dob: r držijo. Kmalu boste vsi doma.« Trikrat je ta visok-' fant to pismo prebral, potem pa mi ga je vrnil brez kakršne pripombe. Komandantu te nato dejal, da so pisma navadne vsebine: o letini. o zdravju, o vremenu itd. Med tem časom je sose« Leo uganjal neumnosti Vsi so ga poslušali in se mu smejali Seveda tudi na pijačo niso pozabili Nato pa .je komandant vermana s »konjsko glavo« pošteno oštel in mu nazadnje zabrusil v obraz: »Baraba si! Poštene ljudi hodiš okoli strašit, kljuse pijano! Ce pa bi srečal kakšnega pa tiza-na, bi pa bežal s polnimi hlačami, da te tudi vrag ne bi dohajal! Daj mu listnico nazaj!« Vrnil mi je listnico Nisem pogledal, ali je bilo vse v njej ali ne. Bil sem zadovoljen, da so bila vsa moja pisma pregledana in že spravljena v mojem žepu. Sele kasneje sem ugotovil, da mi je »konjska glava« izmaknila Iz listnice 50 mark! Mojega sina Milana in soseda Lea ni nihče izpraševal. Bili smo spet vsi prosti in odšli. Tisti visoki vermanski fant nas je pospremil do izhoda, ki ga v temi sami nismo mogli najti Ko smo bili spet doma, je bilo veselje kakor ob poroki. Dragega dne sem se srečal s tistim visokim vermanskim fantom ki je prejšnji večer službeno pregledoval mojo korespondenco. Nasmehnil se je in me vprašal, če me je bilo prejšnji večer močno strah Tudi jaz sem se nasmehnil; nisem mu znal odgovoriti... Fant je nato dejal: »Imeli ste srečo, da so pisma prišla v moje roke, sicer bi se vam danes drugače godilo...« Povedal mi je, da je doma na Dolenjskem in da je bil leta 1941 s svojimi starši preseljen v Nemčijo. Od tam je pobegnil nazaj v Slovenijo, potem pa se je pri neki veliki hajki pridružil vermanom z namenom da s? bo dal partizanom ujeti in se tako pridružil narodnoosvobodilni vojski, ker drugače ni mogel dobili z njimi zveze. »Sele potem bom maščeval svojega očeta in mater, ki sta mi oba umrla v taborišču!« Tako je fant prišel s to skupino-na Senovo Dejal je: »Čakam samo usodnega trenutka, da od teh hudičev izginem1 Vi pa le naprej pišite pisma v tabo ‘a, samo zelo previdno! Pisma iz domovine, ki bude upanje na vrnitev so kakor balzam na skelečo rano .« - Čez dva dni sem izvedel, da je ta visoki vermanski fant izginil in odnesel s seboj precej orožja. Še istega dne sgm izvedel, da so med partizanskim vodstvom na Planini in »Kreisfuhrerjem« Swobodo v Brežicah pogajanja za izpustitev Nemca Lacknerja. Pogajanja so bila uspešna. Partizansko vodstvo je privolilo v to, da izpusti Lacknerja pod pogojem, da ta človek tako4 zapusti Spodnjo Štajersko, »Kreis-fiihrer« pa da »izda nalog, da se takoj izpuste talci iz zapora. In res se je zgodilo tako Vrnil se je Lackne» in je takoj odpotoval. Svojim znancem je povedal, da se mu je zelo dobro godilo in da so »banditi« z njim lepo ravnali Imel je več kot zadostno hrano, mesa pa celo leto ni toliko pojedel k^Jtor tiste dni, ko je bil pri partizanih. Tn še tisti dan, ko je prišel nazaj Lackner, so se vrnili tudi vsi talci iz krških zaporov. Po vsem okraju je zavladala nepopisna radost. Ing. .Inž* Sedlar: (Nadaljevanje) Vtisi z ekskurzije iugoslai tinskih rudor.eu po Knglij Res je pa tudi, da avtomobili £ Angliji tudi ne trpe toliko *akor drugje zaradi zares odllč-n,h cest. V Angliji namreč ne v*dij niti ene ceste ne ulice in JJ® poti, ki ne bi bila asfaltirana. Tudi na vaseh so poti med po-8*mcznimi kmetijami asfaltirali*- Način izgradnje cest je to-precej različen od nemškega. Medtem ko Nemci avtostrade \ Klavnem betonirajo In zelo **rbno izdelajo spodnji uslroj **8te in posteljico, Angleži ne ^®l*gajo dosti važnosti na spodil" ustroj in na posteljice ceste, r^Uak gledajo predvsem na ?v»Mtctno bitumensko maso. s y ero eesto površinsko ntrde. ~*r*di tehnične doslednosti bi Kav**Pn»v morali govoriti o JJtegmentlranih in ne asfaltl-l**1'*> cestah v Angliji, vendar a«fVi s,rok* uporabi razume kot tlJ?,t,rana ‘ud1 snragmen- J|ana cesta. Ce se torej voziš r* cestah v Angliji in Nemčiji. v ”1** vsekakor priznati da se n«>u Po aP*ieiklh cestah ndob-Zanimivo Je Tudi to, da ,KleŠi ne gledajo prav poseb-— na kvaliteto drob- ljenca, s katerim se meša bitumenska gmota za utrditev cestišča, vendar izdelajo kljub temu zelo kvalitetno cestno vozišče prav zaradi že poprej omenjene kvalitete bitumenske gmote. Takšne ceste pa je seveda treba redno vzdrževati. Finančna stran tega vzdrževanja je v Angliji ugodnejša zaradi cenenosti bitumenskih mas, ki jib v velikih množinah daje izredno razvita premogovniška predelovalna industrija. Tudi s hladnim postopkom površinske obdelave cestišč se v Angliji precej ukvarjajo. Da so spragmentlra-na cestišča vsekakor boljša, potrjuje tudi to, da so Italijani kot priznani graditelji cest že pred leti osvojili skoraj izključno ta postopek utrjevanja cestišč. Pri angleških prometnih posebnostih nikakor ne smem pozabiti londonske podzemske železnice. Rovi podzemske železnice so speljani po treh obzorjih, od katerib je prvo 20 metrov pod zemeljsko površino, drugo 40 metrov in tretje 60 metrov pod zemljo. Ker ponekod valovi v manjših vzpetinah in dolinicah, pride podzemska železnica na zgornji etaži ponekod tudi na površino in je preko dolinic speljan* P* mostovih med bišami. Ko stopiš s cestnega hodnika v postajo podzemske železnice, se znajdeš v obširni dvorani, kjer so ob straneh tudi trgovine. Pri blagajni kupiš vozovnico, ki jo pregled* kontrolor ob dvigalu, ki sprejme nekaj desetin Ijndi, ali p* preglednik nad letečimi stopnicami na tekočem traku, ki te popeljejo v globino. Ko sl opravil ta pregled, tl ni treba do zopetnega povratka na svetlo več nikomur pokazati vozovnice, ker vlaki sploh nimajo sprevodnikov. Same železniške postaje so precej velike In raz-sežne dvorane, v katerih so tudi trgovine. Ce se pelješ ali pa prestopiš na linijo, ki vozi po globlji etaži, se še enkrat ali dvakrat spustiš v globino po letečih stopnicah. Na globljih etažah so zopet prav takšne raz-sežne kolodvorske hale kakor na zgornji etaži. Rovi železnice so enotirni, ob peronski ploščadi pa je tir ugrecnjen v korito, da so namreč tla v vagonih v isti višini, kakor je ploščad, in stopiš s ploščadi naravnost v vagon. Vlak pripelje na postajo z Izredno hitrostjo Ko se ustavi, se vrata, ki Jih je po troje v vsakem vagonu, avtomatično odpro. ostanejo — kakor sem precenil — eno minuto odprta, nato pa se spet avtomatično zapro. Ce je prevelik naval potnikov, avtomatično zapiranje vrat preprečuje dreni v vlakih, ker se v kratkem času, ko so vrata vagonov odprta, ne morejo vsi zriniti v vagon, ampak se ti vrata kar lepo pred nosom zapro. Ce se voziš v Londonu s podzemsko železnico, moraš paziti, če