Stev. M
Posamezna Številka stane 1 Din.
r IMIA v sMt De 21 septemlira 1923.
M LL
as Naročnina za državo SHS:
do preklica:
l) po pošti meseCuo Din 14 Idostavl|en« na dom
mesečno ...... „ 12
za inozemstvo: mesečao	Oln 23
& Sobotna izdala: ~
r Jagaslavljl ..... Oin 20 * lnosamstvn.......40
M* Uredništvo |e t Kopitarjevi allol itev. 8/IO. Rokopisi ta ne mčafo; netranktrana pisma se ne ■prejemalo. Oredn. telet. štv. 50, uprava, štv. 328.
Kdo Je Kriv?
Slovenska naprednjakarija je utaknila jov adut. Ker žvižga bič belgrajskega cen-ralizmn vedno občutnejše po slovenskih lrbtih, so zaceli naši »Jutrovck in sanio-itojneži iskati krivcev. Pri zadnjih volit-pah je dobila SLS od 26 slovenskih man-jatov 21, toroj ogromno večino, zato kriči ;edaj ves Miaprednjaškk Izrael — SLS je criva.
Poglejmo dejanski stan.
Naša stranka je bila prva leta po pre-pratn opetovano v vladi, ker se je zavedala, Ja ima kot edina legitimna zastopnica slovenskega naroda dolžost sodelovati pri rraditvi države, ki naj bi bila skupna, svo-!odna domovina enakopravnih jugoslovan-ikih narodov. To svojo dolžnost je prevze-a stranka tem raje, ker so vsi osnovni dr-avnopravui akti in vse slovesne izjave no-liteljev državne oblasti jamčile in zagotav-jale sporazumno ureditev države na pod-agi demokratizma, enakopravnosti in socialne pravičnosti. In sodelovala je stran-;a pri ustvarjanju države iskreno in polteno, tako da nam do danes še nihče ni nogel očitati niti najmanjšega strankarske-;a egoizma, kaj šele eventualnih očitkov »odpreti s kakimi konkretnimi fakti.
Pa poglejmo v nasprotni tabor. Dr. lerjav je prežal kakor zli duh na vsako iriliko, da prisloni svoj strankarski lon-ek, vsako vprašanje je promatral zgolj kozi svojo strankarsko perspektivo in iz ■sate najmanjše stvarice je skušal, kovati goli moralni In materijalnl kapital za svo-o partizansko kliko. Uradi so se natrpali nekvalificiranimi strankarskimi Žerjavo-mi prijatelji, intrigiral je proti sloven-dm oficirjem in porajale so se afere, kot koroški svinec, plebiscitni fond, živosre-irna afera (ki še čaka razkritja) itd., itd.
Politična nestrpnost jugoslovanskega naprednjašta« je razbila prvi Protičev ka-linet in tedaj je začelo to >naprednjaštvo< naugurirati oni nesrečni politični pravec, ojega glavna predstavnika sta pri nas lerjav in Pribičevič, to je centralizem. Od edaj je pa šlo vse z vedno večjo hitrostjo lavzdol. Sicer se je naša stranka še en-irat udeležila vlade, pričakujoč da krene vendarle naš državni voz na pravo pot, to-a centralistične sile so bile močnejše. To e tudi razumljivo, kajti centralisti so do ualega vsi Srbi, na Slovenskem in na Hr-aškem je pa ljudstvo tudi v svoji kratko-idnosti in zaslepljenosti v veliki meri vo-
0	centralistične stranke od današnjih utrovcev« preko Pucljevih samosiojne-
ev do socijalistov vseh barv in branž. Od 60.000 glasov, ki so bili oddani pri nas pri 'olitvah za kenstituanto, jih je dobila naša tranka takrat samo 57.000 ali 37 odstot 'o je bila katastrofa. Ko je prišla v raz-iravo ustava, ki je imela odločevati o usodi ržave in njenih prebivalcev, smo ostali v eliki manjšini. Večino parlamenta so ime-
1	centralisti in ti so vsilili državi današnjo »srečno ustavo, kateri je v veliki mori fetoval dr. Žerjav, botroval Pucelj, socialisti so pa svetili.
Kdo se ne spominja ljute borbe, ki jo vodila naša stranka, predvidevajoča to esrečo, proti zloglasni vidovdanski usta-i? Žal, da je bil naš odpor prešibak, zlasti ter so manjkali Hrvatje.
Posledice niso izostale. Kar smo pred-idevali in napovedovali, se izpolnuje do-esedno. Državnega krmila so se polastili itbi, katerim je stal dolgo časa zvesto ob trani dr. Žerjav s svojimi >samostojnimi« avezniki. Radikali so prevzeli v svojo ipravo srbske pokrajine, Žerjav- Pribiče-ič- Pucljevi družbi so pa prepustili za en-lat v eksploatacijo Slovence in Hrvate, izbrali so si res sebi vredne zaveznike, ajti tedaj je Žerjav pokazal, kaj zna. S '"lilo paro je začel metati po zloglasnem fbskem § 76. na cesto uradnike, ki niso "lili v njegov rog, centralizirati vse, kar 1 le dosegel, prevračati zakone, z eno be-®'lo: Slovenijo je izpremenil v belgrajsko "^Irapijo.
Lansko jesen je pa šlo še za korak da-e. Radikali so izprevideli, da demokratov
m 0«h toseratomieei
Bnostolpaa peti tu vrata oglasi p« Ola. 1*50 la Oln. r—* »oliki •giid oad 4S ma ft-Unt po Ola. 2 50, poslu« IHL p« Oin. 4'—.
Pri veft|em naročilu popust.
Izhaja vsak dan lzvramit ponedeljka tn dneva po prasr ntkn ob 3. nri zjutraj.
Oprava je v Kopitarjevi nI. 6. — Radon postne bran.
ljubljanske St. 650 sa naročnina ln št 349 sa oglasa, zagrob 39.011, sara]av.7563, praške In dana). 24.797.
jav in Pucelj. Centralizirajo naprej, kakor jo Žerjav začel, odstavljajo uradništvo naprej, kakor je Žerjav začel, odvažajo denar v Belgrad in izžemajo prečana naprej, kakor je Žerjav začel, zapostavljajo Slovence naprej, kakor je Žerjav začel, uničujejo slovenske kulturne, gospodarske in socijalno politične institucije naprej, kakor je Žerjav začel, gazijo zakone in celo ustavo naprej, kakor je Žerjav začel itd. itd. Z eno besedo, kar se danes godi, je zgolj dosledno in logično izvajanje centralizma, kateremu je Žerjav očetoval, Pucelj pa botroval.
Kdo je torej kriv? Odgovarjati na to vprašanje menda ni treba, kajti vse kar se danes dogaja, s prstom kaže na Herostrate slovenske, na rablje slovenske samostojnosti.
