ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA NEKAJ PRISPEVKOV K ODMEVU MAKEDONSKE ILINDENSKE VSTAJE MED SLOVENCI H. G. ANDONOVSKI Položaj makedonskega naioda konec pretek- lega in v začetku našega stoletja je bil zelo kritičen. Oropan ekonomskih in političnih pravic po turškem vladajočem razredu, je iskal izhoda iz brezupne krize. Položaj kmetov se je zaradi raznih dajatev in tlak, bi so jim jih nalagali turški paše in begi, vedno bolj slabšal. Konkurenca zahod- noevropskega kapitala je najbolj občutljivo pri- zadela makedonske trgovce in obrtnike. Make- donska inteligenca ni imela možnosti, da razvije vse svoje zmožnosti, ker je tudi njen razvoj ome- jeval turški polfevdalni režim. Izhod iz tega ne- znosnega stanja je bilo iskati le v organizirani borbi iproti zasužnjevalcem. Organizirano akcijo so začeli makedonski učitelji. V Solunu so se 1893. leta postavile osnove VMRO (Notranja makedonska revolucio- narna organizacija), ki je s svojo akcijo hitro zbrala večji del makedonskega naroda in se po- stavila na čelo njegove borbe za nacionalno osvoboditev. Na čelu organizacije so stali najza- a-ednejši in najborbenejši sinovi makedonskega naroda, kot na primer Goce Delcev, Dame Gruev in mnogO' drugih. Organizacija se je postopoma širila in vedno bolj se je utrjevala enotnost njenih priipadnikov. Za vrhovna telesa je imela organizacija svoj centralni komite in kongres. Vsa dežela je bila razdeljena na revolucionarna okrožja, okraje in rajone. Vsaka vas, mesto in okrožje je imelo svoje čete, ki so vzgajale narod v revolucionarni borbi za svobodo. Organizacija je imela svoja sodišča, kurirje, pošto in druge organe. Izdajala je svoje časopise in publikacije ter propagirala na razne načine svoje cilje in naloge. Polagoma se je tako utrdila, da je postala strah in trepet turških fevdalcev in da je dejansko predstav- ljala »državo v državi« otomanskega imperija. Toda VMRO se ni borila le proti zasužnje- valni politiki »Rdečega sultana« na Bosporu, ¦ temveč tudi proti osvajalnim namenom sosednih buržoaznih vladajočih razredov Bolgarije, Grčije in Sxbije. Ti so z vsemi sredstvi skušali motiti in diskreditirati njeno delo, ker so bili cilji VMRO v nasprotju z njihovimi aspiratorskimi nameni proti Makedoniji. Vodstvo VMRO na čelu z Goce Delčevim je propagiralo misel, da bo do svobode makedon- skega naroda prišlo šele tedaj, ko bo ves narod na to pripravljen. Menilo je, da pogoji za vstajo v Makedoniji še niso zreli, da je v nekaterih delih dežele čutiti vpliv sosednjih propagand in da narod ni oborožen. Mislili so, da bo do svo- bode prišlO' takrat, ko bodo zreli vsi zunanji in notranji pogoji za revolucionarno borbo. Nji- hov nauk pa ni bil v sog'lasiu z imperialistično politiko kobuTŠkega dvora v Bolgariji in je ta iskal načine, da onemogoči njihovo delo in da se likvidira sam Goce Delcev. Eksponenti in emisarji te politike so se hitro vtihotapili v VMRO in od znotraj spodkopavali njeno delo. Uspelo jim je celo, da so provocirali odločitev j za dvig vstaje na dan 2. avgusta 1903. leta (Ilin- i den). Toda v vstaji so že od začetka zavzeli j vodilne položaje zavedni sinovi makedonskega naroda, ki je v njej pokazal vso