'f £6 č??


TIMI revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine

kazalo

lSfifi/l

SPRETNE ROKE

Za najmlajše pionirje: čolnič iz drevesnega lubja .

Pojdimo se Indijance!.

Nogometna tekma — NAGRADNI IZDELEK . . .

Znate lepiti na platno?.

MODELARJI

O lepilih.

Akrobatski vezani model za motor od 0,8 do 1,5 ccm
Leteče krilo iz stiropora.

BIOLOGI

Opazovalni panj .

Tudi letos bomo s slikami

na tem mestu opozarjali ELEKTROTEHNIKI

na posamezne članke. To- Mehanski osciloskop.

krat podoba k članku o Transistorij : Merilni instrument za izmenične napetosti . .

sodarstvu na Slovenskem.

FOTOGRAFI

O svetlomerih

2

3

5

6

7

9

11

14

18

23

24

IZ ZNANOSTI IN TEHNIKE

Kako so izdelovali sode nekoč in kako jih izdelujejo danes ... 26

Kopernik: Sonce je središče.30

Nekaj novosti.32

SLIKA NA NASLOVNI STRANI : Načrt za izdelavo mehanskega osciloskopa

* (f.


ob prvi številki
novega letnika

Prva številka petega letnika
TIM-a je pred vami. Kot vidite,
je list obdržal dosedanjo obliko
in obseg. Žal, tudi letos še ne
bomo mogli ustreči vaši želji,
da bi namreč vsaka številka
imela priložen načrt modela v
merilu 1:1.  Takšna priloga je
predvsem zaradi velikih klišejev
zelo draga, zato bo tudi letos
načrt 1 : 1 priložen le dvema
številkama. Skrbeli pa bomo, da
bodo vsaj nekatere podrobnosti
načrtov v reviji tiskane v na¬
ravni velikosti; večje dele mo¬
delov pa boste po označenih me¬
rah lahko narisali sami.'Prepri¬
čani smo, da to ne bo pretežko.
Posamezne načrte iz TIM-a, za
katere se boste posebno zani¬
mali, bomo dali razmnožiti na
papir, občutljiv za svetlobo in
vam jih bomo na željo poslali,
vendar samo v primeru, če se
bo za določen načrt javilo več
kot 5 naročnikov. V reviji vas
bomo sproti obveščali, katere
načrte lahko damo razmnožiti
in koliko bo treba poslati za na¬
črt in za poštnino.

Zaradi višjih tiskarskih in
drugih stroškov smo žal prisi¬
ljeni nekoliko povišati naročni¬
no. Naročnina za peti letnik

znaša 12 N din, posamezna šte¬
vilka pa stane 1,20 N din. Upa¬
mo, da boste kljub malenkostni
podražitvi ostali še naprej zvesti
naročniki, saj bo 'revija letos
vsebinsko še pestrejša in boga¬
tejša. Uvedli smo dve novi rub¬
riki, namreč rubriko »Za naj¬
mlajše pionirje«, v kateri bodo
tudi mlajši učenci (od prvega
razreda dalje) našli mnogo po¬
bud in navodil za izdelavo raz¬
nih igračk, maket in drugih iz¬
delkov, ter rubriko »Za razved¬
rilo«, ki bo prinašala razne za¬
bavne igre, spretnosti, šale, na¬
loge in drugo.

V rubriki »Iz znanosti in teh¬
nike« vas bomo seznanjali z za¬
nimivostmi in novostmi iz zna¬
nosti in tehnike ter z nekateri¬
mi najpomembnejšimi osebnost¬
mi iz zgodovine znanosti. Poskr¬
beli bomo, da bo prišel kotiček
za mlade kemike letos večkrat
na vrsto. Objavili bomo tudi
nekatere izdelke, za katere ste
nam pisali.

Nagradni izdelek bo tudi letos
v vsaki številki, vendar pa mo¬
ramo način nagrajevanja neko¬
liko izpremeniti. TIM namreč ne
pride isti dan v vse kraje Slo¬
venije. Naročniki iz oddaljenih

krajev so ga večkrat dobili po¬
zneje in zato niso mogli izdelati
izdelka v istem roku kot na
primer naročnik iz Ljubljane. V
bodoče bomo pri vsakem na¬
gradnem izdelku določili rok za
prijavo izdelka in bomo izmed
prijav, ki bodo prispele v tem
roku, izžrebali nagrajenca. V tej
številki je nagradni izdelek zelo
lahek — namizni nogomet.

Na vaša pisma bomo še na¬
prej odgovarjali. Na pisma, ki
smo jih prejeli po zaključku
zadnje lanske številke, še nismo
odgovorili. Krive pa so tudi po¬
čitnice.. Pričakujte odgovore v
kratkem. Ponovno vas prosimo,
da nam ne pišete za najrazlič¬
nejše načrte, aparate, komplete
in material, ker teh stvari v
uredništvu nimamo. Obračajte
se na Mladega tehnika ali na ne¬
ko drugo bližnjo trgovino. Po¬
glejte seznam reči, ki jih ima
Mladi tehnik in ki je bil objav¬
ljen v sedmi številki. V reviji
vas bomo obveščali, kaj se dobi
novega v tej trgovini.

Vse naročnike in bralce lepo
pozdravljamo in jim želimo
mnogo uspeha v šolskem letu
1966/67.

Urednik

1

spretne

roke

za

najmiajše

pionirje

Minil je čas počitnic in z njim
brezskrbne igre in zabave na
prostem. No, tako hudo pa spet
ni. Kljub dolžnostim, ki vam jih
nalaga šola, boste še vedno našli
kako prosto popoldne ali ne¬

deljo za izlet v naravo, saj ni
lepšega kot so igre na travniku,
ob potoku ali v gozdu. V lepih
jesenskih dneh gremo radi v
gozd ne samo zaradi gob in ko¬
stanja ampak tudi zato, da uži¬
vamo njegovo lepoto, saj je
gozd v bogastvu svojih barv
prav jeseni najlepši.

Gredoč po gozdu boste našli
tudi najrazličnejše gradivo za
svoje izdelke, tako na primer
razne vrste lesa, šibe, zanimive
korenine, storže in različne dru¬
ge plodove iz katerih se da mar¬
sikaj narediti. Tokrat vam pred¬
lagamo

čolnič iz

drevesnega

lubja

Papirnatih čolničkov ste se
najbrž že naveličali, pa tudi ni¬
so dosti vredni, saj v vodi hitro

dožive »brodolom«. Iz debelega
smrekovega ali borovega lubja
lahko z žepnim nožem izrezljate
čolnič, ki bo pravemu čolnu do¬
sti bolj podoben pa tudi mnogo
trpežnejši bo. Takšno lubje je
včasih več cm debelo in se da z
lahkoto obdelovati. Dobili ga bo¬
ste na starih drevesih, najlažje
tam, kjer gozdni delavci podi¬
rajo les ali pa na žagi. Slika raz¬
ločno kaže, kako se to naredi in
ni potrebna posebna razlaga.
Svetujemo vam le, da na pri¬
mernem kosu lubja najprej za¬
črtate notranji obod, nato ga za¬
režite z nožem in lepo izdolbite
vso notranjost korita. Ko bo to
gotovo, obdelajte čoln še po zu¬
nanji strani. V klopico vsadite
primerno paličico za jambor in
pritrdite jadro, ki ste ga urezali
iz risalnega papirja.

Iz lubja lahko izrežete celo
ladjevje in priredite kar tekmo¬
vanje jadrnic (regato), seveda
če boste imeli primerno morje
— hočem reči — lužo in pa
ugoden veter.

pojdimo
se indijance

Igrati se Indijance je že stara,
a še vedno priljubljena igra.
Učinkovit Indijanec pa mora bi¬
ti primerno oblečen in oprem¬
ljen. Znano vam je, da so davni
Indijanci nosili na glavah okras¬
je iz orlovih in drugih imenit¬

nih peres. Navadnemu Indijancu
je zadoščalo nekoliko peres v
laseh, poglavarji pa so nosili ve¬
like pisane perjanice. Takšno
perjanico vidite na sliki. Dom¬
nevam, da hočete vsi biti pogla¬
varji, zato vam povem kako si

3

tako perjanico lahko sami na¬
redite in čisto nič vas ne bo
stala.

Najprej si priskrbite večji kos
valovite lepenke. Kos take le¬
penke vidite na sliki. Obstoji iz
dveh plasti papirja med kate¬
rima je vlepljena valovita plast.
Iz takšne lepenke delajo škatle
za razne aparate in za stekleno
in drugo občutljivo blago. Izre¬
žite trak valovite lepenke za
oglavje in prilepite še dva tra¬
kova, ki bosta visela na hrbet.
V luknjice sredi traka zataknite
lepa peresa od že oskubljenih
(neživih!) kokoši in petelinov.
Ako želite vzbuditi posebno ob¬
čudovanje, lahko peresa obarva¬
te z živimi barvami. (Najboljše
za to rabo so lužne barve za
les.) Na vsak način pa posli¬
kajte papirnati trak s pristnim
indijanskim ornamentom, ki si
ga kar sami izmislite.

Perjanica velikega poglavarja
je gotova. Sedaj pa še orožje.
Indijansko sekirico — reče se ji
tomahavk — izžagajte iz vezane
plošče in jo trdno pribijte na
ročaj, ki je tudi lahko iz veza¬
ne plošče ali pa uporabite pri¬
merno letev. Sekirico privežite
na ročaj še z močno vrvico, kot
vidite na sliki; pa ne zato, da
bi bolj držalo, ampak zato, ker
so tudi nekdanji Indijanci tako
pritrjevali sekire na toporišča —
oni namreč še niso poznali žeb¬
ljev. Ako vam bo starejši brat
ali prijatelj prepleskal rezilo z
aluminijevo bronzo, bo vaš to¬
mahavk zares imeniten.

Lok je bil edino strelno orož¬
je Indijancev, dokler jim beli
priseljenci niso prinesli pušk.
Lok iz leskove šibe ni kaj prida,
vendar bo kar dober za vašega
mlajšega bratca. Boljši lok nare¬
dite iz mlade jesenove šibe. Tak
lok je mnogo čvrstejši in prož¬
nejši. Se boljši bo lok iz treh
jesenovih letvic (ploščata obli¬
ka). Najdaljša letvica naj meri
približno Im, srednja 75 cm,
najkrajša pa 50 cm. Letvice se¬

stavite tako, kot kaže slika in
jih čvrsto povežite s tanko a
močno vrvico. Za tetivo je naj¬
boljša močna vrvica iz najlona.
Pri izdelavi loka naj vam po¬
maga starejši prijatelj.

Puščice naj bodo 50 do 55 cm
dolge. Naredite jih iz trstike ali
pa iz ravnih smrekovih paličic.
Uporabne so tudi ravne leskove
šibe. Da bo puščica letela ravno,
jo na koncu obtežite tako, da
nataknete na konec paličice ko¬
šček malo debelejše leskove pa¬
lice, ki ste ga prevrtali po str-
ženu. Puščica bo še lepše letela,
ako privežete na drugi konec
dva ali tri manjša kurja peresa.
(Kot vidite, je kokoš res vse¬
stransko koristna žival).

K loku spada še tul, saj je
nerodno nositi puščice kar v
roki. Naredite ga iz lepenke, ki
jo zvijete in zlepite v obliki
valja. Tudi tul poslikajte z vo¬
denimi barvami.

