Dolt'Ttjskc \ovicG kliajajo vsuli jkiIoIí; nko ; : jo t;i (ian jirnzilík, (iftii poiTej. ; ; Centt jim jc 7.11 felo ieto (od aprila do a])ril!i) K, zn jw! Icta 7,:i NpiiK'ijo, Bosno in driij^e evropsko riržave znaša íí'.">0 K, xa List ill oglasi so (ilafiijdjo iiaprťj. l'ôif K. Nnroírnina Aincnko 4-r>0 K. Vs(í dopise, naruřiiiiio itt oy:iiaiiíla siďeJtíUiii tiskárnu .1. Krajcc nasi. Miklavžu. Mikliivž, ki ziliij okrofí i)otuješ, otroke [iridiio /.apisujcš, o, bodi radodarnih rok do vsťli ubogljivih otrok! Pi'iriesi jim kannoč veliko: slašoic, igrac in svojo sliko. Saj vsak, za ta dobrotni èiii. xapišo tebe si v spomin. PorcdiitíŽflin, ífí ni drtigaCe, princsi šibo brez igrače. Kar kdo zasluži, to mu daj, samo, da vsak dobil bo kaj. — 1'osi.nj! Dovolj imaš Šc řasa; Nikar mi ne pozabi Krasa!. .. Kjer kak avstrijski je vojak, od tebe dar dobi naj vsak. y pravičnem boju zoper Lalie junakfi videí boš neplalic, Njib vsakciiHi daj Šibo v dlan, da ž njo ho tepen Italjan. Kot nekdaj roparski Madjani, so zemlje ladni Italjani, zapomnil si ga bo lalion ! Br. G or rail j. Spominjajte se ubogih udov in sirot naših junakov! Po ccli deželi je veliko zanimanje za hožičnico ui)op;ih sirot naših kranjskih junakov, ki so v tej strašni vojski dali življenje za cesarja in milo domovino. Vsak, kije tako srečen, da od vojske ni tiefiosredno zadet, bo gotovo, če imi je le koliikaj mogoče, prispeval za „vojno sirotlnsko božićnico" in tako poitiagal, da bo ob letošnjih božičnih praznikih padel Žai'ek radosti v vsako pomoči potrebno hišo v deželi, ki je zgubila po krutosti vojne svojega hisiHiga očeta in reditelja, Niiičc, ki ima čuteče srce, ne bo zamudil plemenite tekme radodarnosti za one, ki so vredni največjega usmiljenja. Najmanjši dar, prihajajoč oii doljrega srca, se bo livaiežno sprejel in bo prise! v prave roke. Darovesprejemajo vsa županstva in vsi župni uradi na Kranjskem in kot naliiralna centrala, deželna blagajna v mubijaní. Cesar Viljem na Dunaju. 29. novembra zjutraj se je na Duîiaju izvedelo, da obišče nemški cesar Viljem imšega cesaija. Obisk je strogo zasebnega, prisrčnega značaja. Kolodvor Pcnzing je bil za sprejem nemškega cesarja sijajno okrašen. Tudi mesto so zelo okrasili z zastavami. Po 10. uri dopoldne so pričeli dohajati oficielne osebnosti na kolodvor. Nemški poslanik se jc peljal cesarju naproti do GUnserndorfa. Ob tričetrt na 11 sta se pripeljala nadvojvoda Franc Salvator in luirol Štefan, ob I 1. uri se je pripeljal nadvojvoda prc.stolonaslednik Karol Franc Jožef, ki je zastojiai cesarja. Točno ob 11. in'i se je pripeljal vlak. Cesai'ja je pozdravil iiajprisrČnejše nadvojvoda pi'eslo-lonasledtiik. Na desni strani prestoloiuisled-nika se je pudal visoki gost pred kolodvor. Navdušeno ga je pozdravilo občinstvo (ako, kakor še ni bil nikdar pozdiavljen kak (uj vladar, (lesar se je odpeljal nato z avtomobilom v Schřinbrufui. V Schiinbrunn je došel nemški cesar ob pol 12. ui'i. Cesar Franc Jožef je došel svojemu visokenui gostu nasproti. (Jesarja, ki se nista videla, odkar jc vojska, sta bila zelo ginjeiia, prisrčtn> sta sc poljuliovala in si stiskala roki. Nemški cesar stanuje v SchiinbruiHUi. Ob 12. uri opoldne je bil v prostorili nemškega cesarja zajtrk, pri katerem sta bila oba cesarja in nadvojvoda Karol Franc Jožef, Popoldne je nemški vojaški atalc grof Ilagcneck v cesarski grobnici pri očetih kapucinili položil v imenu nemškega cesarja dva krasna venca na krsti ccsarice Elizabele in cesai'jeviča Rudolfa. Oh pol 6. uri zvečer jc bila v Schijnbrunnu dvorna pojedina, ki je bila 1udi zasebnega značaja. Trajala je do pol 7. ure. Nemški cesar jc sprejel skupnega finančnega ministra dr. Kôrbei'ja in župana dr. Weiskirchnerja v avdijenci. Dalje je zaslišal zunanjega minisii'a barona lîuriana, niinisterskega pi-edsednika grofa Stlirgklia in Tiszo. Župan dr. Weiskirchner je izročil ncmškcnm cesarju Viljemu sv(itinjo mesta Dunaia,, ki ip ie hvaležno ,siirei)'l. Ko sc je cesar Viljem prisrčno poslovil od cesarja Franca Jožefa, jo odpotoval ob 7. uri K) minut s penzinškega kolodvora. JNa kolodvoru se je prisrčno poslovil od nadvojvoda prestolonaslednika Karla Franca Jožefa, Nlalomežčanom ireba tudi nekoliko kmetije! Svetovna vojska bo mnogo obrnila. Izpremetiila bo v inarsičein način dosuda-njega gospodarstva na kmetih, izprcmenila bo pa tudi življenje ])0 mestih, in sicer po velikih in malih mestih. Vse kaže, da se bo treba po matih mestih spi'ijazniti bolj in bolj s kmetovanjem in da se bo treba postavljati glede pi'eliranc saj deloma na svoje noge. Poprijeti sc bo kazalo pridelovanja krompirja, zelenjave, masti, kakor v pretečenili časili, tako, da bo saj nekaj najvažnejšiti živil pri hiši, da bomo imeli saj potrebno zabelo in zelenjavo. V zadnjih desetletjih jc izginihi iz malih mest skoro vsa kmetija, lilevi so se prezidali v druge namene, svinjaki so se podrli in zemljišča so se dala v najem ali pa prodala. Le vrtovi so ostali pri liišah. Kdo se n, pi'. v Novem mestu ne s|iominja, kako so pi'ej gonili po glavnem trgu lepe tiiolzne krave tja do napajališča pri postnem hlevu, in kako so se ravno ob tem času klali pri raznih liiSah d o m a rejeni prašiči. Vse to je izginilo in naša mala tiiesta so začela živeti in delati po razmei'ali in potrebah večjih mest. Me-ščanje so opustili kmetovanje, opustili živinorejo in prašičjorcjo, ker ni bilo dobiti priiu'avnih poslov (družine), sami se pa tudi niso hoteli ukvai'jati s lu'ašičjo in drugo rejo. Potrelnia živila so dobivali iz okolice in kujiovali po ti'govinah. Ta izpi'emenjoni način življenja se jia danes Čim dalje huje občuti, no samo od strani malomeščanov saniiii, ki so se pečali s kmelijo, ampak tudi od sti-ani di'ugili mestnih pi'ebivalcev, ki so navezani edino le na to, kar se oiJ zunaj dobi. Najtežje se to občuti pri preskrbi z mlekom, z jajci in z zelenjavo. Po eni strani di'age in slabe poselske razmei'e, po di'Ugi strani ves iz-l)remenjeni gosjmdarski položaj zadnjih desetletij, vse to je pomagalo izriniti iz malih mest Šo to malo kmetovanje, kar ga je bilo ju'ej pi'i mešČanili. Po naših mestih izkuŠamo bolj in bolj, da se glede pridobivanja potrebnih živil ne smemo preveč zapustiti in zanašali na boljše Čase, če nočemo trpeti še večjo škode. Danes izkuŠamo na lastnem telesu, koliko boljše je za one, ki imajo kaj kmetije pri hiši, ki imajo kako njivo, da ])ridelajo na njej potrebni kiompir in potrebno