'f £6 č?? TIMI revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine kazalo lSfifi/l SPRETNE ROKE Za najmlajše pionirje: čolnič iz drevesnega lubja . Pojdimo se Indijance!. Nogometna tekma — NAGRADNI IZDELEK . . . Znate lepiti na platno?. MODELARJI O lepilih. Akrobatski vezani model za motor od 0,8 do 1,5 ccm Leteče krilo iz stiropora. BIOLOGI Opazovalni panj . Tudi letos bomo s slikami na tem mestu opozarjali ELEKTROTEHNIKI na posamezne članke. To- Mehanski osciloskop. krat podoba k članku o Transistorij : Merilni instrument za izmenične napetosti . . sodarstvu na Slovenskem. FOTOGRAFI O svetlomerih 2 3 5 6 7 9 11 14 18 23 24 IZ ZNANOSTI IN TEHNIKE Kako so izdelovali sode nekoč in kako jih izdelujejo danes ... 26 Kopernik: Sonce je središče.30 Nekaj novosti.32 SLIKA NA NASLOVNI STRANI : Načrt za izdelavo mehanskega osciloskopa * (f. ob prvi številki novega letnika Prva številka petega letnika TIM-a je pred vami. Kot vidite, je list obdržal dosedanjo obliko in obseg. Žal, tudi letos še ne bomo mogli ustreči vaši želji, da bi namreč vsaka številka imela priložen načrt modela v merilu 1:1. Takšna priloga je predvsem zaradi velikih klišejev zelo draga, zato bo tudi letos načrt 1 : 1 priložen le dvema številkama. Skrbeli pa bomo, da bodo vsaj nekatere podrobnosti načrtov v reviji tiskane v na¬ ravni velikosti; večje dele mo¬ delov pa boste po označenih me¬ rah lahko narisali sami.'Prepri¬ čani smo, da to ne bo pretežko. Posamezne načrte iz TIM-a, za katere se boste posebno zani¬ mali, bomo dali razmnožiti na papir, občutljiv za svetlobo in vam jih bomo na željo poslali, vendar samo v primeru, če se bo za določen načrt javilo več kot 5 naročnikov. V reviji vas bomo sproti obveščali, katere načrte lahko damo razmnožiti in koliko bo treba poslati za na¬ črt in za poštnino. Zaradi višjih tiskarskih in drugih stroškov smo žal prisi¬ ljeni nekoliko povišati naročni¬ no. Naročnina za peti letnik znaša 12 N din, posamezna šte¬ vilka pa stane 1,20 N din. Upa¬ mo, da boste kljub malenkostni podražitvi ostali še naprej zvesti naročniki, saj bo 'revija letos vsebinsko še pestrejša in boga¬ tejša. Uvedli smo dve novi rub¬ riki, namreč rubriko »Za naj¬ mlajše pionirje«, v kateri bodo tudi mlajši učenci (od prvega razreda dalje) našli mnogo po¬ bud in navodil za izdelavo raz¬ nih igračk, maket in drugih iz¬ delkov, ter rubriko »Za razved¬ rilo«, ki bo prinašala razne za¬ bavne igre, spretnosti, šale, na¬ loge in drugo. V rubriki »Iz znanosti in teh¬ nike« vas bomo seznanjali z za¬ nimivostmi in novostmi iz zna¬ nosti in tehnike ter z nekateri¬ mi najpomembnejšimi osebnost¬ mi iz zgodovine znanosti. Poskr¬ beli bomo, da bo prišel kotiček za mlade kemike letos večkrat na vrsto. Objavili bomo tudi nekatere izdelke, za katere ste nam pisali. Nagradni izdelek bo tudi letos v vsaki številki, vendar pa mo¬ ramo način nagrajevanja neko¬ liko izpremeniti. TIM namreč ne pride isti dan v vse kraje Slo¬ venije. Naročniki iz oddaljenih krajev so ga večkrat dobili po¬ zneje in zato niso mogli izdelati izdelka v istem roku kot na primer naročnik iz Ljubljane. V bodoče bomo pri vsakem na¬ gradnem izdelku določili rok za prijavo izdelka in bomo izmed prijav, ki bodo prispele v tem roku, izžrebali nagrajenca. V tej številki je nagradni izdelek zelo lahek — namizni nogomet. Na vaša pisma bomo še na¬ prej odgovarjali. Na pisma, ki smo jih prejeli po zaključku zadnje lanske številke, še nismo odgovorili. Krive pa so tudi po¬ čitnice.. Pričakujte odgovore v kratkem. Ponovno vas prosimo, da nam ne pišete za najrazlič¬ nejše načrte, aparate, komplete in material, ker teh stvari v uredništvu nimamo. Obračajte se na Mladega tehnika ali na ne¬ ko drugo bližnjo trgovino. Po¬ glejte seznam reči, ki jih ima Mladi tehnik in ki je bil objav¬ ljen v sedmi številki. V reviji vas bomo obveščali, kaj se dobi novega v tej trgovini. Vse naročnike in bralce lepo pozdravljamo in jim želimo mnogo uspeha v šolskem letu 1966/67. Urednik 1 spretne roke za najmiajše pionirje Minil je čas počitnic in z njim brezskrbne igre in zabave na prostem. No, tako hudo pa spet ni. Kljub dolžnostim, ki vam jih nalaga šola, boste še vedno našli kako prosto popoldne ali ne¬ deljo za izlet v naravo, saj ni lepšega kot so igre na travniku, ob potoku ali v gozdu. V lepih jesenskih dneh gremo radi v gozd ne samo zaradi gob in ko¬ stanja ampak tudi zato, da uži¬ vamo njegovo lepoto, saj je gozd v bogastvu svojih barv prav jeseni najlepši. Gredoč po gozdu boste našli tudi najrazličnejše gradivo za svoje izdelke, tako na primer razne vrste lesa, šibe, zanimive korenine, storže in različne dru¬ ge plodove iz katerih se da mar¬ sikaj narediti. Tokrat vam pred¬ lagamo čolnič iz drevesnega lubja Papirnatih čolničkov ste se najbrž že naveličali, pa tudi ni¬ so dosti vredni, saj v vodi hitro dožive »brodolom«. Iz debelega smrekovega ali borovega lubja lahko z žepnim nožem izrezljate čolnič, ki bo pravemu čolnu do¬ sti bolj podoben pa tudi mnogo trpežnejši bo. Takšno lubje je včasih več cm debelo in se da z lahkoto obdelovati. Dobili ga bo¬ ste na starih drevesih, najlažje tam, kjer gozdni delavci podi¬ rajo les ali pa na žagi. Slika raz¬ ločno kaže, kako se to naredi in ni potrebna posebna razlaga. Svetujemo vam le, da na pri¬ mernem kosu lubja najprej za¬ črtate notranji obod, nato ga za¬ režite z nožem in lepo izdolbite vso notranjost korita. Ko bo to gotovo, obdelajte čoln še po zu¬ nanji strani. V klopico vsadite primerno paličico za jambor in pritrdite jadro, ki ste ga urezali iz risalnega papirja. Iz lubja lahko izrežete celo ladjevje in priredite kar tekmo¬ vanje jadrnic (regato), seveda če boste imeli primerno morje — hočem reči — lužo in pa ugoden veter. pojdimo se indijance Igrati se Indijance je že stara, a še vedno priljubljena igra. Učinkovit Indijanec pa mora bi¬ ti primerno oblečen in oprem¬ ljen. Znano vam je, da so davni Indijanci nosili na glavah okras¬ je iz orlovih in drugih imenit¬ nih peres. Navadnemu Indijancu je zadoščalo nekoliko peres v laseh, poglavarji pa so nosili ve¬ like pisane perjanice. Takšno perjanico vidite na sliki. Dom¬ nevam, da hočete vsi biti pogla¬ varji, zato vam povem kako si 3 tako perjanico lahko sami na¬ redite in čisto nič vas ne bo stala. Najprej si priskrbite večji kos valovite lepenke. Kos take le¬ penke vidite na sliki. Obstoji iz dveh plasti papirja med kate¬ rima je vlepljena valovita plast. Iz takšne lepenke delajo škatle za razne aparate in za stekleno in drugo občutljivo blago. Izre¬ žite trak valovite lepenke za oglavje in prilepite še dva tra¬ kova, ki bosta visela na hrbet. V luknjice sredi traka zataknite lepa peresa od že oskubljenih (neživih!) kokoši in petelinov. Ako želite vzbuditi posebno ob¬ čudovanje, lahko peresa obarva¬ te z živimi barvami. (Najboljše za to rabo so lužne barve za les.) Na vsak način pa posli¬ kajte papirnati trak s pristnim indijanskim ornamentom, ki si ga kar sami izmislite. Perjanica velikega poglavarja je gotova. Sedaj pa še orožje. Indijansko sekirico — reče se ji tomahavk — izžagajte iz vezane plošče in jo trdno pribijte na ročaj, ki je tudi lahko iz veza¬ ne plošče ali pa uporabite pri¬ merno letev. Sekirico privežite na ročaj še z močno vrvico, kot vidite na sliki; pa ne zato, da bi bolj držalo, ampak zato, ker so tudi nekdanji Indijanci tako pritrjevali sekire na toporišča — oni namreč še niso poznali žeb¬ ljev. Ako vam bo starejši brat ali prijatelj prepleskal rezilo z aluminijevo bronzo, bo vaš to¬ mahavk zares imeniten. Lok je bil edino strelno orož¬ je Indijancev, dokler jim beli priseljenci niso prinesli pušk. Lok iz leskove šibe ni kaj prida, vendar bo kar dober za vašega mlajšega bratca. Boljši lok nare¬ dite iz mlade jesenove šibe. Tak lok je mnogo čvrstejši in prož¬ nejši. Se boljši bo lok iz treh jesenovih letvic (ploščata obli¬ ka). Najdaljša letvica naj meri približno Im, srednja 75 cm, najkrajša pa 50 cm. Letvice se¬ stavite tako, kot kaže slika in jih čvrsto povežite s tanko a močno vrvico. Za tetivo je naj¬ boljša močna vrvica iz najlona. Pri izdelavi loka naj vam po¬ maga starejši prijatelj. Puščice naj bodo 50 do 55 cm dolge. Naredite jih iz trstike ali pa iz ravnih smrekovih paličic. Uporabne so tudi ravne leskove šibe. Da bo puščica letela ravno, jo na koncu obtežite tako, da nataknete na konec paličice ko¬ šček malo debelejše leskove pa¬ lice, ki ste ga prevrtali po str- ženu. Puščica bo še lepše letela, ako privežete na drugi konec dva ali tri manjša kurja peresa. (Kot vidite, je kokoš res vse¬ stransko koristna žival). K loku spada še tul, saj je nerodno nositi puščice kar v roki. Naredite ga iz lepenke, ki jo zvijete in zlepite v obliki valja. Tudi