Posamezna številka 6 vinarjev. t/ EV» ¿J« Izven Ljubljane 8 vin. v mm v iorex 3. mm 19:4. LEIO M — Valja pa pošllt = í.i celo ieio naj,rej . za en eisseo „ za Nemčijo celoletno zp ostalo inozemstvo V L)obl|nni na d Za celo te;< oapre| . . li za en mece „ • „ V upra*» pretenta meseCno „ = Soboto, izdaja za celo let ....... za Nemči|o oelnletno „ za ostalo itioietnelvi) „ 26-£•20 29-3 triom : , 24 -2-1-70 7- 8--12 - Ifcá" Credc'Sivo |e v Kopitar|evl nliol 4tev 6 111 Rokopisi te ne vračajo; notranflrana pisma se ne = 8pre|ama|0 - Uredniškega Melona štev Ji — Enoatolpna peutvrsia (7i mm): za enkrat .... po 15 f za dvakrat .... » 13 „ za trikrat .... „ 10 „ aa večkrat primereo popnat. Porofira izmcu ziDvali. lanna ttt: enos olpna pe ltvrata po 18 »la. ■ Poslano: eooatolpna petilvreta po 30 «Ul Izbaja vsak dan, livsetftil ee-delje In praznika, ob S url pop. Bedna letna prtlo|a Voui red. UpravnlMvo |e v Kopitarjevi allot ét 6. — Raču poštne brantlnloe avstn|ske it 24 797. ogrska 2B.5U, boan. bero ¿t 7563. — Opravnlškega teletona it 188. Današnja številka obsega 4 strani. Velik M prišli Mm. Gorica, 2. febr. 1914. Danes se je v ->Tfg. domu« v Gorici vršil sijajno obiskan shod goriških knetov. Na shod je došlo okrog 1000 kmetov, kar je naravnost ogromna udeležba. Shod je sklicala »Gospodarska zadruga za goriško okolico«. Namen zborovanja je bil zahtevati od vlade, da se ščitijo pridelki domačih kmetovalcev pred konkurenco laškega blaga. Navzoča sta bila od poslancev S. L. S.: drž. posl. J. Fon, dež, pesi. Iv. Roječ ter liberalna poslanca Furlani in dr. Podgornik. Prvi je o tem predmetu poročal gosp. Iv. Mermolja, predsednik »Gospod, zadruge«. Povdarjal je potrebo, da se zviša carina za laške pridelke n. pr. šparglje, zgodnji krompir, cvetlice itd. Navzočih je bilo tudi nekaj socialnih demokratov, ki so shod skušali motiti in so ugovarjali zvišanju carine. Gosp. Mermolja je povdarjal, da šparglje in zgodnji krompir uživajo le bogatejši sloji. Vsled tega bi delavec ne bil prav nič udarjen. Pač pa bi našemu kmetu s tem bilo mnogo pomagano. Vlada naj ohrani tudi dosedanjo carino na italijansko vino. Nato je govoril g. ravnatelj Štrekelj, ki povdarja, da se italijansko blago ceneje pripelje na dunajski trg kot goriško blago. Vzrok temu je, da italijansko blago na avstrijskih železnicah uživa olajšave, ki j0i domače blago nima. Zato naj se zahteva, da se tarif za italijansko blago znatno zviša, medtem ko naj se domačemu blagu dovolijo ugodnosti in olajšave. G. Luznik meni, da naj se zahteva zvišanje carine na italijansko vino. Nato se oglasi k besedi g. drž. poslanec Jožef Fon, ki v daljšem govoru povdarja veliko važnost stanovskih kmečkih zborovanj. Današnje zborovanje je bilo silno potrebno in je važno. Vlada pripravlja gradivo za nove trgovinske pogodba z Italijo, Nemčijo in drugimi državami. Predno se začno pogajanja, mora vlada kmečke zahteve imeti v roki. Ko se bodo vršila pogajanja, bo že pozno. Prepozno pa bo celo že tedaj, ko parlamenti dobe te pogodbe v potrditev. Tedsj se ne da napraviti ničesar več. Zato je sedaj važno, vlado z vso silo opozarjati na naše zahteve. Vprašanje pa je, če bo vlada naša si upala bolj ostro na-stonili. Vsi vemo, da je naš zunanji položaj tak, da nam vedno preti vojska, Avstrija mora imeti zaveznike Ima jih v Italiji in Nemčiji. Ta dva zaveznika pa si dasta svo- je prijateljstvo plačati na gospodarskem pelju. Tako Avstrija gospodarsko propada radi naše zunanje politike. Saj je tudi s slaboznano vinsko klavzulo naša vlada svej čas žrtvovala našega kmeta, da je rešila italijanskega kmeta. Naš kmetovalec je propadal, italijanski se je opomogel. Ker je torej stvar taka, zato je dolžnost kmetov, da se z vso. silo potegnejo za svoje koristi in za svej obstanek. Posk'ialci f:o z vidnim zanimanjem sledili izvajanjem poslanca Fona, kakor tudi drugih govornikov. Za tem se oglasi k besedi dež. poslanec dr. Podgornik, ki povdarja važnost takih shodov, opozaria naše kmetovalce na prednosti naše zemlje, ki jih mi še ne poznamo. Tujci tu dobro izhajajo, naši ljudje pa ne poznajo, kaj vse premore ta zemlja. K sklepu je dr. Podgornik hotel poagitirati za svejo liberalno »Slov. politično društvo«. Pa takoj se oglasijo klici iz srede zborovalcev: »Tu ni politike! Tu je gospodarska reč!« Predsednik shoda g. Mervic vstane in pravi, da se o politiki na tem shodu ne sme govoriti. Dr. Podgornik nato pozdravi shod v imenu svojih tovarišev v dež. zboru. (To blamažo je dr. Podgornik pošteno zaslužil! Zakaj še na tako važnih gospodarskih zborovanjih noče ni'sati doma l'beralne politike!? Oo. ured.) Ko so govorili še gg. Mermolja in Luznik, je predsednik dal na glasovanje tozadevne resolucije ki so bile so;e'ete z velikim odobravanjem. Navzc.:ih par socialistov je sicer nekaj gcdrn'alo, a proti niso glasovali. Zborovalci so se razšli ob 12. uri. Veliko uspeha temu velevažnemu zborovanju na?ih kmetov! P*-ev preteH poiel v z<;vi! Trst, 2. febr. 1914. Tržačani še niso videli do nedelje popoldne take čudovite znamenitosti, kot je bil Pegoudov ples po zraku nad žavlsko kotlino. Odkar je prišel glas, da Pegoud obišče Trst, se je vedno in povsod govorilo o njegovih predrznostih. Zanimiv program zračnega plesa je v nedeljo dne 1. t. m. popoldne privabil na žavlske travnike polovico tržaškega prebivalstva. Vozili so trije posebni vlaki z državnega kolodvora. V prometu so bili vsi tržaški avtomobili in iz-voščki. Drugi so se zopet odpeljali s tramvajem in miljskimi oarniki, a večina ljudstva je pa šla peš. Brezštevilna množica je popolnoma obkolila ograjen letalni prostor. Na hribu jugovzhodno od aerodroma je mrgolelo radovednega l'udstva. Prišlo je polovico vojakov tržaške garnizije z godbo bes. here, pešpolka št. 4 in častniki. Nestrpno je pričakovala nebrojna množica čudežev, in si ogledovala pripeljani aerobian, s katerim sta imela dva francoska inonterja vedno opraviti. Do 150 mož bro-ji?