APRIL 20 S Mcžn Mont. 21 N 4. po Velik. © 22 P Aleksander, m. 23 T Vojteh 24 S Jurij 25 C Marko 26 P Peregrin 35 27 S rim, dev.__ 28 N S. po Velik. 29 P Peter, muč. ® 30 T Katarina Sienj. SLOVENEC PRVI BLU VENSKI OST ® AMERIKI P« v«rs in naroi — k« jrr««i«o remte« — i3 boj* to s««f«2 GLASILO SLOV. KATOIi. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOOETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJa S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian OrganizationsI NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH- ŠTEV. (NO.) 78. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 20. APRILA — SATURDAY, APRIL 20, 1940 LETNIK (VOL.) XLIX. Italijansko ljudstvo v alarmu pričakuje skorajšnje, velike dogodke. — Velika možnost, da udari Italija na Jugoslavijo in, da od tam nadaljuje pohod proti Dardane-. lam. — Nekateri trdijo, da Mussolini "blufa". Rim, Italija, — Že celi čas, odkar je izbruhnila evropska vojna, se ni med italijanskim ljudstvom toliko govorilo o vojni, kakor se ravno te dni. Vse ugiba in razmotriva, kaj natančnega in točnega ve malokdo, toda splošno pa prevladuje pričakovanje, da utegne biti dežela v kratkem času za-petena v velike in odločilne dogodke. Posebno dve dejstvi dajete Italijanom dosti misliti. Prvo je to, da se točasno mudi v Rimu posebna vojaška komisija iz Nemčije, drugo pa, da se namerava Mussolini umakniti v Rocca Delia Caminate To je malo zatočišče, ki leži b 1 i z u njegovega rojstnega kraja, in, ki mu služi v po dobne svrhe kakor Hitlerju Berchtesgaden, namreč za "meditacijo." Pred vsakim važnejšim dogodkom odide Mussolini premišljevat v ta kraj in tako mora tudi sedanja umaknitev nekaj pomeniti. MILJARD0 ZA REL1F Predsednik priporočal 975 milijonov za relif. Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt se je ta četrtek pismeno obrnil na poslansko zbornico, naj se za prihodnje proračunsko leto, ki se prične s 1. julijem, odobri svota j)75 milijonov dolarjev za relifno delo pri WPA. Apeliral pa je obenem tudi za dovoljenje, da bi se smela, ako bo potrebno, porabiti ta svota že v osmih mesecih.' Omenil je pri tem, da se utegne zaposlitev v privatni industriji tako zvišati, da bo omenjena svota zadostovala za 12 mesecev, toda v vsakem slučaju pa se mora po- problem j)tokov Velesile kažejo zanimanje za Nizozemsko Vzhodno Indijo. —0 % Washington, D. C. — Voči-gled grozečega napada Nemčije na Nizozemsko, kažejo razne velesile veliko zanimanje z^ to, kaj se bo zgodilo z otoki, ki jih lastuje ta dežela na daljnjem Pacifiku, in ki so znani pod imenom Nizozemska Vzhodna Indija. Tako je državni tajnik Hull zadnjo nedeljo izrazil opozorilo, da so Zed. države skrajno in-teresirane v tem, da se glede stanja teh otokov nič ne izpre-meni, namreč da jih ne zase de kaka druga velesila. Po dobna izjava je prišla pred par dnevi tudi z Japonske. skrbeti za to, pomanjkanje. da se prepreči Kakor omenjeno, pa se more o bodočih dogodkih, ki vise v zraku, le ugibati, kajti uradna Italija ni podala nobene izjave, izvemši te, da mora biti dežela tako pripravljena, da je ne bodo presenetili nobeni nagli dogodki. Vendar pa skrbi fašistično časopisje za to, da drži ljudstvo v stalni pozornosti in v alarmu, in se je zdaj obrnilo izrazito na nemško stran. Tako se med ljudstvom vneto razpravlja, ako bo Italija udarila, na katero smer bo naperila'svoj napad. Nekateri domnevajo, da utegne vpasti v Španijo ter tam na eni strani ogrožati Francijo, na drugi pa angleški Gibraltar. Večina pa je prepričana, da bo napad obrnjen proti vzhodu, na Jugo slavijo, in od tam dalje proti Dardanelam. V četrtek so se širile govorice, da ima Italija koncentri rane močne čete na severu, ob meji Slovenije, ter, da pošilja transporte vojaštva v Albanijo. V resnici je vlada v sredo zvečer objavila, da je pristanišče mesta Bari zaprto za vse tuje ladje; katere so že v njem, ga ne smejo zapustiti, druga pa ne smejo vanj. To mesto leži ravno nasproti Albaniji ter je torej omenjena I odredba zelo značilna. Za to koncentracijo se navajata dva povoda. Prvi je, da se pričakuje skorajšnji vpad N,emčije na Ogrsko ter, da hoče zato Mussolini zasesti Slovenijo in Hrvaško prej, kakor bi ju skušali Nemci; to bi bilo torej bolj naperjeno proti Nemčiji kakor proti zaveznicama. Vidi pa se še drugi cilj, namreč, da se po končali zasedbi Ogrske in Jugosla-yije obrne združena nemška 111 italijanska vojska proti jugovzhodu, proti Dardanelam 111 sicer s hitro, "bliskovno' v°jno, da pride tja prej kakor Zavezniške čete iz Palestine in PRISILJENA EO, GOVORITI S "TUJIM MOŠKIM" AEROPLANI NAPADLI ANGLIJO London, Anglija.— V zgodnjih jutranjih urah v četrtek je večje število nemških aero-planov napadlo jugovzhodno angleško obal in protizračni topovi so otvorili na nje živahen ogenj. V krajih, ki so bili napadeni, so važne postojanke za preiskovanje nevtralnih ladij glede tihotapskega blaga. ZBIRAJO SE ZA NAPAD Chicago, 111. — Mrs. E. Strouther, črnka, jo zelo tankovestna ženska. Ko se je na njenem stanovanju oglasil cenzor, ki je štel prebivalstvo, ga je odgnala od vrat, češ, da ona ne govori z nobenim tujim moškim, izvzemši s kapi- NAZIJI ODPUŠČAJO STAREJŠE MOŠKE Berlin, Nemčija. — Kakor se sliši,namerava Nemčija odpustiti iz vojaške službe vse moške, stare nad 40 let; v resnici jih je tudi že več poslanih domov. V začetku vojne so bili mobilizirani starejši letniki v prvi vrsti zato, ker so imeli po večini izkušnje še iz zadnje vojne ter so kot taki lahko poučevali mladino. Zdaj je ta menda že dovolj izvežbana ter se bodo bivši vojni veterani povrnili na civilna dela, kjer so zaradi po- tanom precinkta. Ko ji je cen- manjkanja delavcev potrebni, zor skušal razložiti, da "po' zakonu, ki ga je sprejel kongres . . itd.," je šla nadenj s steklenico v roki, da je moral možakar kar urno umakniti pete. Kljub temu pa se bo morala ženska zdaj sestati s tem tujim moškim, in sicer pred sodiščem, kamor je dobila poziv za prihodnji petek. -o-- FRANCOSKI LISTI POSTAJAJO PRAZNI Pariz, Francija. — Tukajšnji listi postajajo čimdalje bolj prazni. S tem se ne misli, da so tako dolgočasni, da jih ni vredno čitati, marveč se mora vzeti dobesedno, namreč, da je v njih vedno manj čtiva. Cenzorji so te dni tako vneto na delu, da so v listih cele kolone popolnoma bele. Tako je bil zadnjo sredo neki članek, ki ga je spisal znani avtor Pertinax, docela vzet iz nekega lista in le pisateljevo ime je pustil cenzor na dnu strani. Italijanskih listov se ni1 dobilo tukaj že nekaj dni in so najbrž oblasti ustavile njih uvoz. NORVEŽANI ZMEDENI S TUJIM DENARJEM Stockholm, Švedska. — Večina prebivalstva v sosednji Norveški doslej ni poznala drugega denarja kakor svoje krone. Zdaj se seznanja s tremi drugimi vrstami, namreč z nemškim, angleškim in francoskim. To pa daje ljudstvu dosti sitnosti, ker ne ve, ali je poleg norveškega tudi kak drugi denar kaj vreden, ali ne. Tako ima Norveška zdaj štiri vrste denarja, ki so tudi vse veljavne, in za ljudi res pravi problem, kako izračunati pravo vrednost. KRIZEMJVETA — Stockholm, Švedska. — Protizračni topovi so zadnjo sredo odgnali iznad švedskega ozemlja število tujezem-skih aeroplanov. Štirje od njih, eden nemški, pa so morali napraviti prisilni pristanek, na kar so švedske oblasti internirale njih posadke. — London, Anglija. — Poljedelsko ministerstvo je objavilo v sredo, da se je doslej izpremenilo skoraj dva