tul poslikajte z vo¬ denimi barvami. Zdaj vam pa prav resno po¬ vem še tole: Lahkomiselno stre¬ ljanje z lokom je lahko zelo ne¬ varno. Ne streljajte nikdar proti ljudem in nikdar na dvorišču, niti na ulici ali na cesti. Z lo¬ kom streljajte edino le na trav¬ niku ali v gozdu. Tam lahko streljate tudi v tarčo. Za tarčo uporabite veliko staro vrečo za krompir, ki jo dobro natlačite s senom in prislonite h kakemu drevesu. Na vrečo naslikajte s kakršnokoli živo barvo dva, tri kroge. Da se bo puščica lahko zapičila v vrečo, mora imeti ost. Najenostavneje je, ako puščico malo pred koncem obijete z mehko železno ali bakreno žico, ven moleči konec pa ošilite. Tu¬ di konec žice lahko rabi za ost. Toda pozor! Takšne puščice smete uporabljati le pri strelja¬ nju v vrečo, sicer nikoli in nikjer! D. M. nogometna tekma Namizni nogomet je mogoče igrati na več načinov, od katerih vas bomo z nekaterimi še se¬ znanili. Za začetek vam predla¬ gamo prav preprosto igrico, ki si jo lahko sami izdelate in ki vam bo ob večerih ali ob dežev¬ nih dneh po delu nudila pri¬ jetno razvedrilo. Kako jo izdelamo. Iz 5 mm debele vezane plošče izžagajte pravokotno ploščo 25 X 32 cm. Na njej narišite mrežo, kakršno kaže slika. Na označenih mestih zabijte 15 mm dolge žebljičke tako, da bodo gledali 10 mm iz deske. Na rob plošče pribijte primerno široke letvice, da vam »nogometna žoga« ne bo uha¬ jala iz igrišča. V središču plošče izdolbite plitvo jamico, v katero boste pred začetkom tekme po¬ stavili kroglico. Izdelajte si še dve lopatici, s katerima bosta igralca »brcala« žogo po igrišču. Za nogometno žogo bo najbolj primerna jeklena kroglica od starega krogličnega ležaja, ka¬ kršno lahko dobite v vsaki me¬ hanični delavnici. Kako igramo. Vsako »nogo¬ metno moštvo« predstavlja en sam igralec, ki se trudi, da bi kroglico z udarci lopatice spra¬ vil v nasprotnikov gol. Tekmo torej igrata dva igralca. Na za¬ četku tekme postavita »žogo v jamico in s kocko izžrebata moštvo, ki ima prvi udarec. Oba igralca podita kroglico izmeno¬ ma vsak z enim udarcem proti nasprotnikovemu golu. Tekma traja dvakrat po 10 minut. Zmaga igralec, ki v tem času »zabije« največ golov. Sodnik ni nujno potreben, na¬ vijači pa so seveda dobrodošli. 4 nagradni izdelek 5 oz e vse smeri, ker se platno in pa¬ pir raztezata samo v prečni smeri, v vzdolžni pa ne. Platno ima kot vse tkanine smer teka vzdolž zvitka. Smer teka pri pa¬ pirju preizkusimo na ta način, da ga v obe smeri (vzdolžno in prečno rahlo zapognemo. V eni smeri se papir raje zapogne. Smer tega zgiba kaže smer teka. 2. Za lepljenje zemljevidov uporabljamo tanko, enakomer¬ no tkano platno. Zelo pogosto se v ta namen uporablja »kali- ko« platno. 3. Lepimo vedno na zmočeno in ožeto platno, ki ga je treba pred tem napeti na podlogo (le¬ seno ploščo ipd.). 4. Zemljevide lepimo na plat¬ no vedno s škrobovim lepilom, ki ga skuhamo iz škroba ali moke. znate lepiti na platno? i V mislih imamo lepljenje zemljevidov na platno, da bi jih tako ohranili za dalj časa. Zna¬ nih je že mnogo načinov, mi pa se bomo omejili na tiste pri¬ mere, ki jih najpogosteje sreču¬ jemo in ki jih je mogoče izdela¬ ti doma ali v šolski delavnici. Iz šole so nam najbolj znani zvitki Velikih zemljevidov, ki so nalep¬ ljeni na platno, zgoraj in spodaj pa so ojačeni z lesenimi pol¬ krožnimi letvami. Razen teh po¬ znamo še zemljevide, ki so prav tako nalepljeni na platno, pa jih po zgibih lahko zganemo na manjšo velikost. V obeh prime¬ rih je zemljevid nalepljen na platno, razlika je le v tem, da v prvem primeru lepimo cel zem¬ ljevid, v drugem primeru pa ga razrežemo na kose, ki jih nato po vrsti nalepimo na platno. Gre torej za stenske zemljevide in zemljevide žepnega formata. Seznanimo se najprej z neka¬ terimi osnovnimi pravili, ki ve¬ ljajo za vse primere lepljenja na platno. 1. Oba materiala — platno in papir morata imeti isto smer teka. V nasprotnem primeru bi se nalepljeni zemljevid gubal v 6 Platno odrežemo po velikosti zemljevida in sicer po vsaki strani nekaj cm večje. Odrezani kos platna položimo na podlož¬ no desko in ga s svinčnikom občrtamo po robu. Platno nato zmočimo in ožmemo in položi¬ mo na desko. Platno se zaradi zmočenja znatno skrči, zato ga moramo na desko napeti in si¬ cer na prejšnjo velikost, ki smo jo zarisali na deski. Platno na- pnemo na desko z drobnimi žeb¬ ljički ali bucikami. V prečni smeri napnemo platno 1 do 2 cm preko črte, ker moramo upoštevati, da se bo za toliko raztegnil zemljevid, ko ga bomo z lepilom zmočili. Če želite na¬ tančno ugotoviti, za koliko se bo zemljevid zaradi mazanja raz¬ tegnil, odrežite ozek trak zfem- Ijevida na robu in sicer v prečni smeri. Trak papirja nato odre¬ žite na dolžino 10 cm in ga na¬ mažite z lepilom. Ko se namaza¬ ni trak papirja popolnoma vle- že, ga ponovno zmerite. Ugotov¬ ljeni raztezek izračunate potem za celo širino zemljevida. S takšno natančnostjo boste do¬ segli, da se bosta platno in pa¬ pir pri sušenju enako skrčila. Zemljevid se potem zanesljivo ne bo gubal in krivil. Če smo se odločili za karto žepnega formata, jo moramo sedaj razrezati na kose. Razre¬ zane kose nato po vrsti mažemo z lepilom. Namazani kos pusti¬ mo 2 do 3 minute, da se popol- noma'vleže, nato pa ga nalepimo na določeno mesto na platnu. Med posameznimi kosi karte pustimo pri nalepljanju 1 do 2 mm. Tako dobimo zgibe, po katerih karto kasneje tudi zga¬ nemo. Karto lepimo na še vlaž¬ no platno. V enem dnevu je tako nalepljena karta suha. Tre¬ ba je samo populiti žebljičke in karto obrezati s platnom vred. Za stenski zemljevid napnemo platno na isti način. Z lepilom namažemo nerazrezan zemljevid, ga pustimo vležati in ga nato na¬ lepimo na platno. Posušeno kar¬ to obrežemo, zgoraj in spodaj pa nalepimo in z žebljički pribije¬ mo polkrožni leseni letvi. Pri¬ biti je treba še vrvico za obe¬ šanje. modelarji o lepilih Pri izdelavi modelov, maket in drugih izdelkov uporabljamo za pritrjevanje sestavnih delov lepila. Posamezni načrti navadno ne navajajo, kakšna lepila rabi¬ mo, zato navajamo tu nekaj po¬ datkov o lepilih in njihovi upo¬ rabi. Za dela, ki jih prinašajo TIM-ovi načrti, rabimo manjše 7 količine kvalitetnih lepil. Od kvalitetnih lepil pa zahtevamo, da morajo hitro in trdno zlepiti in dobro držati, da ne smejo popustiti na vlagi, mrazu ali vročini, da se dajo dobro nana¬ šati, in mazati, morajo se dovolj hitro sušiti, ne smejo se topiti v vodi, biti morajo brez barve, ne smejo biti strupena ali kakor koli drugače nevarna in ne sme¬ jo biti predraga. Zahtev je kar veliko. Vsem tem zahtevam bolj ali manj odgovarjajo sintetična lepila, ki jih dobimo pod različ¬ nimi imeni. Za lepljenje manjših izdelkov, modelov in maket navadno upo¬ rabljamo manjše množine že pripravljenih lepil. V večini pri¬ merov z lepilom namažemo stič¬ ne ploskve, ki jih potem stis¬ nemo ali pa vtisnemo lepilo v špranje že sestavljenih delov npr. pri modelarstvu. Zaradi ta¬ kega načina uporabe lepila ne nanašamo s čopičem ali lopa¬ tico, temveč ga iztiskamo kar neposredno iz tube (če je v tubi), sicer pa ga nanašamo s trsko iz posode. Opazili smo, da je najenostavnejše, če lepilo na¬ našamo kar iz tube, ker pri tem potrošimo najmanj lepila, naj¬ manj ga popacamo in kar je še važno: lepilo se nam pri tem ne suši. Večina sintetičnih lepil vse¬ buje kot topilo aceton, ta pa hitro hlapi in lepilo se prehitro posuši. Praktična in najbolj upo¬ rabna so lepila v tubah ali pla¬ stičnih steklenicah, ki pa so prav zaradi tega dostikrat dra¬ ga. Če si ostala cenejša lepila pripravimo tako, da jih nalije¬ mo v plastične stekleničke, bo lepljenje lažje, boljše in cenejše. Na ta način uporabljamo pred¬ vsem lepila, ki jih kupimo v večjih količinah. Če imamo pra¬ zno stekleničko od lepila OHO- KOL ali kako drugo manjšo plastično stekleničko s plastič¬ nim zamaškom, npr. od variki- ne, jo dobro očistimo in osuši¬ mo. Skozi zamašek vstavimo medeninasto cevko od porablje¬ nega kemičnega svinčnika, ki jo moramo preje dobro očistiti, ali pa stekleno pipeto od kakih kapljic (zdravil). Cevka mora biti tesno vstavljena v zamašek, zato izvrtamo skozi zamašek ne¬ koliko manjšo luknjico. Priprav¬ ljeno lepilo nalijemo v stekle¬ ničko, lepimo pa tako, da lepilo iztiskamo skozi cevko, ki naj bo dovolj dolga (od 5—10 cm), da lahko lepimo tudi na manj do¬ stopnih mestih. Najprimernejše tako lepilo je AGO special, ki ga dobimo v enkilogramskih poso¬ dah v trgovinah z usnjem in čevljarskimi potrebščinami. Sa¬ mo »AGO special« lepilo je obi¬ čajno pregosto, zato mu dolije¬ mo na 1 kg 1,5 do 2 del nitro- razredčila in ga dobro premeša¬ mo. Lepilo je vnetljivo, zato ne detamo z njim v bližini ognja. Če pa uporabljamo navadno