To je slovenski narod pri zadnjih volitvah tudi izprevidel, zato je kot en mož volil našo stranko ter stri klike, ki se niso pomišijale za skledo leče v prid par stran-kars! 'm generalom prodati usode vsega naroda. Slovenski narod je izprevidel, da je pn i in zadnji krivec njegove današnjo žslostne usodo Zerjav-Pucljev centralizem-zato je pri zadnjih volitvah prisegel na naš avtonomistični prapor, ki ga kljub vsem težavam vročega boja ne bo več zapustil, kajti edino on daje garancije za boljšo bodočnost. Vsak otrok pa ve, da bo stalo še precej žuljev in da bo padlo še mnogo žrtev, preden si priborimo nazaj to in sezidamo nazaj to, kar sla požgala srbijanska priganjača Žerjav in Pucelj v eni noči.
NASPROTI MED DAVI DO VI ČEM IN PRIBIČEV1ČEM.
Belgrad, 21. septc;« (Izv.) V demokratskem klubu so te dni nastala nova nesoglasja. Na klubovi seji je bilo sklenjeno, da predsednik Davidovič zahteva, da se na seji narodne skupščine odgovori na interpelacijo o reškem vprašanju, ko se vrne zunanji minister dr. Ninčič. Vlada je pristala na ta predlog. Svetozar Pribičevič pa s tem ni bil zadovoljen ter je očital Davidoviou, da ni prav postopal. V tem smislu je na današnji seji narodne skupščine Pribičevič s svojimi ožjimi in maloštevilnimi pristaši delal medklice in motil razpravo, da še javno pokaže njegovo nesoglasje in nezadovoljstvo z Davidovicem. SicGr je današnja seja potekla takole:
Sejo je otvoril Ljuba Jovanovič ob pol 11. uri in po drugih formalnostih v kratkem govoru izrazil sožalje povodom potresa na Japonskem ter prosil skupščino, naj ga pooblasti, da v imenu parlamenta pošlje sožalno brzojavko. Skupščina je temu pritrdila.
. Pravosodni minister dr. Peric jo kot namestnik ztlnanjega ministra odgovoril na interpelacijo poslanca Grisogo-na glede reškega vprašanja in rekel, da ho to vprašanje stavljeno na dnevni red prve interpolacijske seje. Dr. Perič je podal kratko poročilo o tem vprašanju in dejal, da se z Italijo vodijo prijateljski j-azgovori. Nato je bila sprejeta nujnost interpelacije Ljube Davidovica o reškem vprašanju in bo prišla na vrsto prod vsemi drugimi interpelacijami. Povodom predloga poslanca Voje Laziea, ta interpelacija stavi že danes ali najkasneje jutri na dnevni red, je prišlo do velikega hrupa, ki je trajal delj časa. Večina je zavrnila Lazicev predlog.
Po raznih formalnostih je bila med burnimi protesti opozicije seja zaključena ob pol 12 uri. Prihodnja seja se vrši v pondeljek ob 10. uri z dnevnim redom: Določitev dnevnega reda.
V DVANAJSTINAH NI ZA SLOVENIJO NOBENIH KREDITOV.
e potrebujejo več, zato so jih brcnili iz 'ade ter prevzeli sami vlogo, ki so jo Dravliali doslei demokratje. Dri nas Žer-
Belgrad, 21. sept. (Izv.) Nocoj ob pol 6. uri se je vršila seja finančnega odbora. Nadaljevala se je razprava o predlogu zakona o trgovski konvenciji s Poljsko. V imenu vlade jo poročal demokrat Šečerov, ki je bil glavni delegat pri sklepanju te pogodbe. Poslanec Žebot je govoril za svoboden izvoz vina v Poljsko in za znižanje tranzitnih tari-fov na železnici. Zahteval je, da se z nizko carino in nizkimi železniškimi tarifi omogoči uvoz dobre kuhinjske soli in cenenega sladkorja iz Poljske. Vladni predlog je bil sprejet s 13 proti 6 glasovom. Demokrati so glasovali za vladni predlog.
Nato se je vršila podrobna razprava o dvanajstinah. Poslanci opozicije, izvzemši domokrate, so ostro kritizirali vladni predlog in opozarjali na velike krivice, ki jih vlada dela v svojem predlogu. Vladni predlog vsebuje kredite in podpore za 90 odstotkov samo za srbijan-ske kraje. Slovenski poslanci so ostro očitali vladi, da vodi samoradikalsko, strankarsko, srbijansko politiko. Vsled teh očitanj je bil finančni minister dr. Stojadinovič v veliki zadregi ter je odkrito priznal, da ima popolnoma vezane roke. V dvanajstinah je določen kredit za zgradbo medicinske fakultete v Belgradu. Poslanec Jugosl. kluba dr. Ku-lovec je izjavil, da nima nič proti temu kreditu, zahteval je pa. da tudi ljubljanski medicinski fakulteti dajo potrebni kredit za zgradbo instituta. Dr. Stojadinovič je izjavil, da se bo potru-ldl, da se tudi za ljubljansko fakulteto dajo krediti. Priznal je pa, da ne ve, če bo s svojo zahtevo prodrl. Zavzel se pa bo za to zadevo.
Dr. K u lovec je nato ugotovil, da .jo
dr. Stojadinovič obljubil in dal svojo besedo, da bo dovolil kredit, ki ga je oddelek notranjega ministrstva za Slovenijo zahteval za policiste, detektive in ognjegasne potrebščine. Finančni minister pa ni držal svoje besede. V dvanajstinah o teh kreditih ni govora. Zato je dr. Kulovec zahteval, da se ti krediti vstavijo v dvanajstine ali da se izplačajo iz proračunske rezerve.
Poslanec Pušenjak je protestiral proti proračunskim rezervam, ki imajo tvoriti dispozicijski fond, katerega vlada izkorišča v svoje strankarske svrhe. Zahteval je, naj minister izplača obljubljeno pomoč zadrugam, bivšim članicam »Verbandac v Gradcu. Protestiral je proti pretiranim naknadnim kreditom za razmejitvene komisije, ki zelo malo delajo in bi mogle že davno končati svoje delo. Delo zavlačujejo samo zato, da vlečejo visoke dnevnice. Zahteval je, da se vodi o tem stroga kontrola. Govornik se je zavzel za to, da so izplača podpora poškodovancem vsled povodnji v gornjegrajskem okraju in v ostalih krajih Slovenije.
Poslanec Ž e b o t je govoril o avtorca-| tični telefonski centrali v Ljubljani in Ivla-| riboru; zahteval je, da se to čimpreje izvrši. Zahteval je dalje, da se dovolijo krediti za nujno potrebno regulacijo Drave. Predlagal je, da so členi o kreditih za gradbeno ministrstvo odstavijo z dnevnega reda, dokler ne poroča minister za javne zgradbe. Ta predlog je bil sprejet. Poslanec Žebot je dalje zahteval, da se dovolijo krediti za bolnišnice v Sloveniji.
Govorilo je še nekaj drugih poslancev. Poslanci Jugoslovanskega kluba so govorili tudi pri ostalih točkah dvanajstin in večkrat vprizorili burne proteste, tako da je bila seia ponovno prekinjena. Debata še ni končana.
CENZURA NAD PIS3D IZ ANGLIJE IN
V ANGLIJO.
Zagreb, 21. Beptembra. (Izv.) >Hrvat« niše. da ie vlada uričela cenzurirati vaa
pisma, ki so naslovljena v London in ki prihajajo iz Londona. Na ta način skuša vlada'dobiti v roke pisma, ki so namenjena Radiču in ki urihajaio od Radiča.