milijp-na akrov travnikov v polja za pridelovanje živil. Preostane le še okrog 100,000 akrov,kar bo izvršeno do koriča tega meseca. — Ottawa, Ont. — V Kanadi bo Anglija tekom prvega leta vojne potrošila za vojni materijal 115 milijonov dolarjev, Kanada sama pa bo porabila v isto svrho okrog 500 milijonov. Skupno se bo torej izdalo za vojno blago v Kanadi skoraj eno miljardo. KUKLUKSARJI BODO ODVRGLI MASKE Atlanta, Ga. — Tajna organizacija Ku Klux Klanov bo postala malo manj tajna. Vrhovni odbor organizacije je namreč zadnjo sredo izdal u-krep, da članstvo več ne sme nastopati niti javno, niti privatno v haljah in belih kapucah, ki jim zakrivajo obraze in po katerih je postala ta organizacija predvsem znana. V tajnosti pa se bo še vedno držala članska lista. Pri Trondheimu nameravajo udariti na Nemce. — Na-zijske čete morale zapustiti Narvik. Stockholm, Švedska. —Med tem, ko se vrše pri severnem norveškem mestu Narviku še vedno hudi boji med nemškimi ter združenimi angleškimi in norveškimi četami, se pa poroča iz osrednje Norveške, da zbirajo tamkaj Norvežani svoje razkropljene čete in se pripravljajo za odločen napad na Nemce v okolišu mesta Trondheim. Pri tem pričakujejo tudi angleško pomoč, kajti, kakor govore vesti, se je posrečilo angleškim četam izkrcanje v mestu Namsos, ki je kakih sto milj daleč. Bitka pri Narviku se je razširila preko cele širine dežele, do švedske meje. Gre pri tem zlasti za železniško progo, ki veže to mesto z znamenitimi ^švedskimi rudniki, od koder dobiva Angilja velike zaloge železne in druge rude. Ker je nemška posadka tamkaj razmeroma slaba, ni pričakovati, da bi se mogla dolgo držati, ter sc bo najbrž umaknila na1 Švedsko in se dala tamkaj internirati. Tudi na morju, kakor se trdi, so Nemci doživeli občutne izgube. Tako pravi eno poročilo, da jim je bila potopljena ladja Bremen s 15,000 možmi na njej, drugo pa, da so izgubili neko bojno ladjo. NAPOVEDUJE GOSPODAR- Pri Iz Jugoslavije reševalnih in očiščevalnih delih po strašni železniški katastrofi pri Ozlju, so našli tudi štiri slovenske žrtve. — Potopljeno "Ljubljano" še vedno dvigajo. — Smrtna kosa. — Druge vesti. SKO IZBOLJŠANJE Washington, D. \C. — Urad za poljedelsko gospodarstvo je zadnjo sredo izrazil napoved, da je do poletja pričakovati izboljšanja splošnih gospodarskih razmer. Zlasti v jeklarski in tekstilni industriji, pravi, se opažajo znamenja izboljšavanja. "CT VTT.TZACI TA" NA POHODU Sirije. Sliši pa se še eno mnenje, namreč, da Mussolini zopet "blufa." Ti pravijo, da nima nobenega namena za udarec, marveč, da skuša z umetno ustvarjeno napetostjo spraviti Anglijo in Francijo le v ner-voznost in strah, da boste iz Severnega morja poslali svoje ladje v Sredozemlje, s čimer bi se zmanjšal pritisk na Nemca na Norveškem. ANGLEŽI NAROČAJO VE-LIKANSKE GRANATE Washington, D. C. — Anglija pošilja ameriškim tvrd-kam naročila za granate, naravnost ogromne velikosti. Tako je neka razmeroma mala jeklarska družba prejela naročilo za mesečno izdelavo 10,000 granat kalibra 12 in-čev in 4,000 granat celih 18 inčev kalibra. Kakor se' trdi, so take granate posebno pripravne za razbijanje utrdb in se zato domneva, da ima Anglija načrt za bombardiranje nemške Siegfriedove linije ali pa kakih obrežnih utrdb. -o- ŽIVLJENJE V OSLO NORMALNO Oslo, Norveška. — Tukajšnje mesto, ki ga imajo za sedenega Nemci, se je vrnilo k normalnemu življenju. Med drugim so se zadnji torek zopet otvorile šole in banke. Slovenci žrtve železniške nesreče pri Ozlju Ljubljana, 23. marca. — V grušču Kolpe so včeraj dopoldne in popoldne našli štiri nove žrtve velike železniške katastrofe. Na delu sta tudi dva potapljača. Najprej so včeraj dopoldne potegnili iz grušča, nahajajočega se v vodi, trgovskega potnika Josipa Pečnika, nameščenega p r i tvrdki Bregar in Krek v Ljubljani. Pri njem so našli uro z zlato verižico. Ura je kazala 5.27. Poleg drugih malenkosti so pri njem našli 2525 din gotovine. Sorodniki so izposlo-vali, da bo truplo prepeljano domov v Stožice, kjer bo jutri, v nedeljo, ob 4 popoldne pogreb iz rojstne hiše 29 na domače_ pokopališče. Včeraj so tudi identificirali žensko truplo, ki je bilo najdeno v kamenju. Gre za 45 letno gostilničarko Frančišku vierovo iz Benkovec. Pri razkopavanju grušča so dalje včeraj popoldne potegnili še dve moški trupli, ki so ju kmalu identificirali, ker so pri njiju našli dokumente. Bila sta to: Janez Pečjak, sin posestnika iz Luč pri Žalni na Dolenjskem, in Franc Strmec, sin posestnika iz Rado-hove vasi št. 6. Oba je popolnoma zakril veliki plaz. Trupli obeh sta močno razmesarjen, i Splošno so bile razširjene govorice, da je postala žrtev nesreče tudi učenka IV. razreda meščanske šole Katarina Trenčeva, ki se je res usodno jutro vozila ,proti Novemu mestu, toda bila je duhapri-sotna in se je rešila, ko so vagoni zadroali v Kolpo. Nepoškodovana je prišla domov v Novo mesto. V karlovški bolnišnici leži težko poškodovana učiteljica Zlata Demšarjeva. Ta je izpovedala, da je bilo v prvem vagonu III. razreda, priklop-jenem za lokomotivo odnosno umbulančnim vozom, zbranih -5 žensk iz Vivodine pri Kar-ovcu, ki so potovale na sezonsko pomladansko delo v Žakanj. Od teh žensk se je ešilo samo 10. Vse ostale pogrešajo. Ženske, ki so se rešile in so srečno prišle v Žakanj, izjavljajo, da ni tja prišla nobena pogrešanih to-varišic. Obstoja bojazen, da je 25 žensk našlo smrt v valovih Kolpe. speli iz Tarenta. Verjetno je, da bodo čez dober, mesec ladjo že dvignili in jo nato od-slekli v splitsko ladjedelnico, kjer jo bodo poterrt popravili. -o- Sijajen uspeh Akademskega pevskega zbora J. K. — "Akademski pevski zbor iz Ljubljane je 10. aprila priredil v Beogradu v veliki dvorani Kolaričeve univerze koncert,ki so se ga udeležili poleg zastopnika Nj. Vel. kralja predsednik vlade Dragisa Cvetkovič, podpredsednik vlade Dr. Maček in še več drugih ministrov. Zboru in njihovemu dirigentu harmoni-zatorju slovenskih narodnih popevk Francu Maroltu, so navdušeno ploskali. Zboru sta bila na odprtem odru poklo-rijena dva venca, od katerih je bil eden lavorjev. Smrtna kosa V Šmihelu pri Pliberku na Koroškem so na Veliki petek pokopali dekana in župnika Jožefa Vintarja. V Šmihel je prišel za župnika v istem letu, ko je sedanji ljubljanski škof Dr. Gregorij Rožman pel tam novo mašo. V septembru letos bi bil dopolnil 33 let župnikovanja na tej fari. 19. februarja letos je dopolnil 77. leto življenja. Nagla smrt Pri Sv. Juriju ob Pesnici je preminul nenadne smrti Dr. Wolfgang Majer. Šel je na sprehod, pa ga je nenadoma doletela tragična smrt. -o- Kar je v mirnem času zasnoval bister um in so zgradile marljive roke, se zdaj razbija v čast vojni furiji. Slika kaže ostanke nekega mostu v Franciji, ki so ga Francozi sami razstrelili, češ, da je na preveč "strategični poziciji". Na podobni način je bilo razdejanih še več drugih mostov. "Ljubljano" dvigajo iz morja Ljubljana, 22. marca. — Dviganje potopljenega torped-nega rušilca "Ljubljane" poteka počasi. Posebni delavci nasipa j o v morje pesek, da tem pomagajo, da bi se ladja mogla postaviti pokonci, nakar jo bedo mogli šele dvigniti. Pri dviganju bodo uporabili posebne cilindre, ki so pri- Nesreča Z voza je padel 15 letni sin kočarice Ivan Mohorič iz Podloga pri Planini in se pri tem rako močno pobil, da so ga morali odpeljati v celjsuo bolnico. --o- Nezgoda Na kirurški oddelek ljubljanske bolnice je bil pripeljan 25 letni avtomehanik Ivan Jevec iz Črne vasi. V jubljani na ulici ga je podrl neki avto in mu prizadejal nerodne poškodbe. Mladina in stari Mladina tako poroča neki ljubljanski časopis, nima strahu ne pred vojno, ne pred poroko. Med tem, ko večina starejših ljudi grizejo skrbi zaradi današnjih zmedenih časov, je pa na drugi strani mladina prav zdravih živcev. Iz Osjeka so poročali, da se je neki star-ejši živčno bolni moški obesil iz golega strahu pred vojno. Iz Zagreba pa prihaja poročilo, da je na letošnji Velikonočni ponedeljek bilo toliko porok, kot dose-daj še nikoli. -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' ft?' v'Ad%eS'£' WHS' iSSu'tnV™ ni'i t'i UNITED FEATURFJ SYNDICATE, Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1S49 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto Za pol leta _ Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za eelo leto_________^.