AGO lepilo, ga razredčimo z ni- trorazredčilom. Sintetična lepila so še KOHEZAN, ATHEZAN, DUOZAN in sploh vsa celulozna lepila. Navadno CELULOZNO lepilo lahko naredimo sami, če imamo gorljivo celulozo. To ugotovimo, 8 če košček celuloze prižgemo in močno zagori. Gorljivo celulozo raztopimo v acetonu. Če pa ce¬ luloza ne gori, se v acetonu ne bo raztopila in z lepilom ne bo nič! Gorljivo celulozo dobimo na¬ vadno iz starih polomljenih punčk, žogic za namizni tenis, ročajev zobnih ščetk, kljuk od dežnikov ipd. Tako celulozno lepilo nosi trgovsko ime »MO¬ DEL« celulozno lepilo za mode¬ larje. Lepi les, papir, karton, ce¬ luloid, tkanine itd. Zalepljeni deli se posušijo čez 10 do 15 minut, popolnoma pa so suhi čez eno uro. Iz vrst UHU lepil v tubah poznamo več specialnih lepil za posebne namene in ma¬ teriale. UHU lepilo uvažamo iz Nem¬ čije. Domače enako lepilo nosi ime OHO. Najbolj znano je le¬ pilo za vse »UHU Alleskleber«. Lepi fotopapir, papir, karton, lepenko, les, balzo, celuloid, ba- kelit, polyester, moltopren, po- lyuretan, keramiko, porcelan, steklo, blago, slamo, klobučevi¬ no, usnje in roževino. Za modelarje je najbolj upo¬ raben »UHU hart«, ki lepi še ce- bakelit, polyester, vse kovine, keramiko, porcelan in steklo. »UHU kontakt« lepi velike lese¬ ne ploskve, furnirje, robne let¬ vice, plošče iz umetnih mas — melamin, ultrapas itd., mehke penaste mase kot ipren, molto- pen, polyuretan ter klobučevino in usnje. »UHU col« lepi vsak les po velikih ploskvah, npr. furnirje. Polystirol lepimo z »UHU plast« lepilom. Styropor pa lahko lepimo z »UHU por« lepilom. Domače lepilo »OHO-KOL lil« lepi les, papir, karton, styropor, linolej, plošče iz plastičnih mas itd. Uporablja se kot hladno le¬ pilo. Lahko ga nanašamo tudi s čopičem, zlasti če lepimo večje ploskve. Zalepljeni predmeti so suhi v 2—3 urah. Lepilo »OHO- KOL lil« je nestrupeno, ne gori in je odporno proti vlagi in vodi. Od domačih plastičnih lepil so za manjša dela, zlasti za mo¬ delarstvo zelo uporabna še lepi¬ la »RIVIKOL«, emulzijsko lepilo »JUBINOL«, in lepilo »NEO- STIK«. Neostik lepilo zelo moč¬ no drži, če zalepljeni predmet sušimo na toploti približno 70 °C 15—20. minut (pri infra peči). Pri uporabi kakršnih koli od navedenih lepil pa moramo upo¬ števati naslednje: Kadar zlepi¬ mo dva dela, drži samo tisto le¬ pilo, ki je v špranji in ne v njeni okolici. Plast lepila mora biti tanka, da se hitro posuši. Lepilo pa mora biti dovolj te¬ koče, da se vleze v špranje in pore. Mokrega ali vlažnega lesa, prav tako pa tudi prašnih ali mastnih delov ne lepimo. Dobro bodo držala le očiščena suha mesta. Pa še en nasvet: Ne bo¬ dimo neučakani in nestrpni — ne poskušajmo prekmalu ugo¬ tavljati, če je lepilo že prijelo, ampak pustimo zalepljeni pred¬ met pri miru, da se dobro po¬ suši. akrobatski vezani model za motor od 0,8 do 1,5 Precej mladih modelarjev je želelo dobiti načrt za vezani akrobatski model z motorjem 0,8 do 1,5 ccm. Danes objavlja¬ mo skico takega modela z vse¬ mi merami in oznakami mate¬ riala. Ker predpostavljam, da ste že seznanjeni z gradnjo mo¬ delov, vam bo skica zadostovala. Rebro krila je risano v merilu 1 :1 . Za izdelavo potrebujemo obi¬ čajno modelarsko orodje. Model prekrivamo s svilenim ali japon¬ skim papirjem. Najprej izdela¬ mo rebra krila. Srednji dve rebri izdelamo iz vezanega lesa, ostala pa iz furnirja. Nato izde¬ lamo utore, v katere vlepimo letvice. Na šablonski deski se¬ stavimo krilo, prilepimo krivini 15, izdelamo podstavek za va- gico 5 in ga vlepimo med rebra. Trup izdelamo iz letvic 3X8 milimetrov in dveh nosilcev mo¬ torja 6, ki sta odmaknjena drug od drugega za širino ohišja mo¬ torja. Če pa imamo motor, ki ima radialno pritrditev, Cox Ba¬ be Bee in podobni, nekoliko od¬ žagamo nosilce in nanje nalepi¬ mo nosilec iz vezanega Isea. Na to pritrdimo motor. (Glej ski¬ co B!) Sestavimo rešetko trupa iz letvic (3 X 8 mm) 7. Trup prekrijemo s furnirjem. Med- 9 S Uicm tem, ko se trup suši, prekrijemo s furnirjem še srednji del krila pri rebrih iz vezanega lesa. Na obdelan trup narišemo s šablo¬ no krilnega rebra obliko krila in jo izžagamo. V to odprtino vle- pimo krilo. Iz lipovega furnirja 2 mm izžagamo smerno 9 in višinsko krmilo 8. Višinsko kr¬ milo je sestavljeno iz dveh de¬ dov, ki jih s trakovi svile pove¬ žemo skupaj, da se prosto gib¬ ljeta. V pritrdilo vagice 5 izvr¬ tamo luknjo za M 3 vijak, ki ga privijemo v luknjo. Na zunanje rebro prilepimo še vodilo vrvi¬ ce 14. Krilo sedaj prekrijemo s papirjem. Na krmilo višinskega repa prilepimo krmilno ročko 13, in izžagamo vagico iz ploče¬ vine. Tako izdelan model pre-' lakiramo z nitro lakom v treh premazih. Če imamo motor z žarilno svečko, moramo prelaki- rati model še z lakom, ki ga iz¬ delamo iz pleksi stekla, raztop¬ ljenega v bencolu. Vagico pritr¬ dimo na vijak z matico. Iz je¬ klene žice izdelamo krmilni drog in priključke za žice. Iz jeklene žice 0 1,5 mm iz¬ delamo podvozje. Kolesa kupi¬ mo ali pa izžagamo iz vezanega lesa. Rezervoar izdelamo po ski¬ ci in vspajkamo vijak M 3, s ka¬ terim rezervoar privijemo k mo¬ delu. Pritrdimo še motor. Težišče modela mora biti na prvi žici. V lanski zadnji številki je objasnjen sistem vezanih mo¬ delov. Preberite ga I P. Burkeljc leteče krilo iz stiropora V eni izmed lanskih številk TIM-a je bil objavljen načrt za letalo iz stiropora. Danes pa ob¬ javljamo na podoben način izde¬ lano leteče krilo iz stiropora. Načrt je narisan v merilu 1 : 1 ter vam ga ni treba povečevati. Izdelava je preprosta in hitra, tako da ga lahko izdelamo v enem popoldnevu. Ves potrebni material ima na zalogi trgovina »Mladi tehnik«. Za izdelavo potrebujemo sle¬ deče orodje in material : rezljačo s priborom oster nož ali britvico risalni pribor indigo papir fin raskavec deščico za napenjanje ra- skavca nekaj bucik material: plošča stiropora ploščico vezanega lesa ploščico furnirja ploščico svinca belo lepilo 8 X 250 X 250 mm 3 X 50 X 150 mm 1 X 10X100 mm 1 X 20 X 30 mm (OHO KOL lil, Jubinol, ipd.) Izdelava: Najprej odmerimo in odrežemo iz stiropora obe po¬ lovici krila 1 in 2. Ker je plošča stiropora debela 10 mm (takega dobimo v trgovini), jo z raskav- cem stanjšamo na debelino 8 mm. Raskavec moramo napeti preko deščice, da bomo lahko čistili in odvzemali stiropor ena¬ komerno. Čistimo narahlo, ker bi se zaradi velikega pritiska za¬ čel stiropor svaljkati. Ko smo dobili debelino 8 mm, pričnemo tanjšati krilo še proti obema ožjima koncema. Debelina krila 8 mm v korenu krila mora pre¬ iti enakomerno v debelino 5 mm na koncu krila. Nato izdelamo profil krila, kot ga kaže načrt. Paziti moramo, da se ne zmo¬ timo pri profiliranju, saj mo¬ rata biti obe polovici enaki kot predmet in njegova zrcalna sli¬ ka. Tako izdelano krilo lahko zlepimo. Ker mora imeti krilo »V-lom«, moramo stična mesta, kjer bo krilo zlepljeno, nekoliko poševno obrusiti. Glej načrt! Obe polovici na stičnih ploskvah namažemo z lepilom, konec ene¬ ga krila privzdignemo za 20 mm, stisnemo krili skupaj ter ju spnemo z bucikami, da se lepilo posuši. Medtem prerišemo trup 3 na vezano ploščo in ga izžaga¬ mo. Trup še obdelamo z raskav- cem. Iz lipovega furnirja izre¬ žemo ploščico 4 ter jo prilepimo k trupu na označeno mesto. Pa¬ ziti je treba, da je ploščica res 11 pravokotno prilepljena na trup. Nekaj stiropora obrusimo na debelino 2—3 mm in iz tako obrušenega izrežemo višinsko krmilo 6 ter smerno krmilo 5. Izdelamo ju v dveh kosih. Naj¬ prej prilepimo smerni stabiliza¬ tor h krilu, nato pa še višinsko krmilo. Vse te dele pritrdimo z bucikami, dokler se lepilo ne posuši. Višinsko krmilo prilepi-* mo poševno navzgor, kot je na načrtu, da nam stabilizira let. Ko je lepilo suho, prilepimo krilo na trup. Paziti moramo, da je krilo pravokotno na trup! Počakajmo, da se lepilo posuši, nakar model lahko uravnote¬ žimo. Model vržemo rahlo proti zemlji. Če model povesi nos, moramo prilepiti svinec zadaj na trup. Če se pa z nosom vzpne, prilepimo svinec spredaj. Ako preveč zavija, moramo dvig¬ niti višinsko krmilo na oni stra¬ ni, kamor zavija. Ko smo tako zregulirali model, ga lahko star- tamo s pobočja. Veliko uspeha I biologi opazovalni panj Čebela je bila že za naše pred¬ nike predmet najpogostnejših opazovanj. Pozornost je vzbuja¬ la zlasti zaradi koristi, ki jih je čebelar videl pri gojitvi čebel. Te koristi so predvsem v pride¬ lanem medu, ki je odlično in nenadomestljivo hranilo pa tudi zdravilo. Nič manj pomemben pa ni vosek, ki so ga v pretek¬ losti in ga še danes uporabljajo za izdelovanje sveč. Dandanes ga potrebuje domala sleherna in¬ dustrijska panoga. V novejšem času, ko je biološka znanost prodrla v skrivnosti življenja žuželk in tudi čebel, si