si še pozen, da te vrata ne preščipnejo in ne zgrabijo ca plašč, ker tl ta v takšnem primeru vihra izven vagona, sam pa si prisilno priklenjen na vrata v vagonu. Vlak vozi s hitrostjo okoli 100 km na uro, ▼ garnituro vagonov pa je vprežen« električna lokomotiva na vozno žico. Sedeži v vagonih so izredno udobni In — kot v večini angleških prevoznih sredstev — globoko tapecirani. Praktično ne moreš zgrešiti namembne postaje, ker je nad sedežem vozna shema,»po kateri zasleduješ postaje in istočasno sledil velikim napisom na vsaki postaji, kjer se vlak ustavi Kakor sem že omenil, ni ne na postajah ne v vlakih nobenega sprevodnika, ker se ves promet razvite avtomatično. Kljub izredni hitrosti je vožnja selo mirna. Na postaji, kjer si izstopil iz vlaka, se spet popelješ po leteči! stopnicah ali m dvigalom do avle na površini, kjer oddaš vozovnico konrolorju, in se takoj nato spet znajdeš na pločnikih londonskih ulic. Med posebne zanimivosti Londona sodi vsekakor Mazej voščenih intk »Madsme Tus-sauds«. Na zunaj Je ta muzej srednje velika palača, ki ne ustvarja prav nobenega posebnega vtisa. Ko kupiš v prostorni avli vstopnico, te pot P«* lje po širokem stopnjišču v prvo nadstropje. Na vrtilni ploščadi na stopnišču stoji v temno uniformo oblečen postaven, starejši portir, Id kaže z roko pot dalje v prvo nadstropje. Ce ga povprašaš, kje je dvorana z zgodovinskimi osebnostmi, je možakar kar nem •— ne da ti nobenega odgovora. Ko pristopu k njemu čisto blizu, se zagledal v srednje dobro obrito liee s tipičnimi rdečkastimi, ra Angleže značilnimi lisami, redkimi obrvmi in kratkimi trepalnicami. Obraz Je že narezan s gubami, pa tudi koša na rekah Je že nekoliko nagrbančena, v zaocsMu pa se *ve*tlka skozi prosojno kožo mreža modrih žilic. Ko nekaj Kasa od blizu opazuješ molčečega portirte te preblisne spoznanje, da tn snloh ni živ človek, ampak mrlič, ali pa sijajno imitirana voščena lutka. Ko stopaš dalje po stop-niču v prvo nadstropje, se kar malce tesnobno počuti, ker ne veš, kakšna presenečenja boš še doživel v tem začaranem kraljestvu voščenih lutk. Na ploščadi na vrhu stopnišča stopiš skozi široka vrata na desno v dvorano z zgodovinskimi osebnostmi. Pred očmi se ti razgrne galerija ljudi obeh spolov v najrazličnejših oblačilih, ki se nemo zazirajo vate. Nehote se spomniš zadnjega prizora iz Gogoljevega »Revizorja«, ko pred padanjem zavese obstoje igralci v ©kameneli pozi. V sredini dvorane sedita spet dva portirja, Obadva se držita nepremično in majestetično. Ker si že doživel presenečenje s prvim portirjem, ti podzavestno vnikne misel, ki se preraste v prepričanje, da je eden izmed njiju živ, druga pa voščena lutka. Ko pristopiš v njuno neposredno bližino, vidiš, da lutka tako popolno imitira živega človeka, da brez pretiravanja obstaja skoraj edino razpoznavate o znamenje v otipu — da se namreč z dotikom njune kole z dlanjo preoričaš, kateri izmed n.iiiu je živ in kateri je lutka. Živi portir je topel, lutka pa je hladna. (Nadaljevanje sledi) Varčujmo s plodno zemljo! Zadnja leta se je gradbena dejavnost zelo razširila. saj grade stanovanjske in poslovne objekte vsi sektorji našega gospodarstva Posebno pa se je po osvoboditvi razširila gradnja individualnih stanovanjskih hišic delavcev in uslužbencev, ki grade objekte iz svojih zasebnih in kreditnih sredstev. Nova gospodarska poslopja zlasti še stanovanjske hišice, pa so se šesto gradile nenačrtno izven strnjenih naselij s čimer so se uničile izredno velike površine kvalitetne obdelovalne zemlje. Samo v Sloveniji smo izgubili nad 30.000 hektarov plodne zemlje Ta nenačrtna — lahko bi re-klj kar divja gradnja raznih objektov je znižala sklad obdelovalne zemlje v naši republiki za več ko 30.000 ha. kar je več kot površina občine Brežice, ki je v okraju Trbovlje največja. Posebno kritični so primeri takih nenačrtnih gradenj v Sa-vinjsKi dolini, v okolici Ljubljane in Domžal na Ptujskem polju in v našem okraju na Krškem polju in v okolici večjih naselij Glavni vzrok občutne izgube plodne zemlje za gradbene namene je še vedno dedovanje, s čimer se drobijo kmetska posestva. zaradi česar se grade objekti izven strnjenih naselij kar sredi njiv in travnikov. Nadalje so temu krive prodaje oziroma nakupi parcel za gradbene namene brez ustrezne predhodne ugotovitve, da li so zemljišča primerna za gradnjo ali ne. Vse obsodbe je vreden primer gradnje stanovanjske hiše ali kakšnege drugega poslopja sredi najlepšega polja brez gradbenega dovoljenja, v opomin bi bilo tieba — kakor sedaj delajo v Savinjski dolini — take objekte odstraniti in tako zaščititi narodnemu gospodarstvu plodno zemljo Obdelovalna zemlja je z zakonom zaščitena Da se izognemo škodljivim posledicam in da zaščitimo obdelovalno zemljo, so izšli zakoniti predpisi ki jih moramo strogo izvajati tako občine kot oblastni organi kakor tudi lastniki zemlje. Pri naših ljudskih odborih delujejo komisije za zaščito obdelovalne zemlje, ki v danem primeru zemljišče pregledajo in odločajo o njegovem namenu. Tu so predvsem mišljena zemljišča v gradbene namene in spremembe pridobitnega značaja. Nadalje je šteti .za nesmotrno zapravljanje obdelovalne zemUe odpiranje številnih gramoznic in gradnjo vsakovrstnih potrebnih in nepotrebnih komunikacij. Tako imamo n. pr. v našem okraju na Krškem polju od Krške vasi preko Skopic do Leskovca vse polno takih gramoznic, ki v globino še niso izčrpane — so pa z njimi uničene občutne površine dobre, plodne zemlje Prav je da občinski odbori z ostrimi ukrepi preprečijo divje odpiranje gramoznic. Za kritje potreb po gramozu naj se izkoriščajo sedanje neizčrpane jame — v primerih otvoritve nove gramoznice, ki jo mora dovoliti LO z odločbo, pa naj se le-ta smotrno izkorišča (lep primer gramoznica Ferenčak v Borštu). Veliko izgubo plodne zemlje pomenijo nadalje razne meja-ške in javne poti in meje med mejaši. Tako je na primer samo v brežiški občini okrog 500 km občinskih cest in poti, ki so javnega značaja, medtem ko mejaške poti ki jih je še več, tu niso vštete. Drži sicre da poti moramo imeti, glavno krivdo, da jih je toliko pa je iskati v tem. da so naša posestva vse preveč razdrobljena in bi jih z malo dobre volje bilo mogoče lepo erondiratl. Dokazano je namreč da bi pridobili na stotine hektarov odlične plodne zemlje, če bi odpravili neštevil-ne meje in veliko nepotrebnih mejaških poti. Namen teh vrstic Je predvsem. da poskusimo zaščititi plodno zemljo, v naslednji razpravi pa se bomo pogovorili o pridobiti plodne zemlje z melio-rizacijami in ostalimi zaščitnimi ukrepi. Gradbeni okoliši naselij Da bi v nadalje omogočili gradnjo