Zdaj vam pa prav resno po¬
vem še tole: Lahkomiselno stre¬
ljanje z lokom je lahko zelo ne¬
varno. Ne streljajte nikdar proti
ljudem in nikdar na dvorišču,
niti na ulici ali na cesti. Z lo¬
kom streljajte edino le na trav¬
niku ali v gozdu. Tam lahko
streljate tudi v tarčo. Za tarčo
uporabite veliko staro vrečo za
krompir, ki jo dobro natlačite s
senom in prislonite h kakemu
drevesu. Na vrečo naslikajte s
kakršnokoli živo barvo dva, tri
kroge. Da se bo puščica lahko
zapičila v vrečo, mora imeti ost.
Najenostavneje je, ako puščico
malo pred koncem obijete z
mehko železno ali bakreno žico,
ven moleči konec pa ošilite. Tu¬
di konec žice lahko rabi za ost.
Toda pozor! Takšne puščice
smete uporabljati le pri strelja¬
nju v vrečo, sicer nikoli in
nikjer!

D. M.

nogometna

tekma

Namizni nogomet je mogoče
igrati na več načinov, od katerih
vas bomo z nekaterimi še se¬
znanili. Za začetek vam predla¬
gamo prav preprosto igrico, ki
si jo lahko sami izdelate in ki
vam bo ob večerih ali ob dežev¬
nih dneh po delu nudila pri¬
jetno razvedrilo.

Kako jo izdelamo. Iz 5 mm
debele vezane plošče izžagajte
pravokotno ploščo 25 X 32 cm.
Na njej narišite mrežo, kakršno
kaže slika. Na označenih mestih
zabijte 15 mm dolge žebljičke
tako, da bodo gledali 10 mm iz
deske. Na rob plošče pribijte
primerno široke letvice, da vam
»nogometna žoga« ne bo uha¬
jala iz igrišča. V središču plošče
izdolbite plitvo jamico, v katero
boste pred začetkom tekme po¬
stavili kroglico. Izdelajte si še
dve lopatici, s katerima bosta
igralca »brcala« žogo po igrišču.
Za nogometno žogo bo najbolj
primerna jeklena kroglica od
starega krogličnega ležaja, ka¬
kršno lahko dobite v vsaki me¬
hanični delavnici.

Kako igramo. Vsako »nogo¬
metno moštvo« predstavlja en
sam igralec, ki se trudi, da bi
kroglico z udarci lopatice spra¬
vil v nasprotnikov gol. Tekmo
torej igrata dva igralca. Na za¬
četku tekme postavita »žogo v
jamico in s kocko izžrebata
moštvo, ki ima prvi udarec. Oba
igralca podita kroglico izmeno¬
ma vsak z enim udarcem proti
nasprotnikovemu golu.

Tekma traja dvakrat po 10
minut. Zmaga igralec, ki v tem
času »zabije« največ golov.

Sodnik ni nujno potreben, na¬
vijači pa so seveda dobrodošli.

4

nagradni izdelek

5

oz e

vse smeri, ker se platno in pa¬
pir raztezata samo v prečni
smeri, v vzdolžni pa ne. Platno
ima kot vse tkanine smer teka
vzdolž zvitka. Smer teka pri pa¬
pirju preizkusimo na ta način,
da ga v obe smeri (vzdolžno in
prečno rahlo zapognemo. V eni
smeri se papir raje zapogne.
Smer tega zgiba kaže smer teka.

2. Za lepljenje zemljevidov
uporabljamo tanko, enakomer¬
no tkano platno. Zelo pogosto
se v ta namen uporablja »kali-
ko« platno.

3. Lepimo vedno na zmočeno
in ožeto platno, ki ga je treba
pred tem napeti na podlogo (le¬
seno ploščo ipd.).

4. Zemljevide lepimo na plat¬
no vedno s škrobovim lepilom,
ki ga skuhamo iz škroba ali
moke.

znate

lepiti

na platno?

i

V mislih imamo lepljenje
zemljevidov na platno, da bi jih
tako ohranili za dalj časa. Zna¬
nih je že mnogo načinov, mi pa
se bomo omejili na tiste pri¬
mere, ki jih najpogosteje sreču¬
jemo in ki jih je mogoče izdela¬
ti doma ali v šolski delavnici. Iz
šole so nam najbolj znani zvitki
Velikih zemljevidov, ki so nalep¬

ljeni na platno, zgoraj in spodaj
pa so ojačeni z lesenimi pol¬
krožnimi letvami. Razen teh po¬
znamo še zemljevide, ki so prav
tako nalepljeni na platno, pa jih
po zgibih lahko zganemo na
manjšo velikost. V obeh prime¬
rih je zemljevid nalepljen na
platno, razlika je le v tem, da v
prvem primeru lepimo cel zem¬
ljevid, v drugem primeru pa ga
razrežemo na kose, ki jih nato
po vrsti nalepimo na platno.
Gre torej za stenske zemljevide
in zemljevide žepnega formata.

Seznanimo se najprej z neka¬
terimi osnovnimi pravili, ki ve¬
ljajo za vse primere lepljenja
na platno.

1. Oba materiala — platno
in papir morata imeti isto smer
teka. V nasprotnem primeru bi
se nalepljeni zemljevid gubal v

6

Platno odrežemo po velikosti
zemljevida in sicer po vsaki
strani nekaj cm večje. Odrezani
kos platna položimo na podlož¬
no desko in ga s svinčnikom
občrtamo po robu. Platno nato
zmočimo in ožmemo in položi¬
mo na desko. Platno se zaradi
zmočenja znatno skrči, zato ga
moramo na desko napeti in si¬
cer na prejšnjo velikost, ki smo
jo zarisali na deski. Platno na-
pnemo na desko z drobnimi žeb¬
ljički ali bucikami. V prečni
smeri napnemo platno 1 do
2 cm preko črte, ker moramo
upoštevati, da se bo za toliko
raztegnil zemljevid, ko ga bomo
z lepilom zmočili. Če želite na¬
tančno ugotoviti, za koliko se
bo zemljevid zaradi mazanja raz¬
tegnil, odrežite ozek trak zfem-
Ijevida na robu in sicer v prečni
smeri. Trak papirja nato odre¬
žite na dolžino 10 cm in ga na¬
mažite z lepilom. Ko se namaza¬
ni trak papirja popolnoma vle-
že, ga ponovno zmerite. Ugotov¬
ljeni raztezek izračunate potem
za celo širino zemljevida. S
takšno natančnostjo boste do¬

segli, da se bosta platno in pa¬
pir pri sušenju enako skrčila.
Zemljevid se potem zanesljivo
ne bo gubal in krivil.

Če smo se odločili za karto
žepnega formata, jo moramo
sedaj razrezati na kose. Razre¬
zane kose nato po vrsti mažemo
z lepilom. Namazani kos pusti¬
mo 2 do 3 minute, da se popol-
noma'vleže, nato pa ga nalepimo
na določeno mesto na platnu.
Med posameznimi kosi karte
pustimo pri nalepljanju 1 do
2 mm. Tako dobimo zgibe, po
katerih karto kasneje tudi zga¬
nemo. Karto lepimo na še vlaž¬
no platno. V enem dnevu je
tako nalepljena karta suha. Tre¬
ba je samo populiti žebljičke in
karto obrezati s platnom vred.

Za stenski zemljevid napnemo
platno na isti način. Z lepilom
namažemo nerazrezan zemljevid,
ga pustimo vležati in ga nato na¬
lepimo na platno. Posušeno kar¬
to obrežemo, zgoraj in spodaj pa
nalepimo in z žebljički pribije¬
mo polkrožni leseni letvi. Pri¬
biti je treba še vrvico za obe¬
šanje.

modelarji

o lepilih

Pri izdelavi modelov, maket
in drugih izdelkov uporabljamo
za pritrjevanje sestavnih delov
lepila. Posamezni načrti navadno
ne navajajo, kakšna lepila rabi¬
mo, zato navajamo tu nekaj po¬
datkov o lepilih in njihovi upo¬
rabi. Za dela, ki jih prinašajo
TIM-ovi načrti, rabimo manjše

7

količine kvalitetnih lepil. Od
kvalitetnih lepil pa zahtevamo,
da morajo hitro in trdno zlepiti
in dobro držati, da ne smejo
popustiti na vlagi, mrazu ali
vročini, da se dajo dobro nana¬
šati, in mazati, morajo se dovolj
hitro sušiti, ne smejo se topiti
v vodi, biti morajo brez barve,
ne smejo biti strupena ali kakor
koli drugače nevarna in ne sme¬
jo biti predraga. Zahtev je kar
veliko. Vsem tem zahtevam bolj
ali manj odgovarjajo sintetična
lepila, ki jih dobimo pod različ¬
nimi imeni.

Za lepljenje manjših izdelkov,
modelov in maket navadno upo¬
rabljamo manjše množine že
pripravljenih lepil. V večini pri¬
merov z lepilom namažemo stič¬
ne ploskve, ki jih potem stis¬
nemo ali pa vtisnemo lepilo v
špranje že sestavljenih delov
npr. pri modelarstvu. Zaradi ta¬
kega načina uporabe lepila ne
nanašamo s čopičem ali lopa¬
tico, temveč ga iztiskamo kar
neposredno iz tube (če je v
tubi), sicer pa ga nanašamo s
trsko iz posode. Opazili smo, da
je najenostavnejše, če lepilo na¬

našamo kar iz tube, ker pri tem
potrošimo najmanj lepila, naj¬
manj ga popacamo in kar je še
važno: lepilo se nam pri tem ne
suši. Večina sintetičnih lepil vse¬
buje kot topilo aceton, ta pa
hitro hlapi in lepilo se prehitro
posuši. Praktična in najbolj upo¬
rabna so lepila v tubah ali pla¬
stičnih steklenicah, ki pa so
prav zaradi tega dostikrat dra¬
ga. Če si ostala cenejša lepila
pripravimo tako, da jih nalije¬
mo v plastične stekleničke, bo
lepljenje lažje, boljše in cenejše.
Na ta način uporabljamo pred¬
vsem lepila, ki jih kupimo v
večjih količinah. Če imamo pra¬
zno stekleničko od lepila OHO-
KOL ali kako drugo manjšo
plastično stekleničko s plastič¬
nim zamaškom, npr. od variki-
ne, jo dobro očistimo in osuši¬
mo. Skozi zamašek vstavimo
medeninasto cevko od porablje¬
nega kemičnega svinčnika, ki jo
moramo preje dobro očistiti, ali
pa stekleno pipeto od kakih
kapljic (zdravil). Cevka mora
biti tesno vstavljena v zamašek,
zato izvrtamo skozi zamašek ne¬
koliko manjšo luknjico. Priprav¬
ljeno lepilo nalijemo v stekle¬
ničko, lepimo pa tako, da lepilo
iztiskamo skozi cevko, ki naj bo
dovolj dolga (od 5—10 cm), da
lahko lepimo tudi na manj do¬
stopnih mestih. Najprimernejše
tako lepilo je AGO special, ki ga
dobimo v enkilogramskih poso¬
dah v trgovinah z usnjem in
čevljarskimi potrebščinami. Sa¬
mo »AGO special« lepilo je obi¬
čajno pregosto, zato mu dolije¬
mo na 1 kg 1,5 do 2 del nitro-
razredčila in ga dobro premeša¬
mo. Lepilo je vnetljivo, zato ne
detamo z njim v bližini ognja.
Če pa uporabljamo navadno
AGO lepilo, ga razredčimo z ni-
trorazredčilom. Sintetična lepila
so še KOHEZAN, ATHEZAN,
DUOZAN in sploh vsa celulozna
lepila.