mnogo obetamo še od takoimenovane- ga mlečka. S čebeljim strupom zdravijo tudi revmatizem. Med krilatimi in tudi nekrila- timi žuželkami je mnogo takih, ki stikajo po cvetovih in iščejo v medovnikih sladki nektar ali medičino, saj jim je prav tako kot čebelam glavni vir hrane. Vendar je večina takih, ki hra¬ no nabirajo le za sproti in ne tudi za zalogo za deževne in zimske dni. Mnoge med njimi so tudi samotarke ali pa žive v tako maloštevilnih družinah, da je njih pridelek medu pre¬ majhen in se jih ne izplača go¬ jiti. Naša čebela pa je zadružno živeča žuželka, saj šteje družina v dobrih pogojih lahko tudi do 80.000 čebel. Je izredno pridna, saj jo imamo takorekoč za vzor delavnosti. V primeri s čmrlji in osami je mnogo manj bojevi¬ ta in zato primerna za gojenje tudi v bližini naselij. Čebela izleti vsak dan naj¬ manj štiridesetkrat. Pri tem obišče do 5000 cvetov. Vselej prinese okoli 0,04 grama nek¬ tarja. Ob lepem vremenu in dobri paši se lahko v močnih družinah s po 40 do 50.000 če¬ belami dvigne dnevni donos za 6—8 kg in tudi več. Nič čudne¬ ga ni, če pri takem »garanju« kmalu opeša, saj dočaka le ma- lokatera izmed njih več kot pet tednov, mnogo pa jih že prej odmre. Le v zimskem času, ko ni pravega dela, se njihova živ¬ ljenjska doba podaljša na več mesecev. V svojem sorazmerno zelo kratkem življenju opravlja čebela celo vrsto najrazličnejših opravil. Svojo življenjsko pot začne kot snažilka, saj mora očistiti svojo celico, iz katere je prilezla, nato pa še ostale v svoji bližini. Nato poseda nad zalego in jo greje. Čez dva dni začne krmiti ličinke s cvetnim prahom, ki ga meša z medom. Po prvem tednu postane dojilja, ko z mlečkom iz lastnih žlez kr¬ mi mlajšo zalego. Med službo znotraj panja gradi še satje, predeluje medičino, ki jo prina¬ šajo delavke od zunaj in jo shranjuje, čisti panj in straži pri odprtini — žrelu, da ne za¬ ide v panj kak nepridiprav. Ob soparnih dneh pahlja s krili ob žrelu in tako prezračuje notra¬ njost panja. Sčasoma se ji v mešičku nabere strup in otrdi želo, ki je njeno edino orožje, ko prevzame službo delavke iz¬ ven panja. Čeprav je v notra¬ njosti panja spričo take množi¬ ne čebel pravi »Babilon«, ima vsaka točno določeno delovno nalogo, ki jo vestno opravlja. ^Čebelja družina je dvospolna. Matica in čebele so ženskega, troti pa moškega spola. Jajčece zalega le matica. Čebele imajo spolne organe zakrnele in zale- gajo le v nenormalnih okolišči¬ nah. Troti so pravi zajedavci, saj se ne lotijo nobenega dela in živijo na račun pridnih čebel. Zaleganje jajčec, vzgoja mlade matice in vsa ostala dogajanja so čebelarje že od nekdaj zani¬ mala. Opazovanje pa je bilo omogočeno šele z uvedbo pa¬ njev s premičnim satjem. Pri čebeljarjenju v drevesnih votli¬ nah, pletenih koših in panjih »kranjičih« pogled v notranjost ni bil mogoč. Opazovali so le obnašanje čebel ob izletavanju 14 nosilec -za sat -podri/ca šTropmca 'nosilec za sat ' satnik 15 podnica r 12 pri žrelu. Za poznavanje čebe- Ijih navad in pravil, ki veljajo v družini, je to premalo. Nor¬ malni potek življenja tudi mo¬ timo, če potegnemo sat iz panja. Da bi čebel pri delu ne motili in one ne bi slutile, da jih opa¬ zujemo, si moramo narediti ta- koimenovani opazovalni panj. Obod je zbit iz 3 cm debelih in 12 cm širokih desk. Podnica je dolga 110 cm. Na obeh kon¬ cih je na zgornji strani v dol¬ žini 10 cm poševno odskobljana. Natančno po sredini naredimo dva utora, ki sta medsebojno razmaknjena za 4,5 cm. Utora sta 3 mm široka in 4 mm glo¬ boka. Sprednja in zadnja konč¬ nica morata biti zgoraj zaradi strehe trikotno prirezani. Od vrha trikotnika do podnice me¬ rita končnici 62 cm. Na notranji strani imata po sredi pribiti 5 mm debeli in 4,5 cm široki deščici. Taka deščica mora biti pribita tudi na zgornjo stranico oboda in sicer zato, da se ob njo nasloni z vsake strani šipa (steklo). Na podnici bosta stekli sedli v utora. Stropnica meri od ene do druge končnice 84 cm. Notranja velikost oboda je torej 84 X 55 cm. Šipi morata biti natančno 4,5 cm vsaksebi. Če je ta razdalja ie nekaj večja, na¬ pravijo čebele voščene mostičke in že nam zastirajo popoln vpo¬ gled v notranjost. Šipe pritrdi¬ mo na straneh in zgoraj eno¬ stavno z majhnimi lesenimi za¬ gozdami. Od zunaj jih zavaruje¬ mo z dvokrilnimi vratci, ki jih pritrdimo s francoskimi nasa¬ dili na prej sestavljen okvir. (Zaradi preglednosti so na skici le ena vrata in je le v desnem zgornjem kotu narisan kotnik, s kakršnimi učvrstimo okvir). Zaprta vrata pritrdimo s škr- njavci, od katerih je na vsaki strani eden zavrtan v rob strop- nice, drugi pa v rob podnice. Med zaprtimi vratci in šipama, ki naj bosta 2,5 mm debeli je približno 2,5 cm prostora. Ta prostor je potreben za kroženje zraka, ko poleti obseva panj sonce in bi se sicer preveč raz¬ grel. Zaradi boljšega zapiranja zabijemo v vrata pod škrnjavce podložke. Na vrhu pribijemo streho, ki naj ima na vseh straneh okrog 10 cm napušča. Streho prevleče¬ mo s strešno lepenko. Kot pod¬ stavek za panj zabijemo v zem¬ ljo močan kol. V višini enega metra od tal dobro zagozdimo v kol 5 cm debelo, 12 cm široko in 80 cm dolgo desko. Na to desko z vijaki pričvrstimo pod- nico oboda. V našem primeru so v opazo¬ valnem panju štirje sati iz na¬ vadnega AŽ panja in zunanjih dimenzij 26 X 41 cm. (Dva sata sta na skici vidna.) Važno je, da ostanejo sati trdno na svo¬ jem mestu oziroma v nespreme¬ njenih razdaljah bodisi od šip, bodisi od oboda. Da to doseže¬ mo, zabijemo na notranjih stra¬ neh oboda žičnate podstavke, ki jih sami naredimo iz 5 mm debele jeklene žice, ki jo dva¬ krat pravokotno upognemo, ob upogibih pa jo zatolčemo na¬ vzgor, da nastaneta ob oglih ne¬ kaki ušesci. Razdalja med ušes- cema, med katera se vsede let¬ vica satnika, mora biti natančno 2,5 cm. Prosta konca šiiasto opilimo, da jih lahko zabijemo v obod. Spodaj zabijemo štiri podstavke (za vsak sat po dva) le tako globoko, da je spodnja letvica satnika, ko ga potisnemo v ležišče, 2 cm nad podnico. Ostale zabijamo globlje in sicer tako, da je ob straneh in na vrhu satnik odmaknjen od obo¬ da 8 mm. Ti prostori so čebelam potrebni za nemoteno gibanje in se zato te razdalje držimo. Vsako drugo večjo ali manjšo razdaljo bi čebele premostile z voščenimi mostički, kar ni zaželeno. Da spnemo osrednji križ, ki ga sestavljajo notranje letvice štirih satnikov, si poma¬ gamo takole: v oglu enega sat¬ nika zakovičimo dve četrtkrožni ploščici. Vsako na drugi strani satnika. Zakovičimo ju tako, da sta pritrjeni v kotu, ki ga tvori¬ ta oba polmera. Ko satnike vsta¬ vimo, zavrtimo ploščici in le-ti sedaj objameta vogale vseh šti¬ rih satnikov. (Skica a in b). Izdelani opazovalni panj po¬ stavimo tako, da bo stranica, kjer bomo čebele opazovali, obr¬ njena v tistem dnevnem času od sonca. Na sončni strani bi se šipa ob daljšem opazovanju pre¬ več razgrela in vročina bi topila satje. Na tak panj se bodo čebele kmalu privadile in kaka manjša družina bo v njem prav dobro uspevala. Sčasoma tudi svetloba čebel ne bo več motila in se bo- do pred nami obnašale popol¬ noma naravno in brez panične¬ ga tekanja po satju. Čez zimo v takem panju čebele seveda ne smejo ostati. Ker ima panj dvoje žrel (na vsaki končnici eno), pustimo odprto le eno, ob dobri paši pa odpremo tudi drugo žrelo. Celo¬ ten panj, zlasti pa končnici, ži¬ vo prebarvamo in naš opazoval¬ ni panj se bo podal v vsak, še tako lepo urejen vrt, zlasti pa v šolskega. Ob njem se bo često zbirala vsa radovedna soseščina, ki je do tedaj vse premalo ve¬ dela o čudovito urejenem življe-' nju čebelje družine. Izdelka se bodo lotile zlasti skupine učencev, čeprav bo delu kos tudi marsikak posameznik, saj izvedba ni zahtevna; le ne¬ koliko natančnosti je potrebno. Tudi material za opazovalni panj je vsem na voljo. Mnogo uspeha — mladi čebe¬ larji ! Janez Gyorek 17 elektrotehniki mehanski osciloskop Mehanski osciloskop je pri¬ prava, s katero na prav zani¬ miv način prikažemo valovanje (osciliranje) in s tem v zvezi valovno dolžino in amplitudo. Ta poizkus lahko napravimo na dva načina : 1. enostavnejše tako, da na¬ mestimo sestavne dele te pri¬ prave na mizo, ali še bolje, na desko (ca. 40 X 50 cm) in pri¬ kažemo valovanje kar na steni ali na projekcijskem platnu, se¬ veda v zatemnjenem prostoru (slika 9). Pri tem znaša ampli¬ tuda ca. 10—50 cm širine in je odvisna od oddaljenosti stene ter od transformatorja; 2. na zaslonu iz motnega stekla, ki je z vsemi ostalimi se¬ stavnimi deli vdelan v škatlo. Ta prikaz lahko izvršimo podne¬ vi. Širina amplitude od nekaj milimetrov do 3 cm je odvisna od transformatorja. Najprej naj razložim delova¬ nje mehanskega osciloskopa. Žarek iz svetlobnega izvora usmerimo