stanovanjskih in poslovnih stavb, mora imeti vsako naselje svoj zazidalni okoliš. V okviru tega rajona naj bi se gradila naša naselja in mesta in sleherna vas. Take gradbene parcele naj imajo tudi prostor za stanovanjsko hišo, eventualno gospodarsko poslopje, neogibno potrebno dvorišče in vrtiček za zelenjavo. Vse ostale površine naj ostanejo nedotaknjene za obdelavo. Korist teh ukrepov se bo, pokazala pri urejanju raznih komunikacij v naselju (pitna voda, kanalizacija, elektrika itd.), ki bodo dosti cenejše kakor pa v nesmotrno grajenih naseljih in vaseh, raztegnjenih po poljih v vsej okolici Sam nastanek in gradnja našfh naselij nam govori v prilog saj so naši predniki gradili svoje vasi strnjeno zaradi prihranka zemlje, ki sc jo vedno zelo cenili, in življenja sploh. Dokazano je, da so strnjena naselja bolj družabna in so prebivalci v vasi ali mestu solidarno povezani za reševanje življenjskih pogojev in problemov kraja. In v bodoče Kakor že omenjeno bodo komisije pristojnih ljudskih odborov kritično ocenile vsak primer spremembe obdelovalne zemlje. Pri sestavi zazidanih okolišev in načrtov za določeno naselje Je treba paziti, da bodo gradbene parcele smotrno razdeljene, lokalizacija objektov pravilno postavljena — vse z namenom, da prihranimo kar največ plodne zemlje. V strnjenem naselju v mestu zadostuje za tako parcelo 4—6 arov, na vasi pa do 10 arov Na taki parceli je mogoče postaviti stanovanjsko hišo, eventualno gospodarsko poslopje, potrebno dvorišče in zelenjadni vrt. Ostala pridobitna zemlja pa ostane v obdelovalnih kompleksih. Take manjše parcele se lahko ogradijo, da živali ne delajo škodo in naselje je strnjeno v zaključeno celoto. Vsak investitor mora predhodno priglasiti pri ljudskemu odboru vsako spremembo obdelovalne zemlje za gradnjo ali druge namene s čimer bo odpadlo vsako negodovanje, k* je posledica nepoučenosti posameznikov. Skratka — velja naj načelo, da bomo z varčevanjem plodne zemlje in dvigom proizvodnje koristili sami sebi in k izboljšanju življenjske ravni naših delovnih ljudi. M. T. Račani TUDI NA PROSVETNA DRUŠTVA NISMO POZABILI delavni Nad Trbovljam! je prikupno kmečko naselje Klek, id Je bilo nekoč varno zavetišče revirskih prvoborcev, danes pa Je priljubljena izletniška točka trboveljskih rudarjev in ostalih prebivalcev revirskega kraja. Tudi v tej vasi se Je življenje po vojni precej spremenilo, za kar ima največ zaslug tamkajšnja organizacija SZDL. Kakor vsa leta, tako so bili Klečani tudi lansko leto precej delavni. Med najpomembnejše pridobitve štejejo zgraditev nove ceste iz Trbovelj v njihovo vas. ki so jo mnogi pomagali graditi. Poleg tega pa so razširili in izboljšati tudi cesto dalje proti Čebinam. Obe cesti sta precejšnjega gospodarskega pomena. Preteklo leto so Klečani priredili v svoji vasi tudi kuharski tečaj za dekleta, ki Je zelo uspel Omenimo naj še gasilce, ki so razvili svojo društveno zastavo in ob tej priložnosti odkrili spominsko ploščo v NOV padlim tovarišem-gasilcem. V vasi so priredili lansko leto izredno lepo razstavo knjig, časnikov itd Vsi. ki so si to razstavo ogledali, so bili z njo zelo zadovoljni. Omenimo še, da so tudi ostale organizacije na Kleku svoje naloge v glavnem zadovoljivo izpolnile. Ljudi tega naselja lahko pohvalimo — saj so skoro vsi pokazali za delo svojih organizacij veliko razumevanje. Za letošnje leto pa ima Socialistična zveza na Kleku precej obsežne načrte. Med drugim namerava prirediti več strokovnih in političnih predavanj. Počasi gre na bolje TUDI ZASAVSKA PROSVETNA DRUŠTVA SO —. LETOŠNJIH OBČNIH ZBORIH DOKAZALA VIDNO ZAVZETOST ZA KULTURNO DEJAVNOST IN KLJUB PRECEJŠNJIM TEŽAVAM, KI SO JIH IMELA MED LETOM, ZAČELA PRIREJATI VEC PRIREDITEV — LETOS BO BOLJE, VENDAR LE S POMOČJO DELAVSKIH DRUŠTEV Ne bi bilo prav, če bi povsem molče prišli mimo letnih skuv-ščin prosvetnih društev naših zasavskih vasi O mnogih smo še pisali in razgrnili njihove težave, skrbi, slabosti, pa tudi uspehe. Čeprav so nekatera društva v Zasavju šele na začetku svoje razvojne poti, čeprav so mnoga številčno majhna, so vendarle s svojo dejavnostjo pokazala precejšno ustvarjalno moč in zavzetost za kulturnoprosvetno delo. Težko je reči, da so vsa društva delovala plodno. Ne, mnoga niso. Vendar ne zato ker ni bilo aktivnih društvenih delavcev, pač pa predvsem zato, ker so pri svojem delu naletela na številne zapreke. Še vedno velja mnenje, da uživajo vaška prosvetna društva premalo pomoči od naših delavskih društev. Se vedno je mnogo vasi, kamor še niso nikdar prispele sekcije »Svoboda*, čeprav se tudi prebivalci najmanjših vasi želijo gostovanj. Na nekaterih občnih zborih so člani društev precej razpravljali o koristnosti gostovanj, bodisi delavskih društev ali pa sosednjih prosvetnih društev. Pokazalo se je namreč, da so take oblike dela najboljše. Vsepovsod, kamor so prišle igrat sekcije »Svobod*, so sčasoma začele bolje delati tudi sekcije njihovih lastnih društev. Nedvomno so prosvetna društva lani vidno napredovala. Predvsem velja to za igralske družine, ki so seveda v društvih najštevilnejše in najmnožičnejše. Med letom sc prirejala še kar dobra dramska dela, največ komedij, ki so pravzaprav na kmetih zelo priljubljene. Dobro bi bilo. da bi vsaj večje skupine posegale Uidi po težjih in resnejših delih, kajti le z večjim izborom del bodo prvič napredovale, drugič pa dokazale obiskovalcem, da so poleg komedij in veseloiger še mnoga dela, ki jih je vredno zaigrati na odru. Nekoliko slabše so delovali pevski zbori. Starejši pevci zapuščajo zbore, mladih pa ni dovolj. Pa tudi pevovodij manjka, kjer pa so, morajo opravljati še druga društvena dela Zelo dobro so lani delovali izobraževalni odseki. V malone vsakem društvu so imeli razne tečaje. Največ je bilo kmetijskih nadaljevalnih tečajev in pa gospodinjskih tečajev. Mnogi fantje in dekleta so na teh tečajih dobili dragoceno znanje, ki jim bo prišlo prav v življenju. In kako kaže letosT Izgleda, da so društva trdno odločena kljub težavam poživiti prosvet- no in izobraževalno dejavnost. Zadnja je že v polnem razmahu, saj je dala zanjo pobudo Socialistična zveza v sleherni vasi Toliko tečajev kot v zasavskih vaseh letos, jih še ni bilo Člani društev (cenijo letos prirediti več igre in drugih kulturnih prireditev To pa jim bo uspelo le tedaj, če bode naleteli na razumevanje in pomoč kmetijskih zadrug in drugih organizacij. Mnoga društva so brez slehernih ali drugih rekvizitov. Ali ne bi bilo mogoče, da bi naše »Svobode* prebrskale po svojih garderobah in arhivih in morda darovala tem društvom zanje nepomembne rekvizite, ki pa bi v vsaki vasi