ča policijska straža je komaj vzdrževala red. Mladi Francoz, junak dneva, se je pripeljal z avtomobilom in s smehljajočim obrazom sprejel ovacije občinstva. Zdravnikom, ki so bili pripravljeni za slučaj nesreče, je rekel, naj gredo rajši drugim ljudem pomagat. Pegoud je nato temeljito preiskal svoj aparat. Nekaj pred pol štirih je strel iz možnarja. javil, da se čudoviti ples po zraku začne. Drznega aviatika so monterji privezali z jermeni k aeroplanu, kar je b'lo potrebno za letanje z glavo navzdol. V trenutku se začne aparat naprej po zemlji premikati, nakar se vzdigne, zavija v krogu vedno višje, nagiblje enkrat na levo stran, potem na desno, poslednjič se postavi popolnoma vertikalno na eno in potem na drugo stran. Nato se zopet vzdiguje v kregu, zavija naglo na levo in desno, obrača predni del navzdol in navzgor in se preobrne v zraku, da leti nekoliko časa z glavo navzdol, nakar se zopet obrne, ponavlja obračanje z reoom, začne strmoglaviti navzdol proti občinstvu, ki glave dol pritiska v strahu, da bo padel, a v zadnjem trenutku obrne aeroplan in se zopet zravna. Po polurnem premetavanju in prekobacavanju se v krrgu spusti po išči poti, kakor se je vzdignil, in se ustavi skoraj na istem kraju, odkoder je odpotoval. Občinstvo, ki se je komaj oddahnilo vsled Pegoudove predrznosti, mu burno pleska. Čez četrt ure se slični ples ponovi, ki je še nekoliko bolj predrzen in preiresu-joč. Lepemu uspehu je pripomogel tudi krasen solnčni pomladanski dan. Predrzen ples se je v ponedeljek popoldne ponovil. AVSTRO - OGRSKA. Parlamentaren položaj. Podpredsednik češke agrarne stranke Rychtera je izdavil, da se češki agrarci in radikalci ne bore proti grofu Sturgkhu, marveč proti zisiemu in da bodo meseca marca boj najodločnejše nadaljevali, — V zdaj odgoderem zasedanju je rešila zbornica 100 predlog. Predsednik dr. Sylvester namerava zbornico 10. marca zopet sklicati, a stranke žele, da bi pričel državni zbor že 3. marca zborovati. Delegacije bodo zborovale po veliki noči. Med odgode-njem bo zboroval socialno-zavarovalni odsek. Tirolski deželni zbor in laška obsirukcija. Danes so se pričeli pogajati načelniki strank, ker groze Italijani z obstrukcijo v tirolskem deželnem zboru, ki so že 92 nujnih predlogov vložili. Novi napadi na Stapinskega. V Tarnovu je na strankinem shodu poljske ljudske stranke ob navzočnosti 4000 kmetov posl. Rojko obdolžil Stapinskega so iz stranke izključili. Med pristaši tisoč kron.iz dispozičnega zaklada. Stapinskega so iz sranke izključili. Med pristaši Stapinskega in Dlugosza se na shodih vedno vrše spopadi. Bosensko - hercegovski sabor, je 31. m. m. sprejel proračun. HRVAŠKI SABOR je v svoji seji dne 31. m. m., ki se je je po izključitvi prvič tudi Radič udeležil, katerega so njegovi pristaši navdušeno pozdravili, sprejel v prvem in v drugem branju predlogo, ki dovoljuje učiteljicam, da se smejo možiti. BALKAN. Srbsko - rumunski most prično koncem marca graditi čez Donavo. Most bo del nameravane železnice Brza—Polanka —Bukarešt. Stal bo okroglo 10,000.000 dinarjev in prispevata Srbija in Rumunija polovico k stroškom zgradbe. — Bulgarska armada ni sposobna za vojaško akcijo. To so konstatirali v konferenci, ki je v četrtek zborovala in ki so se je udeležili ministrski predsednik Radoslavov, vojni minister Bo-jadčevič, bulgarski poslanik v Carigradu Tošev in avstro-ogrski poslanik v Sofiji grof Tarnovski ter dva častnika generalnega štaba. Pečali so se s položajem v Bul-gariji in se je vojni minister izjavil proti vsaki vojaški akciji bulgarske armade, — Srbi naročajo zdravila in obveze za več stotisoč frankov pri neki praski tvrdki in zahtevajo, da naj se nujno odpošljejo. — Mednarodni položaj ni vznemirljiv, je izjavila neka visoka oseba v Rimu. V kratkem se rešijo zadovoljivo še ne rešena vprašanja. Tudi v Egejskem morju zavladajo kmalu normalne razmere, ker bo Turčija vpoštevala, kar zahteva Italija. Naravnost blazno bi bilo, če bi Turki radi Kijos in Mitilen pričeli vojsko z Grki. AVSTRIJSKE POŠTE V ALBANIJI. Znano je, da ima Avstrija v Albaniji več poštnih uradov, ki so biii za časa turške vlade potrebni. Sedaj pa, ko je pričakovali, da se bodo z novo vlado izboljšale prometne razmere, se bodo avstrijske pošte sčasoma opustile. Dokler se ne uredi vožnja pošta v Albaniji, bo skrbela nova vlada za prevoz blaga in ljudi z vojaškimi avtomobili. Sploh se misli albansko pošto popolnoma po avstrijskem sistemu urediti; MSTEK. liosiovanje HrvaŠke mt v Ljiilillani. Poljska kri. , V sezoni resnih oper se dobra opereta kaj prileze človeškim živcem. Posebno še opereta kot je Nedbalova »Poljska kri--. Fina godba, dovršene oblike polne