$6.00 Za pol leta___3.00 Za četrt left_______________1.75 Fosamesma številka___________ 3.c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891 Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by; EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ______________ For half a year______ ..$5.00 _ 2.50 _ 1.50 For three months ______________ Chicago, Canada and Europe: For one year__________$6.00 For half a year____3.00 For three months_____1.75 Single copy_________________________ 3c Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. —■ Rokopisov uredništvo ne vrača. Kje bo padla odločitev? ofenzivo na Dar^anele in Carigrad. To pa ima zopet dva namena: Prvi je, da "osiščarji" dobe v svoje roke darda-nelske ožine za zclaj, da zapro pot zavezniškim silam v Črno morje in na Balkan. Drugi namen ima pa poznejši pomen, namreč, da Dardanele ne padejo Rusom v roke, proti katerim bi bili tu Nemci in Italijani. Italija ima namen, da ubije tu dve muhi z enim udarcem. Čudna pota hodi evropska politika. Še bo zmešnjav. Hitler se je začel posluževati novih načinov v.vojni proti Angliji. Dozdaj je vodil boj z "živčnimi vojnami". Pri Norveški se je pa obložil z zlatom, kolikor ga Nemčija še ima in je dokazal, da se da z zlatom še vedno lahko preplezati marsikak plot. Hitler je z njim preplezal celo norveške visoke pečine in smuknil skozi ozke zaseke, skozi katere bi nihče ne mogel, če bi bilo le količkaj odpora. Dogodki zadnjih dni kažejo, da stari načini, kakoršnih so se posluževali Turki, se še vedno obnesejo in da janičarjev je še mnogo na svetu med vsemi narodi.' Zelo zanimivo je čitati razne razprave in to še posebno razprave vojnih strokovnjakov, kako sodijo, namreč, kje in kako bo padla odločitev v sedanji vojni. V belgraj-skem dnevniku "Vremenu" je te dni objavil zanimivo razpravo tudi jugoslovanski divizijski general Laza Milosav-Ijevič, ki razpravlja o tem, kje se bo odločila sedanja vojna. General Milosavljevič zastopa stališče, da bo odločitev padla na kopnem in ne v zraku ali na morju. V zraku ni mogoče doseči odločilnega uspeha, ker nobena od vojujo-Čih se sil ne razpolaga z vsaj petkrat močnejšim letalstvom kakor bi bilo potrebno za odločilno zmago. Bombardiranje mest in industrijskih središč more sicer oslabiti nasprotnika, nikakor pa ne more prinesti končne zmage in je povrh še zvezano s tveganjem povračila. Na morju ne more pasti odločitev že zato, ker ima Nemčija prešibko vojno mornarico, da bi se lahko spustila v kako odločilno bitko z angleško vojno mornarico. Na drugi strani pa tudi ni pričakovati, da bi Anglija zlomila samo s pomorsko blokado odpor Nemčije, ki je tokrat gospodarsko mnogo bolje organizirana, kakor je bila v svetovni vojni. Odločitev sedanje vojne bo padla na zapadni fronti, ki bo ostala najvažnejše bojišče tudi v bodoče., akoravno bi se morda pojavile še kake nove fronte. Odločilno zniago je mogoče izvojevati samo na zapadni fronti, kakor je bilo tCT tudi v svetovni vojni. Iskanje novih bojišč so utopije, ki nimajo stvarne strategične podlage.^ Na teh bojiščih se lahko vrše samo operacije postranskega podrejenega pomena. Tisti, ki pripisujejo Weygandovi vojski namero iskati novih bojišč za zaveznike se motijo. Ta vojska ima samo eno nalogo: čuvati zavezniške gospodarske in prometne interese na bližnjem in srednjem vzhodu. Zavezniki in Nemci se zavedajo, da bo padla odločitev na zapadni fronti. Zato zbirajo na obeh straneh vse svoje človeške in materialne sile na zapadnem bojišču ter se pripravljajo na odločilni spopad. Nemci razpolagajo sedaj s kakimi štiri in pol milijona vojaki operacijske vojske. Angleži bodo imeli pod orožjem kake dva milijona in Francozi prav toliko operacijske vojske. K temu je treba prišteti še kak milijon vojakov iz angleških dominionov in francoskih kolonij, tako da bo številčno razmerje med zavezniki in Nemci nekako 5 : 444. Zavezniki morajo računati s tem, da po izkušnjah s probojem Mannerheimove linije ne drži več načelo, da sodobna oborožitev daje premoč obrambi pred napadi. Seveda morajo s tem računati tudi Nemci. Temeljito pripravljen napad, podprt z vsemi sredstvi moderne vojaške tehnike, daje še vedno veliko možnost uspeha ter je za sedaj; Še vedno edino sredstvo za poskus izvojevanja odločilnega uspeha. Kako bo izveden napad tega ali onega tabora, pi mogoče napovedati. Po dosedanjih konturah pa je gotovo, da bodo igrala pri njem najvažnejšo vlogo tri sredstva: nezaslišan in morda doslej nepojmljiv artilerijski ogenj, množestvene operacije oklopnih divizij tankov ter široko-potezne operacije z minami pod sovražnikovimi utrdbami. Gotovo je, da razpolagajo tako zavezniki, kakor Nemci s t&povi in metalci min takega kalibra, kakršen je doslej 'še neznan. Ni izključeno, da bodo nastopili v operacijah tudi tankovski gorostasi, ki bodo tehtali do 500 ton in ki jih bodo morali sestavljati iz zložljivih delov šele tik za fronto. Ti veletanki bodo imeli tako močan oklop, da jim, ne bo mogla do živega navadna protitankovska artilerija. Pod seboj bodo rušili vse, kar se jim bo postavilo po robu. Vprašanje bo samo, kdo bo lahko zgradil več takih tan-kovskih orjakov. ŠE O SLOVENSKEM RADIO PROGRAMU V NEW YORKU Lorain, O. Še par besed ' o slovenskem radio programu iz New Yo^-ka, ki se je glasil dne 23. marca in ki ga je predvajal pevski zbor cerkve sv. Cirila in Metoda v N,ew Yorku. Sicer je bilo že več pohval o tem programu, pa se še j a z tem pridružim in obenem častitam dobrim pevcem in pevkam, na tako uspelem programu. Saj se tako lepo petje le maloke-daj sliši. — Imajo tudi v bližnjem Clevelandu slovenski radio program ob nedeljah, pa nič izjeme, namreč za Veliko noč ali za Božič, ampak vedno ena in ista. — Vam pa newyorski slovenski pevci od sv. Cirila in Metoda prav lepa hvala. — Cast komur čast! Poslušalka -o- O TEM IN ONEM IZ SOUTH CHICAGE So. Chicago, 111. Kako čudna je letošnja pomlad. — Tako pravijo vsi, kadar se vreme drži kislo in se prav po domače cmeri. Taki smo! Če je magari celi teden lepo, če nam sije sonce in je toplo, bomo komaj omenili. Ce se pa en dan pokvari, da se nam sonce skriva za oblake, iz katerih škropijo deževne kaplje, ali morda celo na-letuje sneg, pa že začnemo jamrati in se pritoževati, da imamo dan zu dnem slabo vreme in da pomladi sploh ni. Kdo naj nam ustreže, če nam še Bog ne more ? Kegljavska tekma KSKJ ki se je vršila v Milwaukee, je za nami. Srečni dobitniki, ki so pridobili nagrade za svoje dobro kegljanje, se jih vesele in