bili zelo dragoceni. Doslej je to storila ecLno radeška »Svoboda*, ki je društvu na Vrhovem in nekaterim drugim podarila precej kulis in drugega materiala: Znano je. da so ta društva ravno s temi rekviziti lahko razvila svojo dejavnost. Vse, kar storimo za prosvetna društva, se nam bo bogato poplačalo. Končno bomo podprli le prizadevanje in želje ondotnih ljudi, ki bi radi v svojih vaseh z raznimi prireditvami izobraževali in razveseljevali svoje ljudi. Milan V. Sličice s trboveljskega trge vičeno! Ce bi bil odprt vsak pustiti, če so hoteli kaj prodati. Ali drug primer, ki je bil dan, bi to brez dvoma ugodno In kako je bilo prvega? Bil pred meseci objavljen v »Ljud-vplivalo tudi na same cene? Za- je sneg in mraz. Prodajalcev ski pravici«. Dan pred tržnim kaj? Ljudje bi imeli lahko tržne malo — ljudi več. Jajca so hi- dnem so kmetice n^ vprašanje, predmete na razpolago vsak dan tro kupovali, zmanjkalo jih je po koliko bodo drugi dan jajca, in bi tedaj ne bilo več takega že kmalu dopoldne. Marsikdo, odgovorile: »Ja, takole po 17, povpraševanja po njih, kot se ki je prišel pozneje, ko jih že 18 din.« In naslednjega dne? Na to zgodi sedaj okrog prvega in ni bilo več, bi jih kupil tudi, trgu je bilo zelo veliko gospo-petnajstega v mesecu, ko je sko- če bi bile dražje. Kaj hočemo: dinj. Povpraševanje po jajcih ro vsega premalo. Takrat so ti ostati tri dni brez jajc je res Velikansko. Cena reci in piši — predmeti lahko tudi dražji, malo težko... 23 din! Ljudje jih kupijo. Razumljivo: kaj morajo storiti drugega, ko Higiena na trgu — vse po starem ... pa se potem mogoče ves teden zastonj ozirajo po želenih pred- Opazoval sem prodajalce, trdil, da je le-ta še na zelo niz-metih? Evo značilen primer: Mladi in stari. Pred njimi na Id stopnjL Ne nameravam na-sredi meseca je bilo na trgu stojnicah različni predmeti: jaj- števati posameznih primerov, malo kupcev in razmeroma pre- ca, orehi, surovo maslo, skuta, omenil bi le prodajalce mlečnih cej prodajalcev. Največ jajc. smetana in še to in ono. Po- izdelkov. Mislim, da bi morali Cena je bila sprva — zgodaj vrod govorimo o potrebi higien-: vsaj tl malo bolj paziti na svo-zjutraj 17 din, proti opoldanski ske prodaje živil, toda kar sem jo osebno higieno in tudi na či-urt pa Je bila cena — 15 din. videl pri nekaterih prodajalcih stočo predmetov, ki jih proda-Prodajalci so bili primorani po- na trboveljski tržnici, bi lahko ja jo... Po vaseh občine Videm-Krško želijo več kino predstav Bilo je že proti koncu meseca, neko soboto, ko sem obiskal trboveljski trg, ki stoji že celo vrsto let na Trgu Svobode V tem času se je le malo spremenil... Tistikrat sem pričakoval, da bo na njem več ljudi, a sem se zmotil. V glavnem tudi ponudba ni bila tolikšna, kakor bi bilo želeti. Bilo je največ jajo in te so bile — ker ni bilo povpraševanja in kupcev — razmeroma poceni. »Veš, prijatelj, danes si slabo naletel; pri« okrog prvega, pa boš lahko dobil vse od najmanjše stvarce,« me je tolažil tovariš Janez. »Takrat navalijo na tale prostor ljudje od blizu in daleč — kmetje in prekupčevalci in Se ti in oni.« »A tako...« sem dejal ta se poslovil od prijatelja in trga, hkrati pa sklenil, da bom obiskal tržnico takoj prvi dan v mesecu. Toda je že tako: če se človeka drži smola, se Je ne znebi kmalu. Ko setn 1. februarja vesel zapustil svoj pisarniški brlog z mislijo o dobrem »kžeftu*. sem bil ob prihodu na trg zelo razočaran: pomislite — na trgu je bilo še manj ljudi kakor zadnjič! Tega je bil največ kriv sneg in mraz. No — kljub temu pa nisem vrgel puške v koruzo; nekaj časa sem hodil sem in tja, od stojnice do stojnice, spraševal po cenah in opazoval ljudi. Malo sem posegel še k prejšnjemu tržnemu dnevu ln tako so nastali tile drobni zapiski. Dvoje opažanj V Trbovljah, Id štejejo danes nad 17.000 ljudi, imajo še vedno tržni dan le dvakrat tedensko — ob sredah in sobotah. To ni najboljše in trboveljske gospodinje sl žele, da bi bil tržni dan vsak dan. In to povsem upra- Na zboru volivcev na Zdolah so izrekli željo, da bi Jim ob-činski odbor v Vidmu-Krškem preskrbel ozkotračni filmsk-projektor Ta želja Je vzbudila zanimanje v ljudskem odboru. Začeli so razpravljati, ali je potreben nakup filmske aparature in če bi imelo smisel dati tak projektor na Zdole. Pozneje so se oglasili še drugi krajevni odbori v občini in prav tako izrazili željo, da bi bile po vaseh bolj pogoste kino predstave, kor so filmi poleg redkih gledaliških predstav domačih kultur-noprosvetnih društev edino razvedrilo vaščanov. O tem vprašanju je razpravljal tudi Svet za prosveto in kulturo pri LO Videm-Krško. Prišel je do zaključka, da bi bilo potrebno preskrbeti ozkotračni filmski projektor, ki pa bi se uporabljal le v občinskem merilu. S tako aparaturo bi tedaj lahko nudili vaščanom stalne večerne zabavne filme, hkrati pa bi ta projektor lahko služil tudi za predvajanje raznih poučnih filmov pri predavanjih itd. Na preskrbi ozlcotračnega filmskega projektorja so seveda zainteresirane tudi kmetijske zadruge, ki so obljubile izdatno pomoč za nakup tega aparata. Ce bo šlo vse po sreči — se pravi, če bo dovolj denarja, bo imela občina Videm-Krško že v najbližjem času ozkotračno filmsko aparaturo, ki bo lahko v prihodnjih mesecih služila svojemu namenu. Zanimanje za kino predstave je porastlo zadnje čase v občini Videm-Krško zaradi tega, ker je Potujoči kino Sveta »Svobod« okraja Trbovlje v letošnji zimski sezoni obiskoval na- še vasi in jtm predvajal celovečerne zabavne filme. 2al pa ob takih priložnostih niso mogli priti vsi ljudje na svoj račun, ker je Potujoči kino imel v posameznih krajih in vaseh le po eno predstavo, obiskovalcev pa je bilo toliko, da je zanje zmanjkalo prostora. Težave so še v tem. de Potujoči kino Sveta »Svobod« okraja Trbovlje s svojo aparaturo ne zmore celotnega okraja zaradi njegove prostranosti. Tako se je zgodilo, da Je bil ta kino v Spodnjem Posavju dva tedna zaporedoma tretji teden ga pa ni bilo, ker je bil zadržan v drugih krajih. Ljudje na vasi so se na filmske predstave zelo navadili: kljub ttmu. da ni bilo nobenega obvestila o filmski predstavi, so vendar prišli nanjo, dasi je ni bilo Da so bil: razočarani je razumljivo. ing. Slavko Majcen: Krmilni kvas - novo u sokauredno krmilo za našo žiuiaorejo V novoletni številki pod gor- teži razvijajoče se živine. Kani im naslovom objavljeni čla- kor potrebuje pogonski motor nek je obravnaval splošne last- za nemoteno delovanje poleg nosti krmilnega kvasa in način Proizvodnje krmilnega kvasa V navedenem sestavku je bilo tudi navedeno, da bi Tovarna celuloze in roto 'papirja v Vld-mu-Krškem