svojo željo in upanje na svobodo in boljše življenje. Vstaja je zajela vso deželo, ponekod z akci- jami proti turškim oporiščem, a drugje zopet i s trganjem telegrafskih in telefonskih žic, ozi- 5 roma z aktivnimi diverzantskimi akcijami. Vstaj- niki so hitro osvobodili nekaj mest in paralizi- rati vse javno življenje in promet v Makedoniji, j Največjo akcijo in višek Ilindenske vstaje pa j predstavlja osvoboditev Kruševa. Mesto je 12 dni j živelo svobodno življenje in v njem so vstajniki j proglasili tako imenovano »Kruševsko repu- ( bliko«. Izvolili so tudi vlado, ki je bila sestav- ljena iz pripadnikov vseh narodnosti, M so ži- vele v mestu. Vlada republike je izdala celo vrsto uredb, ki kažejo njeno demokratsko stali- šče v vseh vprašanjih. V vladi so imeli znaten i vpliv makedonski socialisti. i SI. 1. Terezija dr. Jemkoiv« 201 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Od avgusta do oktobra 1903 so bili vstajniki gospodarji položaja v Makedoniji. Niso dali miru turški soldateski, ki je brez usmiljenja uniče- vala žarišča vMaje in na razne načine pobijala nezaščiteno ljudstvo. Številne vasi in mesta so bila požgana, število ubitih še ni registrirano, število beguncev, ki so ostali brez strehe in kruha, pa je preseglo več tisoč. Makedonski narod je v tem svojem težkem položaju iskal pomoči na vseh straneh. Skoraj v vseh državah se je razširil val sim- patij do makedonskega ljudstva in so se orga- nizirale pomožne akcije za pomoč v njihovem težkem položaju. V tem ni zaostal tudi slovenski narod, ki je z delom dokazal ne le svojo soli- darnost z borbo makedonskega ljudstva za na- cionalno osvoboditev, temveč se je tudi pridru- žil pomoči za zboljšanje njegovega težkega položaja. Slovenski časopisi so objavljali poro- čila o uporu.' Konec leta 1903 so- imeli slovenski časniki svoje dopisnike v Beogradu in poročevalce v Make- doniji. Tudi večje slovenske revije so prinašale članke in poročila o makedonskem narodoosvobodil- Tiem gibanju.^ Slovenski pesnik Anton Aškerc objavlja v Ljubljanskem Zvonu (1904, 1-2) pesem >Mace- donski vstaš«, v kateri v krepkih epskih črtah opisuje junaštvo Makedoncev in prikazuje lik makedonskega vstaša, katerega klic je: 2>V boj na krvnika, na Turčina — za domovino ljubo, sveto«, da »sname ž nje igo prokleto« in kate- rega zadnje izdihljaje povzema »šumni, bučni Vardar«. Slovensko dnevno in mesečno časopisje je mnogo prispevalo k temu, da se zanimanje za borbo makedonskega naroda za nacionalno osvo- boditev čim bolj razširi med slovenskim ljud- stvom. Zato se je tudi pogosteje iskal način, da se podvzame čim širša akcija v korist makedon- skega osvobodilnega dela. . 11. V slovanofilskih krogih slovenske javnosti se je vedno pogosteje govorilo o povečanju interesa za makedonsko osvobodilno gibanje. Na sestan- kih »Slovenskega kluba« in »Ruskega krožka« se je velikokrat razpravljalo o položaju make- donskega naroda in o povečanju zanimanja v njegovo korist. Za aktivnejše delo se je posebno zavzemala znana slovanofilka Terezina dr. Jen- kova. Da bi čim bolj spoznala makedonsko revolucionarno gibanje, se je bavila z mislijo, da osebno obišče Makedonijo. Toda po ohranje- nem gradivu