Vladni manevri.
Belgrad, 21. sept. (Izv.) Radikalni agitatorji in časopisi so poudarjali, da radikalna stranka dela in se trudi, da se v parlamentu rešijo važni zakoni ter da se vsled tega opaža napredek v vodstvu državnih poslov. Brez ozira na kakovost teh zakonov, čijih blagoslov čuti narod na svojih plečih, je la pisava samo prevara. Po obsežnosti vladnih predlogov se je pričakovalo, da hm parlament deloval noč in dan. Sedanje zasedanje pa dokazuje, da vlada ni resno mislila izvršiti svojega delovnega programa. Kdor pozna Pašiča, sploh v to ni veroval. Za sedanje zasedanje je radikalno časopisje napovedalo 30 zakonov, vidi se pa, da se radikalna vlada sploh ni pripravila na seje parlamenta, ker dosedanje delo v parlamentu ne pomeni ničesar. Vlada ne ve, kaj bi stavila na dnevni red in neprestano od-goduje seje. Tudi prihodnja seja je napovedana za ponedeljek z dnevnim redom: Določitev dnevnega reda! To se tolmači tako, da vlada namerava zavleči zasedanje* parlamente, da ji ni treba odgovarjati na interpelacijo o reškem vprašanju. Vlada misli spraviti pod streho dvanajstine v torek in sredo in nato pa seje odgoditi do 20. oktobra. V tem slučaju bi vladni odgovor odpadel, ker od 20. oktobra dalje izgube vse interpelacije svoje veljavo in bi se tako vlada izognila odgovoru. V opozi-cijonalnih krogih se to ostro obsoja.
Pašič proti Kinčiču.
Belgrad, 21. septembra, (Izv.) PaŽSS odklanja odgovor na interpelacijo o reškem vprašanju, ker misli, da dr. Ninčič nastopa preveč riskantno. Pašič zameri dr, Ninčiču, češ, da je rapallsko pogodbo registriral brez vednosti Italije, ker je dr. Ninčič registriral pogodbo že 13., a italijanska vlada na nasvet Anglije in Francije dva dni kasneje. V radikalnih krogih se misli, da Pašičeva taktika znači, da bo moral dr. Ninčič odstopiti svoje mesto komu drugemu, ki bo bolj poslušal Pašiča ali Pašiču samemu.
Pred senzacionelnimi razkritji o Reki.
Belgrad, 21. septembra. (Izv.) Zadnja dva meseca je časopisje napovedovalo, da bo prišlo do velikih izprememb v notranjem položaju. Do tega ni prišlo, a zato se ne more reči, da do sprememb ne bo prišlo. Vsled reškega vprašanja so stopila v ozadje vsa vprašanja, posebno rešitev notranjih razmer. Reško vprašanje je obračalo pozornost vseh političnih strank, čeprav se vlada trudi, da odvrne pozornost od tega predmeta. V tem vlada ni uspela, ker vsa javnost zahteva čistega računa, n zunanji politiki, ki je bila predmet vladnih manevrov na škodo enega dela države. O tem se razširjajo čudni glasovi in se pričakujejo v najkrajšem času senzacionalno razkritja.
RAZGOVORI MED DR. KOROŠCEM IN DAVIDOVICEM.
Belgrad, 21. septembra. (Izv.) Mei*
predsednikom Jugoslovanskega kluba dr. Korošcem in predsednikom demokratskega kluba dr. Davidovičem so se vršili razgovori radi skupnega nastopa proti vladi glede reškega vprašanja. Če se bo iz teli razgovorov razvilo tudi ožje sodelovanje pri ostalih vprašanjih, o tem je za sedaj še prezgodaj govoriti.
TEŽAVE DEMOKRATSKEGA TISKA.
Zagreb, 21. sept. (Izv.) Splošno se pričakuje, da bo s 1. oktobrom prenehala izhajati demokratska «Riječ«. Odgovorni urednik g. Sporčič išče druge službe, so-trudnik g. Turkaj je vstopil k »Novostim«, g. dr. Jutriša gre v Belgrad k «Novemu listu«, glavni urednik g. Parmačevič pa prevzame tajništvo zagrebške organizacije demokratske stranke.
LL0YD GEORGE V AMERIKI.
London, 21. sept. (Izv.) Lloyd Georgfl; odpotuje 29. t. m. v Zedinjene države in od tam v Kanado, kjer bo imel več političnih predavani
Revolucija v Bolgariji?
Sofija, 21. sept. (Izv.) V mestu Zagori fe prišlo včeraj do krvavih spopadov med komunisti in vojaštvom. Ubitih je bilo 5 oseb. Do nemirov je prišlo tudi v Stari Zagori, kjer je bilo istotako več oseb ubitih. Komunisti so sprva proglasili sovjetsko republiko, vojaštvo pa je njihov pokret takoj v kali zadušilo.
Beltjrad, 21. sept. (Izv.) Danes je pri-lel semkaj bolgarski zemljoradniški poslanec in urednik >Zemljodelskoje znnme« g. I v a n o v, ki je snoči pobegnil iz Bolgarije pred preganjanjem makedonstvujočih. Gospod Ivanov je izjavil, da so vse vesti o u dušenju protirevolucije netočne in tenden-ciozne." Vlada Cankova se nahaja v zelo težkem položaju. Zemljoradniki drže tri okraje v svojih rokah. Včeraj so zavzeli Zagoro in prekinili vse železniške zveze med Okrugom in Varno. V istem smislu so došla danes poročila notranjemu ministrstvu.
V Belgradu so razna uredništva raz-rfhesila lepake o dogodkih v Bolgariji. Po teh vesteh je 600.000 zemljoradnikov pod orožjem. Po celi državi se je začel generalni štrajk železničarjev, poštarjev, tele-BTafistov in telefonistov. Vojska je prešla na stran revolucionarjev, častnike so pa zaprli. Te vesti so došle večinoma preko Caribroda in se morajo zato vzeti z rezervo. V zunanjem ministrstvu pričakujejo poročil našega poslanika Račiča iz Sofije.
Reško vprašanje.
Rim, 21. sept. (Izv.) Listi poročajo, da ho spor zaradi Reke v najbližji bodočnosti rešen.
Rim, 21. sept. (Izv.) Poslanik SHS An-tbnijevič je včeraj izročil Mussoliniju lastnoročno pismo Pašičevo, ki je pisano v zelo prijateljskem tonu.
SIN ČRNOGORSKEGA KRALJA V BELGRADU.
Belgrad, 21. septembra. (Izv.) Danes
fe prišel v Belgrad najmlajši sin pokojnega črnogorskega kralja Nikole Peter. Njegov prihod je izzval v najvišjih krogih vznemirjenje. Ne ve se, če se bo princu Petru sploh dovolilo bivanje v naši državi.
BALDWrN ODPOTOVAL.
Pariz, 21. sept. (Izv.) Baldvvin je včeraj še enkrat pred svojim odhodom v London posetil Poincareja. Z uspehom svojega obiska je Baldwin popolnoma zadovoljen.
Pariš, 21. septembra. (Izv.) Ministrski predsednik Baldwin je danes opoldne odpotoval.
MORILCT PRI JANINI IZSLEDENI.