Navadno CELULOZNO lepilo
lahko naredimo sami, če imamo
gorljivo celulozo. To ugotovimo,

8

če košček celuloze prižgemo in
močno zagori. Gorljivo celulozo
raztopimo v acetonu. Če pa ce¬
luloza ne gori, se v acetonu ne
bo raztopila in z lepilom ne bo
nič!

Gorljivo celulozo dobimo na¬
vadno iz starih polomljenih
punčk, žogic za namizni tenis,
ročajev zobnih ščetk, kljuk od
dežnikov ipd. Tako celulozno
lepilo nosi trgovsko ime »MO¬
DEL« celulozno lepilo za mode¬
larje. Lepi les, papir, karton, ce¬
luloid, tkanine itd. Zalepljeni
deli se posušijo čez 10 do 15
minut, popolnoma pa so suhi
čez eno uro. Iz vrst UHU lepil
v tubah poznamo več specialnih
lepil za posebne namene in ma¬
teriale.

UHU lepilo uvažamo iz Nem¬
čije. Domače enako lepilo nosi
ime OHO. Najbolj znano je le¬
pilo za vse »UHU Alleskleber«.
Lepi fotopapir, papir, karton,
lepenko, les, balzo, celuloid, ba-
kelit, polyester, moltopren, po-
lyuretan, keramiko, porcelan,
steklo, blago, slamo, klobučevi¬
no, usnje in roževino.

Za modelarje je najbolj upo¬
raben »UHU hart«, ki lepi še ce-

bakelit, polyester, vse kovine,
keramiko, porcelan in steklo.
»UHU kontakt« lepi velike lese¬
ne ploskve, furnirje, robne let¬
vice, plošče iz umetnih mas —
melamin, ultrapas itd., mehke
penaste mase kot ipren, molto-
pen, polyuretan ter klobučevino
in usnje. »UHU col« lepi vsak
les po velikih ploskvah, npr.
furnirje. Polystirol lepimo z
»UHU plast« lepilom. Styropor
pa lahko lepimo z »UHU por«
lepilom.

Domače lepilo »OHO-KOL lil«
lepi les, papir, karton, styropor,
linolej, plošče iz plastičnih mas
itd. Uporablja se kot hladno le¬
pilo. Lahko ga nanašamo tudi
s čopičem, zlasti če lepimo večje
ploskve. Zalepljeni predmeti so
suhi v 2—3 urah. Lepilo »OHO-
KOL lil« je nestrupeno, ne gori
in je odporno proti vlagi in
vodi.

Od domačih plastičnih lepil
so za manjša dela, zlasti za mo¬
delarstvo zelo uporabna še lepi¬
la »RIVIKOL«, emulzijsko lepilo
»JUBINOL«, in lepilo »NEO-
STIK«. Neostik lepilo zelo moč¬
no drži, če zalepljeni predmet
sušimo na toploti približno 70 °C
15—20. minut (pri infra peči).

Pri uporabi kakršnih koli od
navedenih lepil pa moramo upo¬
števati naslednje: Kadar zlepi¬
mo dva dela, drži samo tisto le¬
pilo, ki je v špranji in ne v
njeni okolici. Plast lepila mora
biti tanka, da se hitro posuši.
Lepilo pa mora biti dovolj te¬
koče, da se vleze v špranje in
pore. Mokrega ali vlažnega lesa,
prav tako pa tudi prašnih ali
mastnih delov ne lepimo. Dobro
bodo držala le očiščena suha
mesta. Pa še en nasvet: Ne bo¬
dimo neučakani in nestrpni —
ne poskušajmo prekmalu ugo¬
tavljati, če je lepilo že prijelo,
ampak pustimo zalepljeni pred¬
met pri miru, da se dobro po¬
suši.

akrobatski
vezani
model
za motor
od 0,8
do 1,5

Precej mladih modelarjev je
želelo dobiti načrt za vezani
akrobatski model z motorjem
0,8 do 1,5 ccm. Danes objavlja¬
mo skico takega modela z vse¬
mi merami in oznakami mate¬
riala. Ker predpostavljam, da
ste že seznanjeni z gradnjo mo¬
delov, vam bo skica zadostovala.
Rebro krila je risano v merilu
1  :1 .

Za izdelavo potrebujemo obi¬
čajno modelarsko orodje. Model
prekrivamo s svilenim ali japon¬
skim papirjem. Najprej izdela¬
mo rebra krila. Srednji dve
rebri izdelamo iz vezanega lesa,
ostala pa iz furnirja. Nato izde¬
lamo utore, v katere vlepimo
letvice. Na šablonski deski se¬
stavimo krilo, prilepimo krivini
15, izdelamo podstavek za va-
gico 5 in ga vlepimo med rebra.
Trup izdelamo iz letvic 3X8
milimetrov in dveh nosilcev mo¬
torja 6, ki sta odmaknjena drug
od drugega za širino ohišja mo¬
torja. Če pa imamo motor, ki
ima radialno pritrditev, Cox Ba¬
be Bee in podobni, nekoliko od¬
žagamo nosilce in nanje nalepi¬
mo nosilec iz vezanega Isea. Na
to pritrdimo motor. (Glej ski¬
co B!) Sestavimo rešetko trupa
iz letvic (3 X 8 mm) 7. Trup
prekrijemo s furnirjem. Med-

9

S Uicm

tem, ko se trup suši, prekrijemo
s furnirjem še srednji del krila
pri rebrih iz vezanega lesa. Na
obdelan trup narišemo s šablo¬
no krilnega rebra obliko krila in
jo izžagamo. V to odprtino vle-
pimo krilo. Iz lipovega furnirja
2 mm izžagamo smerno 9 in
višinsko krmilo 8. Višinsko kr¬
milo je sestavljeno iz dveh de¬
dov, ki jih s trakovi svile pove¬
žemo skupaj, da se prosto gib¬
ljeta. V pritrdilo vagice 5 izvr¬
tamo luknjo za M 3 vijak, ki ga

privijemo v luknjo. Na zunanje
rebro prilepimo še vodilo vrvi¬
ce 14. Krilo sedaj prekrijemo s
papirjem. Na krmilo višinskega
repa prilepimo krmilno ročko
13, in izžagamo vagico iz ploče¬
vine. Tako izdelan model pre-'
lakiramo z nitro lakom v treh
premazih. Če imamo motor z
žarilno svečko, moramo prelaki-
rati model še z lakom, ki ga iz¬
delamo iz pleksi stekla, raztop¬
ljenega v bencolu. Vagico pritr¬
dimo na vijak z matico. Iz je¬

klene žice izdelamo krmilni drog
in priključke za žice.

Iz jeklene žice 0 1,5 mm iz¬
delamo podvozje. Kolesa kupi¬
mo ali pa izžagamo iz vezanega
lesa. Rezervoar izdelamo po ski¬
ci in vspajkamo vijak M 3, s ka¬
terim rezervoar privijemo k mo¬
delu. Pritrdimo še motor.

Težišče modela mora biti na
prvi žici. V lanski zadnji številki
je objasnjen sistem vezanih mo¬
delov. Preberite ga I

P. Burkeljc

leteče

krilo

iz

stiropora

V eni izmed lanskih številk
TIM-a je bil objavljen načrt za
letalo iz stiropora. Danes pa ob¬
javljamo na podoben način izde¬
lano leteče krilo iz stiropora.
Načrt je narisan v merilu 1 : 1
ter vam ga ni treba povečevati.
Izdelava je preprosta in hitra,
tako da ga lahko izdelamo v
enem popoldnevu. Ves potrebni
material ima na zalogi trgovina
»Mladi tehnik«.

Za izdelavo potrebujemo sle¬
deče orodje in material :

rezljačo s priborom
oster nož ali britvico
risalni pribor
indigo papir
fin raskavec

deščico za napenjanje ra-
skavca

nekaj bucik

material:
plošča stiropora
ploščico vezanega lesa
ploščico furnirja
ploščico svinca
belo lepilo
8 X 250 X 250 mm
3 X 50 X 150 mm
1 X 10X100  mm
1 X 20 X 30 mm
(OHO KOL lil, Jubinol, ipd.)

Izdelava: Najprej odmerimo
in odrežemo iz stiropora obe po¬
lovici krila 1 in 2. Ker je plošča
stiropora debela 10 mm (takega
dobimo v trgovini), jo z raskav-
cem stanjšamo na debelino
8 mm. Raskavec moramo napeti
preko deščice, da bomo lahko
čistili in odvzemali stiropor ena¬
komerno. Čistimo narahlo, ker
bi se zaradi velikega pritiska za¬
čel stiropor svaljkati. Ko smo
dobili debelino 8 mm, pričnemo
tanjšati krilo še proti obema

ožjima koncema. Debelina krila
8 mm v korenu krila mora pre¬
iti enakomerno v debelino 5 mm
na koncu krila. Nato izdelamo
profil krila, kot ga kaže načrt.
Paziti moramo, da se ne zmo¬
timo pri profiliranju, saj mo¬
rata biti obe polovici enaki kot
predmet in njegova zrcalna sli¬
ka. Tako izdelano krilo lahko
zlepimo. Ker mora imeti krilo
»V-lom«, moramo stična mesta,
kjer bo krilo zlepljeno, nekoliko
poševno obrusiti. Glej načrt!
Obe polovici na stičnih ploskvah
namažemo z lepilom, konec ene¬
ga krila privzdignemo za 20 mm,
stisnemo krili skupaj ter ju
spnemo z bucikami, da se lepilo
posuši. Medtem prerišemo trup
3 na vezano ploščo in ga izžaga¬
mo. Trup še obdelamo z raskav-
cem. Iz lipovega furnirja izre¬
žemo ploščico 4 ter jo prilepimo
k trupu na označeno mesto. Pa¬
ziti je treba, da je ploščica res

11

pravokotno prilepljena na trup.
Nekaj stiropora obrusimo na
debelino 2—3 mm in iz tako
obrušenega izrežemo višinsko
krmilo 6 ter smerno krmilo 5.
Izdelamo ju v dveh kosih. Naj¬
prej prilepimo smerni stabiliza¬
tor h krilu, nato pa še višinsko
krmilo. Vse te dele pritrdimo z
bucikami, dokler se lepilo ne
posuši. Višinsko krmilo prilepi-*
mo poševno navzgor, kot je na
načrtu, da nam stabilizira let.

Ko je lepilo suho, prilepimo
krilo na trup. Paziti moramo, da
je krilo pravokotno na trup!
Počakajmo, da se lepilo posuši,
nakar model lahko uravnote¬
žimo.

Model vržemo rahlo proti
zemlji. Če model povesi nos,
moramo prilepiti svinec zadaj
na trup. Če se pa z nosom
vzpne, prilepimo svinec spredaj.
Ako preveč zavija, moramo dvig¬
niti višinsko krmilo na oni stra¬
ni, kamor zavija. Ko smo tako
zregulirali model, ga lahko star-
tamo s pobočja.

Veliko uspeha I

biologi

opazovalni

panj

Čebela je bila že za naše pred¬
nike predmet najpogostnejših
opazovanj. Pozornost je vzbuja¬
la zlasti zaradi koristi, ki jih je
čebelar videl pri gojitvi čebel.
Te koristi so predvsem v pride¬
lanem medu, ki je odlično in
nenadomestljivo hranilo pa tudi
zdravilo. Nič manj pomemben
pa ni vosek, ki so ga v pretek¬
losti in ga še danes uporabljajo
za izdelovanje sveč. Dandanes ga
potrebuje domala sleherna in¬
dustrijska panoga. V novejšem
času, ko je biološka znanost
prodrla v skrivnosti življenja
žuželk in tudi čebel, si mnogo
obetamo še od takoimenovane-
ga mlečka. S čebeljim strupom
zdravijo tudi revmatizem.