kaže, da ni imela možnosti obiskati Makedonijo, temveč se je odločila, da obišče Bolgarijo, kamor so zbežali številni makedonski begunci. Tako je sredi meseca oktobra 1903 Te- rezina dr. Jenkova odpotovala iz Ljubljane. V Sofiji je spoznala najbolj znane predstav- nike slovanske misli in nekatere poveljnike ma- kedonskih vstajniških odredov, ki so tam bivali. Iz Sofije je odpotovala v notranjost, kjer je obiskala mnoge zbirne rajone, v katerih so bili nastanjeni makedonski begunci. Obiskala je tudi Rilski samostan, kjer je bilo nastanjenih 4000 makedonskih beguncev. Tam je spoznala tudi poljskega javnega delavca — prostovoljca v makedonskem osvobodilnem gibanju — Romu- alda Prževalskega. Ta jo je seznanil z nekate- rimi »makedonskimi heroji in oficirji«, med njimi tudi z Vladimirom Kanazirevim. Ta je spremljal Jenkovo pri njenem obhodu rajonov, v katerih so bili nastanjeni begunci. Z njim je vodila dr. Jenkova zelo zanimivo dopisovanje. Ko se je Terezina dr. Jenkova vrnila v Ljub- ljano, je delovala za širšo popularizacijo make- donskega osvobodilnega gibanja. Na njeno po- budo se je dne 29. novembra 1903 vršilo v veliki dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani zborova- nje v korist makedonskega osvobodilnega giba- nja. Na tem zborovanju je govorila o svojih vtisiih in pomoči makedonskim beguncem. V svojem predavanju je dr. Jenkova ob veliki udeležbi poslušalcev opisala v splošnih potezah ' borbo makedonskega ljudstva za nacionalno osvoboditev. Trudila se je, da verno opiše polo- žaj v Makedoniji ter da s tem poveča simpatije in sočutje pri slovenskem ljudstvu. Na svojem predavanju se je posebej zadržala pri opisu po- ložaja makedonskih beguncev. Na poti v Cepin »... je ležalo 700 begTincev — je poudarila dr. Jenkova — lačnih in na pol nagih; živijo od poklonov dobrih ljudi, ki delijo z njimi zadnji grižljaj. Mnogo od njih že več dni ni okusilo niioesar toplega, ker jim kmetje niso mogli niče- sar dati, razen vsakemu en kos kruha na dan. Govorili so, da živi v teh obmejnih mestih in vaseh okoli 4000 beguncev, ki so bili prisiljeni zapustiti domovino pred turškim ddvjaštvom ...« V Rilskem samostanu so ji makedonski revolu- cionarji pripovedovali o svojih akcijah, o sode- lovanju ljudstva v borbi in o njegovem težkem položaju. Dr. Jenkova je zaključila z besedami: »Tako je sedaj v Makedoniji. Potrebna jim je materialna podpora; junaštvo in navdušenost sama na zadostujeta. Evropa na vse to molči. Kdo se bo dogovarjal za nesrečni Jug, kateremu je pomoč potrebna... Slovenci, pomagajte in zopet pomagajte trpečim našim bratom na Bal- kanu. Upamo, da sc odzovejo Slovenci glasu bednih Makedoncev ter jim pomorejo po svoji moči... «^ Po predavanju je dr. Jenkova prečitala pismo Makedonca Vladimira Kanazireva, ki je bilo pisano slovenskemu narodu, da bi čim bolje spoznal pravi položaj makedonskega ljudstva in mu prihitel na pomoč. Zborovanje v korist osvobodilne borbe make- donskega naroda je bilo pomembna vzpodbuda za čim večjo zainteresiranost Slovencev za osvo- bodilno gibanje Makedoncev. Vladimir Kanazirev piše dr. Jenkovi v svojem drugem pismu: »Imel sem srečo, da se prepri- čam o tem, da se je v Vašem dobrem srcu in v vsem vašem narodu zbudilo za nas in za našo nesrečno usodo takšno sočutje, takšna simpatija, ki bo lahko ublažila bolečine nesrečnikov v nji- hovih nevzdržnih mukah ...