PRIMORSKA
DELAVSKA ENOTNOST
GLASI LO ENOTNIH SINDIK ATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST
Leto 2., štev. 8 - Cena 4 lire	TRST, četrtek 7. februarja 1946  
Uprava naše pokrajine nam obljublja zboljšanje delovnih pogojev.
Obenem pa izvaja ukrepe na škodo delavstva.
Do sedaj je bil zagotovljen tedenski zaslužek 48 delovnih ur.
Po obljubah za zboljšanje pa je uresničena zagotovitev 40 - urnega tedenskega zaslužka.
Obljube...	i
Uredništvo in uprava: Via Carducci 6 teief. 82-50 — Rokopisi se ne vračajo
Zahtevamo
epuracijo
Vedno več glasov slišimo, ki resno opominjajo pred novo nacifašističnb nevarnostjo. Povprečnežu se bo zdelo vse to zelo čudno. Po njegovem skromnem pojmova-ju je bila vojna proti nacifašizmu pač uspešno zaključena z zmago vseh svobodoljubnih narodov. Za izločitev vseh kvarnih vplivov nacifašizma pa. so itak takozvana epuracijska sodišča.
Teoretsko je tako logično razmotrivanje popolnoma pravilno razvito, vendar se s praktičnim življenjem ne sklada in ga, dejansko stanje stvari popolnoma zanika. Vsi znaki v vsakdanjem življenju jasno in neizpodbitno dokazujejo, da je ta nevarnost zelo tehtna in povzroča resne skrbi pri vseh demokratično razpoloženih narodih, ki jim je blagostanje in mir v svetu najnujnejša potreba pri bodoči ureditvi družbe. Vsi ti smatrajo, da ti pojavi ne morejo biti ugoden znak za bodočo svetovno ureditev in da zastrupljajo mednarodno razpoloženje ter ustvarjajo pogoje, ki ovirajo vse poskuse in napore Združenih' narodov pri ustvaritvi boljšega sveta.
Naciiašistični elementi vedno jasneje vidijo, da se vsa borba proti vsem ostankom nacifašizma ne izvaja v prvotno zamišljenem obsegu in z dovolj izdatnimi ukrepi. Po končani vojni so bili oni sami sveto prepričani, da se bo proti njim najstrožje postopalo. Toda kmalu so uvideli, da njihov položaj ni tako brezupen, postajali so vsak dan nesramnejši. Dokazov za to njihovo nesramnost imamo v raznih deželah dovolj, za nas same pa so”najmei'odajnejše prilike y naši pokrajini.
V vseh panogah javnega in gospodarskega življenja so se ponovno pojavili elementi, ostanki stare fašistične uprave, ki še vedno uživajo zaupanje odgovornih upraviteljev naše pokrajino in delodajalcev. Tako je n. pr. »Consorzio Agrario Provinciale« v Trstu, Gorici in Pulju še vedno v rokah stare uprave, ki je sestavljena iz pravovernih fašistov. Naši kmetje so s® borili ob strani velikih zaveznikov in so prispevali ogromno žrtve v prepričanju, da, bodo po tej vojni sami odločali o svoji usodi in da jim bo dovoljeno organizirati lastne kmetijske organizacije. Toda, žal moramo ugotoviti, da vsa predanost za časa vojne nič he zaleže, in da se še vedno upoštevajo stare fašistične kmetijske organizacije in njihove fašistične uprave.
Tudi stavka tržaških delavcev proti fašističnim ostankom nos resno opominja. Pohvale vredna odločnost tržaškega delovnega ljudstva, ki ne glede na lastne žrtve, dosledno hodi po poti, ki si jo je izbralo za rasa zadnje svetove vojne, ko se je pričelo boriti proti nacifašistjčnemu nasilju. Preveč živo je vse gorje, ki ga je ljudstvo te pokrajine doživelo, da bi moglo mirovati, preden se ne odstranijo vse tiste nevarnosti, ki so povzročilo toliko razdejanja in toliko gorja v svetu. Borba proti zadnjim Ostankom fašizma^ je pogoj in edino možni način, da se ustvari demokratično razpolo-' ženemo ljudstvu boljša bodočnost. Od iskrenosti in doslednosti v borbi proti tem ostankom je odvisen ves naš nadaljnji razvoj. V tem pogledu si mora biti ves demokratični svet edin in nepopustljiv.
Delovno ljudstvo je in bo ostalo veren pobornik demokratičnih načel. Ostalo bo verno in dosledno v svojem prepričanju, da ne sme prenehati z borbo proti fašizmu in .vsem nedemokratičnim pojavom. Ne sme in ne more prenehati svoje borbe, ker ho le na ta način doseglo lepšo bodočnost, bodočnost v kateri, ne bo strahu pred novimi kršilci miru in življenske varnosti delovnega ljudstva. Dolžni smo to borbo dosledno voditi do končne zmage. „
Iz federativne ljudske republike
Udarniško delo v Jugoslaviji
Med tem. ko je pri nas težko najti zaposlitev in ko jo najdemo, so pogoji taki, da ni mogoče živeti, živi današnja Jugoslavija v polnem jeku adarniškega dela. Med seboj tekmujejo podjetja in posamezniki, ki prispevajo k izboljšanju in povečanju proizvodnje. Sedaj se vrši tekmovanje, ki bo doseglo svoj vrhunec prvega maja. Priprave za tekmovanje so prvi začeli rudarji premogovnikov. Zeniški rudarji so pozvali rudarje vseh premogovnikov, naj začnejo tekmovati prvega februarja. Tudi rudarji iz Trepče pozivajo rudarje vseh drugih rudnikov na trimesečno tekmovanje. Vsa industrijska podjetja v Jugoslaviji sklicujejo konference zaradi priprav na množična delovna tekmovanja.
Ljudstvo si gradi novo republiko tudi v uradih, kjer umski delavci tekmujejo med seboj za boljši učinek in kvaliteto dela.
Ne tekmujejo le v proizvodnji, temveč tudi v varčevanju s surovinami in zboljšanju delovne discipline.
Delavci tekmujejo med seboj tudi v drugih panogah, kot n. pr. v zidanju in ure-
Uvedeno je akordno delo. S tem je slehernemu delavcu omogočeno, da s požrtvovalnim delom zasluži več kot pri režijskih mezdah. Pri tem moramo poudariti, da vendar tudi režijske mezde predstavljajo dovoljen dohodek za kritje vseh družinskih stroškov posameznega delavca ali uradnika. Vendar dobi vsak marljivejši delavec priznanje, če se posebno izkaže na delu. Vsi udarniki dobijo posebne nagrade.
Pri izvajanju udarniškega dela se vedno pojavlja potreba tesnega sodelovanja med sindikati in upravo podjetja ali tovarne. Udarniško delo vodijo sindikalni organi.
V Srbiji so že tekmovali rudarji in nameščenci v rudnikih. Pred kratkim se je sestala v Beogradu komisija, ki je ocenila rezultate tega tekmovanja.
Pobudo za tekmovanje so dali rudarji iz sremskega rudnika »Vrdnik«. Vsi srbski rudarji so takoj navdušeno sprejeli ta poziv. Tekmovanje se je pričelo lani prvega oktobra in je trajalo do prvega januarja 1946. Po tromesečnem tekmovanju so do-
jevanju delavskih stanovanj. Znano je, da \ segli najboljši rezultat ravno rudarji »Vrd-je bilo za časa okupacije porušenih veliko [ nika«, ki so dali pobudo za tekmovanje, število poslopij ter da so delavci prisiljeni i Zadali so si nalogo, da bodo povečali v času
tekmovanja predvojno proizvodnjo za 10%, v resnici pa so jo povečali za 11%. Vrdniški rudarji bodo nagrajeni s prehodno rdečo zastavo. Predaja te zastave se bo izvršila na svečan način v samem rudniku. Drugo mesto v tekmovanju je zavzel rudnik Stari
začasno živeti v skromnejših “stanovanjih, ali celo v barakah.
Kratke vesti
VARŠAVA Pred dnevi se je v Varšavi j Kostolae, ki je prekoračil načrt tekmovanja
Irt i t-ti/S-irT nt/ti n a L-nnfo, i	,...	__ ..	...	.	v_«	____s
končala vsepoljska kulturno-vzgojna konferenca strokovnih zvez. Sprejeta je bila resolucija, ki poudarja, da je bilo na stotine tovarniškil klubov in športnih klubov, ter desetine kulturnih domov. Obnovljene so bile knjižnice, ki so jih hitlerjevski osvajalci barbarsko opustošili.
London, (BBC) — Danes so se ponovno razbila pogajanja za rešitev stavke v jeklarski in motorni industriji. Skupno število stavkujočih delavcev znaša sedaj v ZDA 1.500.000.
Zagreb (Tanjug) — Pred okrožnim ljudskim sodiščem v Osijeku se je vršil proces proti ravnateljem in nekaterim nameščencem velike tovarne v Osjeku, ki so se ba-vili z ogromnimi črnoborzijanskimi špekulacijami z moko. Dva obtoženca sta bila obsojena na smrt z ustrelitvijo, ostali pa na prisilno delo od 10 do 20 let.