Med krilatimi in tudi nekrila-
timi žuželkami je mnogo takih,
ki stikajo po cvetovih in iščejo
v medovnikih sladki nektar ali
medičino, saj jim je prav tako
kot čebelam glavni vir hrane.
Vendar je večina takih, ki hra¬
no nabirajo le za sproti in ne
tudi za zalogo za deževne in
zimske dni. Mnoge med njimi
so tudi samotarke ali pa žive
v tako maloštevilnih družinah,
da je njih pridelek medu pre¬
majhen in se jih ne izplača go¬
jiti. Naša čebela pa je zadružno
živeča žuželka, saj šteje družina
v dobrih pogojih lahko tudi do
80.000 čebel. Je izredno pridna,
saj jo imamo takorekoč za vzor
delavnosti. V primeri s čmrlji
in osami je mnogo manj bojevi¬
ta in zato primerna za gojenje
tudi v bližini naselij.

Čebela izleti vsak dan naj¬
manj štiridesetkrat. Pri tem
obišče do 5000 cvetov. Vselej
prinese okoli 0,04 grama nek¬
tarja. Ob lepem vremenu in
dobri paši se lahko v močnih
družinah s po 40 do 50.000 če¬
belami dvigne dnevni donos za
6—8 kg in tudi več. Nič čudne¬
ga ni, če pri takem »garanju«
kmalu opeša, saj dočaka le ma-
lokatera izmed njih več kot pet

tednov, mnogo pa jih že prej
odmre. Le v zimskem času, ko
ni pravega dela, se njihova živ¬
ljenjska doba podaljša na več
mesecev. V svojem sorazmerno
zelo kratkem življenju opravlja
čebela celo vrsto najrazličnejših
opravil. Svojo življenjsko pot
začne kot snažilka, saj mora
očistiti svojo celico, iz katere
je prilezla, nato pa še ostale v
svoji bližini. Nato poseda nad
zalego in jo greje. Čez dva dni
začne krmiti ličinke s cvetnim
prahom, ki ga meša z medom.
Po prvem tednu postane dojilja,
ko z mlečkom iz lastnih žlez kr¬
mi mlajšo zalego. Med službo
znotraj panja gradi še satje,
predeluje medičino, ki jo prina¬
šajo delavke od zunaj in jo
shranjuje, čisti panj in straži
pri odprtini — žrelu, da ne za¬
ide v panj kak nepridiprav. Ob
soparnih dneh pahlja s krili ob
žrelu in tako prezračuje notra¬
njost panja. Sčasoma se ji v
mešičku nabere strup in otrdi
želo, ki je njeno edino orožje,
ko prevzame službo delavke iz¬
ven panja. Čeprav je v notra¬
njosti panja spričo take množi¬
ne čebel pravi »Babilon«, ima
vsaka točno določeno delovno
nalogo, ki jo vestno opravlja.

^Čebelja družina je dvospolna.
Matica in čebele so ženskega,
troti pa moškega spola. Jajčece
zalega le matica. Čebele imajo
spolne organe zakrnele in zale-
gajo le v nenormalnih okolišči¬
nah. Troti so pravi zajedavci,
saj se ne lotijo nobenega dela
in živijo na račun pridnih čebel.
Zaleganje jajčec, vzgoja mlade
matice in vsa ostala dogajanja
so čebelarje že od nekdaj zani¬
mala. Opazovanje pa je bilo
omogočeno šele z uvedbo pa¬
njev s premičnim satjem. Pri
čebeljarjenju v drevesnih votli¬
nah, pletenih koših in panjih
»kranjičih« pogled v notranjost
ni bil mogoč. Opazovali so le
obnašanje čebel ob izletavanju

14

nosilec
-za sat

-podri/ca

šTropmca
'nosilec
za sat

' satnik

15

podnica

r

12

pri žrelu. Za poznavanje čebe-
Ijih navad in pravil, ki veljajo
v družini, je to premalo. Nor¬
malni potek življenja tudi mo¬
timo, če potegnemo sat iz panja.
Da bi čebel pri delu ne motili
in one ne bi slutile, da jih opa¬
zujemo, si moramo narediti ta-
koimenovani opazovalni panj.

Obod je zbit iz 3 cm debelih
in 12 cm širokih desk. Podnica
je dolga 110 cm. Na obeh kon¬
cih je na zgornji strani v dol¬
žini 10 cm poševno odskobljana.
Natančno po sredini naredimo
dva utora, ki sta medsebojno
razmaknjena za 4,5 cm. Utora
sta 3 mm široka in 4 mm glo¬
boka. Sprednja in zadnja konč¬
nica morata biti zgoraj zaradi
strehe trikotno prirezani. Od
vrha trikotnika do podnice me¬
rita končnici 62 cm. Na notranji
strani imata po sredi pribiti
5 mm debeli in 4,5 cm široki
deščici. Taka deščica mora biti
pribita tudi na zgornjo stranico
oboda in sicer zato, da se ob
njo nasloni z vsake strani šipa
(steklo). Na podnici bosta stekli
sedli v utora. Stropnica meri od
ene do druge končnice 84 cm.
Notranja velikost oboda je torej
84 X 55 cm. Šipi morata biti
natančno 4,5 cm vsaksebi. Če je
ta razdalja ie nekaj večja, na¬
pravijo čebele voščene mostičke
in že nam zastirajo popoln vpo¬
gled v notranjost. Šipe pritrdi¬
mo na straneh in zgoraj eno¬
stavno z majhnimi lesenimi za¬
gozdami. Od zunaj jih zavaruje¬
mo z dvokrilnimi vratci, ki jih
pritrdimo s francoskimi nasa¬
dili na prej sestavljen okvir.
(Zaradi preglednosti so na skici
le ena vrata in je le v desnem
zgornjem kotu narisan kotnik,
s kakršnimi učvrstimo okvir).
Zaprta vrata pritrdimo s škr-
njavci, od katerih je na vsaki
strani eden zavrtan v rob strop-
nice, drugi pa v rob podnice.
Med zaprtimi vratci in šipama,
ki naj bosta 2,5 mm debeli je

približno 2,5 cm prostora. Ta
prostor je potreben za kroženje
zraka, ko poleti obseva panj
sonce in bi se sicer preveč raz¬
grel. Zaradi boljšega zapiranja
zabijemo v vrata pod škrnjavce
podložke.

Na vrhu pribijemo streho, ki
naj ima na vseh straneh okrog
10 cm napušča. Streho prevleče¬
mo s strešno lepenko. Kot pod¬
stavek za panj zabijemo v zem¬
ljo močan kol. V višini enega
metra od tal dobro zagozdimo
v kol 5 cm debelo, 12 cm široko
in 80 cm dolgo desko. Na to
desko z vijaki pričvrstimo pod-
nico oboda.

V našem primeru so v opazo¬
valnem panju štirje sati iz na¬
vadnega AŽ panja in zunanjih
dimenzij 26 X 41 cm. (Dva sata
sta na skici vidna.) Važno je,
da ostanejo sati trdno na svo¬
jem mestu oziroma v nespreme¬
njenih razdaljah bodisi od šip,
bodisi od oboda. Da to doseže¬
mo, zabijemo na notranjih stra¬
neh oboda žičnate podstavke,
ki jih sami naredimo iz 5 mm
debele jeklene žice, ki jo dva¬
krat pravokotno upognemo, ob
upogibih pa jo zatolčemo na¬
vzgor, da nastaneta ob oglih ne¬
kaki ušesci. Razdalja med ušes-
cema, med katera se vsede let¬
vica satnika, mora biti natančno
2,5 cm. Prosta konca šiiasto
opilimo, da jih lahko zabijemo
v obod. Spodaj zabijemo štiri
podstavke (za vsak sat po dva)
le tako globoko, da je spodnja
letvica satnika, ko ga potisnemo
v ležišče, 2 cm nad podnico.
Ostale zabijamo globlje in sicer
tako, da je ob straneh in na
vrhu satnik odmaknjen od obo¬
da 8 mm. Ti prostori so čebelam
potrebni za nemoteno gibanje
in se zato te razdalje držimo.
Vsako drugo večjo ali manjšo
razdaljo bi čebele premostile
z voščenimi mostički, kar ni
zaželeno. Da spnemo osrednji
križ, ki ga sestavljajo notranje

letvice štirih satnikov, si poma¬
gamo takole: v oglu enega sat¬
nika zakovičimo dve četrtkrožni
ploščici. Vsako na drugi strani
satnika. Zakovičimo ju tako, da
sta pritrjeni v kotu, ki ga tvori¬
ta oba polmera. Ko satnike vsta¬
vimo, zavrtimo ploščici in le-ti
sedaj objameta vogale vseh šti¬
rih satnikov. (Skica a in b).

Izdelani opazovalni panj po¬
stavimo tako, da bo stranica,
kjer bomo čebele opazovali, obr¬
njena v tistem dnevnem času od
sonca. Na sončni strani bi se
šipa ob daljšem opazovanju pre¬
več razgrela in vročina bi topila
satje.

Na tak panj se bodo čebele
kmalu privadile in kaka manjša
družina bo v njem prav dobro
uspevala. Sčasoma tudi svetloba
čebel ne bo več motila in se bo-
do pred nami obnašale popol¬
noma naravno in brez panične¬
ga tekanja po satju. Čez zimo
v takem panju čebele seveda ne
smejo ostati.

Ker ima panj dvoje žrel (na
vsaki končnici eno), pustimo
odprto le eno, ob dobri paši pa
odpremo tudi drugo žrelo. Celo¬
ten panj, zlasti pa končnici, ži¬
vo prebarvamo in naš opazoval¬
ni panj se bo podal v vsak, še
tako lepo urejen vrt, zlasti pa
v šolskega. Ob njem se bo često
zbirala vsa radovedna soseščina,
ki je do tedaj vse premalo ve¬
dela o čudovito urejenem življe-'
nju čebelje družine.

Izdelka se bodo lotile zlasti
skupine učencev, čeprav bo delu
kos tudi marsikak posameznik,
saj izvedba ni zahtevna; le ne¬
koliko natančnosti je potrebno.
Tudi material za opazovalni
panj je vsem na voljo.

Mnogo uspeha — mladi čebe¬
larji !

Janez Gyorek

17

elektrotehniki

mehanski

osciloskop

Mehanski osciloskop je pri¬
prava, s katero na prav zani¬
miv način prikažemo valovanje
(osciliranje) in s tem v zvezi
valovno dolžino in amplitudo.

Ta poizkus lahko napravimo na
dva načina :

1. enostavnejše tako, da na¬
mestimo sestavne dele te pri¬
prave na mizo, ali še bolje, na
desko (ca. 40 X 50 cm) in pri¬
kažemo valovanje kar na steni
ali na projekcijskem platnu, se¬
veda v zatemnjenem prostoru
(slika 9). Pri tem znaša ampli¬
tuda ca. 10—50 cm širine in je
odvisna od oddaljenosti stene
ter od transformatorja;

2. na zaslonu iz motnega
stekla, ki je z vsemi ostalimi se¬
stavnimi deli vdelan v škatlo.
Ta prikaz lahko izvršimo podne¬
vi. Širina amplitude od nekaj
milimetrov do 3 cm je odvisna
od transformatorja.

Najprej naj razložim delova¬
nje mehanskega osciloskopa.