klajo za enega prašiča, kakor pa za tiste, ki morajo vse kupovati od krotiipirja do zabele. Sedanji Čas nas uči, kako dobro je, če lu-idclamo doma saj nekaj življenja, ko je vse tako neznosno drago in ko se tako težko dobé življenske poti'ebščine. Ta težka izkušnja, ki jo delamo po manjših mestih od dne do dne, nam bodi opomin, da je poti'ebno, Če se v malih mestih pečamo nekoliko s kine tov aTijem, ker si na ta način izdatno olajšujemo današnje življenje. Ros je, da so današnje poselske 1'azmere v marsičem na slabem,, ali res i^ tudi, da se da z dobro voljo marsikaj premagati, Pomagati si moramo pa tudi z domaČimi silami, Če jih imamo, saj so kmetijska opravila danes vse bolj kot kodaj hvaležna in i)otrebna tudi za malomestnega prebivalca. Rohrtnan. Raba žvepla v kletarstvu. (Dalje.) (PiSe B. Skrtlirkj-,) Za žvepianjc vina je pa najbolje rabiti tenke azbestno žvcplenice fžvcplene trakove). Taki trakovi so sivorumoni in ttditajo okoli 4 grame, od tega je 3 grame žvepla. Ker žveplo na azbestnih trakovih popolnoma zgori, zaležeta dva tenka azbestna trakova ravno toliko, kakor en debel na papirju ali na platnu. Iz tega sledi, da so azbestni žvepleni trakovi vkljub višji ceni za 1 kg cenejši kakor navadni. Poleg tega pa žvdplo ne kajilja, torej ne obžgo dog sodov, in pii njegovi porabi odpade raba dragih žve-plalnikov, kajti zadostuje preprosta žica, kamor sc trak obesi. Od trakov, ki je na njih žveplo potrošeno z raznitui rožami (dišavami), odločno odsvetujem, ker najboljša roža smi di, kadar se jo zažge. S tem se lahko v vino spravi neprijeten ali tuj duh. . Raba takih trakov pa tudi nasprotuje vinski postavi. A' novejšetn času se za žveplanje rabi tudi tekoč žvcplov (Ivokis, ki se prodaja v posebnih železnih jtosodali in se na zraku spreminja v plin. S posebno pripravo se s)iušča dvokis v sod ali v vino. Ker je priprava za tako Žvcjdanje draga, si jo lahko nabavi le velik vinski tigovec. ]tiia le to prednost, da se z njo zelo hitro thila in da se potreltna množina dvokisa lahko naianko odmeri. Včasili bi 1'adi vino zažveplali, ne da l)i ga pretočili, Kdoi' nima ravnokai' priprave, se v to svrho lahko posluži nati-i-jevega bisulfita ali dvojno sokislega nati'ija. To je bela, močno požveplovem dvokisu dišeča sol. Če se je nekaj v kozarcu vode raztopi in pomeša v vino, jo kislina'viini I'azkioji, in tako oproščeni žveplov dvokis vitio zažvepla. Po vinski postavi se sme pri obolelih vinili vzeti k večjetnu 5gi'amov natrijevega bisullita lui 100 litrov. Rabi se-navadno pri vinih, ki rjavijo (nategujejo). Nalrijevbisullit mora bili svež. Hraniti gaje v dobro zaprti steklenici, ker iz njega di'ugače žveplov dvokis uhaja in sul postane manj ali pa ničvredna. Da se ohrani pi'azna vinska posoda zdrava, to je, da se v njej ne moi'ejo razviti Škodljivi' glivice, zlasl.i ne plesnoba, jo je treba toliko časa, dokler pi'azna loži, redno žveplati. Brez žve]ilanja jirazne posode ni mogoče dobiti vina s čistim, neiiokvarjenim okusom, zato jo tako žveplanje povsod v umnem kletarstvu v navadi in moi'a ])riti tudi pri nas v navado, ako iiočcmo v kletarstvu napredovati. Pravilno so spravlja piazno vinsko posodo tako-le; Takoj ko sod izpraznimo od vina, ga doliro pomijemo, bodfsi s kilačo ali z verigo itd. Pomivamo ga toliko časa, da odhaja nazadtije za pomivanje vzela voda tako Čista iz soda, kakor smo jo vlili notei', pol.em je seul dobro pomit. Nato se tyi díu'^.iL-"viiUu'i'iT^'iijegu lahko popolnoma izcedi in da sod dobro ošabne. Po preteku nekaj dni, kadai' odpi't sod dobro ošabne, se ga še-le zažvepla. Tedaj ga obrnemo z veho navzgor, če]) zabijemo in sod od vrha (pri vehi) zažvcplamo. Ce imamo azbestno žveplo, ga obesimo na košček v kavelj zakrivljene žice, ga zažgemo in vtaknemo v sod. Ivadar žveplo v sodu pogori, izvzamemo žico in tudi velio soila dobro zabijemo. Čo imaino samo debelo, to je kaj)-IjajoČe Žveplo, nioi'anio rabiti kako pripravo, ki ne pusti, da bi kapljalo žveplo v sod. Taka priprava je n. i)r, žveplalna svetilka (laterna), v kateri žveplo gori zunaj v posebni bakreni posodi in le plin, ki se iz njega i'azvija, se napeljuje v sod. Velike soile, ki imajo vratica, zažvcplamo najbolje na ta način, da denomo v sod pi'i vraticah kako plitvo posodo (n. pr. kak star kj'ožnik, skledo itd.) nanjo naložimo primerno množino žveplonili trščic, jih zažgemo in vi'atica zapremo. Ko žvc])lo pogori, zamašimo sod tudi pri veiii. Posoda, na katero smo naložili žveplo, ostane ka]' v sodu za prihodnje žve])lanje. Za-žveplan sod je iiajl)ulje spraviti v klet in ne na pi'eveč suhem jivostoru, ker se sicer razsuši in žveplov dvokis iz njega ]ii'e-hiti-o iiido. Po preteku kakih treh mesocev je treba žveplanje ponoviti, kajti v tem Času se je žveplov dvokis v sodu spi'o-menil v (irugo obliko in sod ne bi bil daijo varen pred glivicami (plesnobo). Važno je seveda, da vemo, koliko žvepla jo treba za žveplanje sodov vzeti, da so zadostno zažveplani. Na Nemškem imajo navado, da za-žgcjo v sodu toliko žvepla, kolikor ga more v njem sjiloli pogoi-eti. Navadno ])o-gori lui vsak iiektoliter vsebitn; v sodu kakih i (1 grauHiv žvi'pla. l'o izkušnjah zadostuje pa polovico manj žvepla, ihi so olii'ani posodo )U'ed liokvarjenjem in sicer je najbolje, da se vzame: pri sodih ilo 1(1 liektolitrov na vsak hcktolitei' (UK> i) "i g žvepla, to je približno 1 V'i do ii tenke azbetne trščice. Ihi sodili od 10 do 50 hI je treiia vzeli žvejila polovico manj, tedaj tričetu ilo 1 tršeicc lia hektoliter. Mesto treh tenkih azbestiiili trSOic v/ameitio lahko ciio navadno, debelo žvepicno Irščico. Ako itiianio tedaj n. pr. zažveplali bai'igl«, ki (li'ži Ghktl., tedaj vzatncino G X ! V-j y tenkih a/hestnih ti'ščic ali tri debelft (tiapirnatc) žvcplove tršfice. Za (Iniîi'o in vsako naslednje žveplanjc, ki se vrši iiavadtio jio preteku 2 do B tnesccev (v suhi kleti t>rej kot v vlažni), vzaiiicino laliko žvepla nekoliko manj, to je priitližiio /^a eno tretjino manj kot v pi vić. Ce je sod nekoliko plesniv, žveplo v njeni noće goreli. Najboljše znamenje za (lobi'oto soda je tedaj, če v njem žveplo (ali si)loh luč) gori. (Je hočemo tak sod, ki v njeni žveplo noče goreti, in ki je tedaj že pokvarjen, zažveplati, ga moramo poprej odpreti iti prezračiti, da in ide svež zrak v njega, ali se [)a moramo poslužiti žveplalne svetilke. Predno i'abinio Žveplan sod zopet za vino, ga moramo primerno za to iiripi'avitî. Iz žvejtiovcga