vsebine, lahkoumljive strukture. Njen slog, vsak takt razodeva mojstra, ki zna izvrstno uporabiti vse vrline modernega orkestra. Nikjer šarenega nakita, brezmiselne-da dr sanja, vseskozi mojstrsko dovršen stavek; prikttpljiv, ko slika gracijozne ma-nire salona, najiven, ko spremlja veselje srečnih seljakov. Opereto moramo šteti med n; ¡boljše, kar jih imamo dosedaj. Mu-zika ni nikjer banalna, riše tudi priproste slike z umetniško dovršenostjo in dostojno resnostjo. Nedbal ni posebno plodovit, a kar piše, je vzorno, jedrnato. Uprizoritev je bila zelo skrbna. Uloga Zarembe je sama na sebi naj-hvaležnejša. G. Grund je bil i v maski i v igri najboljši. Pel je igri zelo primerno, odlikoval se .je posebno v šaljivem trospevu v II. in koncem III. dejanja. _ Helena (ga Polckova) je krasno igrale in z živim ttmperenaentora pele ulogo, Prilagoditi se zna vsaki situaciji. Kot prava Helena nam je bila i v I. i v III. deja-nAUa Antici Buona Via« g. Peter Vanolli s svojimi zadnjimi gosti, —-nekaj inženerjev, uradnikov in štirje vojaki : bosanskega polka — vzdignil z mize, pre-' hodil s svojim personalom ves lokal, ga zaprl in vtaknil ključe v žep. Nato so se vsi podali na čašo »dobrega« v restavracijo »Alla citta di Parenzo«, odtod pa še v kavarno »Spccchi«. Medtem je v restavraciji »Alla Buona Via« izbruhnil ogenj. Iz okenj se je valil gost dim, iskre so švigale semin-tja in nabralo se je veliko ljudstva. Priliitel je seveda gospodar, ki so ga o nesreči obvestili Kmalu so bi1! tudi ognjegasci na mestu. Medtem se pa začuje močna detonacija. Stresla se je vsa hiša in skoro vse šipe štirinadstropnega poslopja, v katerem se lokal nahaja, so počile. Vzrok eksplozije, rav-notako kakor vzrok požara sp^oh še ni pojasnjen. Eni pravijo, da se je vnela posoda s kisikom, drugi, da plin v razgretih ceveh, tretji menijo, da je nastal kratki stik pri električni napeljavi. Naj bo že, kar hoče, eksp'ozija je novzročila med stanovalci v hiši veliko paniko. Vsi so naglo in kričeč bežali po stopnjicab na cesto, pusteč vse za seboj. Večina so bili le z najpotrebnejšim odeti, nekateri celo samo v posteljne odeje zaviti. Medtem so ognjegasci namerili cevi v goreč lokal, ve'er je ogenj hudo podpihoval, da so bile še bližnje hiše v veMki nevarnosti, ognjegasci so pa silno gasili, tako da so počile še zadnje šine, celo v 4. nadstropju, kar jih je ostalo še celih. Eno uro potem je bil ogenj za silo ukročen. Uničil ie glavni ve1iki prostor, kjer ni noben objekt ostal cel, dve veliki ledni omari, lepo opravljeno posebno sobo in veliki, za pust pripravljeni buifet najboljših vin. Poškodoval pa ie ofeni tudi blizu ležečo shrambo tvrdke Dolfi. Škoda se ceni na kakih 10.000 K. — Novi armadni nadzornik Le;tbner je 2. t. m. zapustil Gradec in trajno na Dunaj Ou potoval. — Izprememba v službi juž. železnice. Iz Maribora je premeščen k obratnemu inšpektoratu v Inomost. inšpektor Friderik MikulaSck. iz Brucka ob Muri v Maribor je pa premeščen višji stavbni komisar Julij Hudeček. — Umrl je v Gradcu bivši provincial dominikanec p, Antonin Thir, star 70 let. — Policijski pes je izsledil detomoril-ko. V Karčovino je prišla 29. m. m." h kaj-žarju Vrečarju neka tuja ženska, ki so jo firenočili. Zjutraj je tujka izginila, v poste-ji se pa našli sledi krvi, vsled česar so o tem orožnike obvestili. Orožniška straž-mojstra Črepinko in Vidertšek sta se podala na lice mesta s policijskim psom, ki je kmalu izsledil med listjem mrtvo novorojeno deklico. Pes je nato sledil mater in je šel v hišo Terezije Vesjak, kjer je obstal in lajal. Ko so ga -v hišo izpustili, je lajal na neko žensko, ki je tam sedela. Piše se Neža Vogrinec in je v radgonski okolici doma. Priznala je, da je dete v listje zakopala. Izročili so jo sodišču. — Nesreča. Pri lesni tovarni v Pešče-niku zaposleni delavec Josip Draginč iz Vinje vasi je zažgal deblo na ne ravnih tleh ležeče bukve. Med žaganjem se je pa bukev nenadoma prelomila in udarila Dra-ginča po glavi, ds. so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer je vsled poškodbe v možganih umrl. Zapušča ženo in šestero ne-dorastlih otrok. — Sprememba posesti. Svojo hišo v Kranju št. 117 je prodal Jean B. Pollak g. Josipu Logarju, trgovcu v Kranju za 36.500 kron. — Umrl je v nedeljo dne 1. februarja g. Rok Orač, nadučiteli v pok. in posestnik v Rogatcu. — Umrl je v Spodnji Šiški pri svojem zetu g. dr. Travnerju, nadsvet-niku dež. sodnije v Ljubljani. Truplo so danes prepeljali v Rogatec, kjer je jutri pokopljejo v rodbinski rakvi. — Viktor Parmovo balado »I^epa Ku-nica« bo izvajalo pevsko društvo »Kolo« v Zagrebu meseca novembra pri svojem prvem koncertu. — Nesreča v mariborski okolici. Dne 29. jan. so pri zgradbi elektrarne v mariborski okolici razstreljevali z dinamitom. Deset min se je vžgalo, ena pa ne, kar so prezrli. Ko so ponoči delali drugi delavci, se je v tej mini dinamit vnel. Pet delavcev je nevarno ranjenih. Tri delavce so odposlali v graško bolnišnico. — Izobr. društvo v Laporju priredi S. februarja v gostilni g. Štefana Mastinšek gledališki igri »Čevljar« in »Luknja v namiznem prtu«, dalje petje in govori. Začetek ob 3. uri popoldne. — Z Viča pišejo: Posnemaje našega pesnika bi lahko zapeli naši liberalci in demokrati: »Nepozabne volilne rane nam kar spati ne puste«. Na vsa usta vpijejo, kaj