LENINGRAD — V Leningrad je prispela iz Moskve finska sindikalna delegacija.
za 3%. Tudi tretji rudnik je povečal predvojno proizvodnjo za 10%.
Rudniki kolubarskega bazena: »Junkov-ci« in »Kolubara« so prav tako pokazali
velik napredek v pogledu proizvodnje. Dobili so nalogo, da krijejo potrebe Beograda s premogom. Po začetnih težavah sedaj že uspešno izvršujejo to nalogo.
Večkrat nalete delavci na porušeno tovarno ali uničen rudnik. Z udarniškim delom usposobijo najprej svoje podjetje, ga stavijo v pokret, nato pa nadaljujejo s produktivnim delom. Večkrat se zgodi, da delavci v enem tednu popravijo porušene objekte in začnejo z delom.
Mnogo pozornosti posvečajo tudi socialni akciji. Večkrat, delavci raznih podjetij, tovarn ali rudnikov prihitijo v pomoč porušenim ali požganim vasem ter gradijo ljudstvu nove domove.
Delavci udarniki nikoli ne pozabijo svojega tiska, svojih tovarišev iz osvobodilne borbe in partizanskih sirot.
Zmaga delovnega ljudstva
plod enotnosti in borbenosti tržaškega delavstva
■Stavka tržaških delavcev v borbi proti | celo prikrajšala na hrani, so delavci z bor-fašističnim ostankom je trajala 5 dni. De- be.no odločnostjo dosegli zmago, lavstvo ni hotelo delati skupno s fašistič- V sredo se je podala komisija, sestavljena nimi elementi, čeprav jih je oprostila epu-racjska komisija. Smatralo je, da ne more delati z onimi, ki so ga do včeraj preganjali v imenu fašizma in ga silili k delu za njegovo zmago. Poleg tega so bili ti elementi znani kot nasilneži. Uprava CRDA-e je ščiti la te delovodje in 1 Umike. Kljub tej zaščiti je delavstvo pokazalo, da se z enotnostjo lahko vedno uveljavi ljudska volja, proti vgem spletkam reakcije. Čeprav jim je u-pmva tovarne pretila na vse načine in jih
Zaskrbljeni smo radi brezposelnosti
število Drezposemm v Trsta, Oorici isi Tržiča znaša 21.949
število brezposelnih v Trstu, Gorici in Tržiču je znašalo 20. januarja 1.1. 21.949. Največ brezposelnih je bilo moških, katerih število je znašalo 12.673. Brezposelnost žensk je dosegla število 7.435, medtem ko je bilo brezposelnih 1.841 vajencev.
Ako upoštevamo, da ima pretežna večina brezposelnih družine, ki jih morajo hraniti, moramo zgornji številki pri jako skromnem računanju, prišteti še nadaljnih 10.000. Na ta način dobimo okroglo število 30.000 ljudi, ki morajo v današnjih težkih gospodarskih prilikah gladovati in trpeti pomanjkanje.
Največe število brezposelnih šteje uradniški stan. Teh je. 5.199. Slede jim razni rokodelci s 3.917, tem kovinarji s 2.862 in nekvalificirani delavci s 1.787 itd. 2e iz samih številk se lahko prepričamo, da prave indu-
DOSEŽEN JE MEZDNI SPORAZUM
Po trimesečnih pogajanjih je končno dosežen in podpisan sporazum o mezdah med
Draginjske doklade
določena
zastopniki delavcev in delodajalcev. Spota- | Raz8n P]®če’	delivci
____L.	1 rebrne,-ia Podnisali razpredelnici, bodo dobivali delavci
100.000 lir
so darovali idrijski rudarji za naš tiskovni sklad
Prejeli smo poročilo, da je sindikalna podružnica idrijskih rudarjev poklonila 100.000 . lir za tiskovni sklad našega glasila.
Pismo navaja nadalje, da so tudi ostale podružnice delavskih sindikatov sklenile podpreti ta,, za vse delavstvo prepotrebni strokovni časopis.
S tem je delovno ljudstvo Slovenskega Primorja in Trsta ponovno dokazalo svojo enotnost, ki jo ne more razbiti in razdvojiti niti modra črta S tem svojim darilom so idrijski rudarji dokazali svojo stanovsko zrelost in potrebo po lastnem glasilu, ki mu morajo biti dane vse možnosti za neoviran napredek in razvoj.
Iskreno se zahvaljujemo zavednim idrijskim rudarjem za njihovo lepo darilo in jim zagotavljamo, da bomo vedno po svojih najboljših močeh tolmačili želje delovnega ljudstva Slovenskega Primorja in Trsta, nc oziraje se na umetne pregrade.
METOSt SIHDUM FEDEBJC1JA
tio s posvetovaliiim glasom sodelovala v gospodarskem in socialnem sveta m
MOSKVA — Mednarodni opazovalec Pravde piše: S 7:6 glasovi je bila sprejeta resolucija, da sme svetovna sindikalna federacija s posvetovalnim glasom sodelovati pri jlelu gospodarskega in socialnega sveta ZN. ijo bi mogli smatrati za nekak uspeh, če ne bi okolnosti, ki so spremljale diskusije, kompromitirale izgledov za razpravljanje o tem vrpašanju pri glavni skupščini.
Že sam predlog, da bi se povabila ta u-gledna mednarodna organizacija k sodelovanju pri delu, ki stremi za konsolidacijo gospodarskih in socialnih prilik delovnih množic, je naletel na trdovraten odpor nekaterih delegatov, zlasti pa delegacij ZDA in Velike Britanije. Dodali bi tudi, da so odbili resolucijo, naj se predstavniki svetovne sindikalne organizacije povabijo kot uradni gostje glavne skupščine.	, p
Delovne množice vseh svobodoljubnih dežel so dale neštete žrtve v vojni proti fašizmu. Sedaj nsoijo breme teške zapuščni-ne preteklih let. Interesi delovnih mnojic bi morali sedaj prav posebno zanimati gospodarski in socialni svet.
Delavci vseh dežel so ^globoko zainteresirani na trajnem in stalnem miru od vsega začetka stremela za tem, da se podpre med-naiodna mirovna uredite.v in sodelovanje z organizacijo Združenih narodov
Te težnje organiziranih delavcev so naletele na polno razumevanje nekaterih držav. Mnogim delegacijam v organizaciji Združenih nrodov se zdi zelo potrebno, da bi svetovna sindikalna organizacija zelo aktivno sodelovala pri delu glavne skupščine in nje-pozvala učitelje, umetnike in pisatelje, naj j
njenih laburističnih delegatov. »To stališče,« pravi izjava, »ne bo vzbudilo samo bridkega razočaranja med milijoni organiziranih delavcev... To je mogoče smatrati kot dokaz, da se vladi ne zdi potrebno nobeno nejše sodelovanje med njo in strokovnimi zvezami«.
Danes je ta izjava prav tako aktualna kot tedaj.
zum je bil podpisan 1. februarja. Podpisali eo ga zastopniki Enotnih sindikatov. Julijskih sindikatov in Združenja industrijcev.
Po tem sporazumu so bili delavci razvrščeni v razne razrede po strokah.
Stroka A vsebuje kovinarje, mizarje, gradbenike in oblačilno stroko, ki dela po meri.
Stroka B: kemična, prehranjevalna, oblačilna. serijska, proizvodnja, obdelovanje lesa (žage), rafinerije, prevozništvo.
Stroka C: industrija cementa in kamena, konzerviranje hrane, trikotaža, pralnice,.Jm* ramika.
Stroka D: tekstilna industrija.
Grafična, novinarsko tiskarska, gleda-lišna. ACEGAT in slične stroke, ki imajo poseben položaj, niso vključene v ta sporazum, ampak se bo določil njihov položaj s posebnimi kolektivnimi pogodbami, ki se bodo sklenile v teku tega meseca. Isto velja tudi za vse vrste industrije, ki niso vključene v tem sporazumu.
Minimalne moške plače v raznih industrijah so sledeče:
v Trstu, Tržiču in Miljah. Za ostale kraje naše pokrajine se zmanjšajo za 5%.
Žene in mladoletni delavci
Za žene in delavce izpod 20 let starost! se določajo minimalne plače iz minimalnih plač kot je navedeno v gornji razpredelnici z omejitvami, ki veljajo po dosedanjih mezdnih sporazumih. Žene, ki vršijo dela, ki jih po navadi opravljajo moški delavci, so tudi v plačah izenačene z moškimi.
Za akordno delo bo veljala osnovna plača, kateri se prišteje določen odstotek.
Določeno je, da mora delavec zalužiti pri akordnem delu najmanj 10% več kot pri normalnem delu. plačanem na uro.
Za uradnike, z posl en e v industriji, se bodo določili plačilni pogoji s posebnim sporazumom.