dvokisa se v žveidani!ni sodu natiii'ce sčasoma razvije žveplova kishna in ta bi dala vitui, ki bi ga v tak sod na))«lnili, sui'ov, neprijeten okus. Da se to prepreči, je treba žveplan sod, predno se ga zopet rabi za vino, vselej te tli el j i t o po ni i t i. Će je bi! pa sod žveplati več kot trikrat, ]ie zadostuje samo ])omîvanje, ampak treba ga jc dobro z vodo izlužiti. \ to svrho se sod iiajprvo odpre, da se razdiši, potem se zapre in se vanj napolni nekaj vode (pi"i malih sodib iiajl)olje do vrha), ki se pusti v sodu vsaj 5 do 8 dni stati. Pri tetii se sod, če nî poln, obrača tako, da pride ves los z vodo v dotiko. Zelo dobioje vodi pridejati na vsakih lOOliti-ov Vskg do 1 kg sode. Na to se sod se z mrzlo vodo dobro pomije, to tako dolgo, da gre iiista voda iz njega, nakar je sod za vino ])ripravljen. V tako shranjen in zopet pj'ijjravijeii sod se lahko lirez skrbi napolni najboljše vino, ne dit bi mu to na okusu kaj škodilo. (l)aljo prilioJnjiČ.) Odličen beloki'atyski rojak je iircmiiuil nepj'ičakovatio dne 27. novemiira. îïaltia vest iz Ljubljane je vsled promettiih zadržkov v naše nteslo dospela Še-le v pon-dcljek zvečer, zato nas j(i zelo presenetila, ker se je v javnosti o blagopokojniku le redkokedaj govorilo. Ako se pelješ po belokranjski železnici ter hlajioii prevozi i'ožnodtdski })redor, se ti kar naenkrat, odiirc čaroben pogled na Belokrajino. V podnožju vinorodne semiške gorice zagleilaš iirijazno selisÙû — Sodinjovas, rojstni kraj Škofa Starilie. Tu je deček .Tanez zagledal luč sveta dne 1 2. tuaja 1 845 kot. prvoiojenec med šestimi otj'oei. Prvi uk je Jane/, dobival na seniiški šoli, potem lia je prišel v tretji normalni razi'cd v Novo mesto, kjer je nadaljeval tudi gimnazijske tečaje. Stanoval je nazadnje v hiši pod kapiteljskim hribom, sedaj jirezidani vili Illowsky. — Ko je bil Stariha v osmi šoli leta 180(5, izbi'uhnila je vojska z Ilalijo. liil je potrjen ter prideljen ijub-Ijanskeiiiii pešpolku štev. 17. OdSel je v Goj'ico, p(»tetii v Benetke in slednjič na bojno polje -— Čegar središče je bila Kustoca. Tu se je višila odločilna bilka. Slovetiski fatitje^so bili zajdetcni v živahen boj. V enem oddelku so Jjahi ljulo tiapadli našega zastavonosea. Ko Stariha zapazi, da je zastava v nevarnosti, se zakadi z nekaterimi tovai'iši, odžene sovi'ažtiika 1er i'eši zastavo. Za ta jiittiiski čin je pi-ejel Stariiia iz rok poveljnika samega srelirno hi'abrostno svetinjt) in je postal desetnik, Spi'ejet je bil že v kadetsko šolo, a ko je dospe! od vlade dopust za nadaljevanje šHtdij, se je poda! domov z željo, da dovrši osmo šolo. Nastale so gmotne zapreke. Y mladeniču se rodi misel, iskati sreče v Ameriki. Odrinil je čez Bremen in se vozil na jadrnici 57 dni v Ameriko, kamor zdaj pridejo parniki v r> do G dtieli. Stariiia se je namenil v seiiienišče v Milwaukee, ali kako, ker mu je posel ves denar. A njegova trdna volja vse premaga. Poda se v državo Wisconsin ter služi za lilapea iti dobi 20 dolarjev; poda se v Milwaukee, kjer izve za svojega rojaka, poznejšega škofa A^ertina. Ta je takrat župnikoval v llong-totiu ter .sprejel k aelii Staiilio, da se je privatno učil bogoslovja, nakar je Šel v mihvaiikeško semenišče. Dne li). septeiidira leta 186Í) je bogoslovca Stariho shivenski škof i\I]ak posvetil v mašnika za Mar-ketsko škofijo. Bil je iioslan /a kapelana v Negaunee. iz zdravstvenih razlogov je prosil leta 1871 v Št. Pavelsko nadškotijo v državi Mintiesota, Pastirova! je v Ma-ristownu med samimi Nemci, Potem ga je nadškof poslal v Reedwing, ki'asiio mesto ol) reki Missisipi. Tu je zidal Šolo in leta 187H nm'o cerkev sv. Jožefa za 12'),000 kron. Okrog sedem let je od tu oskrboval Stariiia še več driigili postaj, ki so bile lirez diiliovnika, ter je v treh krajih še zidal nove ccrkvc. Zdaj je v tistem ozemlju že pet žuimij z lastnimi duhovni. Požj'tvovalnost Štariliova na višjem tiiestii ni bila neznana. Nadškof Ii'clatid je leta 1H84 Stariho pozval v St. I\aul. Nadškof Starihu naroČi, da naj kupi konec mesta prostor, naj zida cerkev in ustanovi novo župnijo za Nemce. Školija mu odkáže 84 družin in pošlje načrt za novo župnijo. Stariha se ne ustraši, zaupa na Božjo i>omoČ in začne mc.scca inai'ca zidati kar naenkiat: cei'kev, žuimiŠče in šolo. Zidalo se je res po amerikansko, kajti meseca avgusta istega leta so bile stavbe gotove in izročene svojemu namenu. Vse je slalo okrog 70,0(10 dolarjev. Tod okrog je pa kmalo nastal nov del mesta in župnija sv. Fi'ančiška je v šestiii letih iia-1'asla tia ňóO družin in Šolo, ki jo vodijo sesti'e Notre Dame, je obiskovalo do (ÎOO ol.rok. Leta 1890 je bila fara sv. Fi'ančiška kanoniČiio ustanovljena in Stariha je bil nanjo nameščen. A nadškof je Starilio še bolj odlikoval. Imenoval ga je isto leto za svojega generalnega vikarija. Ob odsotnosti nadpastirjevi je bil tudi dvakrat administrator nadškolije. V presledkih je blizu tri leta kanotiično vi/.itiral tudi vse žujitiije. Ni čuda, da ga je nadškof od-tiieiiit še za višje niesto. liržava Dakota, ki mejf zahodno na Minnesoto, ni imela še uravtianih cerkvenih zadev. Sklenilo se je, da se ustanovi v Lead City v Soiitli Dakoti nova škofija. Zanjo je bil odbran naš rojak Ivati Stariiia, ki si je v dosedanjem pastirovanju nabral dosti skušenj, ki mu bodo kot novemu škofu dobro služile. Presvetli vladika je bil posvečen 28. oktobra DJ02, in 23. novembra potem je bil slovesno 'umeščen v svoji škofijski prest-olici v Leadu. Ali nova čast — novo breme. V državah, kjer še ni urejena cerkvena hierarhija, si mora novoimenovanec takorekoč sam osnovati Škoiijo. Z železno voljo in kreitlvo roko se škof Stariiia poprime dela. Ko je 1. 