skozi lečo na zrcalce v magnetnem polju podkvaste¬ ga magneta. Okoli tega zrcalca je navita tuljava s 50 navoji CuL 0,2 žice (bakrena izolirana žica, debela 0,2 mm). Zrcalo s tuljavo mora biti pritrjeno z dvema nateznima vzmetema in nihati s frekvenco 50 HZ, če tu¬ ljavo priključimo na transfor¬ mator. Od zrcalca se žarek od¬ bije na eno od zrcal na zrcalni prizmi (slika 4), od tod pa na steno ali na zaslon, kjer opazi¬ mo, ko je vse pravilno narav¬ nano, svetlo točko. Če zavrtimo zrcalno prizmo, se ta točka po¬ daljša v ravno svetlo črto pre¬ ko celega zaslona. Ko priključimo transformator (3 V, 5 V, 8 V), opazimo pri mirujoči zrcalni prizmi, da se je točka podaljšala v navpično črtico, ki je na obeh koncih svetlejša in je njena dolžina tem večja, čim večja je napetost iz transformatorja. Če zavrtimo zrcalno prizmo, se ta navpična črta spremeni v vodoravno va¬ lovanje, pri katerem je amplitu- 18 da odvisna od napetosti. (Glej sliko 12!) Valovno dolžino spreminja¬ mo s hitrostjo vrtenja: čim hitrejše vrtimo zrcalno prizmo, tem daljša je. Opis izdelave posameznih de¬ lov : Najvažnejši del je mehanski osciloskop sam (v ožjem smi¬ slu), glej sl. 1. Podkvast mag¬ net 8, ki je najvažnejši sestavni del, dobimo od kakgea starega telefonskega induktorja. Na pod¬ stavek iz trdega lesa 4 ga pritr¬ dimo z držalom iz aluminijaste pločevine 9 in s štirimi lesenimi vijaki M 3 X 10. Natezno vzmet 3 navijemo na vretenu iz varil¬ ne žice 2 mm. Najbolj prikladna za tako vzmet je struna za tam¬ burice številka 18 ali 20 ali pa E struna za violino. Na podsta¬ vek pritrdimo z dvema lesnima vijakoma tudi dva nosilca iz 1 mm debele aluminijaste plo¬ čevine. Na zgornjem delu vsake¬ ga nosilca pritrdimo z dvema maticama skozi vrtino 3 mm ko¬ vinski vijak M 3 X 30. Na oba vijaka 2 pritrdimo vzmet eno¬ stavno z navijanjem. Okvir za tuljavo in zrcalce 7 niha v magnetnem polju pri¬ trjen z žicama CuL 0,3 5 na natezni vzmeti. Izdelava tega okvira je razvidna iz slike 2. Izdelamo ga iz tenke aluminija¬ ste pločevine od škatlice za So- lea ali Nivea kremo tako, da iz¬ režemo pravokotnik 24X44 mm in ga potem oblikujemo kot je to prikazano na sliki 2 v stran¬ skem risu z zaporedjem rimskih številk 1, 11, 111, IV, V, VI. Zrcalce pritrdimo na okvir z dvema zavihkoma. Ves ta giba¬ joči se del mehanskega oscila¬ torja mora biti čim lažji, da lahko sledi nihanju s frekvenco 50 HZ. Na sliki 1 ni narisana tuljava okoli okvira, ker bi po¬ stala slika nepregledna. Okvir izoblikujemo namreč tako, da naredimo zgoraj in spodaj žle- biček. Tuljavo navijemo v ta dva žlebička. Oba konca tuljave pa ne pritrdimo naravnost v dve banani, ampak predhodno na dva vijaka 10, ki ju tudi privi¬ jemo v leseni podstavek. Vezava od tuljave do teh dveh vijakov pa mora biti zelo elastična in primerno lahka ter na vijake pravilno pritrjena I Z vijakoma M 3 X 30 (2) lahko reguliramo položaj okvira z zrcalom, ki mora viseti na¬ vpično in sredi magnetnega po¬ lja. Le v tem slučaju bo svetla navpična črta na zaslonu pri mirujoči zrcalni prizmi res nav-, pična, ko bomo prizmo zavrteli, pa sinusova krivulja pravilna. Sicer bo svetla črta postrani, si¬ nusova krivulja pa zmaličena. Z nekaj poizkusi in malo prakse bomo znali položaj zrcala hitro regulirati s pomočjo obeh vija¬ kov na nosilcih. Za izdelavo zrcalne prizme si moramo nabaviti štiri žepna zr¬ cala (po 60 S din). Ta zrcala pa imajo na hrbtni strani ne pretrdo prilepljeno še eno ste¬ kleno ploščo z nepotrebno sli¬ ko. Ako steklo s sliko odstra¬ nimo, je zrcalo še enkrat lažje. Štiri taka zrcala pritrdimo na ogrodje prizme (glej slike 3, 4 in 5). Podrobna razlaga izdela¬ ve ni potrebna, ker je razvid¬ na s teh treh slik in s kosovne¬ ga seznama. Zrcala pritrdimo na ogrodje prizme tako, da spo- 19 daj vsak zavihek zavijemo okoli spodnjega roba zrcala. Na zgor¬ nji strani, namreč k delu ogrod¬ ja 12, pritrdimo zrcala s pomoč¬ jo gumijastega obroča, ki ga od¬ režemo od zračnice kolesa. Pri poizkusu lahko to prizmo vrtimo enostavno z roko, bolje pa je, če vgradimo elektromo- torček Mehanotehnike. Brzino moramo zmanjšati z jermenica- mi Mehanotehnike, ki jih lahko pritrdimo na os elektromotorčka (2 mm), kakor tudi na os naše zrcalne prizme. Zanimiva bi bila tudi vgraditev reostata, ki ga dobimo od kakega starega ra¬ dijskega aparata ali pa si ga sa¬ mi naredimo iz cekas žice. Z menjavanjem brzine elektromo¬ torčka in s tem vrtenja zrcalne prizme se namreč spreminja va¬ lovna dolžina. / Z lečo 20 ojačimo in usmeri¬ mo svetlobni žarek. Če se odlo¬ čimo za mehanski osciloskop enostavnejše izvedbe (slika 9) s projekcijo sinusove krivulje na steno ali zaslon, moramo upo¬ rabiti lečo za očala s 4 dioptri¬ jami ali pa čitalno lupo Ghetal- dus. Leča te lupe je vgrajena v kovinski okvir, ročaj pa je le¬ sen. Na sliki 6 je prikazana vgraditev leče za očala (cena 600 S din). Podrobna razlaga iz¬ delave zopet ni potrebna, ker je itak razvidna iz načrta (slika 6) v narisu in stranskem risu, ka¬ kor tudi s kosovnega seznama. Lego leče med svetlobnim izvo¬ rom in zrcalca med poloma magneta moramo določiti s po¬ izkusom. Je pa bližje zrcalcu kot pa žarnici. Ohišje za svetlobni izvor nare¬ dimo iz primerne konservne škatle. Vgradimo okov in malo žarnico 25—50 W. V višini ža- rilne nitke prebijemo 1 mm ši¬ roko ter 15 mm dolgo režo, ki naj ima lepe, ravne robove. Za enostavnejšo izvedbo me¬ hanskega oscilatorja so potreb¬ ni do sedaj opisani deli. Sesta¬ vimo jih na kaki deski 50 X 40 centimetrov — glej sliko 9, kjer so navedene tudi razdalje med posameznimi deli. Prikaz sinusove krivulje s to aparaturo bo v šoli ali doma za vse gledalce prav prijetno prese¬ nečenje, pa tudi poučno bo, še posebno, če ga podkrepimo še z zanimivo razlago priprave in pojava. Če pa hočemo napraviti me¬ hanski osciloskop na 2. način, namreč v škatli in s prikazom sinusove krivulje na motnem steklenem zaslonu, vidnim tudi podnevi, si oglejmo načrt na sli¬ ke 10. Da ne bo škatla preve¬ lika, si izdelamo še en sestavni del, namreč odbojno zrcalo (sli¬ ka 8). S tem bomo zožili raz¬ mestitev sestavnih delov in nam bo zadostovala škatla v velikosti 30 X 35 cm. Za odbojno zrcalo uporabimo enako žepno zrcalo kot za zr¬ calno prizmo. Napravimo še sto¬ jalo 32 in ploščo z zavihki 30 in 31 za pritrditev na do¬ ločeno mesto. Pri tej izvedbi pa moramo uporabiti drugačno lečo, nam¬ reč čitalno lupo tovarne Vega (TOS), Ljubljana, vgrajeno v črnem plastičnem držalu. Mot¬ no steklo (ne opalno!) lahko 20 21 damo napraviti pri kakem stek¬ larju, ali pa ga izbrusimo sami. Postopek brušenja sem opisal v lanskoletnem TiM-u in sicer v članku Zrcalna kamera. Pritrdi¬ mo ga s primernimi pločevina¬ stimi ploščicami na notranjo stran škatle. Izdelamo še škatlo (slika 12) iz vezanih plošč ter vanjo po načrtu (slika 10) vdelamo se¬ stavne dele. Dobro je tudi, če napravimo pokrov. Izvedba v škatli je za šolo dosti prikladnejša, ker pri pri¬ kazu valovanja ni treba sestav¬ ne dele šele postavljati in jih prilagajati drugega k drugemu, in tudi ni potrebna zatemnitev. Poizkus lahko hitro izvršimo. Ob koncu naj omenim še to, da ta izvedba mehanskega oscilatorja še ni do kraja dognana. Možne so še druge kombinacije in še nadaljni sestavni deli. Namesto navadnega transformatorja za zvonec (3 V, 5 V, 8 V) lahko vgradimo transformator 2—24 V po načrtu iz učne knjige »Teh¬ nična vzgoja za 7. in 8. razred«. S tem transformatorjem lahko dosežemo veliko razliko v širini amplitude sinusove krivulje. Poizkusite — poročajte! E. M. kosovni seznam 1. Nosilec — aluminijasta pločevina 1—1,5 mm debeline 2. Dva vijaka M 30 X 30 s pol okroglo glavo in štiri matice 3. Natezna vzmet — 1 pol jeklena žica 0,2—0,3 mm (ten¬ ka struna) 4. Leseni podstavek — trd les 5. Žica 0,3 CuL 6. Okvir za tuljavo in zrcalce — tenka AL pločevina 7. Zrcalce 1,5 X 1,5 cm — navadno 8. Podkvast magnet 9. Držalo podkvastega magneta — Al. pločevina 1 mm 10. Dva kovinska vijaka M 3 X 20 in štiri matice 11. Stojalo zrcalne prizme — črna pločevina 0,80 mm 12. Zgornji nosilec zrcala — bela pločevina 13. Oz zrcalne prizme — varilna žica 2 mm 14. Ploščica z ležiščem osi — črna pločevina , 0,80 mm 15. Spodnji nosilec zrcala — bela pločevina 16. Vrtina 3 mm za pritrditev stojala 17. in 18. Žepno zrcalo (4 komadi) 19. Gumijast obroč ža pritrditev zrcal k nosilcu 20. Pločevinast okvir za lečo — črna pločevina 0,80 mm 21. Kartonski okvir za lečo — prožen, mehak karton 22. Kartonski obroč za pritrditev leče (2 kom.) 23. Leča 24. Nosilec okvirjene leče — črna pločevina 0,80 mm 25. Škatla za žarnico (od konserve) 26. Okov za malo žarnico 27. Mala žarnica 25—50 W 28. Reža za žarek 29. Žepno zrcalo 30. Plošča z zavihki za