Specialist	Strok.	Dninar	Navaden
	delavec	specialist dninar	
L. 21.—	19,—	17.90	16.50
„ 20.—	18.10	17.05	15.70
„	19,-	17.30	16.20	14.90
minimalne	plače veljajo za		industrijo
prejšnji tudi
draginjsko doklado po sledeči razpredelnici: Dnevno Mesečno moški ženske moški ženske Družinski poglavarji, ki vzdržujejo 1 osebo 170.— 170.— 4420.— 4120.— Neporočeni nad 20 let Med 18-20 leti Med 16—18 leti izpod 16 let
sirijske proizvodnje ni in da, se ta pod sedanjimi pogoji ne more razviti. 6 tem nas prepričujejo šte\*lke brezposelnOT kovinarjev, raznih rokodelcev in nekvalificiranih delavcev. O stanju v trgovini in splošni gospodarski zaostalosti nas nadalje prepričuje število brezposelnih uradnikov.
Ti statistični podatki, ki nam podajajo sliko o stanju brezposelnosti, nas resno opozarjajo in silijo, da pokrene tukajšnje ljudstvo čim preje in najodločnejše vse po- željenil^ elementov. Ce bi se ne mogli spo-
iz članov Enotnih sindikatov, na čglu s tov. Radichem v upravo CRDA-e. Dolgo tu se razgovarjali z zastopniki ladjedelnice baronom Economom, A. Cosulichem in rav-natel. Morettijem. Končno so dosegli sporazum, po katerem se bo ustanovila portebna komisija. Komisija bo sestavljena iz članov tovarniškega odbora in bo odločala ali naj se epurirani elementi sprejmejo v tovarno. Ce jih sprejmejo, bodo tudi odločali, ali naj se jim zmanjšajo kvalifikacije ali nc. Ako bi se uprava tovarne in komisija tovarniškega odbora ne sporazumeli, bo spor rešil razsodnik, ki bo končno odločal o u-sodi teh delavcev.
Ko so razgovori končali, je tov. Radiih poročal delavstvu o uspehu. Zato je bilo sklenjeno, da se konča stavka, ob 16.30 uri. Tov. Radich je poudaril solidarnost vsega delavstva v odločilnih trenutkih in pozval delavce, naj vztrajajo v svoji veri, ker bodo edino tako dosegli spoštovanje isvojili pravic. Stavka se je končala pod pogojeni, da se takoj odstranijo nezaželjeni elementi. Ti morajo-priti pred komisijo, katera bo odločala o njihovi nadabjni usodi.
Obe strani sta se sporazumeli, da prevzame mešana, komisija takoj v pretres obtožbe in razne druge moralne napake neza-
trebne korake in si samo oskrbi življenski obstoj.
Razumljivo je, da se to stanje ne more in ne bo izboljšalo, dokler upravljajo to pokrajino ustanove, ki niso same žndjensko zainteresirane na Cim prejšnji ureditvi tega vprašanja. Najbolje je in bo občutilo splošne gospodarske in socialne probleme ter potrebo po procvitanju pokrajine le ljudstvo, ki biva stalno na tem ozemlju.
razumeti, lio v teh primerih razsodil dr. Levutus. Te obtožbe je treba rešiti do 15. t, m. Ta sporazum stopi v veljavo, čc se bosta z njim strinjali oba zainteresirani strani. Očiščeni elementi pa se morajo obvezati, da do 15. t. m. opoldne ne bodo prihajali na delo. Do takrat bodo proučili po-edine primere in prizadeli bodo sprejeli razsodbo komisije.
Za časa stavke smo opazili med delav-
Ljudstvo te pokrajine se tega dobro za-	f Tg° prime^Vc t0^riftva * *>li.
hiL	Tovarna pri Sv. Marku ni hotela
dati stavkajočim delavcem hrane. Položaj so rešili delavci plavžev in livnice ILVA-e. so svojim tovarišem na ramenih
veda, zato zahteva ljudsko oblast. Dovoli je bilo obljub o raznih gospodarskih in socialnih ukrepih, ljudstvo želi končno rešitve današnjega berzupnega položaja.
152.80 105.60 119.20 92.— 77.60 77.60 42.40 42,40
3970.— 2745.— 3100.— 2395.— 2020.— 2020.— 1100.— 1100.—
Prinesli
1000 obrokov brane. Ta znak solidarnosti je navdušil delasivo, ki si je dalo duška s prepevanjem partizanskili in patriotskih pesmi ter z vzklikanjem Titu, Stalinu in slovensko italijanskem bratstvu. Tudi delavstvo drugih' tovarn in krajev je l ilo popolnoma solidarno s stavkajočimi. Ako ne bi prišlo do sporazuma, bi tudi delavstvo iz Tržiča solidarno stopilo v stavko.
Draginjska doklada se računa po osem urnem dnevnem delu in se lahko tudi razdeli na tej osnovi. Za vsako uro nad osem normalnih ur dnevnega dela se ho plačala tudi določena vsota draginjske doklade. Draginjska doklada bo vračunana v polovičnem iznosu tudi pri obračunavanju novoletne nagrade in 13 plače.
Za tekstilne delavce so določene minimalne plače, ki gredo za moške delavce od 18 — do 8.75 na uro, a za ženske od 11.55 do 7.75 lir na uro.
Tudi te plače veljajo za industrije, ki se nahajajo v Trstu. Tržiču in Miljah. Za ostale kraje se plače zmanjšajo za 5%.
Veljavnost sporazuma teče od 1. februarja 1.1. in traja dokler ne bodo podpisnice sklenile novega sporazuma.
82 milijonov ha je bilo last velikih kmetov, mali kmetje pa so imeli M35,500.00 hektarjev zemlje. 350 družin malih kmetov je imelo povprečno toliko zemlje kot povprečni veleposestnik.
Pod sovjetskim sistemom imajo kolhozi na razpolago 370 milijonov ha, lo je pri-[ bližno toliko, kolikor so imeli majhni in I srednji kmetje pod carsko vlado. Sovjetski sistem je spremenil sovjetsko poljedelstvo v najbolj mehanizirano na svetu. V carski Rusiji je bilo poljedelstvo povsem primitivno Leta 1940. pa je na poljih SZ delalo pol milijona traktorjev.
Beograd (Tanjug) — «Po!itika» posveča daljši članek obnovitvenim delom v Sloveniji. List navaja poročilo dr. Mihe Kambiča, slovenskega ministra za gradnjo, ki našteva vso škodo, ki je bila prizadejana v Sloveniji.
List poroča, da je minister izjavil, da napreduje obnova zlasti v mariborskem okrožju na zelo zadovoljiv način. Grade veliko aluminijsko tovarno na Dravskem polju ter največjo elektrarno na Balkanu pri Mari- I muck je bil nepopisen in je jasno dokazal borskem otoku, ki bo v kratkem dovršena. | kako je delovno ljudstvo predano 'za svoje
VVashington (BBC) — Predsednik Tru- I ^j^njske pravice.
Sindikalni ft&Mceualei
Skoplje (Tanjug) — Državna tekstilna tovarna Vardar v Skoplju je delala preteklo leto samo s polovico celotnega števila statev, vendar pa je dosegla proizvodnjo iz leta 1939. To je bik) mogoče samo zaradi udarniškega poleta delavcev.
Ob pričetku tega leta je bil uvede« rekordni sistem, ki je dosegel povečanje proizvodnje za 25%. Delavci so akordni sistem z navdušenjem sprejeli, kajti poprej so dobivali dnevno 104 dinarje, danes pa dobivajo povprečno 157 dinarjev.
Moskva (Tass) — Izvestja objavljajo danes različne podatke in številke, ki prikazujejo življenjsko silo kolhoznega sistema in patriotizem sovjetskih kmetov. Pred oktobrsko revolucijo je bila ruska zemlja takole razdeljena: 152,500.000 ha je bilo v posesti carja, veleposestnikov in samostanov,
Delavstvo je prepričano, da je borba proti zadnjim ostankom fašizma pogoj in edino inoZui mu-in,. da sc ustvari delovnemu de-moiiratibncmu ljudstvu boljša in mirnejša bodočnost, ker je predano borbenemu, delu za boljšo bodočnost, je delovno ljudstvo vedno pripravljeno podpreti iskrene napore za doseijo končnega cilja.
Lep dokaz pravilnega razumevanja za borbo delovnega ljudstva so pokazali tudi trgovci iz okolice tovarne Sv. Marka. Ti so poslali delavstvu hrano, ki. so jo med seboj
nabrali in pripravili za delavce.	----
Ganljiv je Ml tudi primer Senice, hi je it svojih skromnih sredstev nabavila na črni borzi kruh in ga prinesla stavkajočim. Tre-
man je snoči izjavil, da se še ni bavil z vprašanjem zaposlitve v ameriških jeklarnah. Dodal je. da jeklarska industrija ni stopila v stik z vlado glede povišanja cen. Pogajanja za prekinitev stavke so na mrtvi točki. Zaradi rajanja stavke pričakujejo še ta teden ustavitev dela v vseh Fordovih tovarnah. Družba «General Motors» je odklonila pristanek na delavske zahteve. 96 tovarn ne dela.
Madrid (Radio Milano) — Prišlo je do prve velike stavke v Španiji po letu 1936. 4000 tekstilnih delavcev je za 4 dni prenehalo delati v Manseriji, kakih 50 km od Barcelone v protest proti pomanjkanju živil-	t,
Špansik listi poročajo o stavki, ki ie po španskih zakonih protizakonita.