1907 obiskal svojo staro domovino, se je mudil tudi v Novem nicstu, kjer je na Peti'ovo pontiticiral v kapiteljski cerkvi, je piscu teh vrstic sam pripovedoval, kaka je bila v začetku njegova Škofija. Njegova rezidenca je bila iiiajhtia lesena liiša s štirimi sobami, katedrala istotako lesena. Našel je 5 diiliovnikov in do 4G()0 katoličanov. Pred vsem si uravna stanovanje, nato se loti cerkve, jo da jirebarvati in ozališali od zuoiraj, da je bila ilostojtia za službo Jiožjo, Obiskoval je Indijance ter jih nagovarjal, da se postavi cei'kev med njimi, do takrat se jih je postavilo G in med )irisoljenci !9 po raznih ki'ajili, osobito, kjer so rudniki. Osnoval je I. 1904 farno šolo z 8 razredi, v kateri poučujejo šolske .sestre sv. Frančiška. Pomnoži število svojega duliovstva na 15; število katoličanov pa je poskočilo nad 10.000, Zgradil je zadnja leta tudi nov, pi'imernejši škofijski dvorec. Z domaČimi nabirkami bi vsega ne bil zmogel. Zato se je vladika podal v starejše preniožniše škofije prosit pomoči. „Skivcncc" poi'oča v njegovem nekrologu, da je pozneje še naraslo število cerkva na 23, duliovnikov v tijegovi škofiji pa na 20 brez onili, ki so tnisijonarili med Indijanci. Nova škofija se je začela lepo razvijati, a kaj, ker so vladiki začele pešati moči vsled preobilnega duŠevtiega in telesnega napora. Ker je moral škof [ii'i fndi-jancib mnogokrat prenočevati kar v tijihovih šotorih, se je prehladih Mesto Lead stoji visoko in ima ostro podtiebje; vse to je iiplivalo neugodno na Starilio, da je obolel na protinu in sc nioral skoro za dve leti sprijazniti s posteljo. ATadika spozna, da je treba tu zdaj nove moči, ki lii lepo razvijajoče se delo nadaljevala. Zato sklene, odpovedati se škofiji in podati se v pokoj, da bi, če je Božja volja, še kaj let mirno preživel. Sv. Stolica v Rimu je 7, marca 190Í) njegovo j-esignacijo uslišala ter mu dala naslov zatrteškotije Atitipatride vPalestini. Vladika Stariha se jc dvakrat poklonil sv. Očetu Pijii X. 1, 1907, ko je obiskal svojo staro domovino in leta 1909, koje zapustil svojo Škoiijo, o katere stanju je obakrat poročal sv. Stolici. Pri tej priložnosti mu je papež 1'ij X. izročil krasen iiektoral v s])omiii in jiriznanje tijegove ti'udoljnbnosti. Ivan N. Stariiia je večkrat iz Amerike obiskal staro domovino, leta 1907 je iskal zdravja v naših dolenjskiit 'i'oplicah, sklenil je v njej preživeti zadnja leta. Kupil si je v Ijjnbljani, v Ciril - Metodovi ulici skromno vilo ter se v njej vdomacil. A tudi tu ni popolnoma počival; ju'i mnogih večjih slav-nostili je naprošen prevzel škofovske funkcije. Pozoi'iio jc spremljal naš slovenski lazvoj iti tudi gmotno priskočil na pomoč. Veselil se je našega najiredka. Ko je 23, maja !914 stekla belokranjska železnica, jiripeljal se je tudi vladika Stariha s slavnostnimi gosti in radostnim srcem gledat svojo ljubo Belokrajino in svoj rojstni dom. Zadnja leta je redno obiskoval naše Toplice, kjer se mu je polajšala bot, A srčtia hiba se mu ni zboljšala in je konečno povzročila prerano smrt. Vladika Stariiia je poleg svoje materinščine govoril še angleško, francosko, nemško, hrvatsko in indijansko, da je vsem svojim ovčicam postregel v njihovem jeziku vedoč, da le tako pastir dospe do sj'ca svojih ovčic. Tako se razširja prava kultura, ne pa z oholostjo preziranja drugih narodnosti, kakor se žal še godi v sredi Evrope med oznanovalci evangelija . . . Vladika je bil v čistem immenu besede plemenit človekoljub in odličen rodoljub. Ob njegovem povratku v staro domovino so mu jirihajale v spomin pesnikove besede: „Ena se tclii jc želji» apohiihi, V' zemlji domači da truplo loži." Dični ïîelokranjec, snivaj sladko; časten ostane tvoj spomin v novi i v stari domovini ! V torek 30. novembra dopoldne je bil pa sijajen pogreb ameriškega škofa Sfarihe, ))ii katerem je bila velika množica iideležnikov in gledalcev. Ob 9. uri dopoldne je blagoslovil prevzv. g. knezoškof dr. .leglič ob veliki asistenci truiilo iiokoj-nikovo pred hišo in potem so se izvrstili mnogoštevilni pogrebci meil vrstami gledalcev na poti ))roti stolnici. Tu so po-slavili krsto z belo škofovo kapo in višnjevo štolo me-d zelenje in sveče pod kupolo in prevzvišeni je daroval ob veliki asistenci slovesni Ueqitiííiii z obi(";ajninii petimi aii-solu{;ijatiii. Po dokončanih oliredili so dvignili ki-sto zopet na voz in prepeljali na ])okopaliSče k Sv. Križu. Pogreb, ki ga je priredil mesiiii pogrebni zavod z velikim sijajem, je otvorila četa vojakov; za temi so nesli trije vojaki križ s tančico in veliko žalno zastavo. Za temi so šli otroci iz sirotišnico Lichteiitnrnove, ljuliljanski frančiškani ter vsi teologi iz ktiezoško- iijskega semenišča. Stolni kapitelj s prc-vzvišenim g. knezoškofotii dr. Jegličem in stolnim proštom Sajovicem so se vozili v galažaltiem vozu. Oddelek semeniščnikov je pel psalme, ob galamrtvaškem vozu je stopal Ši)a!iVinr.^đikov, za vozom pa so šli med drugimi: zastopnik vlado gosp. dvorni svetnik grof Choriuski, zastopnik deželn. glavarja, g. ravnatelj Zamida, za deželno društvo „lideČega križa" predsednik g. okr. glavar v p. Del Cott z gosjiodi od vodstva, (ialje dvorni svetnik Hiibad, predsednik dež. banke Pollak, gimnazijski ravtiatelj Štritov in velika vrsta duhovnlji in svetnih gospodov. Med pogrebci je bilo mnogo gospa, K, I. P. ! Nikdar več■ ■ > Naročila je soproga pticam, naročila soltica svellim žarkom: „Poletite tja na bojno polje, daleč, daleč tja na bojno polje inožcmu mojemu pozdravov tisoč in poljubov tisoč izročite!" Napotili so se solnčni Žarki, odletele ptice brzokrile, odbrzeli jadrni vetrovi. 'ťoda vetri so v gorah ostali, ptice so omagale na potu žarke sohičiio morje je popilo. Vetri tiiso videli junaka niso ])tice z možem govorile ni ga soltice žarko poljuliilo nikdar več domov se ne povrne... Fr. Pav.šk'. DomaČe in tuje novice. Povodom 67 letnice vladařstva Nj. Veličanstva cesarja Franca ,Tožefa I, je 2. decembra v kapiteljski cerkvi cclebriral mil. g. pro.št dr. i^jlberf. Navzoča ie liMa vfia mladež z učiteljskimi zbori iz gimnazije in ljudskili Sol in mtiogo drugih vernikov. Pobožnost je sklenila zahvalnica in cesarska pesem. Naznanilo, Predstojništvo tukajšnjega frančiškanskega samostana naznanja, da bodo litanije ob delavnikih kakor jirve petke, v osmini praznika Bi'ezniadeŽiiega Spočetja Device Marije, ob jiolu šesti uii in ne ob četrti ini, kakor je bilo do zdaj v navadi. K prav obilni vdeležbi se vljudno vabijo vsi častilci presv. Srca Jezusovega ill prelilažene Device Marije. Duilovne vaje v Šmihelu pri Novem mestu za Marijino družbo iti vse di'uge faraiie bodo v nedeljo, jiondeljek in torek, to je 5., G. in 7. dec. — tridncvnica — kot priprava na prehipi praznik Brezm. Spočetja iJ. M, in kot priprava na visokočastite božične praznike. Vodil jih bo vrloznani misijonai', preč. g. p. Klemen GranipovČan s sv. Gore pri Gorici. — Ued bo ta-le: V nedeljo ob polu 2. uri av. križev pot, ob 2. iii'i sv. rožni venec in litanije in nato prvi govor. Y pondeljek ob G. uri zornice, nato govoi'. Popoldne ob polu 2. uri sveti križev pot, ob 2. uri sv. rožni venec in litanije in govor. Kavnotako v loi-ek. Vtiies spovedovanje. Na izbiro 5 spovednikov. -Na praznik v sredo ob t>o(li tolažiiik v tt;h hriiikili iirali in inlaiîeimt rajticcinii jtinakii pa rajsko plačilo v kraju ^'tiOiuiga miru! Izkaz daril bolnici v Kandtji. Ivan Siilak, lioliiava in .lauez Diilfi, Strajna, 3 mei'iiikf; kroitipirja in koj'ctija, tei' tí natili É^lav; župni urad Ambrus, 4 vrcœ suhtiga sadja; župui urad Poljanica (Pol-landl) 1 vo/. fižoi, suho sadje, žulje, korenje in krompir; obilna Smuka (Langeiitiion) 2 vi'iiic suhega sadja; župui tirad PitiĆtia, 4 mei'nikc suhega sadja in pol mernika fižola; župni urad Stopiče, 1 vrećo jabolk, 1 vrefio suhega sadja, pol mernika fižola in mernikov krompii-ja in korenja; ga. Viktorija Kulovec, Vavtavas, \ meriiik koruze- Bog plaiaj stotero vsctii dobrotnikom ! Mestna hranilnica v Novem mestu. V ttiesiicn novembru lí)15je213 strank vložilo 104.