pritrditev zrcal — bela pločevina 31. Zavihki 32. Držalo zrcala' — črna pločevina 0,80 mm 33. Motno steklo 34. Škatla 30 cm X 35 cm — vezana plošča 22 transistorij nadaljevanje merilni instrument za izmenične napetosti Merilne instrumente za isto- smerni tok uporabimo lahko tu¬ di za merjenje izmeničnega to¬ ka, ki ga pa moramo, kakor smo se prepričali pri izdelavi usmernika, popreje usmeriti. Usmernik z diodo je kaj pre¬ prost, a njegovi deli so tolikanj neznatni, da ga lahko vgradimo v ohišje merilnega instrumenta. Spodnja shema prikazuje vezavo enega najbolj enostavnih instru¬ mentov za merjenje izmenič¬ nih napetosti, tako imenovanega »outputmetra«. Ta instrument uporabljamo zlasti pri meritvah izhodnih napetosti radijskih sprejemnikov. Značilno za ta in¬ strument je, da reagira na vsak sunek, napetosti, zato to ni po¬ trebno posebej kompenzirati. Temu je namenjen izravnalni kondenzator sorazmerno nizke kapacitete. Usmernik vsebuje tudi pred- upor, ki varuje diodo in instru¬ ment pred previsokimi nape¬ tostmi. Instrument je vsekakor najbolj občutljiv, če usmernik vključimo brez predupora, toda v tem slučaju naj napetost toka ne bo večja od 1—2 voltov. Za merjenje večjih napetosti pa moramo vključiti ustrezne upo¬ re v vrednosti od 1 do 30 kiio- ohmov. Posebno priročni so ti instru¬ menti za meritve baterijskih in akumulatorskih napetosti. S te¬ mi tokovnimi izvori si lahko na¬ pravimo tudi dovolj točno ska¬ lo v desetinkah volta. -mm- 23 fotografi o svetlomerih V dosedanjih sestavkih o fo¬ tografiranju smo povedali, kako pomembna je za posnetek ekspo¬ zicija. Dali smo vam tudi nekaj tabel, ki naj bi vam pomagale pri določitvi pravilne osvetlitve. Tabele so sicer dober, a vendar ne povsem zanesljiv pripomoček. Tudi optični svetlomeri niso do¬ sti boljši, saj je tudi pri teh do¬ ločitev osvetlitve odvisna od naše vidne sposobnosti. Optični svetlomer ima v posebni odpr¬ tini ploščico z vrsto številk s prehajanjem od najbolj do naj¬ manj osvetljene. Ako naravnamo svetlomer na tisto številko, ki smo jo še dovolj razločno videli, lahko na skali svetlomera razbe¬ remo ustrezne osvetlitve na raz¬ lične zaslonke. Vse do izuma električnega svetlomera nismo imeli popol¬ noma zanesljivega pripomočka za določanje osvetlitve. Električni svetlomeri so danes že skoro popolnoma izpodrinili optične. Res so še vedno dokaj Eden najboljših svetlomerov je vsekakor Lunasix, ki je tako zelo občutljiv, da moremo izmeriti z njim tudi čase po več deset minut ali celo eno uro dragi, če pa pomislimo, da nam tak svetlomer reši mnogo po¬ snetkov, ki bi bili zaradi nepra¬ vilne osvetlitve pokvarjeni, nam bo jasno, da se nakup električ¬ nega svetlomera izplača. Poglej¬ mo, kako je zgrajen električni svetlomer in kako ga je treba uporabljati. Električni svetlomer je zasno¬ van na naravnem pojavu, da svetloba v nekih snoveh vzbudi gibanje elektronov, tj. električni tok. Taka snov je selen (polpre¬ vodnik na meji med kovinami in nekovinami). Bistveni del sve¬ tlomera je tako imenovana fo¬ tocelica, tj. ploščica s silno tan¬ ko oblogo ali plastjo selena. Ako pade na selensko plast svetloba, se vzbude v selenu prosti elek¬ troni, ki krožijo po tanki spojni žici preko prosojne, s tankim slojem oksida zlata prevlečene ploščice zopet nazaj v selen. V ta zaključen tokokrog je vklju¬ čen občutljiv mikroampermeter, ki meri jakost električnega toka v milijoninkah ampera. Čim močnejša svetloba pade na foto¬ celico, tem močnejši tok nasta¬ ne in tem večji je odklon ka¬ zalca ampermetra. S posebnim gumbom vskladi- mo kazalec s skalo časov in za¬ slonk na svetlomeru in že ima¬ mo čas osvetlitve za vse zaslon¬ ke pri določeni svetlobi. Zelo preprosto, ali ne? Električni svetlomer je občutljivejši za raz¬ like v svetlobi od človeškega očesa, zato se nanj lahko tudi bolj zanesemo. Pokaže nam pra¬ vilno ekspozicijo za vsako za¬ slonko in za vsako občutljivost filma. Pred uporabo se vedno prepričajmo, ali je naravnan na občutljivost filma, ki ga imamo v kameri. Še nekaj nasvetov za uporabo svetlomera : Svetlomer usmerite od kame¬ re proti motivu. Merite vedno na senco, da bodo na sliki vidne tudi podrobnosti v sencah. 24 Ako snemate zelo kontrasten motiv, na primer stavbe ali sku¬ pino ljudi, kjer so zelo velike razlike med svetlobo in senco, se lahko zgodi, da bo svetlomer pokazal na osvetljenih delih mo¬ tiva preveliko, na neosvetljenih pa premajhno ekspozicijo. V ta¬ kem slučaju izmerite iz bližine svetlobe na osvetljenih in na ne¬ osvetljenih ploskvah in vzemite srednjo ekspozicijo. Pri snemanju pokrajine usme¬ rite svetlomer bolj proti zemlji, ne pa proti svetlemu nebu. Pri snemanju objektov iz bli¬ žine npr. portreta, približajte svetlomer obrazu na približno 15 cm. Kadar snemate proti svetlobi, merite v obratni smeri, tj. od motiva proti kameri. Kadar kupujete električni svetlomer, se prepričajte, da de¬ luje tudi v slabši svetlobi, tj. ali se odkloni kazalec tudi pod temnim drevjem ali v ne pre- temni sobi. Svetlomer, ki deluje samo zunaj v sončni svetlobi, ni nič vreden, zato raje ne kupite najcenejšega. Dobri svetlomeri so tako ob¬ čutljivi, da reagirajo na močni svetlobi že skozi majhno špra¬ njo na pokrovčku ali skozi pro¬ sojni pokrovček. Na slabši sve¬ tlobi odpremo pokrovček, da ujamemo več svetlobe. Nekateri svetlomeri imajo za slabšo sve¬ tlobo še dodatno fotocelico npr. japonski »Sekonic«. Električni svetlomer je preci¬ zen instrument. Nikar ga brez potrebe ne odpirajte in ne izpo¬ stavljajte ga močni svetlobi, si¬ cer vam bo prekmalu opešal in bo kazal predolge ekspozicije. Čuvajte ga tudi pred padci in udarci. Škoduje mu tudi tempe¬ ratura nad 50 °C. D. M. Tudi takšne fotografske aparate poznamo, ki imajo svetlomer že vgrajen, ali pa so — kot tale na desni sliki — kar avtomatski, tako da sami od sebe določijo vse elemente za posnetek Aparat na levi ima sicer vgrajen svetlomer, vendar ni tako dober kot kamera zgoraj. Vse elemente za posnetek moramo določiti sami — s pomočjo vgrajenega svetlomera 25 ■ IZ znanosti in tehnike kako so izdelovali sode nekoč in kako jih izdelujejo danes Takole so okoli leta 1497 čistili vinski kamen iz sodov Ob razstavi Tehniškega muzeja Slovenije »Sodarstvo na Slovenskem« Prastara potreba po shranje¬ vanju in prenašanju dragocenih tekočin, zlasti olja, vina in vode, je napeljalo človeka na izdelavo sodov, ki so zamenjali prej upo¬ rabljane živalske mehove, gli¬ nasto in kamenito posodo pra¬ zgodovinskega človeka. Sodar¬ stvo torej sega daleč v pre¬ teklost. Predhodnik današnjega soda, je bil izdelan iz odrezanega votlega debla, ki je bil na obeh čelnih straneh zaprt z živalsko kožo. Lesen sod so poznali že v starem Egiptu, vendar pri¬ pisujejo iznajdbo soda severnim narodom. Rimski pisatelj Plinij (Plinius) meni, da je sod izum prebivalcev alpskih dolin. Le¬ genda o grškem filozofu Dioge- nu (413—323 p. n. št.) pravi, da je Diogen v dokaz svoje skromnosti stanoval v sodu. Kot odlični sodarji se omenjajo tudi Kelti, ki so baje izdelovali sode večje od hiše in so za ma¬ zanje razpok uporabljali smolo. Znano je tudi, da so v Švici iz¬ delovali lesene sode že v pozni bronasti dobi. Pozneje in vse do današnjih časov, so gradili sode iz deščic oziroma dog, za kar je ustvaril temelje nepoznan izu¬ mitelj že pred okoli 2000 leti. Razpoko v naravnem sodu iz votlega debla, je človek zadelal z dožico, kar ga je privedlo na misel, da je mogoče obod soda napraviti iz ozkih deščic — dog. Uporaba železnega orodja je znatno pospešila razvoj sodar- stva. Iz dog izdelani sodi, vezani z obroči so se razširili k nam s severa v začetku naše dobe. V srednjem veku je vse bolj ži¬ vahna trgovina znatno vplivala tudi na razvoj različnih obrti in med njimi tudi na razvoj so¬ da rstva. 