bi bilo dobro za občino, kaj naj župan ukrene, na kaj naj misli itd., nazadnje seveda bodo ostali le — pri besedah, kakor po navadi. Mlekarna, vodovod, vse jim je že padlo v vodo. Zdaj obetajo občanom: občinsko ubožnico, gasilni dom, občinsko klavnico in kaj še vse! Vse to si tudi mi želimo. A naši liberalci in demokrati nam vsega tega gotovo ne bodo napravili, ker ni denarja, ker je občina že itak obremenjena. Zaslombe za podporo nimajo pa nobene, ker hočejo hoditi svoja liberalna pota. Seveda pri tem pa trpi občina. Ko je letos največ po zaslugi naših občinskih odbornikov občina od naklad na žganje dobila čez 800 K, so jih liberalci in demokrati v zahvalo nahrulili z lažnjivci. Občinske odbornike pristaše S. L. S. bi radi porabili le za kako deputacijo (k deželnemu odboru), kamor si sami ne upajo, sicer bi se jih pa najrajše znebili! Klavnico bi radi! Dobro! Tudi mi bi radi ceneje kupovali meso. Za zabavo povemo to-le: Eden viških mesarjev bo izgubil pri nekem liberalcu za meso 600 K, drugi je tudi pri liberalcu zgubil za meso 400 K, in koliko manjših vsot, katerih ravno tisti, ki najbolj vpijejo, ne bodo za meso nikdar pokrili! Torej plačaj najprvo, potem zabavljaj! Gotovi oštirji kar gore ljubezni in skrbi za blagor občine. Pa kako! Gostilne naj bodo do polnoči odprte! Kaj ne, da bo še več gorja v delavskih družinah! To pa vse na rovaš občine! Tako in enako delajo naši nasprotniki — za občino, »Tihi opazovalec« v »Narodu« vse to vidi in srce se mu veseli in poje slavo možem, ki so za »občni blagor« vneti! Naše može pa, ki imajo v resnici najboljšo voljo za ljudstvo in katerih dejanja govore o skrbi za delavstvo, te može pa »tihi opazovalec« grize in blati. Prijatelj, le »tiho epazuj« domače hišne žalostne razmere ... Ne delsj zdražbe med občani, ne vsiljuj strankam raznih nepotrebnih potov k sod-niji, kratko: Pometaj pred svojim pragom, sicer bomo začeli mi, ker smeti se je že nabralo na kupe! — Zmrznil je na poti iz Žirov na Go-ropeke 70let.ni užitkar Janez Žakelj iz Go-ropek. Na strmi poti je padel globoko v sneg, kjer je našel smrt. Prejšnji teden pa je konj povozil p. d. Brezarja iz Sela. Čez nekaj dri je na poškodbah umrl. — Važna razsodba za gostilničarje. ' Gostilničarki Alica Karaenšek v Blejski Dobravi je ljubljansko finančno ravnateljstvo prisodilo globo 20 kron, ker je brez žganjarske koncesije gostom tudi rittn dajala, Knmeuškova se je proti tej razsodbi priložila no, upravno sodišče, češ da je 1 rum dajela le na zahtevo gostov v čaj. Pregrešila bi se bila po njenem pravnem nazoru le, če bi bila sam rum točila, česar pa ni storila, ker se rum pri čaju ne zaračunava posebej. Finančna oblast je zavzela stališče, da je čisto vseeno, če se toči rum sam ali pa primešava čaju in če se že rum posebej ali pa s čajem vred plača. Upravno sodišče se je pridružilo naziranju finančne oblasti in je zavrnilo pritožbo. Gostilničarji, ki nimajo koncesijo za žganjetoč, tc-rej ne smejo čaja z rumom prodajati, — Novo okrajno glavarstvo v PorcČu se ustanovi dne 1, aprila 1915. Po sveio. + Kardma! Casimiro Gennori je dne 31. jan. popoldne umrl v Rimu, Polet okolu sveta. Newyorski aero-klub je sklenil, da priredi polet okolu sveta ob svetovni razstavi v San Franciscu. Tekmovalci se bodo dvignili v San Franciscu in se morajo tekom 90 dni vrniti. Zmagovalec dobi 100,000 dolarjev. Za polet se določi ruta: San Francisco. New York, Belleisle, Grönland, Izland, Hebridi, Eddinburg, London, Pariz, Berolin, Peterburg, Moskva, Mandžurija, Koreja, Japonska, Komčatka, Beringova ožina, San Francisco. • Povodnji v Braziliji so naravnost katastrofalne. Mesto Novalaga je popolnoma izginilo, kakor tudi več drugih krajev. Škoda je ogromna. Požar v Išlu je vničil Gosanov mlin in gostilno istega imena. Škoda je 70.000 do 80.000 kron. Pogodba med belgijsko državo in hčerami rajnega belgijskega kralja in likvidacijo kraljevega premoženja je belgijski parlament odobril. Radi štrajka premogarskih težakov in voznikov v Londonu je nastalo v mestu silno občutno pomanjkanje premoga, saj je počivalo 15.000 parov delavnih rok. Pomanjkanje so čutili zlasti revni sloji in bolnišnice. V middleseški bolnišnici so si pomagali na ta način, da so 20 medicincev poslali s tovornim avtomobilom po premog v skladišče. Dijaki so brž naložili poln voz in se potem zmagoslavno z dvignjenimi lopatami vrnili v bolnišnico. Miljonar — berač. V New Yorku je neki znan miljonar živel čudno dvojno življenje: miljonar ja in berača, o čemer se nikomur niti sanjalo ni. Stvar je prišla še-le po njegovi smrti na dan. Te dni je namreč v neki newyorski bolnici umrl berač znan pod imenom William Šmith, Ko so natančnejše preiskali njegovo obleko, so našli med drugimi listinami oporoko, podpisano od Duddly Jardina, gori omenjenega, znanega miljonarja, v kateri razpolaga s premoženjem enega miljona dolarjev. Uvedla se je preiskava, ki je dognala, da sta bila berač Šmith in miljonar Jardine ena in ista oseba. Kaj je nagnilo moža do takega dvojnega življenja, ni znano. Najbolj čudno pa je, da se je miljonar tudi oženil kot berač in živel z ženo in dvema otrokoma v beraški, zapuščeni sobi, za katero je plačeval po en dolar na teden. Družini se niti sanjalo ni, da je njen poglavar miljonar. Kako je čudak napravil oporoko, viri molče. Kitajke — morske roparice. Na kitajskih vodah se večkrat zgodi, da pridejo na kak parnik v potnike preoblečeni pirati, ki potem ob ugodnem nočnem trenotku navale na moštvo, se polaste parnika in ga oplenijo. To bi se bilo kmalo zgodilo tudi nekemu angleškemu parniku na West-Riverju; vendar se je pa kapitan, ki se mu je nenavadno veliko število potnikov čudno zdelo, še o pravem času začel natančneje zanimati za ljudi na ladji. Kmalu je dognal, da ima na krovu nad 60 preoblečenih kitajskih roparic, ki so bile vse oborožene in so imele pri sebi bodala in revolverje. Parnik je nato pristal v prvem najbližjem oristajališču in oddal nevarne potnice oblastem; pirstinje so zvezali in jih odpeljali v Hongkong. Na Kitajskem je za morsko roparstvo določena smrtna kazen. Novodobni B&bP.on je vsekakor New York, ki prvači glede na izhajanje listov v najrazličnejših jezikih sveta.' V New Yorku izhaja 39 angleških, 10 italijanskih, 7 nemških, 7 hebrejskih, 3 ogrski, 2 francoska, 2 češka in po en Španski, srbski, sirski in en kitajski dnevnik. Še več je pa tednikov in mesečnikov, ki izhajajo v rajrazličnejših jezikih. Grški kralj Konstantin in invalid. V zadnji balkanski vojni je grčki kralj Konstantin nekega dne, ko se je v avtomobilu vračal v glavni stan, došel na poti vojaka, ki je le s težavo hodil. Kralj se ustavi in vpraša vojaka, kod in kam. Vojak mu pove, da so ga višji poslali v bolnico, ker so se mu zopet odprle rane, ki jih je bil dobil v vojni s Turki. Kralj povabi vojaka, naj stopi v avtomobil, da se bo peljal, vojak pa ponudbo odkloni. Kralj nestrpno: »Torej vstopi vendar!* »Ne morem, Veličanstvo!« »Zapovedujem ti!« »Ni morem, moj kralji« »Zakaj ne? Govori!- »Imam — imam — uši., ^Vstopi, ii pravim, tudi jib imam.« LiMffljflusKe novice. lj Meščanska predpuslna zabava v soboto v »Unionu« Je bila odlična tako po bajni dekoraciji, kakor po odličnem mnogoštevilnem obisku in elegantnih toaletah. Priredbo je počastil s svojim obiskom gospod deželni glavar dr. Šusteršič in mnogo drugih odličnjakov, meščanov, uradnikov, trgovcev, obrtnikov, posestnikov, častnikov; počastilo je zabavo tudi mnogo okoli-čanskih županov in gostov z dežele. iN a priredbi je bilo tudi mnogo starejših meščanov in meščank, ki so pred dolgimi leti bili udeleženi pri mešč. predpustnicah v stari reduti. Vsi so se strinjali v splošni sodbi občinstva, da je priredba v vsakem ozi-ru najbolje uspela in naj se v taki veledo-stojni obliki ponavlja vsako leto. Godba 27. peŠpolka je tudi storila več kot svojo dolžnost. Postavljena je bila na odru, ki je bil spremenjen v košat log dragocenih velikanskih palm, iz katerih so se blestele belo-zelene žarnice. Iz tega krasnega gaja so »kanarčki« res neutrudljivo sipah melodije v dvorano. Tudi vsa osta a dvorana je bila spremenjena v gaj palm, vsi podstavki in ograje oviti v belo - zelene barve. Pri četvorkah je nastopalo nad sto parov, vsa ostala dvorana, galerija, restavracija in drugi prostori so bUi napolnjeni občinstva. Hvala vsem udeležnikom, hvala vsem, ki se niso mogli udeležiti, pa se vedno pošiljajo prispevke, hvala pa tudi nasprotnikom za reklamo, lu ,e dosegla ravno nasprotno, kar je nameravala Prva meščanska predpustnica je prodrla, na svidenje drugo leto na drugi mescanski predpustnici. lj Podružnica »Slomškove zveze« za Ljubljano in okoisco ima svoj svoj občni 2bor v četrtek dne 5. febr. t. L ob pol treh popoldne v Katoliški tiskarni, III. nadstr. — Pri tem sestanku predava tovariš A. Dragan o telegrafiji in teleskopiji. Udeležite Se kar naiolvlneie! lj Na oklicih so: dr. Alojzij Valenta, c. kr. profesor in vladni svetnik z gospo Ade-lo, vdovo Lenar. — Rudolf Sark, bančni uradnik z gdčno. Marijo Jevnikar. lj Ivan Hribar se, kakor se govori, stalno preseli v Belgrad. lj Konferenca kateketov. V sredo dne 4. jan. ob petih popoldne sestanek kate-hetov. Na sporedu: Nasveti raznih referentov o izpopolnitvi Pichlerjeve knjige »Kathol. Religionsbuchlein«. — Slučajnosti. . ... . lj Umrl je dolgoletni vestni m marljivi gledališki mojster dež, gledališča g. Alojzij Waldstein, star 56 let. Pogreb je bil danes popoldne. Blag mu spomin! lj Proces pl. Simičeve, rojene pl. WalJ--burg, da se naj prizna kot zakonska hči nadvojvode Ernsta, se je nadaljeval 31 m, m. na Dunaju. Adolf pl. Kuttel, star 78 le*, je izpovedal: Koncem petdesetih let minulega stoletja sem bil pri svojem očetu na dopustu v Ljubljani. Pred cerkvijo je stal voz. Neki poročnik je stopil k njemu in mu je rekel: »Veš, kaj da se zdaj godi? Ravnokar poročajo našega poveljnika, nadvojvodo Ernsta. Cerkvena vrata so zaprli. V Ljubljani se je tisti dan splošno govorilo, da je poročil nadvojvoda Ernst baronico Walburg. Če se prav spominjam, je tudi »Laibacner Zeitung« tozadevno notico ob javila.