lahko dnevno iz--lelala okrog 8 ton tega vtsoko-vrednega krmila iz odpadkov, ki se sedaj spuščajo v Savo. Ugotovljeno je bilo, da je krmilni kvas od poznanih krmil naj bogatejši na beljakovinah in vitaminih. Znanost je ugotovila, da je doslej poznani živalski krmi na splošno primanjkovalo vitaminov in belsko vin, nadalje, da je v tem iskati vzroke slabe rentabilnosti v živinoreji. V tem je iskati tudi vzroke slabe donosnosti živine slabe plodnosti in premajhnega prirastka na pogonskega goriva še maziino olje, tako potrebuje organizem živali poleg beljakovin in ogljikovih hidratov še vitamine. Krmilni kvas je ene izmed redkih krmil, ki poleg beljakovin in ogljikovih hidratov vsebuje tudi vitamine. Krmilni kvas je eden od najbogatejših prirodnih izvorov B vitaminov in za življenje potrebnih fermentov, ki so za razgradnjo in pregradnjo hrane v živalskem telesu in za visoko izkoriščanje živali dovedene hrane nujno potrebni. Za svinjerejo in kokošjerejo so B vitamni v krmilnem kvasu regulatorji pravilnega presnavljanja beljakovin in ogljikovih hidratov ki Jih vsebuje krma. Sto gramov krmilnega kvasa' vsebuje okrog 60 miligramov visokoviednlh vitaminov. V krmilnem kvaeu je okrog 8*/» dušika, kar ustreza približno 50*/» beljakovin. V krmilnem kvasu Je nadalje okoli 6V» maščob. Ogljikovih hidratov je v krmilnem kvasu približno 39•/». Mineralnih snovi vsebuje krmilni kvas okrog 7*/». od tega polovico fosforne kisline. V vsakem živem organizmu je za življenje in rast potrebno v glavnem troje snovi: 1. ogljikovodikov (škroba, sladkorja), 2. maščob, 3. beljakovin. Živemu organizmu so potrebne še mineralne snovi, kakor na primer apno, fosfor, železo itd Prav tako organizem neogibno potrebuje vi temine. Beljakovine so najvažnejša sestavina krmil, ki jih organizem potrebuje, zato bomo o beljakovinah povedali nekaj več. Škrob in maščobe Je mogoče v telesu delno zamenjati, medtem ko beljakovin ni mo'gočc. nadomestiti z nobeno drugo snovjo. V nobenem primeru živalski organizem ne more iz škroba ali maščob ustvarjati mesa krvi. dlake, perja, roievine itd. To osnovno življenjsko pravilo moramo imeti pred očmi, ko obravnavamo vprašanje pravilnega krmljenja v žlvinorej-stvu. Beljakovin je mnogo vrst v živi prirodi. Znanosti je uspelo doslej določiti kemično sestavo le nekaterim izmed njih. Imenuje jih aminske kisline. Danes poznamo približno 30 amlnskih kislin, ki !) ravna vali idejni osnutek re-icnstrukcije hrastniške ste-rlarne in ga potrdili. Bil je km, ki so nanj vsi člani tovarniškega kolektiva težko čakali, aj so o potrebi obnovitve to- p^n predložen idejni načrt. Rer je pripravljen varne razpravljali že nekaj let. Tov Lajovec je Ilato prikazal poiožljiva sredstva Ob začetku tega važnega se- cei0ten potek začrtanih del. No- njo nove tovarne, stanka je predsednik DS tovariš Va tovarna ^ stala J236 mili- Ob koncu je direktor steklar-Ludovik Rancinger pozdravil jOBOV dinarjev. Od tega odpade nd tov. Klanšek poudaril, da je navzoče strokovnjake-projektan- na potreben uvoz iz drugih dr- tovarniški kolektiv naletel na tc nove tovarne tov. inž. Didka, -ay le 116 milijonov dinarjev, vse razumevanje in podporo Miadina na Ottu pri Hrastniku je zborova a Po zasavskem okraju so te dni letne skupščine in volitve novih vodstev osnovnih organizacij Ljudske mladine. Naši bližini mladi Pregledujejo svoje celoletno dejavnost, ugotavljajo dobre in slabe strani in si začrtujejo smernice za bodoče delo. Že precej smo v našem glasilu pisali o dejavnosti zasavske mladine. V včasih daljših in kratkih sestavkov smo govorili o stoterih problemih našega mladega rodu. o pomanjkljivostih dela v osnovnih organizacijah in podobno. Ugotovili smo. da le zasavska mladina s svojim delom v organizacijah ov. Lajovca in tov. inž. Birso. hi so pozneje članom sveta in ^nstrukolir^bo^stekTarna" lahko Trbovljah. Ob tej priložnosti je talim obrazlož i, posamezne proIzvajala )etn0 6400 ton ste- pripomnil, da bi b,Io z razpoloz- JM* kovanju ze rekonstrukcije tovarne. __~ nrmJian- I.fivimi sredstvi mogoče ze le- 7<\p relativno malo. Po re- okrajnega ljudskega odbora v la svoje organizacije in ostalih organizacij, zlasti pa "organizacije Zveze komunistov. kratko Tov. Polde Majdič je prejel odlikovanje uspešno, dasiravno so se borili z raznimi težavami. Preteklo leto je društve priredilo več skupinskih izletov na bližnje in daljnje planine, prav tako so v društvu dobro delali markacijski, propagandni in alpinistični odsek. Slednji se je udeležil tudi vzpona zasavskih alpinistov na Durmitor, o katerem je naš list pisal že pred meseci. Omenimo še, da je gospodarski odsek v lanskem letu opravil nekatera potrebna dela v planinski koči na Mrzlici, ki jo oskrbuje to društvo, in sicer so tamkaj na novo prekrili streho, preuredili verando itd. Prav biti še več mladincev in pionirjev. Sklenili so, da bodo za pionirje ustanovili posebno sekcijo. Seveda pa se bo društvo trudilo pritegniti med planince tudi ostale ljudi. Ob zaključku je občni zbor sprejel še nekaj drugih sklepov in izvolil nov upravni odbor. Na tem občnem zboru je zastopnik PZS tov. Bučar izročil zaslužnemu trboveljskemu planincu Poldetu Majdiču zlato značko, s katero ga je odlikovala Planinska zveza Slovenije. K temu odlikovanju čestitamo tovarišu Majdiču vsi! -jak ze rekonstrukcije tovarne. Ko govorimo o tem obsežnem projektu, moramo najprej poudariti, da je hrastftiška steklarna v svojem stoletnem obstoju dajala zaslužek in kruh mnogim našim delovnim ljudem, zlasti pa ženskim delovnim močem. Po naši osvoboditvi in ob- ^ _ novitvi dela v tovarni leta 1946 prodajna se je število delavstva v steklarni nenehno večalo, tako da je tovarna zadnja leta stalno zaposlevala preko 1000 delavcev in delavk, hkrati pa je steklarna, dasiravno ima zastarelo tovarniško opremo in peči. raznih dobro društvih. reio tovamisKO opremo *«£-*• in sicer ustvarjala milijone in milijone 4? t svoji rekonstrukciji vali neločljivo zvezo delavca, kliub mehanizaciji dela zaposie- kmeta in deiovne inteligence vala isto število delovnih moči. Stalno se bodo ideološko in vendar se bo produkcija steklar- strokovno izobraževali'ter dvi-ne znatno povečala, prav tako gali državljansko zavest član-bo treba večino nekvalificiranih stva. in petkvaliUeiranih d*i»«cev v Te naloge bodo izvedljive, ce tovarni kvalificirati. Važno Je se bo novoizvoljeni upravni od-tudi da .le načrt rekonstruk- bor, kakor tudi članstvo dru-ri?c steklarne v Hrastniku štVa tesno sodelovalo s Sociali- SSutaVSSShdto m— »Ui»0 ■*»>, Največ zaradi vinjenosti sindikatom ter ostalimi množičnimi in političnimi organizacijami. Potrebno