Žarek iz svetlobnega izvora
usmerimo skozi lečo na zrcalce
v magnetnem polju podkvaste¬
ga magneta. Okoli tega zrcalca
je navita tuljava s 50 navoji

CuL 0,2 žice (bakrena izolirana
žica, debela 0,2 mm). Zrcalo s
tuljavo mora biti pritrjeno z
dvema nateznima vzmetema in
nihati s frekvenco 50 HZ, če tu¬
ljavo priključimo na transfor¬
mator. Od zrcalca se žarek od¬
bije na eno od zrcal na zrcalni
prizmi (slika 4), od tod pa na
steno ali na zaslon, kjer opazi¬
mo, ko je vse pravilno narav¬
nano, svetlo točko. Če zavrtimo
zrcalno prizmo, se ta točka po¬
daljša v ravno svetlo črto pre¬
ko celega zaslona.

Ko priključimo transformator
(3 V, 5 V, 8 V), opazimo pri
mirujoči zrcalni prizmi, da se
je točka podaljšala v navpično
črtico, ki je na obeh koncih
svetlejša in je njena dolžina tem
večja, čim večja je napetost iz
transformatorja. Če zavrtimo
zrcalno prizmo, se ta navpična
črta spremeni v vodoravno va¬
lovanje, pri katerem je amplitu-

18

da odvisna od napetosti. (Glej
sliko 12!)

Valovno dolžino spreminja¬
mo s hitrostjo vrtenja: čim
hitrejše vrtimo zrcalno prizmo,
tem daljša je.

Opis izdelave posameznih de¬
lov :

Najvažnejši del je mehanski
osciloskop sam (v ožjem smi¬
slu), glej sl. 1. Podkvast mag¬
net 8, ki je najvažnejši sestavni
del, dobimo od kakgea starega
telefonskega induktorja. Na pod¬
stavek iz trdega lesa 4 ga pritr¬
dimo z držalom iz aluminijaste
pločevine 9 in s štirimi lesenimi
vijaki M 3 X 10. Natezno vzmet
3 navijemo na vretenu iz varil¬
ne žice 2 mm. Najbolj prikladna
za tako vzmet je struna za tam¬
burice številka 18 ali 20 ali pa
E struna za violino. Na podsta¬
vek pritrdimo z dvema lesnima
vijakoma tudi dva nosilca iz
1 mm debele aluminijaste plo¬
čevine. Na zgornjem delu vsake¬
ga nosilca pritrdimo z dvema
maticama skozi vrtino 3 mm ko¬
vinski vijak M 3 X 30. Na oba
vijaka 2 pritrdimo vzmet eno¬
stavno z navijanjem.

Okvir za tuljavo in zrcalce 7
niha v magnetnem polju pri¬
trjen z žicama CuL 0,3 5 na
natezni vzmeti. Izdelava tega
okvira je razvidna iz slike 2.
Izdelamo ga iz tenke aluminija¬
ste pločevine od škatlice za So-
lea ali Nivea kremo tako, da iz¬
režemo pravokotnik 24X44 mm
in ga potem oblikujemo kot je
to prikazano na sliki 2 v stran¬
skem risu z zaporedjem rimskih
številk 1, 11, 111, IV, V, VI.
Zrcalce pritrdimo na okvir z
dvema zavihkoma. Ves ta giba¬
joči se del mehanskega oscila¬
torja mora biti čim lažji, da
lahko sledi nihanju s frekvenco
50 HZ. Na sliki 1 ni narisana
tuljava okoli okvira, ker bi po¬
stala slika nepregledna. Okvir
izoblikujemo namreč tako, da
naredimo zgoraj in spodaj žle-
biček. Tuljavo navijemo v ta
dva žlebička. Oba konca tuljave

pa ne pritrdimo naravnost v dve
banani, ampak predhodno na
dva vijaka 10, ki ju tudi privi¬
jemo v leseni podstavek. Vezava
od tuljave do teh dveh vijakov
pa mora biti zelo elastična in
primerno lahka ter na vijake
pravilno pritrjena I

Z vijakoma M 3 X 30 (2)

lahko reguliramo položaj okvira
z zrcalom, ki mora viseti na¬
vpično in sredi magnetnega po¬
lja. Le v tem slučaju bo svetla
navpična črta na zaslonu pri
mirujoči zrcalni prizmi res nav-,
pična, ko bomo prizmo zavrteli,
pa sinusova krivulja pravilna.
Sicer bo svetla črta postrani, si¬
nusova krivulja pa zmaličena. Z

nekaj poizkusi in malo prakse
bomo znali položaj zrcala hitro
regulirati s pomočjo obeh vija¬
kov na nosilcih.

Za izdelavo zrcalne prizme si
moramo nabaviti štiri žepna zr¬
cala (po 60 S din). Ta zrcala
pa imajo na hrbtni strani ne
pretrdo prilepljeno še eno ste¬
kleno ploščo z nepotrebno sli¬
ko. Ako steklo s sliko odstra¬
nimo, je zrcalo še enkrat lažje.
Štiri taka zrcala pritrdimo na
ogrodje prizme (glej slike 3, 4
in 5). Podrobna razlaga izdela¬
ve ni potrebna, ker je razvid¬
na s teh treh slik in s kosovne¬
ga seznama. Zrcala pritrdimo
na ogrodje prizme tako, da spo-

19

daj vsak zavihek zavijemo okoli
spodnjega roba zrcala. Na zgor¬
nji strani, namreč k delu ogrod¬
ja 12, pritrdimo zrcala s pomoč¬
jo gumijastega obroča, ki ga od¬
režemo od zračnice kolesa.

Pri poizkusu lahko to prizmo
vrtimo enostavno z roko, bolje
pa je, če vgradimo elektromo-
torček Mehanotehnike. Brzino
moramo zmanjšati z jermenica-
mi Mehanotehnike, ki jih lahko
pritrdimo na os elektromotorčka
(2 mm), kakor tudi na os naše
zrcalne prizme. Zanimiva bi bila
tudi vgraditev reostata, ki ga
dobimo od kakega starega ra¬

dijskega aparata ali pa si ga sa¬
mi naredimo iz cekas žice. Z
menjavanjem brzine elektromo¬
torčka in s tem vrtenja zrcalne
prizme se namreč spreminja va¬
lovna dolžina. /

Z lečo 20 ojačimo in usmeri¬
mo svetlobni žarek. Če se odlo¬
čimo za mehanski osciloskop
enostavnejše izvedbe (slika 9) s
projekcijo sinusove krivulje na
steno ali zaslon, moramo upo¬
rabiti lečo za očala s 4 dioptri¬
jami ali pa čitalno lupo Ghetal-
dus. Leča te lupe je vgrajena v
kovinski okvir, ročaj pa je le¬
sen. Na sliki 6 je prikazana

vgraditev leče za očala (cena
600 S din). Podrobna razlaga iz¬
delave zopet ni potrebna, ker je
itak razvidna iz načrta (slika 6)
v narisu in stranskem risu, ka¬
kor tudi s kosovnega seznama.
Lego leče med svetlobnim izvo¬
rom in zrcalca med poloma
magneta moramo določiti s po¬
izkusom. Je pa bližje zrcalcu
kot pa žarnici.

Ohišje za svetlobni izvor nare¬
dimo iz primerne konservne
škatle. Vgradimo okov in malo
žarnico 25—50 W. V višini ža-
rilne nitke prebijemo 1 mm ši¬
roko ter 15 mm dolgo režo, ki
naj ima lepe, ravne robove.

Za enostavnejšo izvedbo me¬
hanskega oscilatorja so potreb¬
ni do sedaj opisani deli. Sesta¬
vimo jih na kaki deski 50 X 40
centimetrov — glej sliko 9,
kjer so navedene tudi razdalje
med posameznimi deli.

Prikaz sinusove krivulje s to
aparaturo bo v šoli ali doma za
vse gledalce prav prijetno prese¬
nečenje, pa tudi poučno bo, še
posebno, če ga podkrepimo še z
zanimivo razlago priprave in
pojava.

Če pa hočemo napraviti me¬
hanski osciloskop na 2. način,
namreč v škatli in s prikazom
sinusove krivulje na motnem
steklenem zaslonu, vidnim tudi
podnevi, si oglejmo načrt na sli¬
ke 10. Da ne bo škatla preve¬
lika, si izdelamo še en sestavni
del, namreč odbojno zrcalo (sli¬
ka 8). S tem bomo zožili raz¬
mestitev sestavnih delov in nam
bo zadostovala škatla v velikosti
30 X 35 cm.

Za odbojno zrcalo uporabimo
enako žepno zrcalo kot za zr¬
calno prizmo. Napravimo še sto¬
jalo 32 in ploščo z zavihki
30 in 31 za pritrditev na do¬
ločeno mesto.

Pri tej izvedbi pa moramo
uporabiti drugačno lečo, nam¬
reč čitalno lupo tovarne Vega
(TOS), Ljubljana, vgrajeno v
črnem plastičnem držalu. Mot¬
no steklo (ne opalno!) lahko

20

21

damo napraviti pri kakem stek¬
larju, ali pa ga izbrusimo sami.
Postopek brušenja sem opisal v
lanskoletnem TiM-u in sicer v
članku Zrcalna kamera. Pritrdi¬
mo ga s primernimi pločevina¬
stimi ploščicami na notranjo
stran škatle.

Izdelamo še škatlo (slika 12)
iz vezanih plošč ter vanjo po
načrtu (slika 10) vdelamo se¬
stavne dele. Dobro je tudi, če
napravimo pokrov.

Izvedba v škatli je za šolo
dosti prikladnejša, ker pri pri¬
kazu valovanja ni treba sestav¬
ne dele šele postavljati in jih
prilagajati drugega k drugemu,
in tudi ni potrebna zatemnitev.
Poizkus lahko hitro izvršimo. Ob
koncu naj omenim še to, da ta
izvedba mehanskega oscilatorja
še ni do kraja dognana. Možne
so še druge kombinacije in še
nadaljni sestavni deli. Namesto
navadnega transformatorja za
zvonec (3 V, 5 V, 8 V) lahko
vgradimo transformator 2—24 V
po načrtu iz učne knjige »Teh¬
nična vzgoja za 7. in 8. razred«.
S tem transformatorjem lahko
dosežemo veliko razliko v širini
amplitude sinusove krivulje.

Poizkusite — poročajte!