Rim, 21. sept. (Izv.) >11 Mondo« poroda iz Pariza, da je vojaška straža v bližini Argyrokastra prijela neko osebo, ki je izdala imena vseh udeležnikov na umoru italijanske komisije pri Janini.
VPRAŠANJE JAV0RINE.
Ženeva, 21. sept. (Izv.) Društvo naro-tfov je sklenilo, da se sporno vprašanje glede Javorine predloži posebni komisiji v razsojo.
SMRTNA OBSODBA V PORUHRJU.
Dusseldorf, 21. sept. (Izv.) Revizijsko sodišče je potrdilo smrtno obsodbo nad dijakom Raabe-jem.
FRANCOSKA ZAPLEMBA.
Koblenz, 21. sept. (Izv.) Francoske oblasti so zaplenile 3000 milijard mark, ki so bile namenjene za vzdrževanje pasivnega odpora železničarjev.
BANKNOTE PO 1 MILIJARDO.
Berlin, 21. septembra. (Izv.) Državna banka izda te dni banknote od 15. decembra leta 1922, ki so se preje glasile na 1000 Mark, a se sedaj številka izpremeni na 1 milijardo.
Politične vesti.
rf Ves iz sebe je »Slov. Narod«, ker SLS ni stopila v vlado, kakor je upal. Seveda bi bil na SLS, če bi bila to res storila, zabavljal, da bi se kar kadilo, češ, da je »za polne lonce prodala avtonomijo«. Naj naredi SLS tako ali drugače, »Slovenski Narod« bo vedno bil po klerikalcih, ker drugega ne zna. Ce bi bili »klerikalci«, tako modruje starinski organ, pokazali smisel za ^realno politiko«, bi bili radikali brez dvoma na revizijonistično konsolida-eijsko politiko pristali. »Narod« menja svoje prepričanje vsako noč kakor srajco, saj je bil še do včeraj ves navdušen za vidov-danski centralizem, zdaj pa proglasa revizijonistično politiko za edino konsclidacij-skof Na »klerikalcem pa je tako jezen, ker se niso podali pod peroti gospoda Pašiča, da imenuje izraze državljanske lojalnosti ob prilild katoliškega shoda »najbolj sramotno dinastično in vladno klečeplaztvo, kar ga pozna slovenska politična zgodovina!« To piše tisti »Slovenski Narod«, ki sicer »klerikalcem« noč in dan očita, da so premalo dinastični in lojalni! Kar pa ga je najbolj spravilo ob vsako pamet, je vest, da demokrati zamišljajo enotno fronto s federalističnim blokom proti vladi, kar »Narod« iz-preobrača tako, kakor da je SLS to misel sprožila, dasi je res narobe. Davidovič je to zamislil. Sicer ne vemo, kaj je na tej stvari, toda končno bi ne bilo nič čudnega, če bi enkrat vsi prečani kot en blok naskočili koruptni, velesrbski, diktatorski režim, ki meče na cesto naše uradnike in častnike, nam nalaga egiptovska bremena in nas hoče izmozgati do zadnje kaplje krvi. Boj za osamosvojitev Slovenije, za njeno finančno samostojnost in politično enakopravnost je »Narodu« samo »spletkarjenje«, »oboževanje strankarskega teleta«, »arnavtstvo«, »nepatrijotičnost« in »pokvarjenost«. »Slovenski Narod« ne pozna druge patriotične politike nego to, da se plazi pred vsakim režimom na trebuhu. Na ta način misli doseči »konsolidacijo naših razmer«. Ta konsolidacija je mišljena tako, da bi nas radikali, ko so nas odrli do srajce, končno slekli še do kože.
-f Arnavti v Sloveniji. Tako se glasi naslov včerajšnjega uvodnika v »Slov. Narodu«, čegar prvi odstavek slovi: »Kaj so Arnavti v politiki? Strankarji, ki živijo od dneva do dneva, od situacije do situacije, brez načel in programov, s spletkami in za-vratnostmi, z nadmodrovanji, skratka ljudje brez doslednosti in politične značajno-sti. Ali imamo tako politične Arnavte tudi v Sloveniji? Žal, da preveč 1 Poglejmo si jih!« — In gospodje so šli in sklicali sejo Narodne napredne stranke v uredniških prostorih »Slovenskega Naroda«, da se ogledajo.
+ Ne dvomimo! »Narod« v svojem včerajšnjem uvodniku čisto nič ne dvomi, da bi bila radikalna stranka dobre volje pristala na istočasno revizijonistično in aktivno konsolidacijsko notranjo politiko, če bi bil federalistični blok stopil na pot realne politike, ki bi poleg umirjenega re-vizijonističnega programa zagovarjala realno politiko gospodarske, upravne, socialne, vojaške in splošne politične konsolida-1 cije cele jugoslovenske države. — Tudi mi prav nič ne dvomimo, da bi se bili radikalci odločili za »konsolidacijo« na tak način, kakor so ga prakticirali — pri komu-
nistih. Slišali so namreč iz ust upozicije toliko pametnih in za ^gospodarske, upravno, socialno, vojaško in splošno politično konsolidacijo cele jugoslovenske države« tako koristnih nasvetov, predlogov in načrtov, da bi morala biti naša država danes ena prvih v Evropi, ge bi radikali imeli odprte oči in odprta ušesa in če b' jim res bilo kaj ležeče na konsolidaciji države in ne samo na »konsolidaciji« radikalne stran-ke in brezmejnem bogatenju vsemogočne belgrajske porodice in čaršije. »Narod« naj torej ne daje svojih nasvetov nam preča-nom, ampak tiaj jih vse skupaj zvije v lep paket in jih frankirano ali nefrankirano pošlje na naslov radikalne stranke v Belgrad.
-j- Zgodovinska pomota. »O priliki IV. kat. shoda so (klerikalci) organizirali najbolj sramotno dinastično in vladno klečeplazenje, kar ga pozna slovenska politična zgodovina.« — Tako stoji tiskano v včerajšnjem uvodniku — »Slovenskega Naroda«.
-f Modrosti arnavtske politike. Še ena iz včerajšnjega »Narodovega« uvodnika: »Vidimo torej, da so modrosti arnavtske politike prodrle visoko gor v kulturne dele jugoslovenske države«. — Kakor izvemo iz lokalnega policijskega poročila, se je prodiranje arnavtskih političnih modrosti ustavilo tik za štev. 7 v Knafljevi ulici. Do vštete št. 5 je vse prodrto.
-f Še ena iz »Naroda«. Na koncu svojega gospodarskega članka o »novih davčnih bremenih« piše »Slov. Narod« doslov-no: Opozarjamo naše poslance..., da po-6krbe za popolnitev obstoječih določil itd. — Koliko »naših« poslancev pa ima »Narod«? Ali je prof. Reisner že odložil mandat?