uživajo opleteni z lavori-kami. Naši kegljavci so jih bili bolj malo deležni, i*azun znanega prvaka-kegljavca Eddie Kucic, ki je že večkrat zmagal na KSKJ tekmah ter je tudi letos dosegel zmago v takozvani "All-events," ko je podrl največje število kegljev, namreč 1765. Drugi se pa .to- Italija se zadnje dni zelo sumljivo obnaša. Vsekako sla Hitler in Mussolini napravila gotov načrt v Brennerju. Kakšen, to je vprašanje, ki bi mu marsikdo rad vedel odgovor. Možno je dvoje: Prvo je Italija že naglašala, da želi skupne meje z Ogrsko, da bi pomagala njej in Eumun-ski proti Rusiji, če bi ju ta ogrožala. Toda ker je Stalin Adolfov zaveznik, ne kaže Mussolini preveč odkrite namere za ta načrt. Drug načrt je, če pride do spopada med Zavezniki in .Hitlerjevim-Stalinovim osišeeni na Balkanu, Ima Italija vsekakor tajen načrt udariti z "bliskovito" lažimo, da nas bo morda drugo leto sreča malo bolj • dobrotno pogledala. Ce bo hotela, seveda. Zadnjo nedeljo sem bil pri "sosedih" v Chicagi pri sv. Štefanu, kjer so imeli prireditev v korist čč. sester v Le-montu. Malo sem bil zamudil, pa samo v toliko, da nisem bil deležen prvega "prizora," ki se je odigral v dvorani, ko je namreč s stropa padla "bomba" v obliki obločnice in se seveda razletela na kosce. Pa sem izvedel, da so nekatere ženice ob tem pripomnile, da "imajo pijanci vselej srečo." Kamor je tista "bomba" padla, je namreč sedel neki moški, ki se je ravno o pravem času še spomnil, da je žejen in je stopil k bari na glažek ječmenovca. Saj morda ni bil toliko žejen, pa si je mislil, da bo igra precej dol ga in bi bilo nerodno potem od igre vstajati k bari in si že jo gasiti, pa si je poprej pomagal iz zadrege. Pač v svojo srečo. No in k#j bi na.i zapisal o igri? Pač to, da je bila lepa in že ime je bilo kar vabljivo. Vzeta je bila iz resničnega življenja in prav nič izumetničenega ni bilo v njej, nič prisiljenega, razun če izvzamemo ženina Daniela, ki nikakor ni mogel razodeti materi svoje izvoljenke, da ima rad njeno hčer. Ta prizor me je spomnil na neko risbo, ki sem jo nedavno videl in ki je predstavljala delavce, ki so postavljali nebotičnik. Bili so silno visoko na železnih tra-verzah, v sila nevarnem položaju. Ravno sp použivali bor-'ne sendviče visoko v zraku, ko se je eden mlajši obmil do starejšega in mu zaupal, da namerava zvečer zasnubiti svoje dekle pri njenih starših, pa ne ve, če bo imel za to dovolj poguma. Taki so včasih zaljubljenci. Junaki v življenju, ko pa pride odločilni trenutek, jim pa srce zleze v hlače, kot smo rekli tam v starem kraju. No, pa je bil tudi ta prizor v igri izveden popolnoma naravno in neprisiljeno ter izvabil poslušalcem mnogo smeha. Da, igra je bila podana vseskozi tako naravno, da so imeli gledalci občutek, da se dogaja pred njimi resničen prizor življenja. Priznati je treba, da imajo Chicažani zares izborne igralce, ki se znajo vživeti v svoje vloge. Presenečen sem bil, da je Mrs. Blai tako izvrstna igralka. Mislil sem, ko sem lansko leto bral njene spomine, da je samo dobra pisateljica spominov, pa je tudi dobra igralka. Chicaškim igralcem torej vsa čast! Stirideseturno pobožnost bomo imeli' v South Chicagi in sicer se prične v petek 26. aprila in se bo nadaljevala v soboto 27. aprila ter končala v nedeljo. Tako je bilo oznanjeno zadnjo nedeljo in tako smo tudi brali v farnem glasilu "First Friday Buletin." Glede vsporeda pobožnosti naj pač vsak pazno posluša cerkveno oznanilo v nedeljo pri sv. mašah. Želeti je pač, da bi se farani v velikem številu odzvali češčenja sv. K. Telesa v teh dneh. Saj je to najlepša pobožnost, ki si jo moremo misliti. Zato prihajajte v cerkev ne samo zvečer, tudi zjutraj, kateri niste zaposleni. — Majnik bo skoraj tukaj. Lep mesec, posvečen češčenju Matere božje. Ne pozabite u-deleževati se majniških pobožnosti. Novinar hu te naše prireditve. —Vsem prisrčen boglonaj! Karolina Pichman, preds. DRUŠTVO MARIJA POMAGAJ SE ZAHVALJUJE Saj so se pa igralke zares igro tako iz-Ni bilo maj Chicago, 111. Ker je bila ocena oziroma kritika igre "Večna luč" že priobčena v eni zadnjih številk Amerikanskega Slovenca, zato se jaz ne bom tukaj spuščala v podrobnosti ocene. Želim pripoznati le to, da mi . je bilo v veselje, ko sem čula to liko pohvale od strani udeležencev. In prav to je bila naša velika želja, da zadovoljimo udeležence, tudi igralci in potrudili, da so vrstno izpeljali, hnega truda, hoditi se učit v i mrzlih večerih. Toda vse to so igralci igre "Večna luč" prenesli in tako dosegli uspeh. Kot predsednica društva Marije Pomagaj št. 78, KSKJ se na tem mestu v imenu celega društva iskreno zahvaljujem sosesti'i M. Blai, ki je v prvi vrsti prevzela na se vso oskrbo te igre, zahvala pa tudi vsem igralcem in igralkam. Posebej še tudi zahvala Mr. M. Millerju, za vse mizarsko delo in Mr. Fr. Shonta za vse električno delo, ki je dalo igri veliko resničnosti življenja. Hvala tudi vsem delavkam in delavcem, ki so imeli v oskrbi kuhinjo in pa pijačo. Nadalje zahvala tudi vsem članicam, katere so izvršile vsaka svoje delo. Prisrčna zahvala pa tudi vsem številnim posetnikom igre, ki so s svojo navzočnostjo pripomogli do lepega gmotnega uspeha. Sploh pa hvala vsem in vsakemu posebej, ki je na kakoršenkoli način pripomogel k lepemu uspe- IZ DOMOVINE Drzen rop Na Volinjaku sta dva neznanca prišla v hišo najemnika Pavla Močilnika, kjer sta našla doma samo svakinjo Jerico Robnik. Dočim jo je eden zadrževal v kuhinji, je drugi vdrl v sobo, si prisvojil njeno ročno torbico,nakar sta, ne meneč se za krike okra-denke, zbežala. Pa sta so kmalu vrnila nazaj, ker je bila torbica prazna. Eden z odprtim nožem, drugi pa s. kolom, toda Robnikova je hišo zaklenila in zbežala k sosedom po pomoč. Razbojnika sta pa med tem časom vdrla v hišo in premetala celo stanovanje, dokler nista v postelji našla nekaj sto dinarjev in z njimi zbežala. Pobesnel je V omračenju uma je pobesnel 39 letni Stojan Iskra iz Maribora. Najprej je doma razbil posodo, potem pa je hotel z državnega mostu skočiti v Dravo, pa so mu to v zadnjem trenutku preprečili. Reševalci so mu nataknili prisilni jopič in ga odpeljali v bolnico. Mlad požigalec V Braunšvajgu p r i Račah je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Franca Spu-raja ter ostrešje na stanovanjski hiši. Požar je zanetil 8 Dogodki med Slovenci po Ameriki letni Spurjev nečak Ludvik Pehar, ki se je igral z vžigalicami. Ko je enkrat gorelo, je poklical teto, naj pride pogledat, kako lepo gori, potem je pa še sosede poklical, naj pogledajo, kako gori skedenj. Nekaj časa je trdil, da je zažgala iskra iz dimnika, nazadnje je priznal, da je za-žgal sam, ko se je igral z vžigalicami- na senu. -o- Dva obstreljenca V ljubljansko bolnico je bil pripeljan 20 letni France Go-rišek iz Rkdohove vasi, ki ga je po nesreči ustrelil v nogo njegov prijatelj. — Iz Kaplje vasi, občina Komenda je pa bil pripeljan 18 letni Alojzij Jerman, katerega je nekdo drugi nalašč obstrelil. -o- S kredo napisal svojo oporoko V vasi Cirkvenici na Hrvatskem se je v svoji delavnici obesil bogat kmet in kovač Nikola Gudelj. Pred smrtjo je napisal s kredo na železno ploščo svojo oporoko, v kateri omenja, da zapušča vse svoje premoženje svoji ženi. -o- Nesreča posestnika Iz Velike Loke na Dolenjskem so nedavno pripeljali v ljubljansko bolnico 43 letnega posestnika Jožeta Zajca. Doma mu je padel težak železen drog na glavo in ga tako