« lj Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov Krajevna skupina v Ljubljani priredi v sredo dne 4. t. m, ob 8. uri zvečer v restavraciji Schmidt (prej Fi-ala) v Gradišču prijateljski sestanek, na katerem predava tov. Škerbinec o temi: Promet in trgovina v Iliriji za časa fran-. coske okupacije. Tovariši, udeležite se vsi tprf* t>o"čnega sestanka. Odbor. lj Umrli so v Ljubljani: Terez, Schweiger, služkinja, 40 let. — Marija Fajdiga, žena vpok. železniškega sprevodnika, 70 let. — Hinko Wimmer, sin železn, uslužbenca, 2 meseca. — Marija Plankar, tovarniška delavka, 21 let. Telelooska ii Brzojavno poročile, PARLAMENTARNE ZADEVE. Dunaj, Dr. Kramar proti N. Fr, Pre6.sc izjavlja, da Mladočehi obstrukrije čeških agrarcev niso prav nič podpirali in da je odklonil zahtevo obstrucijonistov po podpori, katere jim v nobenem oziru ni dal. Danes se je pripeljal na Dunaj predsednik državnega zbora Sylvester, da se posvetuje o zopetnem zasedanju drž. zbora. Prva prihodnja seja drž. zbora bo dne 10. marca. Na dnevnem redu bo odredba § M glede proračunskega provizorija. ODLIKOVANJA. Dunaj. Cesar je podelil ministroma Hochenburgerju in Heinoldu veliki križ Leopoldovega reda, vodji finančnega Englu pa veliki križ Franc Jožefovega reda, HRVATSKI DELEGATI. Budapešta. Hrvatska delegacija je danes pod predsedstvom dr. Mažuraniča in v novzočnosti bana Skerleca in ministra za Hrvatsko grofa Pejačevicha zborovala in skJepala o izjavi, ki jo poda jutri ob priliki revizije železničarske pragmatike v zbornici. BOSENSKI SABOR. Sar?ievo. O pri'iki proračunskega gla« sovania 31. jan. so bi'e odklonjene vse resolucije nrsk Stojanoviča. da se črta dispo-zični zaklad. Opozicija ie hrurmo demonstrirala; posl. Stojanovič je hitel k predsedniku in mu vzel zvonec in spise. Posl. Jovo Limič ie Stojanoviča vrgel z odra, nakar se je slednji psuioč odstranil. Sabor je nato snrejel proračun brez vsake izpremembe. Šefa se je zaključila ob polnoči. Prihodnja seja 9. t. m. RAZMERE V SRBIJI, Belgrad. »Odjek« ostro prijemlje vlado, češ, da je ona kriva nezadovoljnosti med častniškim zborom. List napada Paši-ča, ker vzdržuje v ministrstvu generala Bojanovica, kateremu očita, da desorga-nizira armado. Belgrad. Občinske volitve v Srbiji so po dosedanjih poročilih za vlado zelo ugodno izpadle. K POLOŽAJU NA BULGARSKEM. Belgrad. »Balkan« priobčuje dopis iz Sofije, v katerem se izvaja, da sta GeŠov in Danev pred celim svetom glasno povedala, da Rusija tako dolgo ne bo pomagala Bulgariii, dokler se na njenem prestolu nahaja kralj Ferdinand. To ie napravi'o na bolgarske politike globok vtis in spravljivi elementi so se že zedinili zato, da vržejo sedanjo vlado in opozore kralja Ferdinanda, da usoda države ne more več ostati v njegovih rokah. — »Novosti« pišeio, da je politična kriza v Bolgariji dosegla sedaj svoj vrhunec in da so dnevi kralja Ferdinanda šteti. Bolgarski po'itiki naj se uče iz preteklosti in krenejo na pravo pot. Sofija, štiri socialno demokraške voditelje so v Sofiji aretirali, ker so agitirali proti vladarju in proti vladi, PROTISRBSKE DEMONSTRACIJE V SOFIJI. Solija, Včeraj zvečer so bi'e v narodn. gledališču velike prOtisrbske demonstracije. Ko je neka igralka v srbski uniformi stopila na oder, pričelo je občinstvo klicati: »Doli s Srbijo! Živela Bulgarija!« Na cesti so se demonstracije ponavljale. Na stotine oseb je demonstriralo proti Srbiji. PAŠIČ PRI CARJU. Peterburg. Pašiča je danes car v avdi-jenci sprejel. Car je podelil Pašiču briljante k Aleksander Newskega redu. WIED ČAKA ESSAD PAŠO. Dunaj. Poroča se, da da bo vodil Es-sad paša deputacijo,, ki odpotuje v Berolin in ponudi princu Wledu albanski prestol. Na tej podlagi se je dosegel kompromis med Essed pašo in kontrolno komisijo V Brindisiju je zbrano brodovje torpedovk in križanca »Garibaldi«, da spremijo princa Wieda v Albanijo. Princ Wied počaka sprejema deputacije pod vodstvom Essad paše, ki mu ponudi krono Albanije, še-le potem odpotuje v Drač. Za potovanje Wieda je vse pripravljeno. Princ Wied odpotuje v Albanijo baje 15. februarja. Berolin, Princ Wied je sprejel predloge o organizaciji svoje telesne straže. Straža bo nosila albansko narodno obleko. OB SRBSKO BULGARSKI ALBANSKI MEJI. Belgrad. Več sto oboroženih Albancev se zbira v dolini Črnega Drina, pri mejnem mestecu Piskopeja so pa močne in dobro organizirane bulgarske tolpe. Obmejni srbski poveljnik poroča, da se pripravljajo na nove upade na srbsko ozemlje. Srbske straže ob meji so pomnožene. VELIKE DEMONSTRACIJE V SKADRU. Skader. 1. t. m, so se vršile tu velike demonstracije. Srbi pravijo, da so jih Albanci skupaj z laškimi vojaki napadli, z laške strani pa se trdi, da so Srbi in Črnogorci po ulicah demonstrirali, vsklikajoč: »Doli z Albanijo! Živela Srbija!« Več Srbov so zaprli, Albanci pa zahtevajo, da se obtožijo zaradi veleizdaje. K SMRTNI OBSODBI BEKIR AGE. Valona. Kontrolna komigija je v polnem obsegu potrdila obsodbo Bekir age na smrt, ker pa novi guverner še ni došel, se bo z izvršitvijo smrtne obsodbe počakalo toliko časa, da guverner odloči o Bekir ogini prošnji za milost. TURŠKO POSOJILO. Carigrad. Pogajanja za turško posojilo na Francoskem se neugodno razvijajo. Turčija je dobila ponudbo za posojilo iz Amerike, zato pa zahteva dolična družba, da se ji zagotovi izrabljevanje gozdov in rudnikov v raznih delih Turčije, IZ PORTUGALSKE. Lisubona. Dementirajo se vesti o vstaji republikanske garde na Portugalskem. RETJTTER IN FOERSTNER PREMEŠČENA. Berlin. »Lokal Anzeiger« poroča, da je polkovnik Reutter iz Zaberna premeščen kol poveljnik k 12. grenadirskemu polku v Frankobrod ob Odri. V nemško francoski vojni je bil njegov oče poveljnik tega polka in je padel v boju. Laitnant Foerstner je premeščen k 14. pešpolku v Bromberg. STAVKA UČITELJEV NA ANGLEŠKEM. London. Na Angleškem v grofiji Herefordshire so radi slabe plače učitelji lani oktobra odpovedali službe in so 31. m. m, svoja mesta zapustili. 