bo tudi sodelovanje s strokovnimi in znanstvenimi ustanovami. Med gosti so bili predsednik občinskega Ljudskega odbora tov. Stane Kunčič zastopnik republiškega odbora DIT iz Ljubljane inž. Torkar ter inz. Malahovsky iz Ljubljane. Tov. Stane Nunčič je pozdravil ustanovitev tega društva ter poudaril, da so politični in gospodarski forumi zainteresirani na ustanovitvi DIT. Pred društvom stoje velike in odgovorne naloge. Tov inž Torkai je govoril o vlogi DIT in želel, da bi sodelovali z oblastnimi organi. Izvoljen je bil 7-članski upravni in 3-članski nadzorni odbor Za predsednika so soglasno izvolili inž Slavka Maic- Ilci Vseh članov je okrog 40. V to organizacijo se bodo vključili tudi gradbinci, ki jih je preko 30. Po končanih volitvah je pre- • •• Kakor vidimo, so nove re- Ijenje 6 ljudi publiške odredbe o prometu na trije kolesarji lndya - . javnih cestah glede vinjenosti, hudo poškodovanih je bilo Jani voznikov zelo ostre, toda če ne 6 šoferjev, 4 kolesarji, 8 potni-bo zavestne discipline, zlasti Pa - i« 3«=8r5»K daval inž Malahovsky o razvoju papirne industrije in celuloze v naši državi. Predavanje je bilo zelo zanimivo in stvarno. Podal je lep pregled o papirni industriji v Jugoslaviji in Sloveniji ter nakazal perspektive te industrije v naši državi. Društvo bo priredilo še več strokovnih predavanj, na katere bodo povabili tudi ostale politične in gospodarske predstavnike. Zaradi nepravilnost - tri e ožari Dne 2. t. m. je malo pred polnočjo pričelo goreti v stanovanju Franca Glavača v Sromljah pri Brežicah. Ogenj je nastal ali od peči, ki stoji v bližini, ali'pa ga je zanetila domača 6-letna hčerka, ki je ostala sama doma s svojo 1 letno staro sestrico. Se preden se je ogenj razširil, je na srečo prišla domov Glavačeva, kj je poklicala ljudi, da so ogenj pogasili, vendar je zaradi požara nastala škoda okrog 20.000 din. Ze naslednji dan popoldne pa je spet začelo goreti v Crešnji-cah pri Cerkljah ob Krki; kmetu Martinu Jurečiču Je pogorelo gospodarsko poslopje v vrednosti najmanj 200.000 din. Dobro je, da se je ljudem posrečilo rešiti vsaj živino. Tu je gospodar po neprevidnosti sam zanetil požar, ko je na dvorišču renči in jo je tov. ravnatelj tudi predočil staršem, je raz. vidno, da so naj slabši tisti učenci, ki imajo največ časa. Zanimivo je namreč to, da so učenci, ki stanujejo precej oddaljeno in so tudi doma zaposleni, po večini vsi pozitivni. To kaže, da je profesorski zbor svojo nalogo v danih okoliščinah zadovoljivo rešil, ker bi v nasprotnem primeru, če bi bile profesorjevo delo v šoli slabo, morali iskati slabe učence ravno v vrstah tistih, ki jih doma če delo ovira pri učenju. Zato je tov. ravnatelj opozoril starše, naj doma bolj kontrolirajo otrokov prosti čas, njegovo prihajanje iz šole, telovadbo, udejstvovanjo v raznih društvih, ker so ta navadno največkrat izgovor včasih pa lahko tudi vzrok, da učenci posvečajo preveč svojega prostega časa razvedrilu, zaradi česar p »tem trpi šola. Stcrtl so se nato posvetovali še z razredniki in posameznimi profesorji. Sestanek Je gotovo dosegel svoj namen in bo pripomogel k izboljšanju uspehov na radeški šoli pri voznikih z motornim vozili, tudi še tako strogi ukrepi ne bodo odpravili tovrstnih nezgod. Čeprav sodniki za prekrške in tudi sodišča redno izrekajo ostre kazni za prekrške in kazniva dejanja, k| jih napravijo vinjeni vozniki med vožnjo, sc stanje v lem pogledu ni mnogo izboljšalo. kov in vanib pa 1 pešec, lahko poškodo-je bilo 6 šoferjev, 5 povzročili te nesreče šoferji, in to največ zaradi vinjenosti, v 14 primerih kolesarji, v 7 primerih vozniki vprežnih vozil, v 8 kolesarjev 9 potnikov in 4 peš- primerih pešci — v 11 primerih ***** *• ** prišlo do nesreče zaradi Po vrstah prometnih nes»eč Je bilo največ karambolov med motornimi vozili med vožnjo in to večinoma zaradi neupoštevanja cestnoprometnih predpisov (nepravilnega prehitevanja, naj- več pa zaradi vinjenih voznikov Preteklo leto smo registrirali motornih vozil). Številne nezgo-na področju našega okraja 82 de so bile tudi zaradi hudih in 20 lahkih prometnih vožnje na nekaterih odsekih nesreč. Zaradi prometnih ne- cest »H sploh na slabih cestan, sreč je lansko leto izgubilo živ- ki jih Je v našem okraju prc- pa je drugih okolnosti, kakor n. pr. zaradi okvare motornega vozila med vožnjo. Ce upoštevamo pri vseh teh nezgodah še materialno škodo, ki znaša v ,etu 1955 na motornih vozilih okrog 7 milijonov dinarjev, na dvokolesih okrog 80.000 din in na poškodovanih objektih okrog pol milijona dinarjev, nam mora biti še toliko bolj jasno, kolikšna je potreba po nenehnem vzgajanju voznikov in pešcev. Spričo nastale škode in drugih :>osledlc hi bilo nujno in pravilno, da bi združenje šoferjev Pintariča, po koncertu pa ma- talili zamrznjeno vodno črpalko. Se tisti dan zvečer okrog pol 11. ure pa je pričela goreti stanovanjska hiša Antona Geča v Zupelevcu pri Brežicah, ki je vredna najmanj milUon dinarjev. Ostrešje je ocoolnoma zgorelo. škode pa bi bilo še mnogo več. če ne bi je preprečili požrtvovalni gasilci. — Ogenj je nastal v leseni prekajevalnici na podstrešju. V. D. KAPELA PRI DOBOVI KUD v Kapelah bo priredil v torek, 14. t. m., ob 18. uri koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi moškega ženskega in mešanega pevskega zbora pov vodstvom tov. Ivana Tudi tu sc včasih pripeti. in avtomehanikov kakor tudi avto-moto društva prirejala več predavanj iz cestno-pro-metnlh predpisov za svoje člane, da bi na članskih sestankih teh društev in tudi individualno bol.1 vešči vozniki opozarjali nedisciplinirane voznike motornih vozil, da tako izboljšamo varnost prometa na javnih cestah. Z nepoboljšljivimi vozniki motornih vozil pa bo morala družba prej ali slej obračunati in Jim dati tako zaposlitev, da ne bodo več ogrožali ivljenja ljudi In premoženja naše družbene skupnosti. L D. škarado. Ker je čisti dobiček obeh prireditev namenjen za dokončno dograditev Kulturnega doma, je upati, da &o obisk prireditev zadovoljiv. GOSPODINJSKI TEČAJ V KAPELAH Po uspešno skončanem tečaju RK za žensko mladino se bo v kratkem pričel v Kapelah tudi gospodinjski tečaj. Vodila ga bo tov. Poharjeva. Zaradi pomanjkanja prostora in ostalih potrebščin bo število tečajnic seveda omejeno. Ce pa bo zanimanje zanj .veliko, bodo tečaj ponovili Prav bi bilo. da bi bili gospodinjska tečaji vsako leto in za rošolsko žensko mladino obvezni. D. V. POLITIČNI MOZAIK Papež se uči ruščine Papež Pij XII. se uči sedaj ruščino. Rimski papež sicer govori že sedem jezikov, pa se hoče, kot se sliši iz vatikanskih krogov, naučiti še ruščine, da bi pošiljal »pastirske besede« ruskemu ljudstvu v njihovem materinskem jeziku... Najizobraženejši človek v letu 1955 Podpredsednika Združenih držav Amerike Richarda Nixona je Zveza ameriških žena proglasila za najizobraženejšega človeka leta 1955 Prva žena-ambasador v Angliji Po vesteh iz Washingtona Iz-gleda, da so se ZDA odločile postaviti za svojega ambasadorja v Londonu — žensko. Po istih vesteh naj bi to bila sedanja ambasadorka v Rimu — Clara Luče. Na ta način bodo londonski diplomati prvič v zgodovini dobili medse ambasador j a -žen -sko. »Mali buržuji vseh držav« Pierre Poujade, ustanovitelj Poujadovega gibanja v Franciji, je, kot izgleda, našel na odziv tudi v drugih evropskih državah. Podobna gibanja ustanavljajo tudi v Angliji, Holandiji, Italiji in Grčiji. Koliko je stala druga svetovna vojna Po statistiki, ki jo je izdala Organizacija združenih narodov, je v drugi svetovni vojni poginilo na bojnih poljanah 12 milijonov ljudi. Pri bombardiranju mest pa je umrlo še 4 milijone ljudi. Razen tega je bilo ranjenih in pogrešanih 35 milijonov ljudi, a v koncentracijskih taboriščih je umrlo 9 milijonov ljudi. V zadnji vojni je izgubilo streho nad glavo 21,25 milijonov ljudi, a 45 milijonov ljudi so odvedli na prisilno delo ali pa so morali zaradi vojnih operacij zapustiti svoje kraje. Milijon otrok je ostalo brez staršev. Razen tega je bilo 30 milijonov stanovanj uničenih. Stroški vojskujočih se držav pa so znašali 32 bilijbnov zlatih frankov. Druga svetovna vojna je bila torej največja katastrofa človeštva v zadnjih 4000 letih. Zaradi majhne plače in težke službe Major Schruer, komandant nekega letališča v Zahodni Nemčiji, je bil prisiljen odpustiti tri vojake, ki so 1. januarja 1956 stopili v vojaško službo. Le-ti so že slekli vojaške suknje in se vrnili k svojim poklicem. Vzrok za odpustitev dveh vojakov je bil: majhna plača, a za enega: težka služba.. losi d Brinar: V vsako hišo knjige Prešernove družbe V našem okraju bo letos 50 °/0 več naročnikov Lep in bogat knjižni dar nam na povečala to M postavljen nja, da bi bUo bolje, če bt bOo Je dala za letošnje leto Prešer- Plan 1.500 naročnikov v Trbov- pri žrebanja naročnikov Prenova družba. Se lepše pa bodo Uah prav gotovo prekoračili. šernove družbe več umojžih do-knjige za prihodnje leto 1957. P»v dobro so se lotili orga- Mtkov, kakor pa da so dobitki Z zadovoljstvom so prejeli čla- nlzaeije v Zagorju. Tam so zbra- veliki, ki jih dobi »«*,Svobode D«, da to sporoče upravnemu odboru društva n’jka«neje 14 d-ii pred uporabo. V nasprotnih primerih društvo prošnjam za uporabo prostorov ne bo moglo unodHi. Upr*vn: o<*ber Kino »Civoboda-Center« v Trbovljah bo predvaja do torka ameriški barvni, ela-bsno-zabavni film »VESELO IZKRCAVANJE«. Naslednji teden avstriiski zabavni film »PRIVATNA TATNICV«. Kino »Svoboda-Trbovlje n« bo imel na sporedu do torka ameriški barvni film »MOSTIŠČE«, Kino »Partizan« Sevnica bo od 11. do 12. februarja "redvojal jugoslovanski film KRVAVA POT«; od 18. do 19 februarja pa angleški film »IIOBSON V ŠKRIPCIH«, Kino Brestanica bo od 10. do 12. februarja predvajal Pnncoski film »LIZBONSKE NOČI« z znano igralko Franeoise Ar-noul; od 17 do 19 februarja pa amer glasbeno komedijo v barvah »POLETNO GOSTOVANJE«. POTUJOČI KINO Sveta »Svo-ood« In prosvetnih društev okraja bo predvajal od 11 do 13. februaria 1953 jugoslovanski film »RDEČI CVET«. V soboto, 11. februarja, ob 17. uri na Raki, ob 19. uri na Raki; v nedeljo, 12. februarja, ob 8. uri v Leskovcu, ob 11. uri v Artičah, ob 14. uri v Kapelah, ob 18. uri v Pišecah; v ponede’jek. 13. februarja, ob 16.20 na Studencu in ob 19 30 na B'oncl. OBVESTILO Prosimj tovarišico, ki je dne 17. januarja v naši upravi plačala naročnino za Aloisie Zech VVeihem — Siidend Str 6a — Deutschland da nam prinese natančen naslov, ker je ta nepopoln in prihaja list nazaj Uprava »Zasav. tednika« STAVBNO PARCELO v novem naselju Brežic prodam. Vprašati: Vašcer, tapetništvo, Brežice. ZENSKO ZA POMOČ V GOSPODINJSTVU za 2 do 3 ure dnevno iščem za Trbovlje — Topolovšek — Naslov v upr. lista. Sestanki v Brežicah Za izvolitev novih krajevnih odborov na območju bivše občine Brežice na zadnjem občnem zboru volivcev ni bil dosežen sporazum in so sklenili, da bodo po vaseh sestanki, na katerih bodo volivci odločili, ali se izvoli eden ali dva krajevna odbora Tako bo v ponedeljek 13. februarja, ob 19 url zbor volivcev v Gasilskel domu Brežina za vasi- Lenart. Gor Lenart. Brežina in Crnc; v sredo. 15 februarja ob 19 uri pa v Gasilskem domu Bu-kovšek za vas Bukovžek in za naselje Selo, ki je spadalo v bivši LOMO Brežice Objava! Komunala Brežice sporoča, da bo 14. februarja 1956 v Brežicah velik živinski in svinjski sejem, v Pišecah pri Brežicah pa dne 20 februar a 1953 letni sejem. — Kmetovalci, kupci in prodajalci vab'Jeni! Po letu dni spel mariborski . Teti teater" v Trbovljah Na pustni ponedeljek, 13. februarja. bo v Trbovljah gostoval z dvema predrtavama pri-ljublje.nl mariborski Toti teater ob 18 in 20. uri. Lepaki napovedujejo 80 minut smeha Da bi pa na.topa-ječi Trboveljčane kar najbolj zadovoljili, bodo precej dodali; predvajali bodo najnreč izbrane točke svojih dveh zadnjih sporedov št. 3 in 4, s katerima v TrhovUah še r1«o gostovali. Našim naimlajšim pripravlja »SVOBODA« v Trbovljah II skuT>oo z rajonskim odborom SZDT, TrbovUe II VELJKO OTROŠKO MAŠKARADO v Domu »Svobode« v Trbovljah II. na pustni torek od 14. do 17. ure. ■k Zvečer ob 19. uri pa bo v Domu »Svobode« MAŠKARADA za odrasle. — Vabljeni vsi! ODBOR za prihodnji tedsn V zadnjih dneh tekočega tedna snežne padavine in kratkotrajna otoplitev. Padavine se bodo okrepile in nadaljevale tudi v prvih dneh prihodnjega tedna. Od sredo prihodnjega tedna dalje dvodnevno izboljšanje vremena nakar bodo zopet pogoste lahne snežne padavine. Po 18. februarju je računati z močno ohladitvijo. Prve hokejske tekm v Brežicah V soboto, a februarja sta se pred okrog 500 gledalci pomerila v prvi tekmi v f.okeju na ledu v Brežicah domače moštvo •Krka« in B moštvo »Ljubljane«. Tekma j* bila prijateljska in so jo domačini odločili v svojo korist s 5:4 (3:2 1:0. 