E. M.

kosovni seznam

1. Nosilec — aluminijasta pločevina 1—1,5 mm debeline

2. Dva vijaka M 30 X 30 s pol okroglo glavo in štiri
matice

3. Natezna vzmet — 1  pol jeklena žica 0,2—0,3 mm (ten¬
ka struna)

4. Leseni podstavek — trd les

5. Žica 0,3 CuL

6. Okvir za tuljavo in zrcalce — tenka AL pločevina

7. Zrcalce 1,5 X 1,5 cm — navadno

8. Podkvast magnet

9. Držalo podkvastega magneta — Al. pločevina 1 mm

10. Dva kovinska vijaka M 3 X 20 in štiri matice

11. Stojalo zrcalne prizme — črna pločevina 0,80 mm

12. Zgornji nosilec zrcala — bela pločevina

13. Oz zrcalne prizme — varilna žica 2 mm

14. Ploščica z ležiščem osi — črna pločevina , 0,80 mm

15. Spodnji nosilec zrcala — bela pločevina

16. Vrtina 3 mm za pritrditev stojala

17. in 18. Žepno zrcalo (4 komadi)

19. Gumijast obroč ža pritrditev zrcal k nosilcu

20. Pločevinast okvir za lečo — črna pločevina 0,80 mm

21. Kartonski okvir za lečo — prožen, mehak karton

22. Kartonski obroč za pritrditev leče (2 kom.)

23. Leča

24. Nosilec okvirjene leče — črna pločevina 0,80 mm

25. Škatla za žarnico (od konserve)

26. Okov za malo žarnico

27. Mala žarnica 25—50 W

28. Reža za žarek

29. Žepno zrcalo

30. Plošča z zavihki za pritrditev zrcal — bela pločevina

31. Zavihki

32. Držalo zrcala' — črna pločevina 0,80 mm

33. Motno steklo

34. Škatla 30 cm X 35 cm — vezana plošča

22

transistorij

nadaljevanje

merilni
instrument
za izmenične
napetosti

Merilne instrumente za isto-
smerni tok uporabimo lahko tu¬
di za merjenje izmeničnega to¬
ka, ki ga pa moramo, kakor
smo se prepričali pri izdelavi
usmernika, popreje usmeriti.
Usmernik z diodo je kaj pre¬
prost, a njegovi deli so tolikanj
neznatni, da ga lahko vgradimo

v ohišje merilnega instrumenta.
Spodnja shema prikazuje vezavo
enega najbolj enostavnih instru¬
mentov za merjenje izmenič¬
nih napetosti, tako imenovanega
»outputmetra«. Ta instrument
uporabljamo zlasti pri meritvah
izhodnih napetosti radijskih
sprejemnikov. Značilno za ta in¬
strument je, da reagira na vsak
sunek, napetosti, zato to ni po¬
trebno posebej kompenzirati.
Temu je namenjen izravnalni
kondenzator sorazmerno nizke
kapacitete.

Usmernik vsebuje tudi pred-
upor, ki varuje diodo in instru¬

ment pred previsokimi nape¬
tostmi. Instrument je vsekakor
najbolj občutljiv, če usmernik
vključimo brez predupora, toda
v tem slučaju naj napetost toka
ne bo večja od 1—2 voltov. Za
merjenje večjih napetosti pa
moramo vključiti ustrezne upo¬
re v vrednosti od 1 do 30 kiio-
ohmov.

Posebno priročni so ti instru¬
menti za meritve baterijskih in
akumulatorskih napetosti. S te¬
mi tokovnimi izvori si lahko na¬
pravimo tudi dovolj točno ska¬
lo v desetinkah volta.

-mm-

23

fotografi

o

svetlomerih

V dosedanjih sestavkih o fo¬
tografiranju smo povedali, kako
pomembna je za posnetek ekspo¬
zicija. Dali smo vam tudi nekaj
tabel, ki naj bi vam pomagale
pri določitvi pravilne osvetlitve.
Tabele so sicer dober, a vendar
ne povsem zanesljiv pripomoček.
Tudi optični svetlomeri niso do¬
sti boljši, saj je tudi pri teh do¬
ločitev osvetlitve odvisna od
naše vidne sposobnosti. Optični
svetlomer ima v posebni odpr¬
tini ploščico z vrsto številk s
prehajanjem od najbolj do naj¬
manj osvetljene. Ako naravnamo
svetlomer na tisto številko, ki
smo jo še dovolj razločno videli,
lahko na skali svetlomera razbe¬
remo ustrezne osvetlitve na raz¬
lične zaslonke.

Vse do izuma električnega
svetlomera nismo imeli popol¬
noma zanesljivega pripomočka
za določanje osvetlitve.

Električni svetlomeri so danes
že skoro popolnoma izpodrinili
optične. Res so še vedno dokaj

Eden najboljših
svetlomerov
je vsekakor
Lunasix,
ki je tako zelo
občutljiv,
da moremo
izmeriti z njim
tudi čase
po več
deset minut
ali celo eno uro

dragi, če pa pomislimo, da nam
tak svetlomer reši mnogo po¬
snetkov, ki bi bili zaradi nepra¬
vilne osvetlitve pokvarjeni, nam
bo jasno, da se nakup električ¬
nega svetlomera izplača. Poglej¬
mo, kako je zgrajen električni
svetlomer in kako ga je treba
uporabljati.

Električni svetlomer je zasno¬
van na naravnem pojavu, da
svetloba v nekih snoveh vzbudi
gibanje elektronov, tj. električni
tok. Taka snov je selen (polpre¬
vodnik na meji med kovinami
in nekovinami). Bistveni del sve¬
tlomera je tako imenovana fo¬
tocelica, tj. ploščica s silno tan¬
ko oblogo ali plastjo selena. Ako
pade na selensko plast svetloba,
se vzbude v selenu prosti elek¬
troni, ki krožijo po tanki spojni
žici preko prosojne, s tankim
slojem oksida zlata prevlečene
ploščice zopet nazaj v selen. V
ta zaključen tokokrog je vklju¬
čen občutljiv mikroampermeter,
ki meri jakost električnega toka

v milijoninkah ampera. Čim
močnejša svetloba pade na foto¬
celico, tem močnejši tok nasta¬
ne in tem večji je odklon ka¬
zalca ampermetra.

S posebnim gumbom vskladi-
mo kazalec s skalo časov in za¬
slonk na svetlomeru in že ima¬
mo čas osvetlitve za vse zaslon¬
ke pri določeni svetlobi. Zelo
preprosto, ali ne? Električni
svetlomer je občutljivejši za raz¬
like v svetlobi od človeškega
očesa, zato se nanj lahko tudi
bolj zanesemo. Pokaže nam pra¬
vilno ekspozicijo za vsako za¬
slonko in za vsako občutljivost
filma. Pred uporabo se vedno
prepričajmo, ali je naravnan na
občutljivost filma, ki ga imamo
v kameri.

Še nekaj nasvetov za uporabo
svetlomera :

Svetlomer usmerite od kame¬
re proti motivu. Merite vedno
na senco, da bodo na sliki vidne
tudi podrobnosti v sencah.

24

Ako snemate zelo kontrasten
motiv, na primer stavbe ali sku¬
pino ljudi, kjer so zelo velike
razlike med svetlobo in senco,
se lahko zgodi, da bo svetlomer
pokazal na osvetljenih delih mo¬
tiva preveliko, na neosvetljenih
pa premajhno ekspozicijo. V ta¬
kem slučaju izmerite iz bližine
svetlobe na osvetljenih in na ne¬
osvetljenih ploskvah in vzemite
srednjo ekspozicijo.

Pri snemanju pokrajine usme¬
rite svetlomer bolj proti zemlji,
ne pa proti svetlemu nebu.

Pri snemanju objektov iz bli¬
žine npr. portreta, približajte

svetlomer obrazu na približno
15 cm.

Kadar snemate proti svetlobi,
merite v obratni smeri, tj. od
motiva proti kameri.

Kadar kupujete električni
svetlomer, se prepričajte, da de¬
luje tudi v slabši svetlobi, tj.
ali se odkloni kazalec tudi pod
temnim drevjem ali v ne pre-
temni sobi. Svetlomer, ki deluje
samo zunaj v sončni svetlobi, ni
nič vreden, zato raje ne kupite
najcenejšega.

Dobri svetlomeri so tako ob¬
čutljivi, da reagirajo na močni
svetlobi že skozi majhno špra¬

njo na pokrovčku ali skozi pro¬
sojni pokrovček. Na slabši sve¬
tlobi odpremo pokrovček, da
ujamemo več svetlobe. Nekateri
svetlomeri imajo za slabšo sve¬
tlobo še dodatno fotocelico npr.
japonski »Sekonic«.

Električni svetlomer je preci¬
zen instrument. Nikar ga brez
potrebe ne odpirajte in ne izpo¬
stavljajte ga močni svetlobi, si¬
cer vam bo prekmalu opešal in
bo kazal predolge ekspozicije.
Čuvajte ga tudi pred padci in
udarci. Škoduje mu tudi tempe¬
ratura nad 50 °C.

D. M.

Tudi takšne
fotografske aparate
poznamo,

ki imajo svetlomer
že vgrajen,
ali pa so — kot tale
na desni sliki —
kar avtomatski,
tako da sami od sebe
določijo vse elemente
za posnetek

Aparat na levi ima sicer
vgrajen svetlomer, vendar ni
tako dober kot kamera
zgoraj. Vse elemente za
posnetek moramo določiti
sami — s pomočjo
vgrajenega svetlomera

25

■

IZ

znanosti

in

tehnike

kako so

izdelovali

sode

nekoč

in kako

jih

izdelujejo

danes

Takole so okoli leta 1497 čistili vinski kamen iz sodov

Ob razstavi

Tehniškega muzeja Slovenije
»Sodarstvo na Slovenskem«

Prastara potreba po shranje¬
vanju in prenašanju dragocenih
tekočin, zlasti olja, vina in vode,
je napeljalo človeka na izdelavo
sodov, ki so zamenjali prej upo¬
rabljane živalske mehove, gli¬
nasto in kamenito posodo pra¬
zgodovinskega človeka. Sodar¬
stvo torej sega daleč v pre¬
teklost.

Predhodnik današnjega soda,
je bil izdelan iz odrezanega
votlega debla, ki je bil na obeh
čelnih straneh zaprt z živalsko
kožo. Lesen sod so poznali že
v starem Egiptu, vendar pri¬
pisujejo iznajdbo soda severnim

narodom. Rimski pisatelj Plinij
(Plinius) meni, da je sod izum
prebivalcev alpskih dolin. Le¬
genda o grškem filozofu Dioge-
nu (413—323 p. n. št.) pravi,
da je Diogen v dokaz svoje
skromnosti stanoval v sodu.
Kot odlični sodarji se omenjajo
tudi Kelti, ki so baje izdelovali
sode večje od hiše in so za ma¬
zanje razpok uporabljali smolo.
Znano je tudi, da so v Švici iz¬
delovali lesene sode že v pozni
bronasti dobi. Pozneje in vse do
današnjih časov, so gradili sode
iz deščic oziroma dog, za kar je
ustvaril temelje nepoznan izu¬

mitelj že pred okoli 2000 leti.
Razpoko v naravnem sodu iz
votlega debla, je človek zadelal
z dožico, kar ga je privedlo na
misel, da je mogoče obod soda
napraviti iz ozkih deščic — dog.
Uporaba železnega orodja je
znatno pospešila razvoj sodar-
stva. Iz dog izdelani sodi, vezani
z obroči so se razširili k nam s
severa v začetku naše dobe. V
srednjem veku je vse bolj ži¬
vahna trgovina znatno vplivala
tudi na razvoj različnih obrti in
med njimi tudi na razvoj so¬
da rstva.

26

Nadaljnji razvoj trgovinske
politike v 17. in 18. stoletju, je
to obrtno dejavnost še bolj po¬
spešil. Izdelavo sodov je nada¬
lje znatno povečala in razširila
tudi doba industrializacije.

Sodarska obrt se je pri nas
najprej razvila okoli Ribnice na
Dolenjskem, v Črnem vrhu na
Notranjskem, v Češnjici v Selški
dolini in v Tacnu pri Ljubljani.
Tedaj se je začelo sodarstvo
naglo širiti, vendar v začetku še
neorganizirano.