« 202 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Na zborovanju so se odločili — po iniciativi ljubljanskega župana Ivana Hribarja, da osnu- jejo poseben makedonski odbor z nalogo, da zbira pomoč za Makedonce in popularizira ma- kedonsko osvobodilno gibanje med slovenskim ljudstvom. Ta odbor se je sestal 4. decembra 1903. Za predsednika je bil izbran Vaso Petričič, za pod- predsednika Polakova in dr. Tavčarjeva, za taj- nika dr. Vladimir Ravnihar, a za njegovega na- mestnika Terezina dr. Jenkova, za blagajnika Alojzij Stare, za njegovega namestnika Ladislav Pečanka. Člani odljora so bili še: Berta dr. Tril- lerjeva, Ivan Hribar, dr. Andrej Karlin, dr. Aloj- zij Konalj, dr. Valentin Krisper, Fran Povše in Ivan Rozman. Odbor se je s proglasom obrnil na slovenski narod, v katerem je apeliral za zbiranje pomoči v korist makedonskih beguncev. Odbor se je obrnil tudi na vlado za odobritev svojega dela.^ Solidarnost Siovencev z borbo makedonskega, ljudstva in zbiranje materialne pomoči v nje- govo korist pa nista bila v skladu z interesi avstrijskega dvora, ki je na razne načine skušal onemogočiti to humano dejanje slovenske jav- nosti in ljudstva. V začetku je vlada prepovedala predavanja o makedonskem osvobodilnem gibanju. Tako je 5. decembra 1903 prepovedala predavanje novi- narja P. Orlovca o položaju v Makedoniji.^ Prepoved predavanja O' položaju v Makedoniji je zelo revoltirala slovenski narod. Slovenski poslanci v kranjskem deželnem zboru so vložili interpelacijo proti prepovedi predavanja in poudarjali veliko zanimanje ljud- stva za predavanja in ogorčenje zaradi prepo- vedi. Interpelanti so vprašali: Ali je prepoved izdana v dogovoru z ministrstvom? Ali more minister opravičiti to prepoved? Ali bo tudi v bodoče deželna vlada prepovedala predavanja in zborovanja?' Omenjeni P. Orlovec je 8. decembra 1903 pre- daval v dvorani »Narodnega doma« v Trstu o položaju v Makedoniji. Predavanje je imelo namen popularizirati makedonsko narodnoosvo- bodilno borbo in zbirati prispevke za makedon- ske begunce. Na samem predavanju je bilo zbranih 210 kron.^ Tudi časopisi so odprli rub- riko »Za makedonske begunce«, »Za malsedonske žrtve turške krvoločnosti«. Od 25. novembra 1903 do 21. februarja 1904 je bilo zbranih 1065 kron in 92 krajcarjev. Prispevke za makedonske begunce so zbirali na razne načine. Pri otvoritvi knjižnice v Gorici so v Savinjski dolini zbirali pomoč tudi za Makedonce. V Postojni je bil v začetku leta 1904 prirejen koncert v korist Makedoncev. 30. janu- arja sta priredila pevsko društvo »Lipa« in tam- buraški orkester »Triglav« koncert v Ljubljani v .korist beguncev iz Makedonije. Dobiček kon- certa je znašal 84 kron ter je bil predan make- donskemu odboru v Ljubljani.* SL 2. Makedonski delavci pri gradnji železnice Celovec-Trst Makedonski odbor v Ljubljani je večkrat urgi- ral pri vladi, da odobri njegovo delovanje. Toda deželna vlada je odgovarjala, da ni pristojna za to. Vlada je vztrajala na tem, da gre v tem primeru za akcijo v korist tujega naroda in da se je treba obrniti na ministrstvo za notranje zadeve na Dunaju. Odbor je trikrat telegrafično prosil ministrstvo, da odobri njegovo delovanje. Kooec januarja 1904 je odbor dobil odgovor, v katerem je ministrstvo stavljalo stroge pogoje. 