nevarno poškodoval, da je bilo v nevarnosti njegovo življenje. Veleč. g. pater B. Hoge v Chicagi Chicago, 111. — V četrtek je nas obiskal veleč. g. p. Benedikt Hoge, komisar slov. oo. frančiškanov v Lemontu. Vračal se je iz Clevelanda, Ohio, kjer se je mudil po opravkih. Vest iz domovine Cleveland, O. — Frank Fabian s Schaefer Ave. je prejel iz starega kraja žalostno sporočilo, da mu je v Stavči vasi p r i Žužemberku umrla ljubljena mati, oziroma mačeha Jožefa Fabian, rojena Pu-cel, v starosti 68 let. Zapušča hčer Jožefo, tri pastorke in tri sestre, tukaj pa zgoraj omenjenega pastorka, brata Ferda Pucel in več sorodnikov. V tovarni se je ponesrečil Barberton, O. — V tovarni si je poškodoval roko rojak Mr. Frank Grum iz 4. ceste. Pri delu se je zbodel v prst z rujavim žebljem in ker je na-talo na roki zastrupljenje krvi, je moral iskati pomoči v bolnišnici. Dve vesti z Willarda Willard, Wis. — Gospa štorklja je vasovala p r i Mr. in Mrs. Jos. Lesar (Barney). Postregli so ji z vsem najboljšim in v hvaležnosti jim je pustila v dar zalega 10 funtov težkega fantička. Mati in "mali" sta zdrava. Castit-ke! — Mr. Pavel Oblak je še vedno v bolnišnici, a je upanje, da popolnoma okreva,kar Bog daj! — Prav lepa hvala vsem naročnikom,' Krso v tej kampanji ponovili naročnino za list Amer. Slovenec. —L. P. Smrt rojakinje v Michiganu Manistique, Mich. — Tukaj je pred kratkim izdihnila Ka-ta Ivanič, v starosti 59 let. Doma je bila iz vasi Lipa pri Vinici v Beli Krajini. Zapušča dva sina. Vesti iz Južne Amerike Buenos Aires, Argentina. — Rojenice so se oglasile pri družini Antona in Iiozalije Jež, rojene Drufovka, in jim prinesle v dar iuštno deklico, katero so krstili na ime Norma Marija. Oče je doma iz Grgarja pod Sv. Goro, mati pa iz Mirna pri Gorici. — Poročila se je Josipina Malik iz Gradišča pri Vipavi z Loren-zom Constamzo. —Anton Ha-ce je dobil iz starega kraja iz \^asi Podcerkve pri Starem trgu na Notranjskem žalostno vest, da mu je tam umrl oče Janez Hace, v starosti 73 let. Doma zapušča enega sina, v Franciji enega, v Argentini zgoraj omenjenega in doma tri hčere. -o- Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vedno uspeh! TARZAN IN OGENJ V THORU (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Ko. jc Ahtca izrekla nad Tarzanom to strašno obsodbo, so ju stražniki takoj odvedli iz kraljeve dvorane, da ju čimprej privedejo v kopalnico draguljev. Kmalu sta ostala sama s Kitajcem, ki je čez nekaj časa rekel: "Čudno ljubezen imaš o mogočna in preudarna, do tega Tarzana." i . " ' ' .V ' "Ljubezen," jc nadaljeval Dr. Wong; "ki te pripravi .da ga mučiš, ali pa tudi ubiješ." "Jaz imam svoj ponos," odvrne kraljica; "če bi Tarzan sprejel mojo ponudbo iu prišel k meni kot sem mu rekla, bi dobil od mene vse, česar bi njegovo srce poželejp. Toda, ker jc zavrgel mojo ljubezen, — — bi raje videla (ji umre v kopalnici 'draguljev, ali pa da konča v dvoboju, katerega sem odredila med njim in mogočnim junakom Mtmgo." "Kedaj bo dvoboj?" vpraša Kitajec. "Tretji dan praznika Pantu, deset dnj od sedaj." "Oh, ta ča? je pa zelo kratek," žamrfura Kitajec. "Kaj si rekel?" "O., nebeška, rekel sem, da jc čas najbolj primeren," odgovori glasno Dr. Wong in zvito mežika s svojimi očmi ter se hinavsko prikloni. — Nekako istočasno /sta D'Arnot in Ukali hitela skofj džunglo proti mestu Rathor. Tp-da kot je vse izgledalo, ga bosta težko kedaj dosegla. stran 2 __AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 20. aprila 1940 Sobota, 20. aprila 1940 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 Pregleduje oči in predpisuje o£al» 23 LET IZKUŠNJE OPTOMETRIST | 1801 So. Ashland Avena« B tel. Canal 0523 | I Uradne ure: rsak dan od 9. 8 g zjutraj do 8:30 »večer. ^WiIiaili:!B!;!I«!IIM!«IIJI»llliI»!!l!Bi!i;«llll«lBi? PO BOJU IN ZMAGI P. Kazimir Zakrajsek: PO DVANAJSTIH LETIH (Spomini iz mojega obiska Amerike.) (Dalje) Vem pa samo toliko, da se mi je posrečilo samo pri Slovakih v poldrugem letu nabrati okrog $15.000.00, kar nam je omogočilo postaviti to stavbo. Kakor sem slišal, so nekateri kritizirali, zakaj_ smo postavili leseno stavbo, zakaj ne zidano? Toda Rev. Hugo Bren kot komisar in graditelj bi lahko povedal, s kolikimi skrbmi smo gradili že to leseno stavbo in kako smo se bali prevelikih dolgov. Gradili smo pač samo začasno, za največ pet let, smo rekli. V petih letih smo upali že toliko zbrati, da bo mogoče začeti z zidavo pravega kolegija. In to bi se bilo tudi gotovo zgodilo, ko bi bili ostali skupaj s Slovaki, in ko bi se gospodarske razmere ne bile naenkrat spremenile in poslabšalo tako, kakor so se z letom 1928, ko je nastala svetovna gospodarska kriza,ki je tako težko zadela tudi ameriške Slovence. Patri bi bili dosegli ta zavod gotovo vsaj pet let preje, četudi so se Hrvatje in Slovaki ločili, in je postal Lemont samo slovenska zadeva, kajti Slovenci so že toliko vzljubili ta lepi kraj, da bi bili gotovo žrtvovali toliko,da bi omogočili stavbo, četudi težko. Pri misli na kolegij je bilo pa jedro še druga misel, katere nismo izpustili izpred oči od prvega začetka našega dela med ameriškimi Slovenci, namreč misel — Marijina. Slovenci smo kot Slovani plemenite in nežne duše in čudi v svojem 'bistvu, kot taki pa sprejemljivi za vse, kar je nežno in plemenito. Ljubezen do matere je pa prvi in značilni znak plemenitosti vsakega človeka, je znak, da je imel plemenito ženo za, mater, ki mu je vcepila in vzgojila to svojo lastnost nežnost in plemenitost duše in srca, in da je sam to nežnost in plemenitost tudi sprejel in se je navzel. Zato je pa čisto naravno, da slovenski narod tako nežno ljubi in časti svojo nebeško mater Marijo, da se je Marijino češčenje med nami tako razvilo kakor pri nobenem drugem narodu. Maj-niška pobožnost, kakor se v Sloveniji obhaja, se ne obhaja nikjer drugje na svetu. Vzemimo samo ljubljanske cerkve. Cel mesec vsak večer so natlačeno polne. Še celo taki, ki gredo zelo malo k maši, še manj k sv. zakramentom, k šmarnic^im gredo pa vsak večer, ali čini največkrat morejo. Potem Marijine cerkvice in kapelice, s katerimi je posuta slovenska zemlja kakor z lepimi biseri, da je cela Slo- venija kakor biserna krona na glavi naše Kraljice Slovencev. Zato ni čuda,da so tu doma Brezje srce slovenskega naroda zadnjih sto let. Preje so bile pa druge Marijine cerkve po Sloveniji. Vse to kaže jasno, da Slovenec ljubi Marijo, da je Marija zadnje, kar pozabi p r i svojem verskem življenju. Šele ko vrže iz žepa rožni venec ali svetinjico, je cel brezverec. To dejstvo je imel pred očmi gotovo naš veliki apostol in škof pokojni dr. Jeglič, ki je nastopil svojo duhovsko vlado naroda kot slovenski knez in škof v težkih časih, in napovedal boj brezverstvu, ki ga je sej al med narod naš nesrečni liberalizem, in si zato začrtal način svojega dela za preporod našega naroda z izrekom "Po Mariji k Jezusu." Za Slovence je res to edina pot. Pri drugih narodih, vsaj pri nekaterih, pridete do tega cilja bolj potom razuma, pri Slovencu največ potom srca. Zato sem dal prvemu slovenskemu nabožniku v Ameriki Marijino ime. Zato smo pa tudi pri snovanju ideje prvega slovenskega verskega in duhovskega središča inislii; na to, da damo našemu ameriškemu Slovencu Brezje, materino ognjišče — Mater. Z zavodom moramo zvezati Mater Marijo. Ko bo in če bo slovensko srce tudi v Ameriki začutilo v tem zavodu nežno kapelico Marijine materine ljubezni, pa