Po vsej deželi raztreseni posa¬
mezni sodarji, kakor tudi mali
obrtniki so ob svojem napornem
delu le težko živeli. Ker niso bili
organizirani, so jih izkoriščali
razni posredovalci in prekupče¬
valci. Da bi se zaščitili pred te¬
mi izkoriščevalci, izboljšali svoj
ekonomski položaj in tudi sicer
lažje uveljavljali svoje pravice,
so se začeli sodarji nekaterih
okolišev združevati v nabavno
prodajnih zadrugah. Te zadruge
so članom nabavljale življenj¬
ske potrebščine in surovine za
delo, jim posredovale naročila
m razpečavale njihove izdelke.
Taka oblika sodarske proizvod¬
ne je bila za posameznike ce-
ne jša in je znatno prispevala k
na daijnjem razvoju in tehnični
ravni izdelkov.

Glavna surovina za izdelavo
sodov je bil in je še vedno les.
To nepogrešljivo surovino naj¬
širše uporabnosti, uporablja člo¬
vek že skozi tisočletja na vsaki
stopnji svoje kulture, zato lah¬
ko mirno trdimo, da je uporaba
in obdelava lesa stara toliko,
kolikor je staro človeštvo.

V zadnjem obdobju so se z
naglim razvojem civilizacije še

Zgoraj: Tovorna ladja na reki
Rhoni, naložena s sodi. Podoba
je iz 2. stoletja pred našim št.

Spodaj: Tacenski sodarji valijo
sod čez most pod Šmarno goro

27

posebej razvili razni obrtniški
in industrijski delovni postopki
obdelave in predelave lesa. Gle¬
de na različne načine izdelave
sodov, delimo sodarstvo na
obrtniško, polindustrijsko in in¬
dustrijsko.

Obrtniški način izdelave sodov

Prvotno so izdelovali sode v
celoti ročno. Precej pogosto, se
je začel delovni postopek že v
gozdu. Na sečišču so iz razcep¬
ljenega lesa iztesali doge in jih
sušili zložene v skladovnice ali
kope. Ostalo delo je potekalo v
delavnicah, po kleteh in zasil¬
nih prostorih, največ v obliki
hišne obrti. Sodarji so bili pr¬
votno večinoma samouki, pozne¬
je pa so to obrt opravljali izu¬
čeni sodarji, ki so za to delo že
uporabljali popolnejše orodje,
sčasoma pa tudi nekatere mizar¬
ske stroje in druge posebne so-
darske pripomočke.

Največ izdelovalnih stopenj je
vedno zahtevala doga, katere
oblike so bile različne z ozirom
na obliko in velikost (prostor¬
nino) soda. Doga je bila tesana
ali žagana deska, ki je bila na
obeh koncih konično prirezana
in navadno na notranji strani
izdolbena. Doge so krivili posa¬
mič potem, ko so jih prekuhali
v kotlu, pred sestavljanjem ali
pa že v sestavljenem sodu tako,,
da se doge od zunanje strani
stiskali in jih hkrati krivili s
kurjenjem ognja v sredini same¬
ga soda.

Istočasno so izdelovali dno irv
obroče. Prvotno so izdelovali

Zgoraj: Sodarski vajenci pred
hišo sodarja Medveda, leta 1926
v Tacnu. V sredini: Nabijanje
obroča na sod. Spodaj: Montaža
sodov v industrijski proizvodnji
Češnjica

28

Skoblanje doge za sod, ki bo lahko hranil tristo litrov tekočine

obroče iz vzdolžno cepljenih le¬
skovih palic, v novejšem času
pa zlasti za večje sode iz valja¬
nih jeklenih trakov. Ker pri se¬
stavljenem obodu soda nastane¬
jo zaradi razlik v debelinah dog
robovi, je bilo potrebno sod
znotraj in zunaj poskobljati. Te¬
mu je sledilo še končno skob¬
ljanje robov oboda in zarezova¬
nje utorov kamor so vpenjali
dna. Pred izročitvijo soda na¬
ročniku oz. uporabniku, so iz¬
merili še točno prostornino so¬
da, kar je opravil poseben urad
za kontrolo meril.

Polindustrijski način izdelave
sodov

Povečanje naročil je nareko¬
valo sodarski obrti postopno na¬
bavljanje strojne opreme in je
tako izdelava sodov postajala
delno mehanizirana. Na ta način
je sodarstvo v nekaterih prime¬
rih dobilo polindustrijski način
proizvodnje. Proizvodnja je po¬
stala tudi bolj smotrna in racio¬
nalna zaradi delitve dela. Ven¬
dar delo ni bilo strogo tipizira¬
no in omejeno na posamezne
stopnje izdelave. Vsak sodar je
bil vešč celotne izdelave soda,
zato so se lahko na posameznih
delih izmenjavali, kar je bilo
zaradi raznoterosti izdelkov več¬
krat nujno in koristno.

Primer polindustrijske izdela¬
ve sodov je pri nas »Sodarstvo
Tacen«. Prva Sodarska zadruga
v Tacnu je že leta 1908 zdru¬
žila sodarje oziroma sodarske
delavnice v okolici Tacna. Pd
ustnem izročilu je pred kakimi
tristo leti sodar Medved iz Čr¬
nega vrha nad Idrijo zanesel to
obrt v Tacen pod Šmarno goro.
Dejstvo je, da živi še danes v
Tacnu, ki je poznan prav zaradi
razvitega sodarstva, precej so-
darskih družin, ki nosijo ta pri¬
imek. Zanimivo je tudi, da so
nekoč tacenski sodarji povezo¬
vali sode v splave in jih v celih

vlakih transportirali po Savi na¬
ročnikom v vzhodne pokrajine
naše države.

Industrijski način
izdelave sodov

S povečano industrijsko pro¬
izvodnjo splošnega blaga, se je
naglo povečala tudi potreba po
tipiziranih predvsem embalažnih
sodih enakih oblik in prostor¬
nin. To je zahtevalo industrijsko
izdelavo tipiziranih sodov na te¬
kočem traku, ki se je začela v
Evropi proti koncu 19. stoletja.
Današnja proizvodnja sodov po¬
teka skoraj v celoti strojno, za
kar izdelujejo nekatere tovarne
posebne sodarske stroje.

V Sloveniji imamo dva indu¬
strijska sodarska obrata. Prvi je
v Lesnoindustrijskem podjetju
»Smreka« v Loškem potoku v
sestavu Kombinata lesne indu¬
strije v Ribnici na Dolenjskem.
Ta sodama izdeluje tipizirane
embalažne sode s 25, 50, 100
in 125 litri prostornine. Drugi
je sodarski obrat v Lesnoindu¬
strijskem kombinatu »Savinja«
v Celju. Ta izdeluje tipizirane
embalažne sode brez običajnih
dog in klasičnih oblik. Sode iz¬

deluje iz vezanih plošč in fur¬
nirjev. Tanjše plošče se uporab¬
ljajo za plašče sodov, debelejše
za dna, iz bukovih furnirjev pa
izdelujejo obroče ali pasove, ki
vežejo sod in mu dajejo potreb¬
no trdnost. Ti sodi so bili kot
novost in zaradi svoje ekono¬
mičnosti proizvodnje in praktič¬
nosti v uporabi leta 1958. na¬
grajeni s priznanjem jugoslo¬
vanskega Oskarja za embalažo.

Omeniti je treba še domači
izum industrijskega zložljivega
soda — delo tovarišev J. Blaz¬
nika in J. Prevca iz Češnjice.
Tudi ta izum je bil deležen ju¬
goslovanskega »Oskarja« za em¬
balažo. Poleg tega mu je bilo
dodeljeno tudi mednarodno pri¬
znanje z izumiteljsko diplomo
in kolajno na X. mednarodni
razstavi izumov v Bruslju.

Uporaba sodarskih izdelkov
je različna. Najbolj uporabne
vrste so embalažni sodi, trans¬
portni sodi, skladiščni ali kletni
sodi in industrijske proizvodne
kadi.

Sodarstvo je kot posebena
zvrst lesno obdelovalne panoge,
posebno pregledno predstavljeno
na samostojni razstavi »Sodar-

29

stvo na Slovenskem«, za katero
je zbral in priredil gradivo lesni
oddelek Tehniškega muzeja Slo¬
venije, kot zaključek svojih ra¬
ziskav sodarstva. Razstava je
občasnega značaja in je name¬
ščena v posebni dvorani v Teh¬
niškem muzeju Slovenije v gra¬
du Bistra pri Vrhniki, na kar
posebno opozarjamo mladino in
šolska vodstva.

M. Mehora

kopernik:

sonce

je

središče

Danes ve vsak šolarček, da je
Sonce središče našega sončnega
sistema in da Zemlja z ostalimi
planeti vred kroži okoli njega.
Tak sistem imenujemo heliocen-
trični. Kar čudno se nam zdi,
da so to tako preprosto resnico
odkrili šele pred nekaj stoletji.
Vse do Kopernika, mnogo stole¬
tij so bili vsi ljudje, tudi izo¬
braženci prepričani, da je Zem¬
lja središče planetnega sistema
in celo vsega vesolja (geocen-
trični sistem). Zanimivo je, da
so nekateri izobraženi ljudje že
v starem veku prišli do pravil¬
nega spoznanja o sončnem siste¬
mu. Spomnite se, da smo v lan¬
skem letniku naše revije pisali
o visoko razviti starogrški zna¬
nosti, ki je dosegla vrhunec v
Aleksandriji. Aristarh, eden od

največjih aleksandrijskih uče¬
njakov, je že v 3. stoletju pred
našim štetjem spoznal resnico
in prvi postavil temelje helio-
ceptričnega sistema, tj. nauka,
da se Zemlja giblje okoli Sonca
in ne'obratno. Čeprav je imel
Aristarh v svojem času precej
učencev in privržencev, so na
njegov nauk kmalu pozabili.
Največjo veljavo v aleksandrij¬
ski astronomski šoli si je nam¬
reč pridobil Klavdij Ptolemej,
zagovornik in utemeljitelj geo-
centričnega sistema. Ptolemej je
svoj sistem zelo natančno raz¬
ložil v obširni knjigi »Veliki
zbornik astronomije«. V tem
zborniku, ki so ga pozneje ime¬
novali »Almagest«, je v začetku
napisano, da je Zemlja velika
krogla, ki miruje v središču ne¬
besnega svoda. Okoli Zemlje se
vrti več kristalnih krogel (sfer),
od katerih vsaka nosi svoj pla¬
net. Teh planetov je po Ptole-
mejevem mnenju pet in sicer:
Merkur, Venera, Mars, Jupiter
in Saturn, dodati pa jim je tre¬
ba še Luno in Sonce. Kristalne
sfere si sledijo takole: najprej
je sfera Lune, nato sfera Mer¬
kurja, Venere, Sonca, Marsa,
Jupitra in Saturna, za Saturnom
se razteza zadnja kristalna sfera
z zvezdami — stalnicami.

Geocentrični sistem je bil v
skladu s tedanjo geometrijo, ki
je imela krog za višek popol¬
nosti, zato ni čudno, da se je
tako trdno zakoreninil; poleg
tega pa je tudi ustrezal kato¬
liškim verskim nazorom. Šele
leta 1543 je Kopernik s svojo
knjigo »O kroženju nebesnih
teles« (De revolutionibus orbi-
um coelestium) zrušil skoraj
14 stoletij veljavni geocentrični
sistem tj. nazor da je Zemlja
središče vesolja. Toda čeprav je
bila Kopernikova teorija o soncu
kot središču dovolj utemeljena,
je minilo še skoraj 150 let pre-
dno je dosegla v znanstvenih
krogih in v javnosti popolno
priznanje.