(ïll kron 88 h; 147 strank vzdignilo 156.135 kron 49h; stanje vlog 3,897.079 kron 7 licl.; denarni promet 75G.Cy8K 58 h; vseh strank bilo je 1116. Darila. Zabožlíínico i-anjenih vojakov v tnkajšnih bolnišnicah sodai'ovali; Preč. g. župnik Potokar v Tržiču 10 K; g. trgovec Franc Božić lOK; neka stava radi ranjenega divjega prcšiča 4K; po 500 cigaret bosta darovala gg. Barborič in Matko. — Iskrena hvala! Dr. Kll)ei't, Poroka. Dne 25. novembra t. 1. se je poročila v Gradcu gpdč. Kristina Kolene iz Novega mesta z g.Tvanoni Tjenarčifiem,, C. kr. poštnim praktikaiitoni, sedaj rezervnim poročnikom naDnnaju. — Prisrčne čestitke in obilo sreče! Umrli vojaki v novembru: 6. novbr. Tudor Gyurin Osu tora; 7. novcmbi'a Fngyos M fi s z i u g e r. Šmihel pri Novem mestu. Za božična darila:'vojakom na bojišču so donesle deklice-učenke samostanske sole 360 škat.ljie in zavojčkov razne drobnai'^e. V denai ju smo poslali 20 kron darov. Odposlalo se je tudi 24 kg rObifltifjlisitnegti tíaja. JJobro otroke in stariSe, ki so jitu dali in vse dobrotnike naj Bog plača! Umrl je v Kandiji 2. decembra ob polu 7. uri zjntraj g. Ivan M aj n t i n gcr, C. kr. 1'avnatelj zetu. knjig v p., jio daljšem bolelianjn, v 90. letu svoje d5be ter 1)0 v soboto 4. decembi'a pokopan na pokopališču r Šriiihelu. Kaj počiva v miru! Bronasto kolajno za hrabrost je dobi! med drugimi tudi Novomcščaii, g.Ferdinand Mi koli ě. Čestitamo! Srčne pozdrave vsem Slovenkam in Slovencem, posebno B e 1 o k i' a n j c e m , pošiljajo z italijanskega bojišča: Lackner Franc iit Peiigal Alojz, oba zdrava in ko raj Ž na. Iz laškega bojišča piše naš domačin Ivan Ei'Štc svoji materi sledeče vi'sticc: „Draga mati! Sedaj Vam hočem napi.sati svoje boje, ki sem jih prestal ob Koči. Druzega novembi'a snio se v temni deževni noči premikali iz predora proti bojni Oi'ti. Spoijunl sem se lakrat na balkanske junake, katere opisujejo našo postni in povesti, kako se tihotapijo po skalnatih tleh, v dežju in temi proti sovražniku. Vse tiho, nihče ne govori, kot da snio tatje, tako gremo počasi napi'ej in naprej. Pa imaš že smolo. Kar obrne Lali svoj žaromet proti tebi in nam posveti v oČi. V trenutku ležinm vsi na tleh. No, kmalu ga obrne zopet dnigam in nii gretno laliko naprej. Gorjč, ako bi nas Lahi po noči zagledali; deset gi-aiiat je takoj tam. Tako smo se priplazili do bojne Čifce, pol stotnije nas je ostalo v neki železniški zaseki. Vležemo se na progo in sladko zaspimo na ostrih kamenjili, akoravno nas je dež pral celo noč. Zjuti'aj so pi'iČeli topovi svoje grozno delo in opoldne je bilo že toliko izgub, da smo morali iti ostali tudi v bojno črto. To .so iiajljujši trenutki, ko moraš stopiti pod ognjen dež in to ]>o j nikakih lovih kot v Galiciji, ami)ak kriîpko Je treba stopiti po mali lestvi tia vrh skalovja. S šestimi tiiožtni se skrijetu v malo Jamo, kjer je bilo polno vode in Idata. Kmalu prileti na rob jame granata in ubije dva moža. Pustili smo jih tam. Čez kaki dve u)i ])rllete h I naeiikiat. in te so nas toliko zasule, da sen) zapustil ta bilog in se zunaj vbigel v Idato. Bila je že noč in Lahi so začeli ])rodirati. Vrgli smo jih nazaj, ker njihova itďauterlja ni nič vi'edna. Tako je šlo dan zadnevotmlo 1 novemlua, ko smo zapustili te po.stojanke. jlraiio smo dol)ivall po tioČI. Ob polnoči pril)ližno so nam na tihem prinesli vsega, kar smo potrebovali, potem stno bili |>reskrbljeni za 24 ui'. Hudo je liilo to, ker je bil vedno dež In blata do kolen. lAižall smo v blatu dan In noč, a če je le za nekaj časa ogenj ])onelia!, sem že mislil, da spim v gorki l)ostelji. Trpeli smo tembolj, ker so granate padale tudi v hrbet; bila je pač važna točka ju'ed Gorico, Uatei'c ne smemo pi'c-pustitl Lahom. V temni noči smo se zopet po trudapolniii dnevih zbrali in odšli k počitku. Svoj vod sem seŠtel na prste, bilo je veliko izgub na obeh straneh. Ju kaj delajo Lahi. Cel dan kriče v svojih jai'klh, sliši se vedno le „avanti" in „foeo". Pi'o-dli'ati si ne upajo, pokaže se jili tukaj In tam ]iekaj, a discî])llne ni, in zato še te „junake" z ročnimi granatami takoj zapodimo. Tako se nam torej godi; nI sicer prijetno, a ljubezen do domačega kraja nam daje jiogum, da ne obupamo v težkih trenutkih ; škoda je le teh lepih vinogradov, ki jih trgajo gi'anate. Res je, da se prelije tukaj mnogo krvi, a vkljub temu lahko upamo, da bo slovenski rod še biva! ob Soči in da se bodo po teh vinskih goricah čez nekaj časa zopet pi'e]ievale slovenske jtesmi, saj mii' ho enkrat že pi'išel, če ne za nas, pa za naše polomce. Vas srčno pozdravlja Janko." Iz ruskega bojišča, sedaj ])a iz bol-iilŠtiice v Celovcu, piše g. Tomazin, znani slikar liu'ških podob iz Št. Jerneja, nekemu go.spo(iu žujiniku in naznanja, da je bil v groznih bitkah in težavah v Rusiji in pozneje Šc v bolj grozovitili bojih z brezvestnimi Laîii, pa hvala Bogu, da je še živ ostal. Pač pa si je nabral hudega j'evmatizma iti zelo kašlja, da se zili'avi v bolnišnici v Celovcu in da dvomi nad popolnim svojim okrevanjem. — Želimo nul, da bi se vendar z božjo pomočjo še pozdi'avil do dobrega! Vojni pregled. Avstrijsko uradno poročilo. Dunaj, 30. novembra. — Vedno bolj se kaže, da hočejo Italijani te dni ob Soči kak uspeh, če mogoče pri Goj'ici, doseči. VČei'aj so napadali na celi bojni črti med Tolminom in med morjem, posebno ljuto pa obe naši obmostji in severni del Do-bi'dobske planote. Sunki proti našim postojankam na gorah severno od Tolmina so se kmalu zlomili. Tolminsko obmostje se je nahajalo jiopoldne pod bobnečiin ognjem. Sledili so nato trije niočni napadi na .screiiil In veČ slabejših na južni odsek. Ilavnotako brezuspešnih je ostalo veČ na-padalnlli poizkusov pi'i I'laveh. Pred goriškim obmostjem so zbrane zelo močne italijanske sile vseh front. Napadel je sovražnik včei'aj le pri Oslavjii. Odbili smo ga, le ozek kos frotite smo nekoliko umaknili. Notranji del mesta Gorice je dobil ponoči zopet kakih 100 težkih bomb, V odseku Dobrdobske vi.sokc planote so pričeli po štiriiirni artiljerijski pripravi a posebno silo in vztrajnostjo napadati goro JSv. Mihatda in okolico Sv. l^lar-tina. Budimpeštanski honvedni pešpolk je odbil na gori Sv. Mihaela krvavo osem naskokov, izvedenih v ninožicali. V gostih množicah so tiikrat napadli Sv. Mai'tin. Honvedski pešpolk št. 4 iz Nagv Varad je v Ijutem boju moža z možem otidržal svoje jiostojanke. Tudi južnozaiiodno od navedenega kraja je oilbit nek sovražen napad, Dunaj, 1. ilecembra — Naše čete prodirajo obkoljevalno proti mestu Plevlje. — Eden oddelek napada višino Gradina, južno- vzhodno od prelaza Sletalka, drugi oddelek je v i)opoldanskih urab in ko je nastalo temno, z naskokom vzel nek rob neke visoke ravnine 10 km od Plevlja, ki so ga Crttogorci vztrajno braniti. — Prizren so vzeli Bolgari 29. novembra opoldne. Armada generala 1)1. Kťivesza je ujela iiovetiibia 40.800 srbskih vojakov in 2(1.600 za orožje si)03ol)ttili mož, Za[)lenlla je 179 topov in 12 strojnic, Xaiiicstaik načelnika geiicfuliiegu štaba; pl. Hofer, fitiJ. Ivan Krajec, fiisarniški ravnatelj mestne hranilnice, naziiai^a v svojem in v Imetiu vseh sorodnikov tužno vest, da je iije^jova preljuba sestra, oziroma teta in prateta, gospodična Marija Krajec po kratki bolezni, previđena s âv. zakramenti, danes, petek 3. dec. ob 1. uri zjutraj, v 80. letu, mirno v Bogu zasjiala. Truplo drage rajnce bo v nedeljo ob polu 5. uri popoludne na šniibelsko pokotialiSče k večnemu počirkti [joloženo. Blapo rajnco priporočamo v.seni prijateljeni in znancem v pobožen spomin in molitev. Pri Božjem Grobu polog Novega mCBla, đne 3, docombra 1915, Dopisii Iz št. Jerneja. — Tudi farne matrike bodo oznanjevale še poznim potomcem, kako je bilo v času svetovne vojske. 1'omisilte, v fari, ki Šteje G400 duš, je bila v teku leta ena sama poroka! V teku s(;dem stoletij ni bilo kaj tacega! 24. novembra se je ]wročil lu g. dr. Fi'anc Lipša, c. kr, sod, avskultant iz Celja, z gdč. Mici ilajzljevo. — Farani šentjernejski so darovali za Poljsko 160 kron, našim junakom za božičnico (»0 ]v, deželnemu odboru za udove în sirote 50 K. Večinoma se je .vse to nabralo v pušico. Iz tega je razvidno, kako globoko je segel dobrim faranom v srce popis nesreče in reve Poljskega naroda v škofovi jjoslanici. Iz višnjegorske okolice. — Po sedaj se Še ni v „Dol. Novicah" bral kak dopis od Višnje gore, kakor da bi ta ne bila na Doletijskem. Naj bo torej dovoljen pnfstorček za novice iz višnjegorske župnije v Vašemu cenj. listu, da svet izve, kako se nam tu godi v vojnem času. Od začetka vojne do sedaj je padlo iz naše župnije v vojni 1 9 mož In tnladeničev, vštevši pogrešanili 7, od katerih se nič ne izve, kje da so ostali. Ranjenih se zdravi 5, torej 24 delavnih močij izgubljenih. Vsi padli in itogrešani so bili prav dobri pridni gospodarji in pridni pametni fantje, kalerih se z solzami v očeh si)oniinjanio. Tolažimo se s tem, da so zvesto dopolnili svojo dolžnost, ker so dali svoje mlado življenje za dom, za habsbtn-ško hišo in ljubljenega starčka, našega vladarja. Slava jim ! V vojni z Italijo je tega meseca padel tudi iidadeiiič v najlepši dobi življenja, kateri zasluži, da se ga spominjamo v Dolenjskih Novicah, Ta je bil Andrej Gï'oznlk po domaČe Pežlai'jev AndrejČe iz Drage, On je bil biser naše župnije, liadi njegovih lepih lastnosti in lepega pametnega zadržanja se je vsakemu priljubil. Vsakdo, kdor ga je poznal, ga je rad imel. Njegov oče ga je bil namenil za svojega naslednika nadomu, ker je bil poi)olnoma po očetovem d tlim vzgojen tit priden kakor Čebelica, Uboga, res pomilovanja vredna oče in mati imata v vojni Se druga dva sinova; mlajši France je ranjen v bolnici, srednji .lanez je v laški fronti. Ni se čuditi, da je zadela laška ši'aiuiela Andreja in je nagloma umrl, kakor je poročal žalosttio vest starišeni neki Atitott Polajnar; i)il je i'evež v večni vojni v fronti od ]irvega dneva; ko je izbriihtiila vojna v Galiciji, bil je celo zimo v Karpalih in na zadnje v Italiji. Y vsakem plsinu je sporo(''al, da najbrž je to moje zadnje pismo, ker kroglje in šrapnele nepre-neiiotiia brenče mimo mene; le tia ^larijo zaupam in jo vedno kličem na potiioč, ta me varuje. Tako je pisal jiismo svojim starIŠem in pi'ijateljem več dopisnic, v katerih se je radi hude idtke poslavljal za la svet in je imel te dopisnice v žepu svoje obleke, ko ga je zadela šrapnela. Mislil je isle sam oddati na pošto, a prehitela ga je nemila smrt, ter je te do])isniee s svojim sporočilom oddal na pošto imenovani Polajnai', kateremu gre jiosebna zahvala, da se je za Atidreja toliko zanimal, StariŠe in sestre ni bilo vtolažiti, ko so zvedeli Žalostno novico. Ko se je po njem oî)ravljalo ceikveno opravilo, je bila v solzab cela cerkev navzočih, ker ga je cela župnija spoštovala in rada Imela, Žalujočim starišeni v tolažbo naj bo to, da se je AndrejČe do zadnjega hrabro bojeval in kri dal za cesarja in domovino. Hvaležni tiiii ostanemo in Bog ga bo poplačal za zvestobo do starišev in cesarja z nebeško krono, nad zvezdami. Iz Čateža ob Savi. Pa ne, da bi mislili cenj. bralc-i „Dolenjskih Novic", da je šel doipsnik iz Čateža v vojno. Kes že ni bilo skoraj dva meseca nič od nas slišati, ali temu tii kriv dopisnik; ampak delo in vsakdanje skrbi so temu vzrok. Danes pasem se vseeno odločil, da napišem par vrstic za naše ljube „Dol. Novice", da bode g. kadet Janko Muha, ki nam je v „Dol, Novicah" začel pripovedovati svoje zanimive vojne zgodbice iz laškega bojišča, tudi izvedel, kako se imamo kaj pri nas ob isteku Kike v Savo. Saj je omenil, da bi^ iz „D(d, Novic" rad izvedel, kako se še kaj imajo dragi Dolenjci doma? Pri nas na Čatežu našim ženskam presneto .slaba ]K)je! — Že oil vseh Svetnikov sem jih navdaja strah pred smrtjo. Dne 3. novembra je namreč nmrla Katarina Bosnar, vdova, dobra mati in skrbna gospodinja v dobi 51 let. Pri posestniku Zevnikii je jioiuagala dekli Urši Grdane iz Oerine Št. iirati želito. Sava pa je bila jako mrzla, zato so si naložile pod bose noge toplega pepelaj^ i.er tako prale dalje. Drugi dan pa je že liosnarea morala v iiosteljo. V grlu jo je tiščalo, jesti in govoriti ni mogla, hudo je otekla, tudi gledati ji ni dalo, pisa soji strašno bnipele, zdravnik ni mogel nié pomagati. Na praznik vseh Svetnikov je prejela sv. poslednje olje in čez ilva tedna se je po litidem trpljenju preselila v boljšo večnost. Par dni za Bosnarjevo ]ia se je morala podati na bolniško posteljo tndi UršaGrilaiic. Čutila je slične bolečine. Po))oldiie 3. nov. je bila obhajana. Ker je dekla Še mlada, je upati, da se z dobro zdravniško pomočjo še vendar otme smrti. Kmalu je zbolela tudi Roza Skvai'č in na to pa še Gobčevka, Čez dober teden je tudi Neža ijapiihova šla v posteljo. Sedaj so ležale torej tri na Čatežu in ena v Oerini. Ker jia je menda bila samo Bosnarci namenjena smrt je zares samo ona umrla, med tem ko se druge še nekaj dobro branijo. 