ga bo ogrelo in gnalo ga bo tja, gnalo ga bo k materi, pa se bo zopet našel samega sebe nazaj tam, kjer ga, je pustila njegova slovenska mati kot otroka. Saj koliko je pa ameriških Slovencev, ki bi bili odšli v Ameriko, ne da bi se ne bili šli pred odhodom poslovit od Marije na Brezjah? Ko sem bil tam bo-goslovec in sem bil eqo petje, poletje najštevilnejšega slovenskega izseljenstva v A-meriko, na Brezjah, da okrevam po dolgem bivanju v bolnici v Kandiji pri Novem mestu, sem prvič v življenju opazil to lepo in morda zveličavno potezo slovenskega značaja. Trume teh izseljencev sem tam viclel pred Marijinim oltarjem jokajo se poslavljali od doma. S starši ali sorodniki se prišli tj a. Kolikokrat sem bil priča glasnega joka slovesa. Zato ameriški Sloveniji Marijo, Marijino ognjišče, pa se bo versko rešila! O, ko bi bili ameriški Slovenci dobili Lemont vsaj trideset let preje, vsaj takrat, ko smo ga prvič snovali pri Clevelandu in pozneje v Rockland Lake! (Dalje prih.) Veleč. g. kanonik John J. Oman, iz Clevelanda, Ohio, sijajno zmagal in je izvoljen častnim maršalom vseh naročnikov "Amer. Slovenca", s 1,041,200 glasovi. — Dosedanja Kraljica naročnikov "Am. Slovenca" ga. Josephine Meglen, iz Pueblo, Colo., je dosegla druge mesto in je izvoljena za častno princezinjo vseh naročnikov "A. S.", z 890,425 glasovi. — Tretje mesto je pa dosegel g. Jožef Fajfar, iz Chicage, in je izvoljen za drugega podmaršala, s 787,800 glasovi. Maši letošnji glavni zmagovalci Letošnja kampanja "Amerikanskega Slovenca" je zaključena. Končala se je zadnji ponedeljek večer fine 15. aprila s primeroma lepim uspehom. Somišljeniki in prijatelji katoliškega tiska med Slovenci v Ameriki so na novo pokazali, da hočejo, da slovenski katoliški dnevnik med nami mora še živeti in da je nam vsem katoliški dnevnik še vedno zelo potreben. V razumevanju te potrebe med nami so živahno agitirali tudi letos za svoj katoliški slovenski dnevnik in uspeh ni zaostal. Glavno zmago je letos dosegel slovenski Cleveland. Njihov spoštovani in ugledni kandidat veleč. g. kanonik in slovenski župnik John J. Oman, pri sv. Lovrencu v Clevelandu, je častno zmagal v letošnji kampanji. Dobil je precej nad 1 milijon glasov. V tem milijonu glasov je izraženo visoko spoštovanje in pa ijubezen slovenskega ljudstva do veleč. g. kanonika Omana, ki je med ameriškimi Slovenci tako visoko čislan in priljubljen. Ameriški Slovenci mu s temi glasovi poklanjajo priznanje in svojo ljubezen do njega. Bog ga živi, kot našega častnega maršala, dolgo, dolgo! Drugo najvišje inesto pa je dosegla naša dosedanja Kraljica vseh naročnikov "A. S." ga. Josephine Meglen, ki je kljub svojim visokim letqm in kljub svojemu rahlemu zdravju vodila junaško borbo in je le vsled velike premoči ostala na drugem mestu. Tudi njej so številni naročniki poklonili svoje glasove v znak priznanja, kot vneti in požrtvovalni delavki na polju slovenskega katoliškega tiska. V letošnji kampanji je izvoljena za častno Princezinjo v pomoč častnemu Maršalu. Naj tudi njo Bog živi še dolgo let med nami! Tretje mesto je pa dobil v letošnji kampanji naš znani chi-caški požrtvovalni borec za katoliški dnevnik "Amer. Slovenec" g. Jožef Fajfar. Tudi on se je vneto in pogumno boril, toda premoč drugod, mu ni pustila dalje, nego na tretje mesto. Tudi njega Bog živi in mu daj še obilo sreče v borbi za katoliški tisk. Borba je končana po določenem datumu. V resnici pa borba za razširjevanje katoliškega tiska med nami ne sme biti nikoli končana. Katoličani moramo biti neprestano na delu za svoj katoliški tisk. V razdrapanih časih, v kakoršnih smo, ko v svetu dvigajo glave vse vrste miselnosti proti krščanstvu in osobito proti katolištvu je nadvse važno in pomenljivo, da imamo katoličani čimmočnejši tisk. V takih časih, ko svet pada in zmaguje v tem, kakor zmagujejo razne miselnosti, vodi tisk naj pomeni j ivejšo ulo-go. To dejstvo in ta resnica-ne sme nam katoličanom nikoli izpred oči! Zato vedno in ob vsaki priliki delajmo za razširjevanje katoliškega časopisja. "Amerikanski Slovenec" se ob zaključku letošnje kampanje najiskreneje zahvaljuje vsem uglednim in spoštovanim kandidatom in kandidatinjam, ki so se udeležili tekme v tej minuli kampanji. Vsak izmed vas je veliko storil in veliko pomagal. Glavnim zmagovalcem naše prisrčne čestitke in zahvalo, prav tako vsem ostalim kandidatom. "Amerikanski Slovenec" bo vas vse ohranil v naj prijetnejšem spominu. Vaše žrtve, vaše težavno delo pa naj ljubi Bog obilno poplača. Bog vas živi vse! Toplo zahvalo pa izraža "Am. Slovenec" tudi vsem drugim svojim zvestim naročnikom, ki so tekom te kampanje obnovili svojo naročnino. Mnogi izmed teh so dobili listu tudi nove naročnike. Vsem najiskrenejša hvala in Bog plačal. Zdaj poglejmo še, kako so agitirali za zaključek kampanje: MR. LOUIS ANDROJNA, Indianapolis, Ind. je poslal te dni še 6 starih naročnin, kar mu da 2400 NADALJNIH GLASOV. MRS. ROSE DEŽELAN, Milwaukee, Wis. je poslala te dni še 4 nove in 31 starih, kar ji da 24,050 NADALJNIH GLASOV. MR. JOŽEF frAJFAR, Chicago, 111. je dobil te dni od: Mr. Frank Jerin, Oglesby, 111. 1100 gl.; Mrs. Barbara Bajuk, Terrace, Pa. 500 gl.; Mrs. Cecilija Križe, Rankin, Pa. 500 gl.; Šolske sestre, Bethlehem, Pa. 500 gl.; Mrs. Frances Hren, Ottawa, 111. 500 gl.; Mr. Anton Koncilja, Corvin Springs, MonL 250 gl.; Mr. Ludvik Perušek, Willard, Wis. 1500 gl.; Mr. Candid Grmek, So. Chicago, 111. 1800 gl.; Mrs. Agnes Mahovlič, So. Chicago, 111. 600 gl.; Mrs. Mary Fajfar, Aurora, 111. 600 gl.; Mr. Joseph Rakovec, Greenwood, Wis. 1500 gl.; Mr. Jos. Suštarsič, Calumet, Mich. 8 starih naročnin, kar da 2800 gl.; Mr. Frank Ogrin, No. Chicago, 111. mu da 13,500 gl.; Mr/Jožef Fajfar sam je dobil te zadnje dni 1 novo in 15 starih, kar da 12,400 gl.; skupaj dobi 38,050 NADALJNIH GLASOV. i ■ MRS. JOSEPHINE MEGLEN, Pueblo, Colo, je dobila te dni od: Mrs. Marie Prisland, Sheboygan, Wis. 11,250 gl.; Mr. Michael Kapsch, Colorado Springs, Colo. 1 novo in 2 stare naročnine, kar da 6000 gl.; Miss1 Mary Klun, Leadville, Colo. 500 gl.; Mr. Anton Anžlovar, Brooklyn, N. Y. 1250 gl. Mr. John Udovich, Sheboygan, Wis. 2000 gl.; Mr. George Pavlakovich, Denver, Colo. 12 starih, kar da 5500 gl.; Mr. Mark Badovinac, Boon, Mich. 1 novo in 8 starih, kar da 5500 gl.; Mrs. Mary Prebelich, So. Range, Mich. 500 gl.; Mrs. Agnes Russ, San Francisco, Calif. 500 gl.; Mr. Jacob Petkovšek, Little Falls, N. Y. 500 gl.; Mrs. A. Mlakar, Hibbing, Winn. 500 gl.; Mrs. Ana Lumbert, Farrell, Pa. 250 gl.; Mrs. Ana Navcas, Rhinelander, Wis. 500 gl.; Mrs. Rose Lesar, Pueblo, Colo. 2 nove, kar da 5000 gl.; Mrs. Mary Hegler, Pueblo, Colo. 1 novo, kar da 2500 gl.; Mrs. Frances Ilochevar, Grand Junction, Colo. 25,000 gl.; Mrs. Josephine Speck, St. Louis, Mo. 3000 gl.; Mrs. Jos. Meglen sama je poslala 3 nove in 22 starih, kar ji da 16,475 gl.; skupaj to pot dobi 86,725 NADALJNIH GLASOV. RT. REV. JOHN J. OMAN, kanonik in slov. župnik pri sv. Lovrencu v Clevelandu, Ohio, je dobil te dni od: Mr. Andreja Košir, Waukegan, 111. 