+ Največja nevarnost za. Jugoslavijo. V uglednem angleškem listu »Observer«-u piše znani publicist I. L. Garvin o kriškem in o reškem vprašanju in pravi med drugim: »Za Jugoslavijo niso največja nevarnost spori z njenimi sosedi, ampak njen notranji položaj. Nevarnost preti Jugoslaviji od znotraj, nevarnost notranje revolucije in razpadanja. Jugoslovane je udružila svetovna vojna v trojedno kraljevino SHS, toda po veri in po svojem čuvstvovanju se že Srbi med seboj zelo razlikujejo.« Ta list (»Observer«) je že opetovano naglašal, da bi bil za SHS v danih razmerah federalistični sistem najboljši. Toda Srbi so vztrajali na pretiranem centralističnem sistemu. Oni so briljantno hrabro pleme, k' je v stanu držati se svojih lastnih političnih idej s samomorilno trdovratnostjo. Z druge strani so pa tudi njihovi hrvatski bratje ravno tako hrabri, sposobni in trmasti in zahtevajo večjo samoupravo v okviru trojedne kraljevine. To so jim doslej odbili. Zato se nahaja vodja federalistov Stjepan Radič danes v prognanstvu, a velik del Hrvatov je zrel za vstajo. Koncem koncev ne bo prišlo le do upora, ampak do razpada, če nepopustljivi centralisti v Belgradu ne bodo pokazali bolj elastičnega državništva, dokler je še čas. Ce bo prišlo do eksplozije, bo padla iskra v smodnišnico na Balkanu.«
4- Seton Watson in Radič. Preko uredništva »Nove Evrope« dementira g. Seton Watson vse časnikarske vesti o njegovem sestanku z Radičem v Londonu, ker živi že nekaj mesecev na Škotskem. — »Obzor« pripominja k temu dementiju, da so vsled tega tudi neresnične vse vesti demokratske »Riječi«, ki je uprav dramatično živahno opisala diskusijo med Watsonom in Radičem v Carlton-klubu.
+ Prava beseda o Italiji. Osj. »Chri-stliche Volkszeitung« piše z ozirom na rešitev reškega vprašanja: »Naj se Italija še
tako obdaja s pravnimi naslovi — ona in ostane roparska država. Slučaj Rek znova dokazuje, kako Italija prihaja do n< opravičenega plena ne s hrabrostjo, ampa z bojazljivo zvijačo in izkoriščenjem prilo; nosti.«
-j- »Samouprava« o razmerah ▼ Mi cedoniji. Kakšen naravnost idealen nere vlada v upravi Macedonije, ve danes c< svet. Varnost življenja in imetja je pod nii lo, hajduki, kačaci, odmetniki in četaši p( stošijo po deželi od severa do juga in vzh( da do zahoda, upravne oblasti pa stiskaj iz ljudi zadnjo turško liro. Vse to so tak splošno znane stvari, da je skoro odve vsak dan jih ponavljati. Kljub tem notorii nim dejstvom pa je zapisala »Samouprava glavno glasilo radikalne stranke, »da j stanje u odnosu naroda prema činovništv sasvim normalno 1« Normalno je res i sicer v toliko, ker ubogi Macedonci splo ne vedo ne, kaj je red, ker je postal tai doli »normalen« nered. Nato pa pristavlj »Samouprava«: »Skrajni čas bi bil, da 1 naši listi nehali pristransko pisati o Mace doniji in tako dajati v roke orožje sovražn kom države.« Mi pa pravimo, da bi bil i skrajni čas, da vlada napravi v Macedoni red, da uvede tam doli pošteno upravo i iztrebi brezmejno korupcijo in kadar se b to zgodilo, bo orožje, ki ga dajejo pošten in objektivni listi baje »sovražnikom di žave« v roke, tem samo padlo iz rok. N grešnik tisti, ki grehe graja in žigosa, am pak tisti, ki jih dela.
-f Angleško časopisje proti Italiji. Ve čina angleških listov nadaljuje svojo kam panjo proti Italiji. Posebni poročevalec >Ti mes« piše z Reke, da ima skupina italija našev jako malo pristašev, da vladajo ni Reki že 18 mesecev fašisti le s pomočjo la ških čet in da stojita dve tretjini prebival stva na strani reškega avtonomaša Zanelle To stranko pa so fašisti s silo spravili ol vpliv. Le malo Rečanov si želi priti pod Ita lijo, ogromna večina hoče neodvisnost ii vzpostavo trgovine z Jugoslavijo. Imenova nje generala Giardina je nezakonit in ne navaden akt. — »l)aily Telegraph« trdi da je Italija ustvarila na Reki paradoksei položaj. — »Mancester Guardian« smatr Mussolinija za političnega diletanta in ime novanje Giardina za akt nasilja kakor j bila zasedba Krfa. V prilog Italijanoi piše samo »Daily Mail«, kjer hvali lastni! lista lord Rothermere, brat pokojnega loi da Northcliffa, Mussolinija na vse pretegf češ da je Mussolini rešil ne le Italijo, ac pak celo zapadno-evropsko civilizacijo pre boljševiško nevarnostjo.
—- Srebrno mašo bo praznoval v u< deljo, dne 23. septembra kapucinski gvai dijan v Škof ji Loki p. Oton Kocjan. R< jen Ljubljančan, je živel do svojega nasi nega izgona v Gorici ter si stekel odlični zaslug kot veroučitelj na zavodih šolskeg doma v Gorici, na zaposlovalnih tečajih z srednje šole med vojno v Trstu in kot di hovni pastir v porušeni Gorici in njeni ok< lici. Ostal bo našim osirotelim Goričanom najlepšem in hvaležnem spominu kot p< žrtvovalen duhovni k-redovnik, ki je povso pokazal svoje serafsko srce. Bog ga ohrar čvrstega in zdravega tudi nadalje! Ad mu tos annos!
— Dve novi iznajdbi naše šolske ol lasti. Višji šolski svet se more ponaša pred svetom z dvema novima iznajdbam prav nežne starosti. Zliniral je zopet dv nova blanketa. Eden v obliki »plahte (30.5X42 cm), zamišljen in izvršen po vse pravilih grafične umetnosti, naj služi k<

Renč Ttilop poroča iz Moskve o uspehih fttskega profesorja Koclova v znanem azij skem gorovju Altaj. Poročilo je izredno zanimivo in ga podajamo tudi našim bralcem. Datira pa od začetka letošnjega avgusta.
Znanstveni krogi v Moskvi in tudi širši »loji občinstva govorijo samo o senzacionel-nem odkritju profesorja Koclova, slavnega ruskega raziskovalca. Imel je te dni več predavanj o raziskovanjih v doslej neznanih krajih Mongolije. Že leta 1908 je bil odkril popolnoma zasulo mesto in so ga z veliko težkočo odkopali. Odkril je budistično kulturo posebne vrste, že čisto pozabljeno, in pa jezik, ki ga ni nihče več poznal. Uspehe takratnega raziskovanja je pa iz raznih vzrokov podal svetu šele sedaj. Tekmujejo pa po svoji kulturni vrednosti z uspehi v slavnih Pompejih. Njegova predavanja so poslušale cele množice in vsa Moskva je govorila v zadnjih dneh samo o Karakato, mongolskih Pompejih. V kTOgih bogatašev je divjala Karakato-rnrzli-ca pravtako kakor med ljudstvom, znašli so Karakato-modo. Tako kakor amo brali pomladi o Tutankhamonovi modi v Londonu. Ce pridenemo še ekspedicijo na Mt Everest, nam je -zadnji čas prinesel res zelo veliko zanimivega.