26 Nadaljnji razvoj trgovinske politike v 17. in 18. stoletju, je to obrtno dejavnost še bolj po¬ spešil. Izdelavo sodov je nada¬ lje znatno povečala in razširila tudi doba industrializacije. Sodarska obrt se je pri nas najprej razvila okoli Ribnice na Dolenjskem, v Črnem vrhu na Notranjskem, v Češnjici v Selški dolini in v Tacnu pri Ljubljani. Tedaj se je začelo sodarstvo naglo širiti, vendar v začetku še neorganizirano. Po vsej deželi raztreseni posa¬ mezni sodarji, kakor tudi mali obrtniki so ob svojem napornem delu le težko živeli. Ker niso bili organizirani, so jih izkoriščali razni posredovalci in prekupče¬ valci. Da bi se zaščitili pred te¬ mi izkoriščevalci, izboljšali svoj ekonomski položaj in tudi sicer lažje uveljavljali svoje pravice, so se začeli sodarji nekaterih okolišev združevati v nabavno prodajnih zadrugah. Te zadruge so članom nabavljale življenj¬ ske potrebščine in surovine za delo, jim posredovale naročila m razpečavale njihove izdelke. Taka oblika sodarske proizvod¬ ne je bila za posameznike ce- ne jša in je znatno prispevala k na daijnjem razvoju in tehnični ravni izdelkov. Glavna surovina za izdelavo sodov je bil in je še vedno les. To nepogrešljivo surovino naj¬ širše uporabnosti, uporablja člo¬ vek že skozi tisočletja na vsaki stopnji svoje kulture, zato lah¬ ko mirno trdimo, da je uporaba in obdelava lesa stara toliko, kolikor je staro človeštvo. V zadnjem obdobju so se z naglim razvojem civilizacije še Zgoraj: Tovorna ladja na reki Rhoni, naložena s sodi. Podoba je iz 2. stoletja pred našim št. Spodaj: Tacenski sodarji valijo sod čez most pod Šmarno goro 27 posebej razvili razni obrtniški in industrijski delovni postopki obdelave in predelave lesa. Gle¬ de na različne načine izdelave sodov, delimo sodarstvo na obrtniško, polindustrijsko in in¬ dustrijsko. Obrtniški način izdelave sodov Prvotno so izdelovali sode v celoti ročno. Precej pogosto, se je začel delovni postopek že v gozdu. Na sečišču so iz razcep¬ ljenega lesa iztesali doge in jih sušili zložene v skladovnice ali kope. Ostalo delo je potekalo v delavnicah, po kleteh in zasil¬ nih prostorih, največ v obliki hišne obrti. Sodarji so bili pr¬ votno večinoma samouki, pozne¬ je pa so to obrt opravljali izu¬ čeni sodarji, ki so za to delo že uporabljali popolnejše orodje, sčasoma pa tudi nekatere mizar¬ ske stroje in druge posebne so- darske pripomočke. Največ izdelovalnih stopenj je vedno zahtevala doga, katere oblike so bile različne z ozirom na obliko in velikost (prostor¬ nino) soda. Doga je bila tesana ali žagana deska, ki je bila na obeh koncih konično prirezana in navadno na notranji strani izdolbena. Doge so krivili posa¬ mič potem, ko so jih prekuhali v kotlu, pred sestavljanjem ali pa že v sestavljenem sodu tako,, da se doge od zunanje strani stiskali in jih hkrati krivili s kurjenjem ognja v sredini same¬ ga soda. Istočasno so izdelovali dno irv obroče. Prvotno so izdelovali Zgoraj: Sodarski vajenci pred hišo sodarja Medveda, leta 1926 v Tacnu. V sredini: Nabijanje obroča na sod. Spodaj: Montaža sodov v industrijski proizvodnji Češnjica 28 Skoblanje doge za sod, ki bo lahko hranil tristo litrov tekočine obroče iz vzdolžno cepljenih le¬ skovih palic, v novejšem času pa zlasti za večje sode iz valja¬ nih jeklenih trakov. Ker pri se¬ stavljenem obodu soda nastane¬ jo zaradi razlik v debelinah dog robovi, je bilo potrebno sod znotraj in zunaj poskobljati. Te¬ mu je sledilo še končno skob¬ ljanje robov oboda in zarezova¬ nje utorov kamor so vpenjali dna. Pred izročitvijo soda na¬ ročniku oz. uporabniku, so iz¬ merili še točno prostornino so¬ da, kar je opravil poseben urad za kontrolo meril. Polindustrijski način izdelave sodov Povečanje naročil je nareko¬ valo sodarski obrti postopno na¬ bavljanje strojne opreme in je tako izdelava sodov postajala delno mehanizirana. Na ta način je sodarstvo v nekaterih prime¬ rih dobilo polindustrijski način proizvodnje. Proizvodnja je po¬ stala tudi bolj smotrna in racio¬ nalna zaradi delitve dela. Ven¬ dar delo ni bilo strogo tipizira¬ no in omejeno na posamezne stopnje izdelave. Vsak sodar je bil vešč celotne izdelave soda, zato so se lahko na posameznih delih izmenjavali, kar je bilo zaradi raznoterosti izdelkov več¬ krat nujno in koristno. Primer polindustrijske izdela¬ ve sodov je pri nas »Sodarstvo Tacen«. Prva Sodarska zadruga v Tacnu je že leta 1908 zdru¬ žila sodarje oziroma sodarske delavnice v okolici Tacna. Pd ustnem izročilu je pred kakimi tristo leti sodar Medved iz Čr¬ nega vrha nad Idrijo zanesel to obrt v Tacen pod Šmarno goro. Dejstvo je, da živi še danes v Tacnu, ki je poznan prav zaradi razvitega sodarstva, precej so- darskih družin, ki nosijo ta pri¬ imek. Zanimivo je tudi, da so nekoč tacenski sodarji povezo¬ vali sode v splave in jih v celih vlakih transportirali po Savi na¬ ročnikom v vzhodne pokrajine naše države. Industrijski način izdelave sodov S povečano industrijsko pro¬ izvodnjo splošnega blaga, se je naglo povečala tudi potreba po tipiziranih predvsem embalažnih sodih enakih oblik in prostor¬ nin. To je zahtevalo industrijsko izdelavo tipiziranih sodov na te¬ kočem traku, ki se je začela v Evropi proti koncu 19. stoletja. Današnja proizvodnja sodov po¬ teka skoraj v celoti strojno, za kar izdelujejo nekatere tovarne posebne sodarske stroje. V Sloveniji imamo dva indu¬ strijska sodarska obrata. Prvi je v Lesnoindustrijskem podjetju »Smreka« v Loškem potoku v sestavu Kombinata lesne indu¬ strije v Ribnici na Dolenjskem. Ta sodama izdeluje tipizirane embalažne sode s 25, 50, 100 in 125 litri prostornine. Drugi je sodarski obrat v Lesnoindu¬ strijskem kombinatu »Savinja« v Celju. Ta izdeluje tipizirane embalažne sode brez običajnih dog in klasičnih oblik. Sode iz¬ deluje iz vezanih plošč in fur¬ nirjev. Tanjše plošče se uporab¬ ljajo za plašče sodov, debelejše za dna, iz bukovih furnirjev pa izdelujejo obroče ali pasove, ki vežejo sod in mu dajejo potreb¬ no trdnost. Ti sodi so bili kot novost in zaradi svoje ekono¬ mičnosti proizvodnje in praktič¬ nosti v uporabi leta 1958. na¬ grajeni s priznanjem jugoslo¬ vanskega Oskarja za embalažo. Omeniti je treba še domači izum industrijskega zložljivega soda — delo tovarišev J. Blaz¬ nika in J. Prevca iz Češnjice. Tudi ta izum je bil deležen ju¬ goslovanskega »Oskarja« za em¬ balažo. Poleg tega mu je bilo dodeljeno tudi mednarodno pri¬ znanje z izumiteljsko diplomo in kolajno na X. mednarodni razstavi izumov v Bruslju. Uporaba sodarskih izdelkov je različna. Najbolj uporabne vrste so embalažni sodi, trans¬ portni sodi, skladiščni ali kletni sodi in industrijske proizvodne kadi. Sodarstvo je kot posebena zvrst lesno obdelovalne panoge, posebno pregledno predstavljeno na samostojni razstavi »Sodar- 29 stvo na Slovenskem«, za katero je zbral in priredil gradivo lesni oddelek Tehniškega muzeja Slo¬ venije, kot zaključek svojih ra¬ ziskav sodarstva. Razstava je občasnega značaja in je name¬ ščena v posebni dvorani v Teh¬ niškem muzeju Slovenije v gra¬ du Bistra pri Vrhniki, na kar posebno opozarjamo mladino in šolska vodstva. M. Mehora kopernik: sonce je središče Danes ve vsak šolarček, da je Sonce središče našega sončnega sistema in da Zemlja z ostalimi planeti vred kroži okoli njega. Tak sistem imenujemo heliocen- trični. Kar čudno se nam zdi, da so to tako preprosto resnico odkrili šele pred nekaj stoletji. Vse do Kopernika, mnogo stole¬ tij so bili vsi ljudje, tudi izo¬ braženci prepričani, da je Zem¬ lja središče planetnega sistema in celo vsega vesolja (geocen- trični sistem). Zanimivo je, da so nekateri izobraženi ljudje že v starem veku prišli do pravil¬ nega spoznanja o sončnem siste¬ mu. Spomnite se, da smo v lan¬ skem letniku naše revije pisali o visoko razviti starogrški zna¬ nosti, ki je dosegla vrhunec v Aleksandriji. Aristarh, eden od največjih aleksandrijskih uče¬ njakov, je že v 3. stoletju pred našim štetjem spoznal resnico in prvi postavil temelje helio- ceptričnega sistema, tj. nauka, da se Zemlja giblje okoli Sonca in ne'obratno. Čeprav je imel Aristarh v svojem času precej učencev in privržencev, so na njegov nauk kmalu pozabili. Največjo veljavo v aleksandrij¬ ski astronomski šoli si je nam¬ reč pridobil Klavdij Ptolemej, zagovornik in utemeljitelj geo- centričnega sistema. Ptolemej je svoj sistem zelo natančno raz¬ ložil v obširni knjigi »Veliki zbornik astronomije«. V tem zborniku, ki so ga pozneje ime¬ novali »Almagest«, je v začetku napisano, da je Zemlja velika krogla, ki miruje v središču ne¬ besnega svoda. Okoli Zemlje se vrti več kristalnih krogel (sfer), od katerih vsaka nosi svoj pla¬ net. Teh planetov je po Ptole- mejevem mnenju pet in sicer: Merkur, Venera, Mars, Jupiter in Saturn, dodati pa jim je tre¬ ba še Luno in Sonce. Kristalne sfere si sledijo takole: najprej je sfera Lune, nato sfera Mer¬ kurja, Venere, Sonca, Marsa, Jupitra in Saturna, za Saturnom se razteza zadnja kristalna sfera z zvezdami — stalnicami. Geocentrični sistem je bil v skladu s tedanjo geometrijo, ki je imela krog za višek popol¬ nosti, zato ni čudno, da se je tako trdno zakoreninil; poleg tega pa je tudi ustrezal kato¬ liškim verskim nazorom. Šele leta 1543 je Kopernik s svojo knjigo »O kroženju nebesnih teles« (De revolutionibus orbi- um coelestium) zrušil skoraj 14 stoletij veljavni geocentrični sistem tj. nazor da je Zemlja središče vesolja. Toda čeprav je bila Kopernikova teorija o soncu kot središču dovolj utemeljena, je minilo še skoraj 150 let pre- dno je dosegla v znanstvenih krogih in v javnosti popolno priznanje. Nikolaj Kopernik se je rodil leta 1473 v Torunju na Polj¬ skem. Že 'v gimnaziji