1. Nabiranje je dovoljeno le osebam, ki jih de- želna vlada imenuje od predloženih, 2. Nabiranje je prepovedano v cerkvah, šolah, uradih in pri oblastvih, 3. Občinski uradi ne smejo zbirati. 4. Nabrane zneske je izročiti deželni vladi v Ljubljani, ki jih odda »c. in kr. poslaništvu v Carigradu, ki bode po svojem civilnem agentu in njegovih organih oziroma po krajevnih od- borih skrbelo' za primerno razdelitev podpor«. Odbor je nato odgovoril, da ... »se razdruži, ker so stavljeni pogoji, zlasti točka 4, ki nam ne daje garancije, da pride nabrani denar v prave roke — nesprejemljivi«.' Zaradi prepovedi so prispevke pošiljali pO' privatnih osebah. Največ jih je bilo poslanih po posredovanju dr. Jenkove, ki jih je pošiljala Vla- dimiru Kanazirevu. Ta se v svojem pismu za- hvaljuje za poslanih 320 kron, ki jih je razdelil med najbolj revne v Makedoniji. Dopisovanje med Makedoncem Kanazirevom in dr. Jenkovo je bilo vedno pogostejše. Kana- zirev je v svojih pismih plastično opisoval po- ložaj v Makedoniji in stalno prosil pomoči za makedonske begunce. Dr. Jenkova je njegova pisma objavljala v dnevnem časopisju z name- nom, da bi slovensko ljudstvo čim bolje spo- znalo položaj makedonskega prebivalstva in mu tem bolj pomagalo v njegovi bedi. III. Zanimanje za Makedonijo sO' pri Slovencih ; vzbudili tudi makedonski begunci, ki so zaradi i težkih ekonomskih in političnih pogojev v svoji I domovini bili prisiljeni iskati delo in pomoč tudi v Sloveniji v letih 1903—1906. V slovenskem ; dnevnem tisku pogosto naletimo na poročila in t sočutne članke v njihovo korist. Makedoinski be- j gunci ali delavci, kot jih imenujejo v tisku, so j največ delali pri gradnji ždleznic, in to na Hru-1 šici, v Biohinjski Beli, Bohinjski Bistrici in na I Jesenicah, pri gradnji karavanškega in bohinj- j skega predora. I KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Vsi ti delavci so imeli za sabo dolgo in težko življenjsko i>ot. Težki ekonomski pogojii v do- movini 9o vplivali tudi na njihovo delovno sjjo- sobnost. Kasneje pa je na njihovo zdravstveno stanje vplival tudi prehod iz zmernega makedon- skega v ostro slovensko alpsko podnebje. Nji- hovi organizmi niso bili tako odporni, zaradi česar so cesto zboleli in bili zato odpuščeni z dela." Konec 1903. leta se je položaj makedonskih beguncev resno poslabšal. Od do tedaj redkih primerov so bila takrat ugotovljena resna obo- lenja od tifusa, trahoma in posebno od črnih koz. Epidemija se je počasii širila in zajela vsa gradbišča, na katerih so delali makedonski be- gunci. Tam so podvzeli zaščitne mere proti na- daljnjemu širjenju črnih koz. Vsi makedonski delavci so bili cepljeni in morali so se podvreči strogemu karantenskemu režimu. Za epidemijo se je zainteresiral tudi visoki zdravstveni svet na Dunaju, ki je na seji 23. januarja 1904 sklenil postaviti dva zdravnika kot zdravstvena inšpek- torja; ta dva sta imela nalogo skrbeti za zdrav- stveno stanje delavcev.