V začetku leta 1908 je odšla njegova ekspedicija v gorovje Altaj. Potovali so po ne-hodnih peščenih in kamnitih puščavah in so prišli slednjič do Eczin-aola; hoteli 90 obiska-
ti glavarja rodu Torgutov, da bi dobili od njega dovoljenje za obisk zanimivih razvalin starega mesta. Knez jih je zelo nezaupno sprejel in jih je vprašal, kje so zvedeli za te razvaline. Slednjič je sam povedal, da je v deželi Torgutov res neki mestni zid, napol zasut s peskom. Peska je vsako leto več in bo zid tekom časa popolnoma zasut, je rekel. Sicer so šli domačini večkrat zakladov iskat, n niso dobili ničesar, kar bi imelo zanje kakšno posebno vrednost. Slednjič je knez omenil, da Torguti izkopavanja ne bodo ovirali iu da ne bodo branili dostopa do razvalin. Tako so šli koncem februarja naprej; vodili so jih domačini Mongoli. Hodili so po puščavi, nikjer ni bilo živega bitja; rastlinstvo je zelo borno, samo zelišča vidiš in grmovje, j Edinole velblod koraka kot prastara ladja puščave neumorno sem in tja. Po dveh dneh so prišli slednjič v Karakoto. Morali so pa iskati sami, kajti domačini jim niso hoteli nič povedati in so rekli, da tam ni nobenih razvalin. Hoteli so pač varovati svojo lastnino. Kljub temu se je pa ekspedicija lotila dela, 19. marca 1908.
Mesto Karakoto leži ob terasi debelo-zrnatih in trdih peščenih sipin; čez okrožno in s peskom zasuto obzidje na severni strani trdnjave se dviga koničasto grobno svetišče in več manjših grobišč. Takim grobiščem, opremljenim s spomeniki, pravijo suburgani. Bliže ko so prihajali mestu, tem pogosteje so dobivali ostanke lončenih posod; razgled na Karakoto samo so jim zaDirale velike pešče-
ne sipine. Brž ko pa stopimo na kakšno sipino, vidimo na zahodni strani ne preveč veliko poslopje, ki nas spominja na mohamedansko mošejo. Dvigajo se posamni stolpi in večja poslopja. Z ilovico pokrito mestno obzidje je tri do štiri sežnje visoko — šest do osem metrov, — na dnu dva do tri sežnje debelo, na vrhu pa poldrugi seženj. Na več krajih so bile vrzeli v obzidju, nekatere so bile že spet zadelane. V severni steni so videli vrzel, tako veliko, da je lahko jahal skoz kavalerist v polni opremi.
Znotraj je bilp rostor razdeljen na pra vilne okraje in ceste. Ob takozvani glavni ali trgovski cesti jo bilo polno manj važnih hiš iz ilovice, pokrite so bile s slamo; velikih, bogatih hiš ni bilo skoraj nič. Mnogo svetišč je bilo popolnoma razrušenih, a njih gradba je bila močna; zlasti so imela trden temelj. Med izkopavanjem so dobili večkrat novce in pa pirnat denar, bolj redko pa predmete, tičo-če se bogoslužja. Na suburganih je bilo videti, da so služila za svetišča. Knez je najbrž stanoval v severozahodnem delu trdnjave, tam so najlepše razvaline in od tam je tudi naj-lepši razgled. O mestu Karakato si je napravila ljudska domišljija marsikako legendo. Ze prej so ljudje kopali tam, a že po prvih vba dih z lopato sta prilezli dve veliki kači iz zemlje ven in delavci so zbežali. Ljudstvo je mislilo, da ni prav, če motimo večni mir v mestu pokopanih. Torej isto kakor v Egiptu. Ko je pa ruska ekspedicija takoj v začetku našla na platno naslikano podobo Bude, tedaj
je ljudstvo mislilo, da je kopanje bogovoi
všeč.
Posebno arheološko vrednost imajo ii kopanine iz nekega suburgana. Poleg Bude ve slike so dobili ležke, okorno okrašene k< vinske posode in odlomke listin, nato tri d< bro ohranjene knjige, triintrideset zvezko' celo vrsto slik v barvah, deloma na platnu, di loma na svili, in množino predmetov, tičoči se bogoslužja. V nekem drugem suburganu i dobili steklene oči, ki so bile tekom padle i/, glinastih kipov.
Pesek so nasuli vetrovi na mesto od s vera sem. Ob severni in zahodni steni ga bilo dosti iu velblodi so šli čez zahodno stei lahko čez. Na vzhodu i strani je bila pa Pri i zanimiva pravilna razdelitev ulic, glavna ce» | deli vzhodno predmestje v dva dela.
Karakoto se pravi Črno mesto, Karab) šen, kakor ga tudi imenujejo, pa trdnjavsl mesto. Med ljudstvom razširjena legenda P' vi, da je hotel zadnji vladar mesta, opiraj se na močno armado, pahniti kitajskega < sarja s prestola. Kitajski cesar je poslal pn njemu več armad in vzhodno od Karakoto prišlo do več bitk. Vladar črnega mesta je ! premagan in se je moral umakniti v trdnjfl' Cesarjeva vojska je vrgla v reko toliko s I skotn napolnjenih vreč, da jc nastal jez m tekla voda več v mesto. Bilo je brez vo< Prebivalci so začeli v stiski kopati v seve: vzhodnem delu mesta vodnjak; 100 sežnj so bili že globoko, a vode ni bilo. Tedaj sklenil knez, da se bo poskusil s sovražnik«
razrednica in naj v tej sijajni in z novo ru-iriko opremljeni obliki nadomesti stari »Klassenbuch« in zatre zadnji obstanek ivstrijakantstva na srednji šoli ter tako lodpre predvsem smisel za narodno edinstvo. Druga ie prijavnica za učenca in je zšia sedaj na veselje avtorja prve izdaje v drugi predelani in pomnoženi izdaji z bogatim »ozadjem«. Prav nič nimamo proti temu, da gospodje nadšolski rešujejo šolsko reformo na tak nedolžen način, seveda če nimajo drugega resnejšega dela; proti temu pa moramo vendar nastopiti, da stavijo na prijavnici na nedolžne otroke o njih prvih življenjskih dnevih vprašanja, na katera skoraj ne morejo odgovorili pravilno, fe niso predelali kakšne učne knjige — babištva. Pa tudi rubrike f iskalu o-d a včne-ga značaja šolsko oblast nič ne brigajo. Gospodje imajo najbrž premalo drugega, pametnega dela in se vadijo zato v liniranju, rubriciranju in izmiSljanju najraznovrst-nejših vprašanj.
—	Tudi policija gre. Iz Belgrada prihaja vest, da vlada v kratkem odpravi policijo in jo nadomesti z žandarmerijo, ki bo podrejena direktno vojnemu ministru. Vsled tega bo tudi policija »očiščena« pre-čanov, preden se prelevi v žandarmerijo. v katero po nazoru režima spadajo sami Srbijanci, ki so »Herrcnvolk« in bolj zanesljivi od prečanov. Bog ve, kaj nas še vse čaka pod senco Pašičeve brade.