se je za¬ nimal za astronomijo. Po oče¬ tovi smrti je skrbel zanj njegov stric, ki je bil ugleden duhov¬ nik, in ki je mlademu Koper¬ niku namenil visok položaj v cerkveni službi. Po dovršeni gim¬ naziji se je Kopernik vpisal na Jagelonsko univerzo v Krakovu, ki je slovela takrat za najboljšo astronomsko šolo v Evropi. Leta 1493 je odšel v Italijo in štu¬ diral pravo na univerzi v Bolog¬ ni. Tu se je srečal z nekaterimi naprednimi znanstveniki, ki so tako kot on sam dvomili o pra¬ vilnosti Ptolemejevega geocen- tričnega sistema. Med njimi je bil tudi astronom Domenico No- vara, kateremu je Kopernik po¬ magal pri zvezdoslovskih opazo¬ vanjih. Ni dvoma, da Kopernik že v času svojega bivanja v Italiji ni več verjel v pravilnost Ptolemejeve astronomije. Iz Bologne je odšel Kopernik v Ferraro, kjer je proučeval cer¬ kveno pravo, nato pa v Padovo, kjer je študiral medicino. Tiste čase je bila znanost še tako ne¬ razvita, da je lahko posameznik obvladal več vej, če ne kar vso takratno znanost. Za Kopernika lahko trdimo, da je poznal pra¬ vo, zdravilstvo, klasične jezike, astronomijo, matematiko, go¬ spodarstvo in teologijo (bogo¬ slovje). Bil je tako sposoben, da so mu leta 1500 podelili stolico za matematiko na univerzi v Rimu, vendar pa se je Kopernik, če¬ prav nerad vrnil v domovino, ker ga je njegov stric škof ime¬ noval za kanonika v Frauen- burgu. Tu je ostal do smrti. Ukvarjal se je tudi z gospodar¬ stvom in z zdravilstvom, poleg tega pa je našel čas za svoje najvažnejše delo — poglablja¬ nje v astronomijo in dokazova¬ nje svoje teorije v planetnem si¬ stemu. Dobro se je zavedal, da svojo zamisel lahko dokaže le, 30 če bo čim natančneje izmeril in izračunal poti posameznih pla¬ netov. To pa nikakor ni bilo lahko, saj ni imel niti teleskopa, ki so ga izumili žele tri četrt stoletja pozneje. Opazoval je z očmi, pomagal pa si je z ne¬ rodnim lesenim kvadrantom za merjenje višine Sonca in s po¬ sebno preprosto pripravo, s ka- > tero je meril višino zvezd. Kopernik je že kmalu po kon¬ čanih študijah izdal spis, znan po imenu »Komentariolus«, v katerem je razložil osnove helio- centričnega sistema, saj trdi, da krožijo nebesna telesa okoli Sonca in da Zemlja ni središče sveta, ampak le središče Luni¬ nega tira. S tem se je pričel rušiti uradno priznani in veljav¬ ni Ptolemejev sistem. Svoje živ¬ ljenjsko delo, knjigo o kroženju nebesnih teles je dal v tisk leta 1542. Rokopis je zaupal syoje- mu prijatelju, naprednemu nem¬ škemu astronomu Rheaticusu (izg. Retikus), ki ga je brž od¬ nesel v neko tiskarno v Nurn- bergu. Kopernik ni dočakal izida svo¬ je knjige. Umrl je 24. maja 1543 v Frauenburgu. Pripovedujejo, da mu je Rheaticus pokazal prve tiskane pole, ko je Kopernik že ležal na smrtni postelji. Ko jih je videl, je veliki astronom za¬ prl oči in izdihnil. Kopernikova teorija o zgrad¬ bi našega osončja je postopno prodrla v svet, čeprav je cerkev njegovemu nauku odločno na¬ sprotovala. Kopernikova knjiga je bila 200 let na spisku prepo¬ vedanih knjig. Kopernikovo delo je za zna¬ nost neprecenljivega pomena. Lahko ga smatramo za začetni¬ ka nove dobe v astronomiji. D. M. MODELARJI! Material za izdelavo vaših modelov je naprodaj v trgovini »MLAD! TEHNIK« Ljubljana, Stari trg 5 3t nekaj novosti iz znanosti in tehnike V leningrajskem inštitutu, kjer proučujejo opremo za elek¬ trično varjenje, so skonstruirali varilni aparat, s katerim je mo¬ goče variti izredno tanke žice. Nekaj stotink milimetra tanke žice varijo pod mikroskopom. Napravo bodo uporabljali v de¬ lavnicah precizne mehanike. V Franciji bodo zgradili v kraju Mont-Louis v Pirenejih ogromno sončno peč z močjo 1000 kilovatov. Sončne žarke prestreza 11.000 zrcal in jih usmerja v ogromno parabolično zrcalo visoko 45 m in dolgo 60 m. Z visokimi temperatura¬ mi, ki jih bodo dobili v žarišču te peči, bodo skušali ugotavljati toplotno odpornost snovi, kate¬ re uporabljajo v kozmični teh¬ niki. V Sovjetski zvezi, v Lihoslav- Iju so začeli izdelovati elektro- luminiscentne naprave, za kate¬ re menijo, da bodo postopoma izpodrinile klasične žarnice za razsvetljavo. Elektroluminiscnet- ne žarnice so v svojem bistvu ploščati kondenzatorji, ki jih pokrijejo s keramičnimi ali or¬ ganskimi zaščitnimi snovmi. Med elektrodama se nahaja 30 do 100 mikronov debela plast elek- troluminifora, ki se odlikuje po močni svetilnosti. Za površino kvadratnega decimetra zadošča tok do 0,20 vata, kar pomeni, da je nova svetilna naprava ze¬ lo ekonomična. Američan J. T. Reece je se¬ stavil avtomatično pripravo, s katero kupuje star papir, pred¬ vsem stare časopise. Star papir stlačijo v predal avtomata, pri¬ tisk na gumb pa zadošča, da priprava papir stehta in tudi iz¬ plača, tj. spusti v linico ustrez¬ no vsoto denarja. Stroj ima ob¬ liko kocke s stranicami okoli 130 cm, na enkrat pa lahko ku¬ pi do 200 kg papirja. Betonski steber novega televi¬ zijskega stolpa v Moskvi ima površino osnovne ploskve 63 m 2 , visok pa je 380 m. Na ta steber bodo postavili še 140 m visok antenski steber, tako da bo skupna višina televizijskega stol¬ pa znašala 520 m in bo to za sedaj najvišji objekt na svetu. V Novi Zelandiji so začeli iz¬ koriščati toploto Zemljine notra¬ njosti v industrijske namene in tudi za proizvodnjo električne energije. Geotermične naprave so začeli projektirati leta 1958, danes pa znaša skupna moč teh central že okoli 129.000 kilova¬ tov. S to električno energijo oskrbujejo v glavnem papir¬ niško industrijo. V nekaj letih nameravajo iz geotermičnih vi¬ rov črpati moč okoli enega mili¬ jona kilovatov. Madžarski tehnik N. Nemeth je iznašel najenostavnejšo tele¬ vizijsko anteno. Na približno dva kvadratna metra veliko po¬ lo gumiranega papirja je nale¬ pil tanko folijo aluminija in pri¬ trdil to anteno na stropu pod¬ strešja v vodoravni legi. Ante¬ na omogoča zadovoljiv sprejem na domačem in tudi na drugih televizijskih kanalih. V ladjedelnici v Nagasakiju na Japonskem so izdelali doslej največji dok za gradnjo ladij na svetu. V tem doku bodo lahko gradili ladje z nosilnostjo do 200.000 ton. Hkrati gradijo še en dok, namenjen popravilu la¬ dij. Oba doka sta dolga po 250, široka pa po 45 m. Na dokih je večje število dvigal z nosilnostjo po 80 ton in dve veliki dvigali, ki dvigata lahko do 300 ton tež¬ ke ladijske dele. V Italiji so izdelali načrte za morske »trolejbuse«, to je ladje na električni pogon, ki črpa električno energijo iz žic nape¬ tih visoko nad morsko gladino. Ta svojevrstna vozila bodo upo¬ rabili v Mesinski ožini, ki loču¬ je Sicilijo od celinskega dela Italije. Električne ladje bodo dosegle hitrosti do 100 km/h. V Sovjetski zvezi opremljajo matično ribiško ladjo »J. Kaba- rov«, ki bo spremljala ladjevje kakih 120 manjših ribiških ladij za lov na odprtih oceanih, »J- Kabarov« izpodriva 22.000 ton in je v bistvu plavajoča tovarna za predelavo rib. Lahko bo pre¬ delala po 150 ton rib dnevno, v njenih kabinah pa bo prostora za okoli 600 ljudi. 32 tudi letos se pridno oglašajte v rubriki timovi mali oglasi Prodam ali zamenjam za transistorje prospekte nemških avtomobilov. Ce¬ na prospektov 0,50 N din za kos. Toni Tomšič, Vrhnika, Ljubljanska cesta 23 Kupujem leposlov. knji¬ ge in knjige iz biologije in zemljepisa ter razne re¬ vije ali pa jih zamenjam. Cena po dogovoru. Jerak Ivan, Žerjav 29, p. Črna na Koroškem Kupim transformator z izhodno napetostjo 2,4 ali 2,5 V in sljudni vrtljivi kondenzator od 350 do 500 p F. Ivan Zupin, Okroglo 6, p. Stahovica Kamnik Imam na voljo nekaj radijskega materiala. Rad bi si tudi dopisoval s pi¬ onirjem kjerkoli v Slove¬ niji, ki se zanima za elek- tro in radiotehniko. Ličen Vojko, Piran, Ulica Karla Marksa 21 Prodam lepo izdelan model motornega čolna '»Neptun« za 200 N din, model jadrnice »Istra« za 50 N din in model motor¬ nega čolna »Polip« za 150 N din. Arnuš Ivan, Pacinje, p. Moškanjci pri Ptuju Kupim motorček za le¬ talske modele. Ponudbe pod naslov Anton Čuš, Dornava 2, p. Moškanjci pri Ptuju Kupim elektrolit 100 nF in dva kom. elektrolita 50 nF ter vrtljivi konden¬ zator 250 do 300 pF. Jani Polajnar, Vodice nad Ljubljano 147 Rad bi se seznanil s pi¬ onirjem v kateremkoli predelu Slovenije, ki se zanima za elektrotehniko, da bi si z njim dopisoval. Anton Henigman, Prigo¬ rica 71, p. Dolenja vas pri Ribnici na Dol. Tovariš, ki bi bil pri¬ pravljen prodati prvo šte¬ vilko TIM-a iz lanskega letnika ali tudi prvo in tretjo številko iz I. 1963, naj sporoči na naslov Franc Špenga, Lenart v Slov. goricah, Juroslav- ska cesta 17 Prodam zelo malo pre¬ igrano nemško ploščo s štirinajstimi lepimi »Jod- larji«. Naslov plošče je: Venn's von den Bergen halt. Cena 9200 S din. Viljem Kordež ml. Kamnik, Parmova 6