'Vsakteri pa se je začudil, da je v soboto 20. novembra umrla Ana Koretič iz Brloga, župnija Sv. Križ pri Kostanjevici. Pokojnica je tiami'eč bila nečakinja Katarine Bosnar in je prišla na Čatež k pogrebu tete ill, da bi potem pomagala pri gospodinjstvu, ker so ostali otroci sami. Pridna kot Čebelica je bila }iokojna Ana. Komaj pa so vse dobro pos])ravill in oprali pri hiši, se je revica jiríshladila Iti jo je tudi bolezen priklenila na posteljo. Hoteli so poslali i>o očeta (mati je umrla pred dvema letoma) pa ni pustila Češ, larija naša mati." ill na to zaklicala; „Marija!" Jvje imaš svetiujco, ki sem ti jo dala na vrat?! Pov(ij, kedo i;i jo je ukradel! ,la/ ti je nisem ukradla, pri sebi jo ttiniam, ker visi doma na vralilij" l^otem je prosila ti-etjie vode ill je izdilinila svojo blago duŠo. ]\Iarijina dekliška di iižba jo je spremila k večnemu poěitkn v, zastavo, ji sidctla vencc in ])oskrbcla za doslojen pogreb. Sprevod je vodil domači pi'eč. g. žiipnik. Pokopana je iula v pondeljek 22. novembra zjutraj s sv. mašo. Poěivaj v miru, dokler te lie pokliíe gospod na I'ajsko žeiiitovaiije! Nekaj pred njeno smrtjo jo je obiskala .liuninkovka iz Čateža. Tudi njo je prekri-žaUi in jíristavila: J/j ]3ogom -Janinikovka, pa pridite kaj kmalu za menoj!" Sedaj ]ia je .Tainnikovka v strahu, če bo mogla ona res prva umreti, — Bodimo vsi ]iri-pravljeni, kei' Jie vemo ne dneva, ne ure, kedaj nas odpokliče pravični Sodnik! Belokranjski - vestnik. - Iz Črnomlja. Domači duhovnik v pokoju je imel ob jniliki častno službo, da je šel previilct dva bolnika v Sti'ažiiem vrhu in Tuseveni dolu. Pot ga pelje od cerkvice sv. .AItkIavža mimo zidanice skozi vinograde k bolnikoni. Med tem se mu zitujajo stari sponiiiii iz niladiii let. Na misel mu pride, kako je ])o tej poti pred dvajsetimi in več leli kot dijak z oČetoni v obilnili barileih iz domačega vinograda za nedelje in pia/.nike vino nosil ter pre-])eval ono lepo belokranjsko : ,.l)osel jc (iošcl sv. Mikol, On fi'R bo zori), ja fra bom pil. lie, klimo moj dragi, zdnj se iiapij Kmalu na.'i ne bo, zdaj j^a zavžij 'iVala-la-Ja! ..." Kaka sprememba na svetu! misli duhoven sani pri sebi. Kot mladenič ve.selo butaro v rokah in na rami z vinom, kot mož z Najsvetejšim obložen na jirsih, (id svetega navdušenja bi po istem potu gredoČ najrajši zajiel: „O JeKirščck moj, j^^-lej vselej .sem Tvoj." Jvo bi bil še živ pokojni Starilia in videl mimo nji^gove zidanice ili duhovnika z NasvetejŠim, hi gotovo pritekid naproti s ])oliekom vina in ])ostregel j)o stari gostoljubni navadi z besedami: „Nate, gospod, pošteno se ga na]iijte, da boste lažje nesli Boga v ta klane k sv. iliklavžii !" Vojno zavarovanje je oildeîek avstrijskega vojaškega jioniožnega zaklada za vdove in siroi.e, ki je dolnt glasom vesti deželiHíga uradnega lista od 24, dne t. m. pridevek „e. in kr," in je od sedaj naprej pod Na višji lil pokroviteljstvom Njegovega Veličanstva [inisvitlega cesarja. J'redsed-nika mu imennje za dobo petili let vlailar sam. To Najvišje odlikovanje je \)ač naj-sijajnejši dokaz, da je vojno zavarovanje vsega zau])anja vredna ustanova. Napačna in smešna je donineva, da ])0spešiš z vojnim zavarovanjem smrt za-varovane,ga vojaka. Nasprotno je l'es, da zmanjšaš z neznatnim ])lačilom morečo .skrb za hodoěnnst sebi In oiieinii, ki si ga zavaroval. Kdor torej še ni sklenil vojnega zavarovanja, naj tega ne odlaša! V črnomaljskem okraju se moreš zavarovati na okrajni jioslovalnici v Črnomlju (občinska hiša) in pri njenih ])ooblašcencih, Krajepisiio-z^odoviiiske črtice iz BeleKrajine. Kostel. l'riobOi! L. Kolticíícii, Kostelcem, ki so znani po svoji omiki in izobrazbi, ki so si jo pridobili Širom sveta s krošnjarstvoni, hoďi v čast povedano, da imajo tudi slavno zgodovino jio svojem znamenitem gradu in trgu Kostelu. Da sc znamenitosti tega, nekdaj slovečega trga obvarujejo pozabljivosti, bodi i)odano o njem nekoliko črtic ))o Valvazorju. — Pi'votno je morala stati ondi rimska uti'dba a!i tabor, kar že ime označuje ( Ivostel je latinsko casteihiin utrdba., tabor) in jc bil s početka samo visok stolp (opazovališce z obzidjem in nekoliko stolpiči na strmo dvigajočem se hribu do 400 metrov visoko nad Kiilpo, ki drvi pod njim, Za časa Valvazorja (leta 1689) se jo zval grad, ki so jo dvigal iia strniejii vrhu nad trgom, ki je pa od Francozov (1. 1809) 1)11 po-žgan — Grafenvarf, ker so ga nanovo poziilali celjski groii. fježi na strniovisokem hribii, nima pa nobenega razgleda, ker stoje v isti višini nasiirotni bregovi hrvatski proti Ski'adii, Brodmoravicam in Fodsteiiam. If gradu, ki je zdaj oil fraiicoskiii časov v razvalinah pelje strmo navzgor pot skozi trg Kostel, ki je bil v turških časili močno utrjen z obzidjem in peterimi stolpi; tudi je bila ondi žujma cerkev sv. Treh kraljev, ki je zdaj prifarska i)odriižni('a, kamor radi zahajajo na „proščenje" tudi sosedne žiipnije Banjaioka, Zdihovo, Podstene. V slučaju sile iii naiiada se je moglo dovolj potrebščin spraviti v trg, ki jc z malimi hišicami dajal dovolj strehe in obrambe beguncem. V letu 152fi so Turki vso okolico Kostela opustošili in požgali, grada in trga pa niso mogli zavzeti. Toda kar niso mogli v odkritem hoju, to so dosegli z zvijačo in so v 1. Í578 ta trg vzeli zvijačno. Izdali so se za Hrvate, ki bi bili ))regnaiii od Turkov, in so v jiotrdilo svojih zvitih naklepov več malih, nedoraslih otrok sabo peljali v raztrganih eapah. Krščansko usmiljenje je odjirlo vrata tem našemljenim ne-kristjanoni, Ivo so pa bili noter spuščeni in se