—	Slovenskemu ljudstvu! Dijaško podamo društvo v Ljubljani se ponovno obrača na vse ljubitelje naše vseučiiiške mladine, da prispeva za vseučiliško kuhinjo. Dobrodošla so živila vsake vrste. Prosimo hidi denarnih prispevkov. Vse iruormacije dajejo v vsakem kraju župni uradi ali pa društvo samo. Obračati se je na ^Dijaško podporno društvo v Ljubljani«, Miklošičeva cesta 5. Za vsak dar že v naprej najlepša hvala! — Odbor DPD.
—	Belgrajska občina in vlada. Belgrajska vlada je odstopila belgrajski občini en odstotek dohodkov državne carine. Druga mesta v Jugoslaviji skoraj gotovo ne potrebujejo vladne pomoči.
—	Mednarodni visokošolski tečaji na Dunaju. Na mednarodnih visokošolskih tečajih, ki se te dni vrše na Dunaju, je 19. t. m. predaval prof. dr. P i t a m i c o jugoslovanski ustavi,
—	Registratura deželnega odbora. Ču-)emo, da s s namera/a uničiti še zadnji ostanek po prevratu po nepotrebnem razpušče-nega deželnega odbora, Razkopati, z drugimi besedami: popolnoma uničiti se menda namerava vzorna registratura, ki ji pač ni para
Jugoslaviji, ne po razdelitvi, ne po vzornem edu. Že enkrat se je nameravalo, izvršiti raz-elitev na ta način, da bi prevzeli posamezni oddelki pokrajinske uprave one spise, ki spadajo po svoji tvarini v delokrog dotičnih oddelkov. To se hvala Bogu ni izvršilo. Sadaj pa so si zopet nekateri gospod;e vtepli v glave, da mora registratura — bogata zbirka spisov izza dobe avtonomno najvišje deželne raštance — v grob, kakor se govori — v klet. Gospodje: ne tako in roke proč! Mi vemo, a avtonomija prihaja in pride, četudi s počasnimi koraki. Na kakšni podlagi pa naj zgradimo znova po potresu z umetnimi sredstvi porušeno trdnjavo, če ne na starih temeljih? Zato pustite v miru vsaj ta zadnji častitljivi ostanek iz boljših časov, dokler se ne dvigne iz razvalin razbite avtonomije — iki ptič Faniks — še lepša nova avtonomna korporacija.
—	Za zagrebške visokošolce. Akademska ffienza se ne otvori pred 15. oktobrom in 5e ii točno določeno, kdaj, in tudi cene še niso določene. Prošnje za hrano naj se pošilja na Odbor Centralne Djačke menze Zagreb, Saj-mište, s sledečimi prilogami: Indeks, spriče-
vala o kolokvijih (vsaj 8 ur), oziroma spričevalo o izpitih in ubožno spričevalo. Za stanovanje bo precejšen naval na Djački dom na Ilici 73, zato je treba vložiti prošnjo za stanovanje takoj, in sicer na Centralno djačko menzo, Sajmište, z istimi prilogami kot za hrano. Obe prošnji je najbolje poslati naenkrat in priložiti retour-dopisnico za odgovor. Kdor ima vse priloge v redu, bo gotovo dobil ugodno rešitev, toda stanovanje je treba zasesti 1. oktobra ali do tega časa vposlaii na Upravitelja Djačkoga doma, Zagreb, Iiica 73, najemnino za oktober, ker sama ugodna rešitev še ne jamči, da se bo tudi dobil prostor. Vse fakultete imajo vpisovanje 1. do 14. oktobra v rednem in potem do konca oktobra v izrednem roku. Predavanja na eksportui začno 3. novembra, na medicini in filozofiji 15. oktobra, na pravu in veterini okoli 20. oktobra in na agronomiji in šumariji okoli 8. oktobra. — Jugoslov. katoL akademsko društvo »Danica* v Zagrebu, Gundulič°va ulica 8/4.
—	Strokovna zveza javnih naaicščeacev vabi in opozarja vse javne usl*'?hence, ki še niso prijavili svoj pristop k naši zvezi, da isf.n storijo čiru preje, ker samo do 1. oktobra t. L se sprejemajo vsi brez razlike starosti s pristopnino za vse enako po 5 Din. Po 1. oktobru t. 1. pa znaša pristopnina za one, ki še niso dopolnili 50 let, in sicar: do 25 leta 5 O od 25. do 50. leta pa za vsakih pet let po 5 Din več. Osebe preko 50 let pa se po 1. oktobru sploh ne sprejemajo več zvezo. Radi tega naj nihče več ne odlaša in ne zamudi ugodne prilike ter naj takoj prijavi svoj pristop. — Uradne ure Strokovne zveze javnih nameščencev so izvzemši ob nedeljsh in praznikih vsak dan od 16. do 17. ure na Starem trgu štev. 2/1.
—	Poziv vsem delniškim družbam s sedežem v Sloveniji. Delniške družbe a statutarnim sedežem v Sloveniji (s Prekmurjem) s^ pozivajo, da predlože podpisanemu nadzornemu oblastvu računski zaključek in morebitno poslovno poročilo za 1. 1922, v kolikor se to še ni zgodilo, najkasneje do 10. oktobra 1923 s navedbo občnega zbora delničarjev, ki je odobril letui račun in bilanco. — Ministr-svo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 17. septembri 1923. Načelnik dr. Marn, 1. r.
—	Hipotekama lianka jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani nas naproša, da konsta-tiranso, da v naših poročilih o protestnih »hodih po deželi, kjer se sprejemajo resoluciie proti vlaganju denarja v Hipotekarno banko, ni mišljena ljubljanska hipotekama ^anka jugoslovanskih hranilnic, ampak Hipotekama banka v Belgradu, ki se je prej zvaJ.a Uprava fondova. Toliko v vednost občinstvu, da ne bo zamenjavalo ta dva zavoda.
—	Slovensko planinsko društvo v Ljubljani naznanja svojim članom, da se 23. septembra 1923 zatvori Cojzova koča na Kokr-škem sedlu. Zimska soba ostane odprta; drva za kurjavo se nahajajo pod stopnicami. Naprošamo turiste, da sobo po posetu v reda zapustijo.
—	Na naslov inšpektorata drž. železnice v Ljubljani. Od strani vlakospremnega osobja nam prihajajo pritožbe, kako brezobzirno jim vlakovni pregledniki itak skromne doplačilne nagrade plenijo. Posebno pri direktnih vozeh mora sprevodnik izrecno tekmovati s prsgled-nikom, če hoče biti te dobrote tudi deležen. Pohlepnost preglednikov za to nagrado gre že tako daleč, da se že vozijo celo v Podrožico direktnim vozovom nasproti. Zato prosi vlako-spremno osobje, naj se vlakovnim preglednikom napram slabše plačanim več sočutja priporoča. Umevno je, da je sprevodnik odgovoren za inventar teh vozov in za morebitne pomote pri doplačilih, ker v teh voztfh, ki pridejo čez mejo, večkrat kaj manjka ali je kaj ubito; vse to mora sprevodnik plačati, i ako ne opazi pravočasno, da zahteva odškod- i
nino od pravih krivcev. Ta plačila ozir. pri-maujklaja pokrije sprevodnik iz nagrade, ako je ima dovolj, ako pa ne, incra pa prispevati še z mesečno plačo in tako pritrgati od ust sebi in svoj: družini. — Prizadeti.