Nikolaj Kopernik se je rodil
leta 1473 v Torunju na Polj¬
skem. Že 'v gimnaziji se je za¬
nimal za astronomijo. Po oče¬
tovi smrti je skrbel zanj njegov
stric, ki je bil ugleden duhov¬
nik, in ki je mlademu Koper¬
niku namenil visok položaj v
cerkveni službi. Po dovršeni gim¬
naziji se je Kopernik vpisal na
Jagelonsko univerzo v Krakovu,
ki je slovela takrat za najboljšo
astronomsko šolo v Evropi. Leta
1493 je odšel v Italijo in štu¬
diral pravo na univerzi v Bolog¬
ni. Tu se je srečal z nekaterimi
naprednimi znanstveniki, ki so
tako kot on sam dvomili o pra¬
vilnosti Ptolemejevega geocen-
tričnega sistema. Med njimi je
bil tudi astronom Domenico No-
vara, kateremu je Kopernik po¬
magal pri zvezdoslovskih opazo¬
vanjih. Ni dvoma, da Kopernik
že v času svojega bivanja v
Italiji ni več verjel v pravilnost
Ptolemejeve astronomije.

Iz Bologne je odšel Kopernik
v Ferraro, kjer je proučeval cer¬
kveno pravo, nato pa v Padovo,
kjer je študiral medicino. Tiste
čase je bila znanost še tako ne¬
razvita, da je lahko posameznik
obvladal več vej, če ne kar vso
takratno znanost. Za Kopernika
lahko trdimo, da je poznal pra¬
vo, zdravilstvo, klasične jezike,
astronomijo, matematiko, go¬
spodarstvo in teologijo (bogo¬
slovje).

Bil je tako sposoben, da so
mu leta 1500 podelili stolico za
matematiko na univerzi v Rimu,
vendar pa se je Kopernik, če¬
prav nerad vrnil v domovino,
ker ga je njegov stric škof ime¬
noval za kanonika v Frauen-
burgu. Tu je ostal do smrti.
Ukvarjal se je tudi z gospodar¬
stvom in z zdravilstvom, poleg
tega pa je našel čas za svoje
najvažnejše delo — poglablja¬
nje v astronomijo in dokazova¬
nje svoje teorije v planetnem si¬
stemu. Dobro se je zavedal, da
svojo zamisel lahko dokaže le,

30

če bo čim natančneje izmeril in
izračunal poti posameznih pla¬
netov. To pa nikakor ni bilo
lahko, saj ni imel niti teleskopa,
ki so ga izumili žele tri četrt
stoletja pozneje. Opazoval je z
očmi, pomagal pa si je z ne¬
rodnim lesenim kvadrantom za
merjenje višine Sonca in s po¬
sebno preprosto pripravo, s ka-
> tero je meril višino zvezd.

Kopernik je že kmalu po kon¬
čanih študijah izdal spis, znan
po imenu »Komentariolus«, v
katerem je razložil osnove helio-
centričnega sistema, saj trdi, da
krožijo nebesna telesa okoli
Sonca in da Zemlja ni središče
sveta, ampak le središče Luni¬
nega tira. S tem se je pričel
rušiti uradno priznani in veljav¬
ni Ptolemejev sistem. Svoje živ¬
ljenjsko delo, knjigo o kroženju
nebesnih teles je dal v tisk leta
1542. Rokopis je zaupal syoje-
mu prijatelju, naprednemu nem¬
škemu astronomu Rheaticusu
(izg. Retikus), ki ga je brž od¬
nesel v neko tiskarno v Nurn-
bergu.

Kopernik ni dočakal izida svo¬
je knjige. Umrl je 24. maja 1543
v Frauenburgu. Pripovedujejo,
da mu je Rheaticus pokazal prve
tiskane pole, ko je Kopernik že
ležal na smrtni postelji. Ko jih
je videl, je veliki astronom za¬
prl oči in izdihnil.

Kopernikova teorija o zgrad¬
bi našega osončja je postopno
prodrla v svet, čeprav je cerkev
njegovemu nauku odločno na¬
sprotovala. Kopernikova knjiga
je bila 200 let na spisku prepo¬
vedanih knjig.

Kopernikovo delo je za zna¬
nost neprecenljivega pomena.
Lahko ga smatramo za začetni¬
ka nove dobe v astronomiji.

D. M.

MODELARJI!

Material za izdelavo vaših modelov
je naprodaj v trgovini

»MLAD! TEHNIK«

Ljubljana, Stari trg 5

3t

nekaj

novosti

iz

znanosti

in

tehnike

V leningrajskem inštitutu,
kjer proučujejo opremo za elek¬
trično varjenje, so skonstruirali
varilni aparat, s katerim je mo¬
goče variti izredno tanke žice.
Nekaj stotink milimetra tanke
žice varijo pod mikroskopom.
Napravo bodo uporabljali v de¬
lavnicah precizne mehanike.

V Franciji bodo zgradili v
kraju Mont-Louis v Pirenejih
ogromno sončno peč z močjo
1000 kilovatov. Sončne žarke
prestreza 11.000 zrcal in jih
usmerja v ogromno parabolično
zrcalo visoko 45 m in dolgo
60 m. Z visokimi temperatura¬
mi, ki jih bodo dobili v žarišču
te peči, bodo skušali ugotavljati
toplotno odpornost snovi, kate¬
re uporabljajo v kozmični teh¬
niki.

V Sovjetski zvezi, v Lihoslav-
Iju so začeli izdelovati elektro-
luminiscentne naprave, za kate¬
re menijo, da bodo postopoma
izpodrinile klasične žarnice za
razsvetljavo. Elektroluminiscnet-
ne žarnice so v svojem bistvu
ploščati kondenzatorji, ki jih

pokrijejo s keramičnimi ali or¬
ganskimi zaščitnimi snovmi. Med
elektrodama se nahaja 30 do
100 mikronov debela plast elek-
troluminifora, ki se odlikuje po
močni svetilnosti. Za površino
kvadratnega decimetra zadošča
tok do 0,20 vata, kar pomeni,
da je nova svetilna naprava ze¬
lo ekonomična.

Američan J. T. Reece je se¬
stavil avtomatično pripravo, s
katero kupuje star papir, pred¬
vsem stare časopise. Star papir
stlačijo v predal avtomata, pri¬
tisk na gumb pa zadošča, da
priprava papir stehta in tudi iz¬
plača, tj. spusti v linico ustrez¬
no vsoto denarja. Stroj ima ob¬
liko kocke s stranicami okoli
130 cm, na enkrat pa lahko ku¬
pi do 200 kg papirja.

Betonski steber novega televi¬
zijskega stolpa v Moskvi ima
površino osnovne ploskve 63 m 2 ,
visok pa je 380 m. Na ta steber
bodo postavili še 140 m visok
antenski steber, tako da bo
skupna višina televizijskega stol¬
pa znašala 520 m in bo to za
sedaj najvišji objekt na svetu.

V Novi Zelandiji so začeli iz¬
koriščati toploto Zemljine notra¬
njosti v industrijske namene in
tudi za proizvodnjo električne
energije. Geotermične naprave
so začeli projektirati leta 1958,
danes pa znaša skupna moč teh
central že okoli 129.000 kilova¬
tov. S to električno energijo
oskrbujejo v glavnem papir¬
niško industrijo. V nekaj letih
nameravajo iz geotermičnih vi¬
rov črpati moč okoli enega mili¬
jona kilovatov.

Madžarski tehnik N. Nemeth
je iznašel najenostavnejšo tele¬
vizijsko anteno. Na približno
dva kvadratna metra veliko po¬
lo gumiranega papirja je nale¬
pil tanko folijo aluminija in pri¬
trdil to anteno na stropu pod¬
strešja v vodoravni legi. Ante¬
na omogoča zadovoljiv sprejem
na domačem in tudi na drugih
televizijskih kanalih.

V ladjedelnici v Nagasakiju na
Japonskem so izdelali doslej
največji dok za gradnjo ladij na
svetu. V tem doku bodo lahko
gradili ladje z nosilnostjo do
200.000 ton. Hkrati gradijo še
en dok, namenjen popravilu la¬
dij. Oba doka sta dolga po 250,
široka pa po 45 m. Na dokih je
večje število dvigal z nosilnostjo
po 80 ton in dve veliki dvigali,
ki dvigata lahko do 300 ton tež¬
ke ladijske dele.

V Italiji so izdelali načrte za
morske »trolejbuse«, to je ladje
na električni pogon, ki črpa
električno energijo iz žic nape¬
tih visoko nad morsko gladino.
Ta svojevrstna vozila bodo upo¬
rabili v Mesinski ožini, ki loču¬
je Sicilijo od celinskega dela
Italije. Električne ladje bodo
dosegle hitrosti do 100 km/h.

V Sovjetski zvezi opremljajo
matično ribiško ladjo »J. Kaba-
rov«, ki bo spremljala ladjevje
kakih 120 manjših ribiških ladij
za lov na odprtih oceanih, »J-
Kabarov« izpodriva 22.000 ton
in je v bistvu plavajoča tovarna
za predelavo rib. Lahko bo pre¬
delala po 150 ton rib dnevno,
v njenih kabinah pa bo prostora
za okoli 600 ljudi.

32

tudi letos

se pridno oglašajte
v rubriki

timovi mali oglasi

Prodam ali zamenjam
za transistorje prospekte
nemških avtomobilov. Ce¬
na prospektov 0,50 N din
za kos.

Toni Tomšič, Vrhnika,

Ljubljanska cesta 23

Kupujem leposlov. knji¬
ge in knjige iz biologije
in zemljepisa ter razne re¬
vije ali pa jih zamenjam.
Cena po dogovoru.

Jerak Ivan, Žerjav 29,

p. Črna na Koroškem

Kupim transformator z
izhodno napetostjo 2,4 ali
2,5 V in sljudni vrtljivi
kondenzator od 350 do
500 p F.

Ivan Zupin, Okroglo 6,

p. Stahovica Kamnik

Imam na voljo nekaj
radijskega materiala. Rad
bi si tudi dopisoval s pi¬

onirjem kjerkoli v Slove¬
niji, ki se zanima za elek-
tro in radiotehniko.

Ličen Vojko, Piran,
Ulica Karla Marksa 21

Prodam lepo izdelan
model motornega čolna
'»Neptun« za 200 N din,
model jadrnice »Istra« za
50 N din in model motor¬
nega čolna »Polip« za 150
N din.

Arnuš Ivan, Pacinje,
p. Moškanjci pri Ptuju

Kupim motorček za le¬
talske modele. Ponudbe
pod naslov

Anton Čuš, Dornava 2,
p. Moškanjci pri Ptuju

Kupim elektrolit 100 nF
in dva kom. elektrolita
50 nF ter vrtljivi konden¬
zator 250 do 300 pF.

Jani Polajnar, Vodice
nad Ljubljano 147

Rad bi se seznanil s pi¬
onirjem v kateremkoli
predelu Slovenije, ki se
zanima za elektrotehniko,
da bi si z njim dopisoval.
Anton Henigman, Prigo¬
rica 71, p. Dolenja vas
pri Ribnici na Dol.

Tovariš, ki bi bil pri¬
pravljen prodati prvo šte¬
vilko TIM-a iz lanskega
letnika ali tudi prvo in
tretjo številko iz I. 1963,
naj sporoči na naslov
Franc Špenga, Lenart v
Slov. goricah, Juroslav-
ska cesta 17

Prodam zelo malo pre¬
igrano nemško ploščo s
štirinajstimi lepimi »Jod-
larji«. Naslov plošče je:
Venn's von den Bergen
halt. Cena 9200 S din.
Viljem Kordež ml.
Kamnik, Parmova 6