1:2). Pri tem pa moi3mo podčrtati uspeh »Krke«, ki je v prvem nastopu upela premagati tehnično boljše moštvo S lem so igralci pokazali da lahko borbenost in požrtvovalna igra nadoknadita boljšo tehniko nasprotnika. Pri »Ljubljani« sc je zlasti odlikoval Zirovec ki je s hitrimi prodor’ in dobro tehnično igro pritegni! pozornost gledalcev V domačem moštvu pa so bili uspešni A Cesta, Verstovšek in Šmajgl V drugi tekmi ki ie bila v nedeljo popoldne, so igralci »Krke« nastopili proti rutiniranemu moštvu »Mladosti« iz Zagreba V napeli in živi igri so zmagali boljši Zagrebčani z 12:1 (4:0, 2:0 6:1) Pri tem je bilo opazili utrujenost domačih igralcev od socotne tekme. Rudar—Svc beda 82,5.17.5 V nedeljo 5 t m. so odigra- li v prostorih šahovske sekcije SD »Svobode« v Trbovljah ša-histi »Svobode« in »Rudarja« brzoturnirski dvoboj po ševe-ninskeni sistemu Tekmovali so na !0 deskah Popolnoma zasluženo je zma0a o moštvo »Rudarja« z visokim rezultatom 82,5 : 17,5 Od igralcev »Svobode« se je odlikoval Anton Drobež, ki je med drugimi premagal oba drugokategorni-ka Gerželja in Sribarja, Kugla, Opresnika itd. Dosegel je 7 točk Najboljši šahist: »Rudarja« so bili: Jazbec- st. in Jazbec ml., oba po 10 točk (100%), na-daije Sribar, Rugel in Opre-snik, ki so Ut segli po 9 točk, Rajevec 8 točk >td. *n) OJIii;r;0 uspela drsalna revija Po končani hokejski tekmi z »Mladostjo« iz Zagreba so zvečer priredili odlično izvedeno drsalno revijo z gostovanjem umetnih drsalcev DK »Ljubljana« iz Ljubljane. Mladi umetniki na ledu so pred 1500 gledalci izvajali dobro naštudiran program, s katerim so gostovali doma in v inozemstvu. Nastopajoči drsalci, so stari znanci Brežic, saj skoraj vsako leto gostujejo v našem mestu. Pred-leti še pionirji, danes mladinci oziroma nekdaj mladinci, danes rutinirani drsalci najvišje-ga razreda. Spored 13 točk solo nastopov plesov in iger je dokazal, da imajo Ljubljančani dobro šolo in prvovrstne umetnike na ledu Imena Resman, Rozman, Peršič. Andr če in mala 7-letna Andrejka bodo ostala Brežičanom v trajnem spominu. Zaradi brezhibne organizacije je spored gladko potekal. Gosti so bili zelo zadovoljni s prireditvijo, predvsem pa s hvaležno publiko, in so obljubili, da bodo še prišli gostovat v Brežice. SAH V HRASTNIKU Minulo soboto je gostoval v Hrastniku šahovski mojstrski kandidat tov. Mišura iz Celja. Na 24 deskah je odigral simultanko proti šahistom »Svobode I«. Po 5-urnt težki borbi je Mišura dobil 8 partij, 6 remiziral, 10 pa jih je izgubil. Za turnir je bilo med gledalci precejšnje zanimanje, kar je vsekakor razveseljivo Razois GOSTINSKA ZBORNICA ZA OKRAJ TRBOVLJE razpisuje 2 službeni mesti: 1. MESTO FINANČNEGA INŠTRUKTORJA 2. MESTO ADMINISTRATORKE Pogoji so sledeči: pod I ekonomska fakulteta ali večletna pruksa kot vodja računovodstva ali revizorske službe: pod 2. obvladanje strojepisja in stenografije ter delno nemščino. Plačilni pogoji v okviru pravil in po dogovora. Pismene ponudbe poslati na Gostinsko zbornico za okraj Frbvlje v Trbovljah do 20. februarja 1956. MI(llll!lllinni!nillll!!UlllimilllinMimMlllllllilllll!llll!lll!!l!l!lll!!l!lll!!llllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllll!IIIIIM JIDDAv"4ko (NadsUeraniel — — — _ — — Tukaj o d režite I — — — — — — - NAROČILNICA Naročam I Izvod tednika »ZASAVSKI TEDNIK« na naslov Ime tn priimek Poklic: - Krat- Pošta- Časopis oošllite na gornji naslov od dna iapre.1 Naročnino bom rednt plačeval po položnici — osebno četrtletno - polletno — celoletno vnaprej (nepotrebni- prečrtajte') Naročilnica velja do moje nismene odpovedi lista Dne 195 (iMinoiudi fudpu, Da takšne »gusarske« ladje močno konkurirajo trgovskim mornaricam raznih večjih držav. celo takih z dolgo mornarsko tradicijo. Je Jasno. Tud‘ Angleži so pri tem prizadeti. V razgovoru z nekim starim angleškim kapitanom. k( sem ga po naključlu srečal v nekem lokalu v Adenu sem zvedel, da se Angleži take konkurence zelo boje in jo bodo težko vzdržali, v kolikor starih ladij ne bodo namenjali z novimi in se ne bodo izboljšali življenjski pogoji v angleški trgovski mornarici. Do Izboljšanja pe bo prišlo le, če bodo odpravljene razne visoke takse, če se bo zmanjšal davčni vijak in pa — kar je najvažnejše — če se bodo stare ladje zamenjale z novimi. Za sedaj pa so prognoze še prav slabe. Se pred četrt stoletja Je angleška trgovska mornarica predstavljala 32#,» celokupne svetovne lonaže, danes pa je padla že pod 2O4/« Glavni vzrok je pač v tem da Je gradnja novih ladij povezana z visokimi stroški. Veliko ladij pluje že preko 25 let po morju in če bodo hoteli Angleži imeti še kdaj dominacijo na morju, bodo pač morali storiti vse potrebno za obnovitev svojega brodovja. Največ jo prednost v ladjedelništvu v povojnih letih predstavlja gradnja tankerjev velikih dimenzij oziroma tonaže. Ti tankerji so namenjeni za prevoz nafte, kajti za uspešen razvoj velikanske naftne indu strlje so sodobna in primems prevozna sredstva nedvomni osnovni pogoj. Ni samo važno zavarovati nemoten priliv nafte lz naftnih polj do rafinerij v različnih oddaljenih predelih, kjer se le-ta predela v flnalrf-produkte, temveč je treba zagotoviti tudi prevoz teh proizvodov na razna tržišča širom po celem svetu Čeprav se dolžina naftovodov veča iz leta v leto. igrajo glavno vlogo Se vedno tankerji. Težnja po izgradnji velikih tankerjev im, svoj izvor v tem. da so se večji tankerji pokazali neprimerno bolj ekonomični za prevoz surove nafte iz proizvodnih centrov Srednjega Vzhoda do rafinerij kakor pa mali z nizko tonaio Velike družbe kakor na primer SHELL in ROYAL DUTCH le rrzpolagajo s tankerji z nosilnostjo celo po 38.000 ton oziroma večinoma « tankerji tipa 18.000 ton nosilnosti. Vsekakor pa Jih Je tudi v tem že pre* * * * vosll Onasis « pre; navedenimi tankerji, na katerih plapolajo zastave Saudove Arabije in Liberije. Zadnja dva dneva sem prebil na ladji. Po več ko enotedenskem čakanju smo se približali obali in pričeli 60 izto-varjati Pridni arabski delavci So nam bili edina tolažba. Delali so hitreje kakor drugod in v dveh dneh oprrvili svoi po- v • * tov. kar je zelo lepa plača. Dva dni pred prihodom na našo ladjo je bil v Meki. Popeljal je tja na svojem avtomobilu vse svoje žene. Bil jc zelo zgovoren in Izredno radodrren; vsakemu od nas, ki smo navezali pogovor z njim, Je podaril rijal. Nedaleč od n?s so na oboli ralasrnli na n»'fn o-'-'1-'----' ’ irieka — uumuacuiuusp sveta rnesLj sel na našj ladji. Tovor so prenašali na kopno z jadrnicami ki so sprejele tudi nad 150 ton Njihov prvi delavec je bil okrog petdeset let strr možak, oblečen v tipično arabsko oblačilo, imenovane/ SAUFRIN. Na glavi je nosil GHUTRO, ženski ruti ali šalu podobno pokrivalo, povezano okrog čela s črnim trakom Njegov mesečni zaslužek jc okrog 100 angleških fun- ladjo velblode. Bilo Jih jc veli' ha čreda, najmr.nj sto. Pošiljka je bila namenjena za Pori Said Omenjcnj prvi delavec nam je povedni marsikaj norega o teh živalih. Bogastvo Beduinov cenilo r° število velblodov. Uporab!jfj° jih največ zu prenos bremsn P° peščenih puščavah kjer ni nobene vode (Nadaljevanje sled1'