V snak solidarnosti z delavstvom tovarne Sv. Marka so stavkali tudi delavci ladjedelnice Llogd, ILVA-e, tovarne strojev pri Sv. Andreju, tovarne OMSA-e in Sv. Soka v Miljah.	,
Rešitev lega spora pomeni za vse delovno ljudstvo zmago demokratičnih načel nad. temnimi, reakcionarnimi silami, ki bi rade. omajale odločnost demokratičnih množic. Delovno ljudstvo pa se je obogatelo z novim izkustvom, Ta primer je poleg nonetih podobnih primerov jasno pokazal, da morajo reakcionarne sile vedno znova polotiti oroi-je pred zdravim, iivljenskim razpoloženjem, najširših slojev. Enotnost, in odločnost delovnih sil ista vedno odločujoča momenta v borbi, proti vsem. razbijaškim m proliljud-skiro, poskusom. Ljudstvo si je izbralo to pol in od nje ga ne bo odvrnil nihče.
Resnica
o zadrugah vojnih oškodovancev
Da ne bi bilo nesporazumov glede Zadru- i potrebni gradbeni materijal, prevozna sred-ge vojnih oškodovancev, o kateri odgovorni stva, kuhinje itd.
upravni elementi trdijo, da so jo le slučaj-jno spoznali pred dobrim mesecem dni, smo zbrali nekaj podatkov, ki dokazujejo, da se je Zadruga že davno prej trudila, da bi bili ti elementi o njej poučeni.
4. 10. 1945
je bila Zadruga vojnih oškodovancev ustanovljena ter od takrat pravno obstoja;
25. 10. 1945.
je zadruga poslala g. polk. Bowmanu spomenico, v kateri je pojasnila, kaj_ namerava delati. V njej je tudi opisala težko stanje naših porušenih vasi s prošnjo, naj ZVU takoj priskoči na pomoč.
H—va,»	-....... ...	C naj,	17.11.1945.
sTaktivno ’uedeležujejo kuiturnega^in’ izo- i je bila vložena podobna spomenica pri gu bračevalnega dela strokovnih zvez.	....... 0
nih organov. Toda vsak tak poskus mednarodnega druženja organiziranih delavcev naleti na ostro odklonitev nekaterih delegacij.	k
Nekaj podobnega se je dogajalo v San Frančišku Voditelja britanskih strokovnih zvez Citrine in Edvards sta odkrito kritizirala v javnih izjavah stališče britanske delegacije v San Fi-ancisku, zlasti pa stališče
vernerju v Gorici.
27. 11. 1945.
je bila vložena spomenica tudi pri g. majorju Richafdsonu pri Uradu za delo v Trstu.
18. 12. 1945.
so oficirji ZVU javili ljudstvu v Mavhinjah, da bodo obnovili vas zastonj in da je treba takoj pristopiti k delu, da bodo dali za to
Vse to delo je naletelo na ogromne birokratske težave ki, so vedno ovirale stvarno delo obnovitve. Kljub temu je uspelo zastopnikom zadruge priti v osebni stik z odgovornimi elementi šele
20.12. 1945.
ter so tedaj prvič skupno razpravljali o obnovi.
Od takrat je imela zadruga že več sestankov z ZVU. Vse to pobija trditev, da so zadrugo spoznali le slučajno. Predložen je načrt in proračun za obnovo Mavhinj, in sicer za 37 hiš v skupnem proračunskem znesku -2 milijona lir, ter načrt za obnovo 20 hiš v Rihemberku v skupnem proračunskem znesku 17 milijonov lir.
Iz tega je razvidno, da trajejo stiki zadruge z ZVU že mesec in pol. Razvidno je tudi da so bili predloženi konkretni načrti druga do danes zares delala, kar pobija trditev, da zadruga noče sodelovati, in proračuni. To dokazuje obenem, da je za-
Že prej smo omenili birokratske težave. Teli težav še sedaj ni konec, marveč se pojavljajo nove. Novo težavo predstavlja sedaj čakanje uradno ugotovitev, da so bile te vasi zares požgane po naci-fašistih, kar
je bilo poudarjeno v časnikih in na sestankih. Zanima nas tudi, kaj delajo gospodje guvernerji v raznih okrajih, ko je vendar njihova dolžnost skrbeti za to, da spoznajo stanje v njim poverjenem področju. Da so Mavhinje popolnoma porušili naci-fašisti. je bilo znano pristojnemu guvernerju v Tržiču, ki je že avgusta meseca dobavljal s kamioni vodo prebivalstvu požganih Mavhinj. Avgusta meseca je torej ZVU gotovo vedela, da je vas požgana. To je vedel in videl celo vsak njihov šofer in vojak, vedelo je ljudstvo vse okolice, vedeli so končno vsi. Teda ZVU mora danes »uradno ugotoviti« to, kar je davno vsakemu znano, pa tudi "jej.
Radi bi vedeli, ali naj »uradno ugotovimo«, če smo Se zares borili, dajali svoja življenja in imetja tudi za zaveniške interese, da bi se nam končno priznale vse pravice, ki iz tega izvirajo.
Marlupol (Tass) — V Mariupolu je pričel delovati drugi ogromni plavž s kapaciteto 350 ton. Včeraj je ta visoka peč v jek lami Azovstal proizvajala prvo jeklo.
Pariz, (FP) — Zvezni odbor Splošne konfederacije dela je sprejel načrt o reorganizaciji francoske narodne banke, ki ga je pripravil zvezni institut za gospodarska proučevanja. Odbor bo poslal ta načrt ko munistični, socialistični in radikalni stranki New York (BBC — Danes opolnoči se bo v pristanišču New Y«rk ustavil ves promet. V stavko bo stopilo 3500 delavcev na vlačilcih. Pridružilo se jim bo 2000 prisaniških delavcev.
Nikar ne odvzemajte več!
Skupščina vodilnih organov Enotnih sindikatov, ki Se je sestala na svoji plenarni seji 2. februarja 1946 v ulici Monfori, je izglasovala sledečo
resolucij o :
«Da bi preprečili razvrednotenje draginj-1- Razpravljajoč o najtežjih in najnujnej- j ske doklade, ker cene življenjskim p< treb-ših problemih, ki v teh dneh težijo delav- i ščinam stalno naraščajo, saj se je d< -gia
DNEVNI RED
skupščine Pokrajinskega Izvršnega odbora in Mestnega odbora Enotnih sindikatov, Strokovnih odborov, odborov in pododborov ter tovarniških poverjenikov Enotnih sindikatov, ki se je vršila 2. februarja 1946:
draginjska doklada po delavskih zastopnikih z velikimi težavami
predlaga:
naj se na predlog sindikatov in drugih organizacij ustvarijo komisije, ki bi jih sestavljalo ljudstvo sporazumno z ZVU zaradi:
1.	stvarne kontrole nad SEPRAL-om;
2.	a) kontrole cen pri nabavi in prodaj? na debelo,
b) kontrole in določanja cen na drobno
3.	a) kontrole nad izdajanjem živilskih izkaznic,
b) ugotovitve, da se vrši delitev potrebščin v času in količini, kot je določeno v samih živilskih izkaznicah;
4.	odločne borbe proti črni borzi in špe-kulantstvu.
Sedanje omejitve potrošnje električnega ; Skupščina smatra, da more odobriti delno toka zares zmanjšujejo za en dan tedensko ! rešitev mezdnega vprašanja edino pod po-delo v raznih tovarnah Delavske množice |	da se ustvarijo omenjene ljudske
terjajo, naj se ta dan izplača iz rezervnega sklada in naj se izvajajo dosedanji pred-
stvo.
—	opozarja predvsem oblasti in prebivalstvo na tragično stanje desettisočev družin, ki so obsojene na lakoto, ker nimajo nobenih sredstev za vzdrževanje ter predlaga formalno zahtevo, naj se takoj podvzamejo in izvrše nfere, ki jih je omenil g. polk. Smuts 16. januarja in ki se nanašajo na ukinitev odpuščanja delavcev iz službe ter naj postanejo takoj izvršne tudi podpore za brezposelne delavce;
—	smatra, da bi postali skoraj vsi ničevi rezultati tržaškega sporazuma, če bi ZVU zmanjšala dajatve iz rezervnega sklada za dopolnilo plač na 66% in še to v primeru, da delavec ne doseže 40 delovnih ur na teden.
piši, ker se edino tako lahko izključi popolna izguba enega dneva tedensko. Zato zahteva, naj se spet uveljavi izplačilo dopolnila plač v znesku . 75% za vse izgubljeno delo izpod 48 ur tedensko.
institucije v najkrajšem času, zato izroča poverilnico
mestnemu odboru Enotnih sindikatov, naj pri ZVU tolmači zahteve delavstva in imenuje komisijo, sestavljeno od tehnikov, ki bi proučila vprašanje in njegovo praktično izvajanje.
Zborovanje tržiškega delavstva
Enotnost delavstva v Tržiču
Referat lov. Marina Solteria
Tovariši delavci iz Tržiča so imeli 30. januarja veliko delavsko zborovanje. Prisotna sta bila tudi predstavnika Pokrajinskega odbora Enotnih sindikatov tov. Marino So-lieri in tov. Ivan Bukovec-Vojmir.