odpravili k počitku, tedaj je pa takoj tisto noč iirišla močna tnrŠka straža, katero so hitro spustili noter, ti pod ovčjo obleko skriti volkovi. Nato .so vrgli krinke proč in so začeli prekanjenim prebivalcem z goliini meči kazati, kakšne goste da so sjjrejell v grad, ker so jim milosrčnost vrnili z grozodejstv i. Podavili in jioidli so v Kostetii vse in jih veliko ujeli. Oropali so vse, kar so mogli doseči, in naposled zažgali in v])epelili grad. Vendar so bili ujetniki kniaiii zopet rešeni in Ttirki poplačani z nemilim za nedrago, zakaj Karlovčani so prežali nanje in jili pri To-IKjlovcu vse po))ili. Vletu 1585, avgusta meseca, jc prišia „četa" Turkov pred Kostel in je nekoliko kristjanov odpeljala. Ôe istega lota, 24. okt., je Defter paša iz Bosne vso okolico opustošil in s p(dnim ropom odšel. Ta gospoščina je imela tudi pravico smrtne oh.sodbe. Zanimiv slučaj iiripovediijfi Valvazor. -— Nekako l)red 8 leti (t, j, l(i81) so se podložni le graščine uprli zoper svojega gospoda in ga hoteli umorili, Kei' je eden izmed upornikov po postavi moral bili obglavljen in je Že slal na morišču na malem gričku, mu jc eden izmed i)rIjatoijcv nai'czal v tešiijavi z nožem nekoliko vrv, s katero so bile zvezane roke. Nato se jc obsojenec s hitrim skokom raiilju iztrgal iz I'ok In po gori divjal navzd(d, toda med tekom je tako padel na hrbet, da se mu je prej narezana vrv popolnoma pretrgala. Ko je dobi! na ta način proste roke, je bliskovito skočil po koncil in zdivjal proti gozdu. Rabelj mu je bil sicer takoj za petami, ni ga pa mogel dohiteti, kei' ga je strah pred smrtjo in želja po begu jelenje-hitrega storila, ker je imel več za dobiti in zgubiti kakor rabelj. Zopet ena od Soče, ki jo je skoval v strelskem jarku Vid A m broži č iz Škrjaiičega pri Mirni : Straža ob Soči. Tam ob Soči, tam oh Soči, tam divja vihar strašan; grom zemljo pretresujoči, kakor da jc sodnji dan! .— Res je sodbe dan, tu sodi naš zaveznik se nezvest; sodbo piše naša roka, plačo deli naša pest. Ker polentarski kotiček jih ne more živeť sam, svoj želodček in mošnjiček polnit so hodili k nam: naše ])ipee so brusili, k oknom šipe rezali in marele popravljali, stare piskrec vezali. Toda zdaj jim ni več marî našili [)i])cev in marel; zahotelo se jim, kaj-i, naših milih je dežel. Toda straža jc ob Soči. Trej ho ona tekla v breg, kot bo, — zemlje lačni Judež, ti mogoče, priti prek! Lepa naša je Gorica in 1'rimorje in naš Trst; ~ rod pa, ki mu gre pravica tu je kakor skala čvrst! On do zadnjega bo branil svojo zemljo in svoj rod; nikdar se iie bo.Š šopiril, tu, polentarski 'Žkarjot. Sline lahko še požiraš, naše zemlje pa ne boš, tud' če se tak' dolgo vpiraš, da ti cepne zadnji mož! — Mirna bodi domovina, brez skrbi slovenski svet! Izdajalski ga poleiitar ne dohode niti ped! Raznotero. Krupp. O obsegu te največje tovarno na svetu za orožje, kateri je v veliki meri pripisovati zmago Nemčije nad sovražniki, zlasti premaganje trd/ijav, nam dajejo nekoliko vpogleda podatki Krup})ovega ])o-slovnega [ioročila o udeležbi v vojni. Uradnikov ill delavcev Kruppovc tovarne je šlo doslej okrog 27.000 na bojišče, Jako veliko jih jc že padlo in tvrdka bo skrbela ica njih zaostale svojec. Da se bo spomin na te iislužbeiicc tudi potoinceiii ohranil. se bodo imena vseh ]iadlih iirimerno označila v častni dvorani glavnega upravnega poslopja v Essenu, Čez 1000 na, bojišču se nahajajočih uradnikov in dehivcev je dobilo že hrabrosina odlikovanja.— Pred par dnevi se je vršil občni zbor tvrdke Krupp in i)ilanca izkazuje s prenosom iz lirejŠtijega leta 90,850.958 mark Čistega dobička. Dobiček se je razdelil v rezervne zaklade, za vojne pomožne namene, invalidne ustanove itd. Od ostanka bi se morala razdeliti 24 odstotna dividenda. Ker pa ima Krup])ova rodbina namen, prejemati tekom vojne nič večjo dividendo kakor pred vojno, ,se jc določila le 12 odstotna, kakor v prejšnjem letu.'^Z ostalim dobičkom sc ustanovi Kruppova ustanova v korist rodbinam padlih ali težko poškodovanih vojakov A mnogimi otroci. Tej ustanovi se nameni glavnica 20,000.000 K. (Trg. Vestnik.) Lakotna bolezen, štabni zdravnik dr. Strauss, kî deluje v zasedenih ruskopolj-skih krajih, poroča v „Wien. Kiin. Wochen-sebrift" o lakotni bolezni, ki jo je našel med tamošnjim prebivalstvom : Bolezen sc javlja v popolni oslabitvi telesa. Noge so močno otekle, ravnolako 7,gornji del telesa; izlivi v prsno in trebušno duplino spominjajo na ledvično vodenico. Ako so bolniki prepuščeni sami sebi, iinirjejo; ob pravilni prehrani pa olok polagoma izginja, ljudje se pojjravijoin ozdi-avijo. Vsi dotični bolniki so pripadali socialno in higienično najnižje stoječim slojem, ki so se cele mesece preživljali s samim krompirjem. Beljakovin je bilo v njihovi hrani absolutno premalo. Brez beljakovin nikakor ni mogoče živeti, najmanjša mera beljakovin se ne da nadomestiti z maščobo ali ogljikovimi hidrati. Krompir pa vsebuje ])rcmalo dušikovih snovi; enostranska krouii)irjeva lirana je zato čisto neprimerna. Dvojna nesreča, NekaKovacsvBudim-pcšti je popravljala sliko na steni. Stoječa na stolu je izgubila ravnotežje in padla na svojega oiioka, ki ,He je ij^ral na t.loh mu je s težo svojega telesa zlomila vrat. Dete je bilo na mest» nu'tvo, mati pa je zbolela na živciii. • Nesramne smrti je sklenil svoje izdajalsko iienravno življenje srbski poveljnik Milan Pribičevió, ki ga še dobro poznamo kot sokrivca pri umoru v Sarajevu. Lastni vojaki so ga iiiiiorili, morda za to, ker so ga smatrali za povzročitelja sedanje vojske, v kateri Srbija toliko trpi. Pribičevič je toraj umrl ubit po lastnih vojakih naj-sramotnejše smrti, ki zamore zadeti častnika. Grožnja. V Ameriki v New Yorku so zaprli dva izdajatelja niadžai'skih listov, Aleksandra in Viktorja Gauvosa, ki sta zagrozila avsti'ijskemu bankirju Pernitzerju, če jima ne izjilača 2000 dolarjev, da priobčita članek, v katerem bo dokazano, da je Ternitzer finančni agent Avstrije in Nemčije, Velika svota denarja se ziimore imkljiičiti v,sakomur, ki postane naš naročnik, — Brczjdfičriíi poj«srnIíi pošiljíi: Srećkovno zastopstvo 13, Ljubljana. Popolnoma uarno naložen denar. tfeftNILfílCft io POSOJflfitCâ /n Kíiiidijo in okolico, ra^. zad»', z neoni, /iivo/o = v lastnem doiuiï v Kandiji ^^ Hprejonm hranilne vlojje od vsacofi», če je njon nd ali ne, ter obrostnjo po 1-0-35 na leto brez odbitka rcntiieiia davka, kateret^a sama iz «voje^a plačuje.