3250 gl.; Mr. Frank Smole, Barberton, Ohio, 100.0 gl.; Mr. Jos. L. Bahorich, Pittsburgh, Pa. 1 novo 1 staro, kar da 5500 gl.; Mr. Steve Potočnik, Detroit, Mich. 1500 gl.; Mr. An-Jon Tomšič, Strabane, Pa. 750 gl.; Mrs. Mary Cadonič iz Pitts-•5jurgha, Pa. 19,000 gl.; Miss Mary Klun, Leadville, Colo. 750 gl.; MRS. JOSEPHINE MEGLEN Druga glavna zmagovalka v letošnji kampanji "Amer. Slovenca", ki je prejela drugo najvišje število 890,-425 glasov in je s tem izvoljena za častno Princezinjo v pomoč Maršalu. V spomin na to zmago ji bo podeljen krasen spominski grb. RT. REV. JOHN OMAN, Kanonik in župnik pri sv. Lovrencu v Clevelandu, Ohio, ki je prejel najvišje število glasov v letošnji kampanji "Amer. Slovenec" in sicer 1,041,200 glasov in je s tem izvoljen za častnega Maršala vseh naročnikov "Amer. Slovenca". V spomin na to zmago in v priznanje mu bo podeljena krasna srebrna zmagoslavna kupa. MR. JOŽEF FAJFAR, Tretji glavni zmagovalec v letošnji kampanji "Amer. Slovenca", ki je prejel tretje najvišje število glasov. Prejel je 787,800 glasov in je s tem izvoljen za drugega častnega Podmaršala v pomoč častnemu Maršalu. V spomin na to zmago mu bo podeljena krasna spominska zlata diploma. Mr. Frank Kirn, Strabane, Pa. 500 gl.; Mr. John Simonsič, Bessemer, Pa. 500 gl.; Rev. Mathias Blenkush, Denver, Colo. 1 nova naročnina 5000 gl.; Mr. John Bartol, San Francisco, Calif. 500 gl.; Mrs. John Bajuk, Willard, Wis. 500 gl.; Mrs. Theresa Umek, Waukegan, 111. 500 gl.; Mr. John Iller, Dearborn, Mich. 500 gl.; Mr. John Prisel, Cleveland, Ohio, 1 novo in 22 starih, kar da 16,400 gl.; Mr. John Jamnik, Imperial, Pa. 1 novo in 1 staro, kar da 5500 gl.; Mrs. M. Usnik, Morgan, Pa. 1000 gl.; Mrs. Justina Paul, Lorain, Ohio, 1500 gl.; Mr Jacob Resnik, Cleveland, Ohio, 2 nove in 8 starih, kar da 8050 gl.; skupaj to pot dobi 72,200 NADALJNIH GLASOV. REV. MICHAEL PIRNAT, Butte, Montana, je.dobil te dni še od Mrs. Mary Kotze, Walkerville, Mont. 1500 NADALJNJH GLASOV. MR. KONST. PODLESNIK, Kemmer, Wyo., je dobil te dni od Mrs. Uršule Ivšek, Rock Springs, Wyo. 20,400 NADALJNIH GLASOV. REV. FRANCIS SCHWEIGER, slovenski župnik na Gilbcr-tu, Minn, je dobil te dni od: Mrs. Katarine Kochevar, Grcaney, Minn. 3125 gl.; Mr. Mich. Špehar, New Duluth, Minn. 500 gl.; Mrs. Angela Schneller, Virginia, Minn. 500 gl.; Mr. Frank Shu-s'ter, Aurora, Minn. 500 gl.; Mr. Frank Laurich, Chisholm, Minn. 4800 gl.; Mr. Joseph Zaic, Hibbing, Minn. 7250 gl.; Mr. Jos. J. Peshel, Ely, Minn. 500 gl.; Mr. Frank Ulcher, Gilbert, Minn. 1 novo in 7 starih, kar da 4000 gl.; Mrs. Johana Kastelic, Eveleth, Minn. 2375 gl.; skupaj to pot dobi 23,550 NADALJNIH GLASOV. MR. ANTON ŠTRUKEL, La Salle, Illinois, je dobil te dni od: Mr. Johna Kramarich, Joliet, 111. 12,675 gl.; Mr. Štrukel sam je poslal 1 noVo in 7 starih, kar da 4750 gl.; Mrs. J. Richter, Enum-claw, Wash. 1500 gl.; skupaj dobi to pot 18,925 NADALJNIH GLASOV. Kampanja je izpadla v dobro sledečih kandidatov, kakor sledi: RT. REV. J. J. OMAN, kanonik, Cleveland, 0.........1,041,200 glasov MRS. JOSEPHINE MEGLEN, Pueblo, Colo........... 890,425 " MR. JOŽEF FAJFAR, Chicago, 111................................. 787,800 " MRS. ROSE DEŽELAN, Milwaukee, Wis................. 549,600 " REV. FRANCIS SCHWEIGER, Gilbert, Minn......... 453,100 " MR. ANTON ŠTRUKEL, La Salle, 111......................... 302,350 " REV. M. PIRNAT, Butte, Montana.............................. 108,700 " MR. LOUIS ANDROJNA, Indianapolis, Ind............. 84,900 " MR. KONŠT. PODLESNIK, Kcmmerer, Wyo......... 72,900 " RAZNOTEROSTI ANGLIJA ZAHTEVA "ŠPARANJE" London, Anglija. — Med tem, ko se od vseh strani pritiska na angleško prebivalstvo,naj posoja svoj denar' državi, se ga na drugi strani navaja k skrajnemu varčevanju. Med drugim bo prisiljeno, krpati svojo staro obleko, kajti izdana je odredba, po kateri bodo dobile trgovine znatno manjšo zalogo blaga. Poleg tega so priporoča ljudstvu, naj obdela vsak najmanjši košček zemlje. KOLIKO NAS JE? Po zadnji statistiki Društva narodov je znašalo število Zemljanov ob koncu preteklega leta okrog 2134 milijonov. V zadnjem letu je naraslo samo za 18 milijonov. Evropa ima vsega skupaj 397 milijo- nov duš, če ne štejemo Sovjetske Rusije, medtem ko jih živi v Aziji 1050 milijonov. LETALIŠČE SE BO POVEČALO Chicago, 111. — Dolgotrajna pravda za odstranitev železniških tirov na tukaj šnjem mestnem letališču ob Cicero in 63. cesti se bliža koncu. Napoveduje se, da bo tekom enega meseca lahko železniška družba pričela graditi novo progo, s čimer se bo moglo letališče v veliki meri povečati. , KAJ JE EMBARGO? Odkar je izbruhnila vojna, t>eremo zopet besedo embargo. Kaj je to? Beseda pomeni toliko kot zasega ali rubež. Razglasi ga država, ki ne želi izvoza kakega blaga iz političnih ali gospodarskih razlogov. Tako je na primer A-merika v začetku vojne razglasila embargo za orožje nasproti vsem vojskujočim se državam. Kakor je znano, je pozneje svojo odločbo preklicala. LONDON BREZ MAČK V vsem Londonu ni baje nobenih mačk več. Uradni krogi menijo, da so na delu organizirane tatinske tolpe, ki mačke pod zaščitnim plaščem zatemnitve lovijo, . ubijajo in prodajajo potem njihove pre-barvane in predelane kože kot krzno. Ker je uvoz tujega krzna majhen, so cene za mačje kože dobre. ftyftwmttw*>wv>t »»ir DENARNE PO ŠIL J AT VE \ m i se še dostavljajo v Jugoslavijo in < Italijo. Prosimo pa pošiljatelje i t nakazil za stari kraj, da pošiljajo ► v takih svotah, kakor tu navede- , ne, namreč v ravnih svotah po sto, kot 100, 200, 300, 400 ali 500 dinarjih. To radi praktičnosti izplačil. Kdor želi poslati pošiijatev potom kabla (brzojavu), lahko sto- ; } ri po znižani ceni za $1.00, kar je ► treba namreč dodati k cenam za gotove svote dinarjev. (Ta znižana cena za kabeliranje velja le J za Jugoslavijo.) Naše cene so zdaj: JUGOSLOVANSKI DINARJI: 100 Din Din Din Din Din Din ITALIJANSKE LIRE: Za $ Z -i $ Za $ 11 Za $ 17.00______ Za $ 28.00...... Nakazovati pošiljatve, da bi se < izplačale v ameriških dolarjih J zdaj ni mogoče. Vse pošiljatvo naslovit« na: JOHN JERICH 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. fr1^ ^^^AAškMkMJtkJkJkMUtkMLBkMLŠkSkJMkMkMLk ŠMARNICE ki jih priporočamo čč. gg. duhovnikom, družinam in posameznikom za mesec majnik: 1. EVHARISTIČNE ŠMARNICE .......................................$1.50 2. MARIJA V PREDPODOBAH in PODOBAH, Jože Vole ...............................................,L.................J.........$1.00 3. SVETA MAR. MARIJA ALALOK, Blaž Dvoršak......$1.00 4. LAVRETANSKE ŠMARNICE, J. Jerše..........................$1.00 5. MARIJA VRTNARICA NAŠEGA SRCA.................!.....$1.00 6. MARIJA VZOR KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA, Fr. Kruljc .................................................................................$1.00 7. NA SV. GORO, M. Brumat .............. ...............................$1.00 8. MARIJINA BOŽJA POTA V EVROPI, Jos. Lavtižar $1.50 9. POZDRAVLJENA KRALJICA, J. Jerše ........................$1.00 10. ŠMARNICE MARIJE POMOČNICE, Fr. Kniiic, Broš. ............................$0.75 11. ŠMARNICE AR S K EGA ŽUPNIKA ...............................$1.00 12. ZNAMENJA NA NEBU, Jos. Jerše ...................................$1.00 13. RIMSKE ŠMARNICE, Dr. Mihael Opeka....................$1.00 14. LEPA SI, LEPA SI, ROŽA MARIJA............................