Bilo je navzočih okoli 6000 delavcev včlanjenih v Enotnih sindikatih.
Ob pričetku zborovanja je pozdravil delavce in zastopnike tov. Černigoj, predsednik Enotnih sindikatov za Tržič, Prebral je navzočim letak, ki so ga širili Julijski sindikati in v katerem obrekujejo Enotne sindikate in njihove funkcionarje. Tov. Černigoj je takoj poudaril, da so bili vsi funkcionarji Enotnih sindikatov v Tržiču aktivni partizanski borci, ki ne bodo nikoli dovolili, da bi se vrnilo leto 1322.
7,a njim je tov. Vojmir poročal o mezdnih pogajanjih.
Nato je govoril tov. Marino Solieri. Poudaril je razbijaško akcijo Julijskih sindikatov, ki s svojim delom koristijo reakcio-
narnim in šovinističnim italijanskim krogom. Enotni sindikati so osnovani na razredni podlagi in vključujejo demokratične elemente, ki so se borili v gozdovih ali trpeli v ječali. Enotni sindikati niso v službi slovanskega nacionalizma, kajti v njih imajo enake pravice delavci obeh narodnosti.
Tov. 'Marino je poudaril, da sindikati branijo politične svoboščine, ker se politika ne rr^ore ločiti od ekonomije. Zahtevajo ljudsko oblast, ker vidijo v njej podlago za prost razvoj demokratičnih pravic. Zato so delavci stavkali, ko je bil ukinjen slo-venski demokratični list in stavkajo tudi, ko se vračajo na delo v tovarne fašistični elementi.
Zato je tudi ljudstvo odločno nastopilo proti internacionalizaciji mesta, ker noče, da bi naši kraji postali kolonija.
Z druge strani imamo Julijske sindikate, ki so nacionalno nestrpni in hočejo nasilno vplivati na rešitev pripadnosti Trase pokra^ jine k Italiji. Enotni sindikati so pa avto-
nomna organizacija, ki bo strnjeno stopila v organizacijo tiste države, kamor bo pr! kijučena Julijska krajina po mirovnih pogodbah. Julijski sindikati se poslužujejo tudi laži, kar dokazuje tudi njihova trditev v Rimu, da imajo organiziranih v Tržiču GOOO članov. Ko so delavci pričeli vzklikati: »Kdor pripada Julijskim sindikatom, naj dvigne roko«, je ni nihče dvignil.
Cb bi prišli v Tržič tovariši iz Italijanske glavne konfederacije dela, bi se sami prepričali, kje so včlanjeni tržiški delavci.
Zborovanje jo zaključil tov. Giordano Tomašičih, bivši politični komisar brigade »Natisone«, ki je pozval delavce, naj zbirajo podpore za siromašne partizane in sirote padlih partizanov.
Socialna zaščita
O SOCIALNEM ZAVAROVANJU
Socialno zavarovanje in sindikati
Nekatere vrste zavarovanja so zelo stare. Tako je na primer zavarovanje ladij staro že več stoletij, ze pred več stoletij so se trgovci, lastniki ladij, spomnili, da bi lahko riziko pomorske plovbe porazdelili na ves svoj kolektiv. Socialno zavarovanje pa ni tako staro in delavski razred se dobro za-
Stadikalno zborovanje v Tržiču
Kmetijstvo
C fašističnem ,Xonsormo a&vavio
V vprašanju »Consorzio Agrario« se pojavljajo razne nevšečnosti, ki bi utegnile povzročiti zelo resne spore.	p
Enotni sindikati, odsek za kmetijstvo, kakor tudi Kmečka nabavljalna in prodajna zadruga z o. z. v Trstu sta vedno odstranjevala in se vedno borila proti vsem kvarnim pojavom, ki škodijo edino le našemu kmetovalcu. Pokreniii so tudi vse z edino željo, da se odstranijo vse nevšečnosti in nepravilnosti, ki bi utegnile ovirati resno delo in povzročiti resne spore.
Pred fašistično dobo, v Avstriji in kasneje v Italiji, so biii kmetje naše pokrajine organizirani v raznih kmečkih organizacijah, zadrugah itd. Kmetje te pokrajine so po večini Slovenci. (70 do 80%) Zato je umevno, da so bile njihove organizacije slovenske.
Ko je fašizem prevzel oblast, je centraliziral vse, torej tudi vse kmečke organizacije. Zato je bila v vsaki pokrajini dovoljena le ena sama poljedelska organizacija. Vse ostale slovenske organizacije so bile razpuščene, in to le zato, ker so bile slovenske in so ščitile koristi slovenskih kmetov. Fašističnim pritepencem se je zdelo samo po sebi umevno, da morejo vse te organizacije izginiti, da bi bila z gospodarskim uničenejem slovenskega kmeta raznarodovalna politika uspešnejša Razumljivo je, da je bila fašistična poljedelska organizacija pri našem človeku zasovražena. Čudi nas le, da ta ustanova še vedno živi in da je uprava v rokah tistih fašistov in nacistov, ki so bili v upravi že pod pokroviteljstvom fašistične vlade.
Njena pravila so navdahnjena po zakonu fašističnega ministrstva za poljedelstvo in gozdarstvo v Rimu, od maja 1942 — št. 566 (Minister Pareschi, fašist). Omenjeni zakon določa v čl. 11 sledeče:
Upravni odbor tvorijo: predsednik in podpredsednik, delegata ministerstva za poljedelstvo in gozdarstvo,
enega člana. ki ga imenuje fašistična zveza poljedelskih delavcev,.
en član, ki ga imenuje fašisična nacionalna zveza za kooperacijo, en član, imenovan po italijanski zvezi kmečkih zadrug,
štirje člani odbora zastopnikov p-iza letin zaintcresirancev.	,
čl. 9 odreja sledeče:
»Predsedstvo Consorzia tvorijo predsednik in podpredsednik, ki jih imenuje ministrstvo za poljedelstvo in gozdarstvo na predlog fašistične zveze poljedelcev odnosno fašistične' zveze poljelskih deiavcev.
Iz tega jasno izhaja, da je ta uprava bila resnično in povsem fašistična ter sestavljena iz izrazitih in pravovernih fašistov. Ministrstvo , za .poljedelstvo . in. gozdarstvo., ki je imenovalo predsednika, podpredsednika
enega delegata in upravne kontrolne organe, jih je prav gotovo izbiralo med osebami, ki so kot fašisti uživale popolno zaupanje in ki so jamčile, da bodo upravljale Con-sorzio v pravovernem fašističnem duhu.
Po razpadu fašizma in okupaciji Trsta s strani Nemcev je bila ta uprava razpuščena in na mesto nje je bil imenovan komisar »Beuernfuhrer« (vodja poljedelcev), dr. Co-solo. Ni nobenega suma, da ni dr. Cosolo užival popolno zaupanje nacifašistov.
Zadružništvo
Odlični uspehi Konzumne zadruge tržlških
delavcev
2i. januarja 1946. se je vršila skupščina Omeniti moramo obenem, da zadruga ni
članov Konzumne zadruge tržlških delavcev v Tržiču. Bilo je prisotnih lepo število članov, ki so vsi živahno posegali v diskusijo in dokazali, da se živo zanimajo za svojo trgovino, oziroma za zadrugo. Vsi se v polni meri zavedajo, da so lastniki in enako odgovorni ter da morajo zato tudi prispevati z delom vsak po svojih močeh in sposob-nostih.
Uspehi zadruge so rezultat te zavednosti in agilnosti vseh članov. Zadruga je bila ustanovljena 11. avgusta 1945. ter je pričela svoje delovanje z devetimi člani, ki so podpisali vsak po en delež 1.000 lir. Ustvaril se je na ta način začetni kapital 9.000 lir. Vsakemu je bilo dobro znano, kaj pomeni ta vsota v današnjih časih in pri današnjih cenah. To je vrednost ene vreče moke! In vendar so tržiški delavci dokazali, da se tudi s tako malenkostno vsoto dosežejo v najkrajšem času najboljši rezultati, če je le razvit pri članih zadružniški duh. To pa posebno velja v naših krajih, kjer zadruge nimajo tiste podpore, ki bi jo uživale pod pogoji ljudske oblasti.
Dva meseca in pol po ustanovitvi je zadruga štela že 716 članov, mesec dni kasneje 2.509 članov, nadaljni mesec, oziroma ob koncu preteklega leta 3.403 člane, a danes jeh šteje 3.661. Današnji kapital zadruge znaša 1,878.500 lir.
Ta/ zadruga zdaj čvrsto stoji na svojih nogah, njeni člani so pa že zaščiteni pred vsemi izkoriščevalci. Zadruga ima že dva lokala in si je te dni priskrbela tretjega za prodajo goriva.