178 šol je zdaj sedaj brez učiteljev. šE NEKAJ PODROBNOSTI O STRAŠNIH POVODNJIH V JUŽNI AMERIKI, New York, Države Parana, Pernambu-co in San Catherina so poplavljene. Več mest in vasi ie pod vodo. 2000 oseb je vto-ni'o; mesti San Feliks in Itabuna sta poplavljeni. NESREČA NA MORJU? New York. O ameriškem podmorskem co'nu E II, ki se ie bil poda! v vaje v mehi-kanske vode, že cel teden ni nobenih poročil. ŽELEZNIŠKA NESREČA V AMERIKI. New York. Brzovlak New York—Alton je blizu mesta Julliet skočil iz tira. Več vozov je razbitih, 50 oseb jc baje ubitih, mnogo pa deloma težko, deloma 'a! l;o po škodovanih. SPIJONAŽE. Inomost. Veliko pozornost vzbuja aretacija privatnega uradnika Gascerazzo, katerega dolže špijonaže v korist Italije, 1 Scottova emulzija je edina po Scottovem načinu prirejena, žc skoro 40 let uspešno rabljena emulzija ribjega olja. 2. Scottova emulzija ribjega olja se izdeluje izključno iz najfinejšega parnega ribjega olja z Lofotov in i z drugih enakih samo prvovrstnih surovin. Ona poseduje torej vedno že sama ob sebi učinkujočo moč. 3. Scottova emulzija ribjega oija je okusno, lahko prebavljivo in tek vzbujajoče krepilno sredstvo, enako za odrasle kakor za otroke. 4. Scottova emulzija je vsled izvrstnega Scottovega načina neizpremenjeno dobra in poseduje v polelju enako učinkujočo moč kakor pozimi. 1! Ampak vedno Is Scottova emisija, ntkaka droga' Cona originalni stoklouicl K 2'50. Pobi v VBoh lakarnali. Kdor poéljo üo vin. v «laui-Itab no Scott i: ISowne, G. ni. b. H., Dunaj Vil in so sklicujo na ta čti.iopie, dostavi su míen» potiljatov potom lokamo »a popkužnjc. obstoječe iz 3 ali 4 sob, kuhinjo kopalnice, jedilne shrambe, zaprte verande, z oleklrieno razsvetljavo in vodovodom, z vsemi pritiklinami in porabo vrta. se odrta mirni stranki za majev termin. Pojasnila daje uprava „Slovcnca". 35P IrgovsUa tvrdka Jos. Bruss naznanja v svojem in v imenu sorodnikov vsem prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da je njen prehitiustanovitelj, gospod SiP5-5 Castitim duhovnim so-bratom, prijateljem in znancem naznanjam žalostno novico, da so mi oče Janez Zevoik po daljšem bolehanju, večkrat prevideni s sv. zakramenti danes umrli. Nepozabnega očeta priporočam v molitev. Cerklje pri Krškem — Kamnik, j. svečana 1911. Mihael Zevnik, kaplan. danes ob pol 12 ori dopoldne po daljši mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 92. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bode v torek, dne 3. svečana 1911 ob 8. uri popoldne. Sv, maše zaduinice se bodo brale v domači župni cerkvi. Predragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Dclsnjl Logatec, 1. svečana 1914. domačega pridelka, so protia po ugodni ceni v graščini Bajncf pri Eudolfovem, Dolenjsko, dobro ohranjen, čist, se kup2. Ponudbe t označbo cene in naslova, naj se izvolijo pos.ali na upravo „fclovenca" pod št. 343 — Voziček. Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha,po influenci. Kdo nuj jemlje Ssrolin ? 1. Vsak, ki trpi na frajnem kaslju. lažje je obvarovati se boiezni.nego jo zdraviti. .?, Qssbe s Mrenidfnim katarom bronkiiev. ki s Sirolinom ozdrave. 3. Vadušljivi.kaferim Sirofin zna/no olehča naduho-«I. Skrofuzni of roci.pri katerih učinkuieSirolin z, ugodnim vspohom nasplosni pocufek. Se dobi v c Ks eh lekarnah d H.Ú." GLASBA. Masne pesmi za mešani, deloma enoglasni zbor z orglami, zložil St. Premrl, stolni kapelnik, založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Part. 1 K 80 vin., glasovi po 30 vin. — Cerkveni zbori večji in manjši, bodo te masne pesmi z veseljem pozdravili; saj nam je posebno masnih na-pevov začelo primanjkovati. Več let že ni noben skladatelj izdal večje zbirke masnih pesmi, in te vendar najbolj potrebujemo. Gospod skladatelj je torej s to izdajo pomagal našim zborom iz zadrege. Te pe-vsmi so tako lepe, da jih moramo prištevati med najlepše slovenske mašne pesmi. Zložene so tako v pobožnem duhu in lepem slogu, da jih bodo cerkveni zbori sigurno z najlepšimi uspehi proizvajali. Hvalevredno je, da ima partitura in glasovi precej večjo obliko, kakor je bila zadnji čas v navadi; tisk izredno lep in razločen. Cena izredno nizka. — Bodi to lepo delo našega marljivega g. skladatelja najtopleje priporočeno. Na vsakem koru naj ta zbirka zavzame častno mesto. — Naroča se v «Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Spillmann, Junaštvo in zvestoba. Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije. (Spomini častrika švicarske garde Ludvika XVI.) 3 K, v platno vez. 4 K. — Spillmannove povesti so pač znane širom sveta. Posebno priljubljen je pa Spillmann kot pisate'j za odrasle. Kdo ne pozna njegovih romanov kot «Žrtev spovedne molčečnosti«, ki je pa že davno razprodan, a'i »Zadnji dnevi Jeruzalema« (Lucij Flav), ki se tako pridno čita po vseh slovenskih hišah. Zgoraj navedena povest je ena njegovih najlepših ter po vsebini, kakor tudi zanimivosti naravnost neprekosljiva. Knjigo, ki se dobiva v »Katol. Bukvami«, prav toplo priporočamo vsem prijateljem dobrega in lepega čtiva. Roman je zajet iz dobe krvave francoske revolucije, ki je cel tedanji kulturni svet napolnila s strahom in grozo. Katoliška Bukvama v Ljubljani. in modno bla^o za gospode in go^po dobo zasebniki najbolje iz prvovrstne izvozno hiše UKNA = Prokop Skorkovsk^ & sin = löldMP©L€C ' Velika izuera. — Vzorci na zahtevo iranko. Novoletne vzorci 6e žo razpošiljajo. M4 Službe Išče vajena vsakega dela in ki je že 15 let služila v žipnišČu na velikem gospodarstvu. Službe si želi na bolj majhno gospodarstvo v župnišče. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod št. 338. pridne in zanesljive, dobe takoj udobno, trajno delo v tovarni perda 332 EDMUND KOTZBEK v Kranju. Radi družinskih razmer oddam i špccerijo v najem za več let, ki stoji ne daleč od tovarne na Jesencah, Gorenjsko. ! Odkar 7x\fmm in inžnam ! ne maram z a noben dru? zajtrk In s* čutim zdravega, motnega ;n prihranim polovico denar a v gospodinjstvu tudi na mleku in sladkorja. Za dojenčke rn boljšega redil nega sredstva. Take pohvale dohajajo vsak dan pri zopetnih naročilih Trnkoczy-jevega slactnega čaja, znamke SLAD iN pri izdelovatclju,' lekarnarju Trnk<'>czy v Ljubljani zraven rotovža, kateri je vzgojil h sladnim čajem svojih 8 zdravih otrok. Po pošti najmanj 5 javitkov K 4-—, poštni zavitek 5 kg po 15 zavitkov K 1.0 — iranko Zavitek ', kg po «\3iJie pSeni£ns tiroMiS ačrolse, v vrečah po 50 kg, vreča K 5 75 !, ¡irisino pŠEniČftO !J3Bl?a xa krmo v vrečah po 50 kg, vreča K z vrečami vred. - Za trgovce znižane Izjemne cene! j Dobi se od moje zaloge pri trgovski in spedicijski del. družbi BALKAN, Ljub- ic ljana, Dunajska cesta štev. 33. 314 Se priporoča A. Kušlan, Ljubljana. Ženitna ponudba. Mlad samostalen trgovec, Hrvat, se želi v svrho porofitve seznaniti z gospo-dliino 18 do 22 let, Kranjlco aH Štajarko, ki ume dobro gospodinjiti, in govori po možnosti tudi nemško, z doto 2-4000 K, Ponudbe s sliko, ki se vrne, pod šifro ,1. V. posterestanle Sisek.' 322 SAMEC prikupijive zunanjosti, 40 let star, z lO.OCO K premoženja, želi se prižen ti na kako posestvo, gost Ino ali trgovino. Zmožen je v.->eli teh posiuv. Prednost se daje dekletom ali vdovam brez otrok. Resne ponudbe s sliko se prosi na upravništvo tega lista pod štev. 318. trsoulno s stanovanjem v Mengšu, so takoj odda v najem cventuelno se sprejme nsspis« Za preložitev okrajne ceste Železne- v cestnem okraju Trebnje na 52600 proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe, z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna ali za napovedjo pavšalne svote naj se predlože do «6. febraarfa t.!. ob 11. uri dopoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, ki morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje cestne gradbe Železno-Pljuska. Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik gradbene poooje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pav pu-pilarnovarnih varnostnih papirjih po kurzni ceni, zlasti v komunalnih zadolžnicah ali zastavnih pismih kranjske deželne banke. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razoisati novo ponudbeno razzravo. i Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu v ' navadnih uradnih urah, kjer se tudi dobe proti plačilu. Od deželnega odbora kranfslcega v Ljubljani, dne 27. januarja 1914. v ■ pomocmca s kavcijo, ki bi samostojno vodila trgovino z mešanim blagom. Priložiti je znamko za odgovor. Jos. Vesel, trgovec, Ljubljana, Prešernova nI. 20-24. 223 k?tera ima vesel'e do trgovine, z dobrimi spriče» vali so sprejme takoj v modno trgovino v Ljubljani rontidbe (oferte) naj se pošljejo pod šitro »Marlj.va 5000«, Ljubljana poštno ležečo. 33-1 z mešanim blagom in žganjem, na prometnem kraju v Ljubljani, se proda z opremljeno trgovino vred, pod zelo ugodnim pogojem. Kupcu se prepusti tudi pravica, da sme prodajati še na sedanjo koncesijo, ako bi jo sam ne imel. Denarja se rabi 6 do 8300 K, za drugo se počaka. Kje, izve se v upravi tega lista pod štev. 152. Za pismeni odgovor naj se priloži znamka. zdravniško priporočeno kritvoreče vino daje moč in zdravje. Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-50. lidina zaloga B r • ti n w a k o w i č veletrgovina vina, vermoutha, Maršale, Malage, konjaka, žganja itd. Ljttblj- C. »•.!■. lili. krankta lil UlljiJIlll VLjlijöni Man. 1/67.1.) je najstarejši kmetijski zastop v Avstriji, ki nudi svo.im udom največje ugodnosti, ne da bi udje imeli kakšne druge denarne obveznosti, kakor da plačajo na leto 4 K udnino. Udje prejemajo družbeno glasilo »Kmetovalca« zastonj. ,limefovafec' s prilogami .Koiijsriiu' .PerotniBar* (XXXI. letnik) je najstarejši, na obširnejši in bogato s podobami opremljen kmetijski list v slovenskem jeziku, ki ne sme manjkati v nobeni slovenski kmetijski hiši, kjer iim |e kaj mar za gospodarski napredek. Izhaja v obsedli «1 veli pol po dvakrat na mesec. Naročnina je 4 K na leto. Za ude kranjske družbe za-ston . Posamezne številke zastonj ua ogled. MiKi£jaifti«a-< 2031 IIIIIUIIllliMIIHIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllHIlllMllllllimilllllllllllllll.lllill 11IIWbllW>W'IWIIIb IH11'fim.BiUII ilOSPS" klkor sadno drevje, semena, mn<-tna g lojila, močna krmila itd., dobivajo udje c kr. kmetijske družbe v najboljši kakovosti, z zajamčeno v.ebino po n®l"iž|ih cenah ter je vsaka prevara uuiilui izključena. nn! Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tokarne«. Odgovorni urednik: Jožcl GcaUn&ar, državni posianoc.