$1.00 Naročila je poslati na: " Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 20. aprila 1940 ESETI BRAT IZVIREN ROMAN Spisal Jo*. Jurčič Hlastno je Marijan debeli šop razpeča-til. Našel je veliko papirjev denarne vrednosti, katere je odložil. Zraven njih' je bil list še v drugič zapečaten, napis je bil kakor zunaj: "Mojemu sinu Marijanu." ' Naglo je mladenič pismo odprl in prebral. Kar le v njem našel, to menda" ni bilo posebno tolažilno, zakaj položil je prebrani list po mizi, obraz z rokami pokril in sb na komolce naslonil. Graščak je mislil, da je še od bolezni slab in mu ravno zdaj ni dobro. Vprašal ga je, kako mu je, če potrebuje česa. Namesto odgovora vstane Marijan in gre dvakrat po sobi gori in doli. "No, ste kaj zvedeli iz pisma? Kam so šli oče?" vpraša graščak. Marijan pade na stol nazaj, pokrije lice in se zjoka. "Mrtev je! Nikdar ga ne bom več videl," odgovori Marijan čez nekaj časa. Graščak se je ustrašil. Tega ni mislil. Marijan mu porine pismo in pravi: "Berite!" Gospod Benjamin je vzel list v roke in je bral: Sin moj! j Kedar boš ti to v roke dobil, tvojega j očeta že ne bo! Živel sem dolgo, predolgo. J Moje življenje ni bilo tako kakor drugih j ljudi, ne tako, kakor bo tvoje. Na življenju mi ni bilo v poslednjem času ležeče nič; živel sem zaradi tebe. Od tega hipa pak, ko to pišem, nočem ravno zaradi tebe več. Nočem, da ko bo morda jutri svet poznal tvojega očeta, da bi se tega ti spominjal v poznih letih. Dokazi mojega prejšnjega življenja so v drugih rokah, in dasi ne vem za gotovo, ali pridejo v ljudske roke, — da celo ne vem, če je eden vmes, ki bi me na stara leta osramotil: ognem se vendar tako, da bo vse nemogoče. Razloge boš posnel iz naslednjega. Mislim, da sem ti dolžen razložiti svojo nekdanjost, tebi samemu. Beri in spoznaj nekoliko tistega, ki ti je bil oče. Spoznati ga moreš le nekoliko. Popolnoma bi ga umel le, ko bi imel življenje za seboj, kakor sem ga imel jaz. Tega pak ne želim nikomur, tebi najmanj! Ko bi me "hotel ume-ti, umeti bi moral svet in samega sebe. Tega pa ti ne boš nikdar, tudi ne skušaj. Srečnejši boš ko jaz. Beri, poznavaj me, pa ne sodi me! Pozabi, pa ne kolni me! Rodil sem se v majhni vasi na Gorenjskem v revščini m pomanjkanju. Revščina je bila moja nesreča, ne sama po sebi, temveč po svojem nasprotju. Zbudila mi je željo po bogastvu, ne navadno željo, ampak ognjeno strast, ki ne loči pripomočkov v dosego zaželenega namena. r Študiral sem. S trudom sem dokončal svoje učenje in sem postal doktor. Moje in tvoje pravo ime je Kaves ali, kakor se rod piše, Kvas. Vendar želim, da ostaneš pri tem imenu, ki si ga imel dozdaj. Ime je prazen glas, človek vse. Oženil sem se bil kmalu. Ne iz ljubezni do ženske, temveč do njenega premoženja. Ko sem sprevidel, da sem se motil, pustil sem jo v ubožnosti in nesreči in šel sem iz domovine v glavno mesto cesarstva. Iz tega mojega prvega zakona imaš brata. Človek, ki je kot berač hodil tod okrog, ki si je dajal ime: deseti brat, katerega si ti v svojem nesrečnem pretepanju ranil, da ne bo dočakal tvojega zdravja, — on je moj sin in tvoj brat. On je imel več pisanj v rokah, ki zoper mene pričajo. Zdi se mi, da-je nekaj vmes, kar bi mi sitnosti napravilo. Drugega ni ko zdravilski recept. Vse to je prišlo v tretje roke, v roke človeku, ki se piše kot jaz — Kvas in kateri je mojega brata sin, kakor sem zvedel danes. Zaradi tebe je zaprt in dokumente ima pri sebi. Lahko se zgodi, da, ko bodo njega preiskovali, pridejo oni listi na dan. Tega ne počakam. Živel sem dolgo dovolj. O tvoji materi nekoliko. Prišel sem na Dunaj. Kmalu sem bil znan. Kakor se je širilo moje ime, toliko več posla sem imel. Dohodki moji so rasli. Kmalu sem si pridobil premoženje, katero ti tu v priloženih papirjih pustim. Toda ko sem imel, po čemer sem hrepenel, ni me veselilo. Srečen nisem bil. Spomin moje prve žene, katero sem v nadlogi pustil, pekel me je vedno in strašno. Sin, ohrani čisto vest, varuj se strasti ! Spoznal sem uhožno, mlado deklico, h kateri sem bil poklican v njeni bolezni. Ta je bila tvoja mati. Podobo njeno najdeš v moji sobi na steni visečo. Videl boš podobo tiste ženske, katero sem jaz ljubil s strastjo, s strastjo sovražil. Mati je tvoja, imej jo v čislih in v mislih, če hočeš in moreš. Vendar ti moram povedati vse. Vzel sem jo v zakon. Ljubil sem jo jaz in mislil sem, da tudi ona mene ljubi. Kedar sem mogel svoje prve in prave žene, o kateri si nisem upal pozvedati, če še in kako živi, — kedar sem nje mogel pozabiti, bil sem zadovoljen. Toda malo, malo časa. Usoda me ni bila pozabila. Maščevala se je nad menoj, glava za glavo. Goljufal sem in bil sem goljufan ! Sin! Težko mi je — zapisati besedo, pa hočem jo. Tvoja mati ni bila poštena žena! — Jaz sem mislil, da sem vzel v zakon žensko, ki je sicer s šivanko živila sebe in svojo staro mater, katera je bila pa — po mojih mislih nedolžna, brez skušnje, brez poznanja sveta. Čez leto in dan si prišel ti na svet. — Nekaj dni pozneje sem zvedel, da je tvoja mati že pred živela, ko sem jo jaz poznal, živela tako, kakor si ti misliti ne moreš, ki sem te izredil daleč od mest. To bi bil jaz prej lahko vedel, lahko poznal po tem in onem. Pa bil sem slep! Koj ko sem to zvedel, ko sem bil prepričan, hotel sem umoriti njo in sebe. Pa domislil sem se svoje prve žena. Domislil sem se, da je usoda pravična, da se je maščevala nad menoj! Tvojo mater sem pustil. Ce še živi ali je v nadlogi umrla, tega ne vem. Nikdar nisem pozvedoval. Tudi tebi ni treba in menim, da ne moreš. Zato sem vse listine sežgal, katere imajo njeno ime, zato ti tukaj njenega imena ne imenujem. Nekaj časa sem bil s teboj v malem mestu na Nemškem. Potlej sem se naselil v ta kraj. (Dalje prih.) ml IN naši OTROCI 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS I zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni Poskusite in prepričajte se! KO DEKLETA RASTEJO V mnogih družinah, je veliko zmede, ko dekleta vzrašča-jo in začenjajo imeti sestanke s fanti. To seveda velja tudi za družine, ki so živele v A-merilci skozi mnogo generacij, ali velja še mnogo več za one, ki so nedavno prišle v to deželo. Dekleta hočejo lepa oblačila, hočejo lepotičiti svoje lice,ostajati zunaj do kasne ure in občevati s fanti, ki jih zanimajo, dočim starši dostikrat ugovarjajo proti tem stvarem. Pa poskusimo pogledati na ta položaj ravnodušno in razumeti vzroke. Pred sto leti so" dekleta in ženska ostajale večji del doma. Le nekatere so delale zunaj hiše, kakor učiteljice, bolničarke itd. Dandanes najdemo ženske v mnogih strokah, kjer pred sto leti so bili le moški. Ko ženske delajo in •imajo lastni zaslužek, je le naravno, da postanejo bolj sa-mostalne. Z delom in zaslužkom se jim je odprla pot do mnogih drugih stvari. Poleg tega je gospodinjsko delo samo postalo mnogo lažje kol je nekdaj bilo. Naše peči, ledenice in druge priprave (za one, ki imajo zadosti denarja za njih nakup) so dale ženskam mnogo več prostega časa, da se zabavajo, izobraža-jo in zanimajo za druge stvari. Dekleta vidijo vse to, kar se dogaja okoli njih po svetu, in ona tudi hočejo nekaj sa-m ost aln osti. Ivo se naziranja spreminjajo, nekateri imajo radi, kar je novo, drugi kar je staro, nekateri pa nekaj izmed obeh. Zlasti mladi ljudje gledajo radi na nove ideje, dočim starejši ljudje dostikrat hočejo, da gre vse po starem. Hčere hočejo biti samostalne, očetje in matere pa jih hočejo nad-vladovati. Kaj se zgodi? Poznam dekle — recimo, da ji je ime Marija — ki se je zagledala v fanta, katerega je srečavala na poti v štacu-no. Dopadel ji je in bi rada šla ven z njim, kakor to vidi pri mnogih drugih ameriških dekletih. V starem kraju, od koder so njeni starši prišli, dekleta so mogla videti fante, ako v so oni prišli v njen dom na obisk, ven pa ?