Tudi v samem denarnem prometu je razvidno udarniško zadružno navdušenje trži-ških delavcev. Ves razpoložljivi denar so vedno izkoriščali za nabavljanje in prodajo raznih potrebščin. Naravnost mrzlično delO'
Zato je umevno, da je omenjeni gospod j vanje te zadruge je razvidno iz sledeče raz-
/....... :..	s\l... n n r,i i n nVtn^nl ]rnr- pr6d6lniC6 PVOdaUega l)laga:
za časa jugoslovan^ce okupacije zbežal, ker se je verjetno čutil krvega. Na njegovo mesto je bil postavljen za komisarja Slovenec Božidar Kosmina.
Sedaj se organizacija nahaja pod ZVU. Čl. 3 zavezniškega ukaza št. 46., ki se nanaša na »Consorzio Agrario«, določa, da bo odbor vsakega »Consorzia Agraria« sklical v roku 15 dni glavno skupščino, da bi izvolil upravni odbor, kakor določa omenjeni člen.
Iz tega sledi, da je poverjena organizacija »Consorzijev« pod kontrolo ZVU istim fašistom in nacistom, ki so bili v upravi že pod pokroviteljstvom fašistične vlade.
Ne more držati noben izgovor, da so ti elementi izpolnili osebne pole za epuracij-sko komisijo, katera jih je priznala za nedolžne. Verjetno, da oni ne odgovarjajo za kak določen zločin, vendar je res in izven vsake diskusije, da so bili vodeči fašisti, navdahnjeni s fašistično ideologijo in misel nostjo ter da so vodili »Consorzio Agrario« v imenu fašistične vlade, po njenih navodilih, v njenem duhu in metodah ter s polnim zaupanjem.
Otvoritev delavskega doma v Ilirski Bistrici
V nedeljo 13 p. m. je bila v Ilirski Bistrici svečana otvoritev delavskega doma. Svečanost je pričela z govorom tov. Valenčiča, ki je orisal pomen te otvorve za splošni razvoj delovnega ljudstva. Po njegovih izvajanjih pa so vsi navzoči zap di pesem «Naprej zastava slave». delavski moški zbor pa pesem «Mi vstajamo».
Ostali govorniki so v imenu raznih usta. nov in društev izrazili delavstvu svoje čestitke. k njegovim uspehom. Tov. R. Žnidaršič, predsednik strokovnega sveta, pa je pozdravil navzoče. v 'imenu ESZDN-a.
Sledile so razne recitacijske in pevske točke.
S , te slovesnosti so odposlali tudi nekaj resolucij, in sicer: mednarodni kontrolni komisiji, ustavodajni skupščini v Beograd in tov. Kardelju.
1.	decembra
20.	decembra 31. decembra
21.	januarja
3.460,— lir 53.296— lir 102.173— lir 115.235— lir
sklenila nobenega posojila, da ni nikogar zaprosila za pomoč, da se je oslanjala le na članske deleže, ki jih je vestno in previdno uporabljala.
Vedno nam je bilo znano, da so bili tržiški delavci med najzrelejšimi, če že ne najzrelejši. V vsakem pogledu so bili do danes prvi. Njihova sindikalna organizacija je dosegla uspehe, ki jih še niša dosegle druge delavske družine. Tovariši iz Tržiča naj nam bodo v vzgled.
Naš list, glasilo sindikalnega gibanja Enotnih sindikatov, jim čestita ter jim kliče: »Odločno naprej po tej poti, tovariš! Tržičani, pa ne boste zgrešili končnega cilja!«
O zadružnem delovanju
V Trstu in v tržaškem okrožju se opaža velika razgibanost na zadružnem polju. Povsod se vrše na množičnih sestankih predavanja o zadružništvu. Mnogo obravnavajo tudi o aktualnih vprašanjih, ki se tičejo poedinih krajev.
Snujejo se nove zadruge in polagajo se novi temelji za zadruge. Zelo sodelujejo z zadrugarji tudi sindikalni aktivisti. Povezanost med sindikati in zadrugami je vedno večja.
Pred kratkim se je osnovala na Nabrežini zadruga »Prosvetni dom«, Delavsko kmetijsko društvo v Saležu, Konzumna zadruga v Trstu, Gospodarsko društvo v Jam-Ijah, Tržaška nabavljalna zadruga v Trstu in Ljudska konzumna zadruga na Opčinah.
Dne 3. t. m. se je vršilo veliko zborovanje v Sežani. Na tem sestanku so razpravljali o vseh potrebnih ukrepih in pripravah za bodočo Okrajno nabavljalno in prodajno zadrugo z ustanovitvijo poslovalnice Tržaške kmetijske nabavne zadruge za sežanski okraj.
Vsi zadružni sestanki so zelo dobro obiskani, obiskovalci pa kažejo mnogo zanimanja za zadružništvo.
veda, da je prišle do svojega zavarovanja šele takrat, ko je prišel do razredne zavesti. Borba proti kapitalizmu za zboljšanje živ-Ijenskih prilik je prinesla tudi to pridobitev. Riziko pri delu naj bo razdeljen med vse delavec in delovno ljudstvo naj si samo upravlja to svoje zavarovanje. Poglavje o nastanku in razvoju socialnega zavarovanja je tako zanimivo, da bomo posvetili temu vprašanju poseben članek.
Prve delavske zavarovalnice — bolniške Magajne — so imele nalogo, da v prvi vrsti nudijo članom denarno pomoč v primeru bolezni. V drugi vrsti šele so polagale važnost na zdravniško pomoč. Od takrat se je marsikaj spremenilo. Zdravniška pomoč se je med tem tudi organizirala. Ustanovili so se ambulatoriji, sanatoriji, zdravilišča itd. V drugi fazi se torej poleg denarne podpore polaga važnost tudi na ždravljenje obolelega elana. Ne misli pa se še mnogo na preventivno zdravljenje, to je na zdravljenje, ki bi že vnaprej preprečilo, da bi član obolel. Preventivno zdravljenje pa je še v .povojih. Novo socialno zavarovanje bo moralo tu izvršiti pionirsko delo. Kakor hitro postane mladinec vajenec, se bo treba zavzeti zanj. Zdravniki bodo morali preiskati, za kateri poklic je vajenec najbolj sposoben. Ce je nagnjen h kaknišni bolezni, ga bo treba prej ozdraviti. Vse vajence bo treba — dokler ne dorastejo v zdrave in močne delavce — stalno zdravniško nadzorovati. Tako bomo dobili rod, ki bo zdrav in sposoben za delo. Druga taka naloga preventivne medicine je, da primemo zaščiti delavce v poklicih, ki so zdravju škodljivi, da pomaga nosečim materam zato, da bodo one in njih otroci zdravi, da odpravlja v tovarni vse, kar je škodljivo za zdravje itd. Novo zavarovanje ima torej trojno nalogo:
1.	da skuša preprečiti nastanek bolezni (.preventivno skrbstvo),
2.	da zdravi obolelega zavarovanca,
3.	da nudi denarno odškodnino oškodovanemu zavarovancu.
V.
Organizacija socialnega zavarovanja v Jugoslaviji
2e januarja 1945, ko je še velik diel Jugoslavije trpel pod okupatorjevim terorjem, se je v svobodnem Beogradu vršila konferenca delegatov združenega strokovnega gibanja delavcev in nameščencev Jugoslavije, ki je v svoji resoluciji stavila tudi zahteve, da se zdrUiijo v eno ustanovo vse dotedanje ustanove za socialno zavarovanje in da se v novi ustavi izvede natelo delavske samouprave.
Tem povsem upravičenim zahtevam delovnega ljudstva je AVNOJ ugodil in izdal
4.	5. 1945 »Zakon o izvajanju socialnega zavarovanja!. V tem zakonu je določeno:
1. da se združijo v eno zavarovalnico vse desetine zavodov in blagajn predvojne Jugoslavije;
2, naj delovno ljudstvo samq upravlja te ogromne ustanove.
To je bil velik uspeh delovnega ljudstva.
V stari Jugoslaviji so imele reakcionarn* vlade interes, da je bil delavski razred tud! na polju socialnega zavarovanja razcepljen in da so tako vrinile v te razne zavarovalnice za ravnatelje, sefzdravnike itd. svoja pristaše. Interes nove ljudske oblasti pa je, da je delavski razred tudi tukaj združen in enoten, cim več je zavarovancev v kaki ustanovi, tem večja bo moč te ustanove, tem lažje bo nudila članom vse potrebno in ne bo izigravala stanu proti stanu s tem, da bo nudila enemu stanu več, drugemu manj.
Reakcionarne vlade so vedno skušale preprečiti, da bi delovno ljudstvo samo upravljalo svoje zavarovanje. V stari Jugoslaviji je tudi obstojalo socialno zavarovanje in po predpisih bi morali vsi zavarovani člani sami voliti upravne odbore. Vrsta reakcionarnih vlad pa je preprečevala ta volitve in je imenovala le svoje pristaše v upravo. Zakon AVNO.I-a je napravil temu konec- in delovno ljudstvo bo končno vzelo v svoje roke upravo tega svojega zavarovanja, tega premoženja, ki je bilo vedno negova last.
Za vso državo je ustanovljen Osrednji zavod za socialno zavarovanje v Zagrebu (OZSZ). Vsaka federalna republika pa ima svoj Federalni zavod za socialno zavarovanje (FZSZ). Federalni zavodi so zopet razdeljeni na podružnice.