*' Širjenje epidemije med makedonskimi delavci je služilo kapitalističnim upravam gradbišč (ki so bile po večinii nemške), da so jih odpuščale z dela ali pa da so tistim, ki so ostali, zmanj- šale plače. Spomladi leta 1905 opazimo novo značilno razmerje do makedonskih delavcev. Makedonski delavci, ki so prišli na gradbišča bohinjske že- leznice, so bili prisiljeni vrniti se domov, ker niso dohili zaposlitve. »Čeprav so ti ljudje — piše člankar — bolj zdravi in sposobni kot leni Italijani, ki jih tukaj sumljivo protežirajo. Naši bratje iz slovanskega juga morajo z žalostnim obrazom gledati, kako jih mečejo z dela ...« Medtem ko so bila prej lahka obolenja glavni vzrok za odpuste z dela, se sedaj poudarja poli- tični moment. Kapitalističnim upravam gradbišč ni šlo v račun, da bi zaposlovale slovanske de- lavce. Ta odnos do makedonskih delavcev je bil del asimilatorske politike nemškega in itali- janskega imperializma do Slovanov. Težki delovni pogoji, predvsem pa zgoraj ome- njeni vzroki so prisilili makedonske begunce- delavce že konec 1903 in v začetku 1906, da zapuste Slovenijo. Kljub ekonomskemu in političnemu jarmu, ki ga je Slovenccjm nalagal avstrijskli vladajoči razred, je slovenski narod našel možnosti, da pokaže svojo solidarnost z borbo makedonskega naroda za nacionalno osvoboditev, da mu spo- roči svoje tople simpatije in da mu pomore v težkem položaju. Makedonski begunci so bili v Sloveniji pri- srčno sprejeti. Neštevilni so primeri pomoči makedonskim beguncem, ko so bili le-ti v naj- težjem položaju. V Sloveniji so napravili s svo- jim vedenjem močan vtis. O tem nam govore dnevni tisk in preživeli sodobniki, ki izražajo do njili tople simpatije. V času, ko sta slovenski in makedonski narod bila še podjarmljena in nezedinjena, so že bili momenti, ki so jih združevali; o tem nam dovolj zgovorno pričajo ti-le prispevki k odmevu ma- kedonske Ilindenske vstaje na Slovenskem. OPOMBE Te svoje prispevke je avton* obdelal' .posebej za "^Kroniko«. O t™ vprašanju je že objavil naslednje prispevke: »Odjek Ilindeniskog ustanka u Sloveniji<, NI, 1/2 (Zagreb 1951) 9ir. 126—153. »Ehoto na lUndenskoto vostanie sred Jugoslo- venskite narodi«, llindenski zbornik 1903—1955. Skopje, In- stitut za nacionalna istorija 1955, str. 221—256; sodeloval je pri redakciji zbornika: »Stranskio^t pečat za Ilindenskoto vo- stani«. Skopje 1955, str. 185, v katerem so objavljeni izpisi iz sodobnega slovenskega časopisja o llindenski vstaji. >0 odjeku llindenskog ustanka medju jngoslovenskim narodi- mai. (V zborniku »Makedonija«' Beograd 1954. — 1. SN 20. VJII. 1905; S 20. VIII. 1905; >Delavec-Rdeči prapor« 21. VIII. 1905; — 2. Dr. Niko Znpaniič, LZ 1903, 245—245, »Slovan« 1904, 25—27; Dr. Niko Zupanič, članek »Maoedonija« v Zbor- niiku znanstvenih in poučnih spisov Slovenske Matice, zv. VI. 1904, str. 71—100; — 3. Prim. SN. 50. XI. 1905, S. 21. XI., 50. XI. 1905; — 4. S. 5. XII., 7. XII. 1905; — 5. Prim. SN. 7. XII. 1905; — 6. Edinost 12. XII. 1905; — 7. Edinost 9. XII. 1905; — 8. S. 23. I. 1904, 3. II. 1904; — 9. S. 13. IL 1904; — 10. Prim, S. 15. XII. 1905; — U. S, 25. II. 1904; — 12. S. 10. IV. 1905. ; -204