Podružnice, federalne zavode ih osrednji zavod, bo upravljalo delovno ljudstvo po svojih zaupnikih.
Zavarovanje za brezposelnost je ločeno. Vodijo ga borze dela, ki jih bodo ravno tako upravljali. (Prispevke za to zavarovanje pa pobira iz praktičnih razlogov socialno zavarovanje).
Socialno zavarovanje izplačuje tudi doklade za otroke — enako za vse delavce in nameščence.	(se nadaljuje)
Tekmujte
z dopisovanjem /
FRUNZE — Med vojno so kirgiški geologi izvrjili nekaj izredno važnih odkritij, med njimi odkrtje vzhodno ferganskega premogovnega bazena, k je največje pre-mogovno področje v osrednji Aziji z veli* kimi zalogami premoga vseh vrst
O
LONDON — Reuter je izvedel iz San tiaga de Chile, da je čilska konfederacija dela sklenila spremeniti delno stavko po-čenši s ponedeljkom v splošno stavko, ker vlada ni rešila vprašanj, zaradi katerih je 30. januarja nastala stavka.	■ '
O
LONDON — Glavna skupščina Združenih narodov je danes sklenila, da bo prepustila vprašanje pripustitve predstavnikov svetovne sindikalne federacije k skupščini, komisi-ji za politična in varnostna vprašanja.
O telesni vzgoji
FINALNE TEKME
Športno društvo Škedenj -
Tovarna strojev 3-0
Nedeljsko srečanje med športnim društvom Škedenj in Tovarno strojev je končalo z rezultatom 3 : 0. Tekma se je odigrala na igrišču C. R. D. A.
Obe moštvi sta se zavedali važnosti nedeljskega srečanja in sta vložili vse svoje znanje in voljo v igro, da bi izvojevali zmago za svoje barve.
Prvi polčas je končal neodločeno. Šele v drugem polčasu je uspelo društvu Škedenj izvojevati zmago. Tovarna strojev je igrala na polju dokaj lepo, pred vrati pa je vedno odpovedala. Manjka jim realizator’, ki bi v kazenskem prostoru znal streljati. Mnogo bolj odločna je bila v tem oziru igra Ške-denjcev, ki so se mnogo bolje znašli v kazenskem prostoru.
Odgovorni urednik: Albin ZABRIC.
Nabrežina - Opčina 2-0
Ta tekma se je odigrala na igrišču Nabrežine. Tudi ta tekma je končala v prvem polčasu neodločeno. Šele v drugem polčasu se je Nabrežina, zbrala in dosegla končni rezultat 2:0.
Tabela tekmovanja izgleda po nedeljskem tekmovanju kot sledi:
1	Z
2	1
Sindikalno življenje cone B
N ZG DG PG T Škedenj	2	11—523
Nabrežina	11	—	—	2	0	2
Tovarna strojev	2	1	—	T	5	4	2
Opčine	3 —	1	2	3	9	1
(Oznake v tabeli pomenijo: I = igrane; Z — zmage; N = neodločene; ZG — zgubljene: DG = dobljeni goli; PG = prejeti goli; T = točke.)
Širite naš list
Takoj po osvoboditvi se je začelo zelo živahno razvijati sindikalno gibanje v coni B, in to na področju Goriškega okrožja v Idriji in Ajdovščini. V teh dveh središčih so bili izvoljeni pripravljalni odbori Enotnih sindikatov že ob koncu maja. Prva podružnica je bila ustanovljena pri rudniku živega srebra v Idriji na ustanovnem občnem zboru 29. junija 1945. Posebno dobro je delovalo Goriško okrožje, kjer so sindikati aktivno sodelovali z množičnimi organizacijami in ljudsko oblastjo. Ker ima cona B manj industrije, posebno z ozirom na razdeljeno Tržaško okrožje med cono A in B, ima tudi svoje posebnosti v primeri z razvito industrijo v coni A. Po razdelitvi pokrajine v dve coni je bilo potrebno tudi ustvariti poseben Izvršni odbor Enotnih sindikatov za cono B. To se je izvršilo 9. avgusta 1945 v Št. Petru na Krasu. V odbor so bili izbrani 4 Slovenci in 3 Italijhni. Ustvaritev takega odbora je bila nujna, ker delujejo Enotni sindikati v dveh conah v popolnoma drugačnih razmerah. V coni B uživajo sindikati podporo oblasti, v coni A pa je ne uživajo, marveč se šele borijo za to pravico. Naloge Enotnih sindikatov v coni B so konstruktivne prirode ter že prispevajo k obnovi. Ljudstvo popolnoma razume naloge Enotnih sindikatov in jih podpira razen osamljenega primera v Kopru, ko so skušali reakcionarni elementi ovirati ljudsko oblast ob priliki emisije jugo-lire. Taki pojavi se pripetijo le tam, kjer neodgovorni elementi niso sodelovali v narodno osvobodilni borbi, kjer niso sami gradili ljudske oblasti in je ne znajo čuvati in spoštovati.
V oktobru je izšla uredba o plačah delavcev in nameščencev z veljavnostjo od 1. julija in z odplačilom zaostankov od julija naprej. Urejeno je tudi socialno zava-rovanje. V primeru bolezni že dobijo vsi
", i -	•	-	-'V.	" v	-
delavci in nameščenci izplačane družinske doklade in hranarino. Poslovalnice za po. sredovanje dela so v razvoju.
UDARNIŠKO DELO
Medtem ko je v coni A veliko število brezposelnih delavcev in nameščencev, je v coni B udarništvo v polnem razmahu. V udarništvu so se najbolj izkazali idrijski rudarji. Napravili so brezplačno 3 -apnenice s 1000 stoti apna in pripravili 1000 m3 drv za mestne reveže in upokojence. Priredili so dve udarniški nedelji pri košnji na kmetih in na ta način pripravili 150 stotov sena, ter tako z delom učvrstili bratstvo med industrijskimi in kmečkimi delavci. Zbrali so tudi 420 ton starega železa, pospravili so več ruševin in udarniško izvršili razna popravila v rudniku in na stavbah s 50% prihranka na času. Poklonili so ves dohodek nedeljskega udarniškega dela raznim socialnim in prosvetnim ustanovam in s tem tudi znatno zvišali proizvodnjo. Samo za so. cialne in prosvetne ustanove so izdali iz dohodkov udarniškega dela nad pol mili. jona lir.
Tudi delavci iz Ilirske Bistrice so se izkazali vredni svojih idrijskih in jugoslovanskih bratov. V eni udarniški nedelji so rudarji pripravili 60 ton premoga, lesni delavci pa so pripravili 10 voz drv za mestne reveže.
V Ajdovščini je napravilo 30 delavcev 150 udarniških ur pri izdelavi stanovanjskih barak za pogorelce.
Delavci iz Ilirske Bistrice, št. Petra na Krasu in Postojne so tudi zbrati znatne vsote denarja iz udarniškega dela v socialne in kulturne namene.
Jasno je, da je proizvodnja na vseh sektorjih dela, tam, kjer ljudstvo uživa podporo oblasti in si samo neovirano gradi boljšo bodočnost, vsak dan večja. Posebno mo-
Namesto ukinjenih radijskih predavani
Naša žena in sindikati
Družabni položaj žene je preživel tekom zgodovine človeštva mnogo razvojnih stopenj, mnogo sprememb. Ves ta, razvoj pa je bil nujno povezan s splošnim razvojem druZbe. Zato ni slučaj, ampak nujna posledica, da 'si je Zena z zmago ljudske demokracije — v kateri se odraža vedno samo ljudska volja — priborila enakopravnost. Postala je povsem enakopraven član delovne skupnosti.
V deželah z ljudsko demokracijo se je položaj žene v družbi, v skupnosti pravilno uredil, zadobil je zdravo osnovo. Drugod pa se še vedno — več ali manj —- pojavljajo pomisleki proti popolni ženski e-nakopravnosti. Prigovori so najrazličnejši. ♦Najmočnejši dokazi* nasprotnikov ženske enakopravnosti, so tisti, ki se oslanjajo na trditev, da žena nima z moškim enakovrednih umskih in telesnih sposobnosti.
Imamo tudi take ljudi, ki sicer zagovarjajo neke vrste enakopravnosti in jo na. zivajo emancipacijo. To njihovo zagovarjanje pa je zgolj formalnega značaja ali pa jo nepopolno, skratka malomeščansko pojmovano.
Razumljivo je, da tako stališče mora ža-
Interesi sodobne družbe in njenega pravilnega, prirodnega razvoja, zahtevajo, da se v vprašanju stališča žene v delovni skup. nosti izvede konkretna, življenjska rešitev. Staro prakso moramo odpraviti in se boriti proti njej z vso iskrenostjo in odločnostjo. Družba potrebuje zdravih delovnih sil na vseh področjih javnega in gospodarskega življenja, ne oziraje se na to, ali gre pri tem rt moške* ali ženske.
Pod moderno družbo razumevamo delovno skupnost, ki ustvarja vse potrebne pogoje za splošno družbeno blagostanje, ki je nujno za mirno, sigurno življenje. Pri tem so zainteresirani najširši delovni sloji vseh narodnosti in obeh spolov.
Sindikati so organizacije tega delovnega ljudstva in ga vključujejo v vrste svojega članstva. Razume se, da se te organizacijo borijo proti izkoriščevanju vseh vrst in načinov. Pri tej borbi vprašanje spola ne more in ne sme igrati nobene vloge. Vsak poedinec mora biti polnopravno zaščiten pred vsakovrstnim izkoriščanjem. Vsakemu poedincu, ponovno poudarim ne ozira,-ie se na spol. moramo nuditi enake možnosti kulturnega in splošnega življenjske-
liti pravilno vzgojeno, razgledano in um- j ga razvoja. Izhodiščna točka za to pa mora sko razvito ženo.	1 biti taka družbena ureditev, ki ne išče niti
v spolu možnosti za izkoriščanje, temveč sankcionira za vse enake pravice in dolžnosti.
Dolžnost sindikatov je, da se bore v tem Smislu in da dosledno ter z najodločnejšo vztrajnostjo zahtevajo vse pravice, ki pripadajo delovnemu ljudstvu sploh, torej tudi delovni ženi.
Boriti se morajo za vse tovarniške delavke, služkinje, dekle, uradnice, intelektualke itd., za vse one, ki nimajo pravic ali pa, ki imajo pravice le v omejenem, »malomeščanskem* smislu.
Boriti se morajo za dvig državljanske, socialne in narodne zavesti. Posvetiti morajo vzgoji značaja in splošne kulture naj-’ večjo pažnjo.
Zlasti je zaostala vzgoja značaja pri neorganizirani ženi. Pri teh je ostala vzgoja na isti stopnji, kot je bila nekdaj. Slonela je na pretirani sentimentalni, neživljenski osnovi in se ni dvignila razumsko iznad nje. Vse to je jako kvarno vplivalo na odnos žene do družbe in na njen položaj v družbi.
Zalo morajo sindikati pokreniti vse, da pravilno zainteresirajo vse delovne žene. Vključili jih morajo masovno v svoje organizacije. Vključiti moramo žene v praktično delo, kajti le na ta način bodo uspele žene dojeti vso veličino vrednosti in u-stvarjalne sposobnosti dela sploh. Jasno moramo prikazati vsem brez razlike one kvarne posledice za družbo, ki izvirajo iz nezdravega mišljenja o privilegijih poedin-
cev, poedinih grup. razredov ali pa enega ali drugega spola.
Konstrutivno delo, katero jnora bili enako upoštevano vsem, tudi ženam, mora biti za vsakega poedinca življenska potreba in nujnost. Tudi žena se mora v polni meri zavedati vse lepote in veličine dela, ustvarjalnega dela, dela za skupnost.
Z delom se bo žena gospodarsko osamosvojila, postala bo neodvisna, samostojna. Za to svojo neodvisnost se mora žena boriti v okviru sindikalnih organizacij, kjer bo v primeru potrebe najlaže našla popolno razumevanje za svoje težnje in potrebe. Sindikalne organizacije ji bodo lahko nudile vso materialno in moralno pomoč v njeni borbi proti zastarelim, neživljenjskim načelom.
V sindikalnih organizacijah bo dobila žena, predvsem delavka in uradnica, potrebno izobrazbo. V sindikatih se bo žena-de-lavka vzgajala. Zajela bo s časom vso veličino duha novega Človeka. V sindikatih se bo žena vzgojila v tem smislu, da bo pravilno razumela njen novi, pravilni odnos do dela. Vzgojila se bo tako, da bo razumela tudi vse liste razloge, ki nam vsem narekujejo, da pospešujemo in dvigamo proizvodnjo v interesu ljudske skupnosti.
Mnogo je skritih sposobnosti v ženah. Kakšne so v svoji ustvarjalni sili in za katere panoge javnega . in gospodarskega udejstvovanja so najprikiadnejše, bomo u-legnili ugotoviti, ko se bodo te sposobnosti
sprostile pri delu. Pri konstruktivnem delu bomo odkrivali in spoznavali njih sposobnosti. Družba sama pa bo pridobila novih virov, novih sil, ki bodo prispevale k splošni graditvi človeške družbe k napredku.
Ogromno napornega dela nas še čaka na tem polju. Na tem mestu ne moremo dovolj izčrpno osvetliti vseh momentov. Žene same, ki se nahajajo v vrtincu delovnega procesa, čutijo vso trdoto krivic in potreb vsakdanjosti. Zato morajo predvsem one same prispevati z delom k izboljšanju svojega položaja in k pravilni afermaeiji pojma ženske enakopravnosti.
Naše delovne žene, Slovenke, Italijanke ali Hrvatice, bodo vedno naletele na polno razumevanje za svoje napore in na vso
ramo poudariti, da so idrijski rudarji že dosegli 100% predvojne proizvodnje. Ravno tako so se izkazali tudi delavci pri lesni industriji na žagah v Ilirski Bistrici, B«lj-skem pri Postojni in v Ajdovščini. V Belj-skem pri Postojni so tudi brezplačno zrezali 100 kubičnih metrov lesa za pogorelce. Povsod dajejo delavci predloge za zboljšanje in dvig proizvodnje ter za štednjo surovin,
KULTURNO PROSVETNO DELO
Tudi na kulturno prosvetnem delu se o-paža znaten napredek. Delavci v Izoli imajo svojo godbo in vajeniški tečaj, kj ga obiskuje okrog 200 vajencev raznih poklicev in strok. Rudarji v Idriji so tudi ustanovili svojo rudarsko godbo in pevski zbor z okoli 60 člani. Delavci v Ilirski Bistrici imajo tudi svoj pevski zbor. Razen tega sodeluje nad 50% organiziranih članov v raznih kulturno prosvetnih društvih.
ZADRUŽNO DELOVANJE
Delavci imajo skoraj povsod po Istri de-iavske zadruge. Zadruge v Idriji, Tolminu, Ajdovščini in Ilirski Bistrici uživajo povsod podporo sindikatov ter se njihovo članstvo veča vsak dan. Tam, kjer ni delavskih zadrug, se prapravljajo načrti za njihovo ustanovitev. Poudariti moramo, da se tudi kmetje zanimajo za zadružno delovanj«, ker so uvideli, da si bodo na ta način zagotovili svoje ekonomske interese bodisi kot kupci ali proizvajalci.
KMEČKI SINDIKATI
V coni B, posebno v slovenskem delu, so kmetje večinoma organizirani v sindikatih raznih strok. To so le mali kmetje, ki nimajo dovolj dohodkov, da bi lahko živeli od svoje kmetije. Poljedelski delavci so združeni le v Istri v samostojne kmečke podružnice, ker le tam še obstojajo koloni.
Delavci lesne industrije v Ajdovščini
Članstvo podružnice Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev lesne industrije Rizzatto se zaveda, da je treba hiteti z gradnjo. Primorska je porušena. Vsi delav-ci se zavedajo, da si sami gradijo nov svet, nihče ne godrnja pri delu. Primorska bo vstala lepa In ponosna, S svojimi rokami jo bodo dvignili iz ruševin okupatorskega nasilja.
Dejavci te lesne industrije so se pred 9 meseci zaskrbljeni zbrali na svoj prvi se. stanek, ki ga je sklical tov. Marko, Takrat še niso prav v.edeli, kje in kako bi začeli. Od tedaj pa se je mnogo spremenijo. Delo se je razgibalo in sedanji sestanki so živahni
.... ..._ : m polni debat. Delavstvo postaja vedno bolj
potrebno podporo pri vseh demokratsko J razgledano, tako v gospodarskem kakor tu-razpoloženih slojih in organizacijah. Naj-1 di v l,0*iti5nem oziru-uspešneje pa zamore delovna žena uspeti v borbi za dosego svojih pravic v okviru sindikalnih organizacij. S pomočjo sindikalnih organizacij bo žena dosegla vse pravice do dela, do enake plače za enako delo, do počitka, socialnega zavarovanja, državne zaščite interesov matere in otroka. Dosegla bo, da bodo nosečim ženam plačevali dopust ter potrebno nego za njo in otroka v porodnišnicah in otroških vrtcih. Z vsem tem dviga ljudska država ženo gospodarsko, politično in kulturno. Vključene v sindikalne organizacije, bodo žene najlaže uveljavile, vse svoje pravice in dosegle tisti položaj v družbi, ki jim nesporno pripada.
Ne enem izmed sestankov so sklenili, da bodo iz odpadkov lesa poskusili napraviti uporabne dele pohištva za požgane, vasi. V rekordnem času 4 dni, so z udarniškim de-lom zgradili 50 kuhinjskih stolčkov, ki so jih podarili požganim vasem Dol in Otlica. Za dijake so zbrali lepo vsoto 9.390 Ijr, za zimsko pomoč vojski pa 3.255 lir.
Delavstvo lesne industrije je obiskala 24. decembra pr. 1. tržaška delavska mladina. Delavci so jim pokazali, kako delajo in na kakšen naCin sodelujejo pri obnovi dežele. Ker je bil ta obisk na. nedeljo, so namenili delavci celotni njih zaslužek tega dne, to je 8.400 lir, otrokom padlih partizanov.	‘