—	Gradbena obrača. V Osjeku se je podrl zidarski oder prad enonadstropno hišo, ki so jo popravljali. Tri dclavce, ki so delali na o dr u, so težko poškodovane odnesli v bolnišnico. Preiskava je dognala, da jc nesrečo zakrivil stavbenik, ker je bi! oder zc!o pomanjkljivo zgrajen,
—• Svatba v velik^tn sicgu. Ta dni se ie vršila v Topoli svatba, ki po svojem obsegu prekaša vse endotne svatbe, ki ao običajno silno drage. Na svatbo je bilo povabljenih 500 gostov. Gospodar je pobil 2 vola, zaklal 5 telet, 3 prešiče, 50 gosi, 30 kokeši, 20 petelinov in 90 piščet. Porabili so dalje za kuho in peko 500 kg moke pa 1780 jajc. Da gre k tako obsežni pojedini tudi obila pijača, se umeje samo ob sebi. Izpilo se je celih 2500 litrov vina ter 600 litrov oiva. V kuhinji pa je imalo posla 25 kuharic.
—	Tatvine in vlomi. Mariji Perko v Podnariu so odnesli vlomilci 40(10 K. — Med vo:«i o Passan—Jesenice je bila ukradena klobučoviua v vrednosti 120.000 kron.
—	Prodata mestnega sveta v Novem Sadu. Novosadska mestna občina je te dni prodala 600 orrl svojega sveta po 3?.'100 Din oral. Sku-piček znaša torej okroglo milijonov Din.
—	Ponarejevalnica angleških hiatov v Ngvceb Sadu. V Novem Sadu so zaprli Rusa Pavla Filipejeva, slušatelja kemije, in dr. Nikolaja Bcrcnovskega, ker sta ponarejala angleške funte.
—	Jrjca so draga, meso je drago, zato uživajte iPekatete«, ki so enako redilne, kakor meso. So najcenejše, ker se zelo nakuh&jo.
—	Tobačna tovarna v Ljubljani bo prodala na usimani dražbi dne 22. oktobra t. 1. 4000 kg kartona od »Mirjam« cigaret. Pogoji dražbe so objavljeni v »Službenih Novir.ah« in »Uradnem listu« ter so na vpogled v ekonomiji tobačne tovarne.	5983
f'isiifsfifi^
p Uspeh slovenskih pesmi v Italiji. Kljub temu, da so fašisti preprečili nastop pevskega zbora slovanskih učiteljev v gledališča Fenice v Trstu ia kljub temu, da je tržaško fašistov-sko glasi o pozvalo slovenski učiteljski pevski zbor, naj nikar ne hodi na turnejo pr. zgornii ItaKji, je zbor vendar cdšel na turnejo in se po določenem programu najprej ustavil v Benetkah. Nastopil je v gledališču Rossini in žel njjlepši uspeh. Gledališče je bilo nabito polno in slovenska pesem je občinstvo očarala. Pevci so želi viharno odobravanje in so morali več pesmi ponoviti.
p ŠcCika refera-a in verski pouk v nevih pokrajinah, Kakor smo že poročali, uvaja nova ljudskešolska reforma v šola verski pou.-c, ki ga doslej v italijanskih javnih ljudskih šolah ni bilo. Za stare pokrajine italijanske kraljevine znači zato preosnova v verskem pogledu vsekakor napredek. Nasprotno pa bi verski pouk na šolah v novih pokrajinah po reformnih določbah padel na mnogo nižjo stopnio od sedanje. V teh pokrajinah veljajo doslej še bivši avstrijski predpisi: verski pouk izvršujejo duhovniki, zanj so določene po 2—3 ure na teden, vrši se tudi na srednjih šolah in po vseh šolah so vpeljane obvezne verska vaje. Po sedanji reformi bi pa verski pouk izvrševali učitelji (ki po veliki večini takega pouka sami niso bili nikdar deležni!), verouku bi bila odmerjena le ena ura na teden, v srednjih šolah bi verski pouk sploh odpadel, odpadle pa tudi po vseh šelah verske vaje. Razveseljivo re dejstvo, da se je preti temu poslabšanju vareke vzgoje po šolah v novih pokrajinah dvignil sog"asen odpor. Na Tirolskem se je tako med Nemci kakor med Ita-
lijani začelo močno gibanje za ohranitev dol sedanjega verskega pouka v šolah. Italijani su v to svrho ustanovili Zvezo družinskih o£e* tov (po francoskem zgledul), Nemci pa od vasi do vasi zbirajo pedpise za resolucijo na Mussolinija. Primorski Slovenci so se iz ce« lega srca pridružili prizadevanjem Nemcev in Italij anov. »Goriška Straža« je priobčila o tem krepak uvodnik. Ker je stvar našla oporo tudi pri katoličanih v stari Italiji — na veličastnem cvharističnera kongresu v Genovi so sprei jeii resolucijo, ki se strinja z zahtevami prebivalstva nevih pokrajin glede verskega pouka v šolah — je nekaj nade, da bo vlada spoštovala. dosedanje stanje.
P Sloveushi zasebni vrtci v Trstu in okolici ie otvorijo dne 1. oktobra t. L
p Smrt zadnjega slovenskega uradnik« ca politični oblarii v Gorici. V Gorici je umrl 60letni Anton Češčut, adjunkt na tamkajšnji podprefekturi in zadnji slovenski uradnik pri goriški politični oblasti.
p Srednje šole v Idriji. Glasom uradnih razglasov se vrše vpisi in izpiti na idrijski gimnaziji in realki od 1. do 12. oktobra 1.1.
p Sveta Gora. Dne 8. in 9. je obiskalo Sv* Goro pri Gorici do 10.000 romarjev. Služba božja se je vršila na prostem.
p Zanimiv popravek. »Gor. Straža« je bi« la svoj čas poročala, da je prvaška godba ob dohedu prefekta Pisentija v Prvačino svirala »Slovenec, Srb, Hrvat«-. Sedaj sta godbena načelnil ia Ivan Peršic in Albert Furlani poslala >G. Straži« popravek, da godba ni svirala slovanske himne, ampak f-'šisti; no Gio« vinezzc«. Je pa prvaška godba stara sokol-ska godba.
M
»33	0	*	®
! 1 m Ms! spoiln.
B

š Premestitev. Mariborski okrajni glavar dr. oračko Lajnšič je premeščen k pokrajinski upravi v Ljubljani. Namestnik velikega župana dr. Viiko Pfeifer je prevzel začasno agende, dokler ne bo imenovan novi okrajni glavar.
š Strela je udarila kvaterno sredo ob pol treh pcpoldne v hlev g. Martina Zdolieka, p. d. Pintarja, soseda župne cerkve na Ponikvi ob j. ž. Hitri pomoči bližnjih prebivalcev, zlasti umnemu vodstvu g. župana. Žiičarja ae je zahvaliti, da so bile ognja obvarovane okoli stoječe hiše, zlasti tudi župna cerkev. Ponku-Ijani! To je zopet glasen opomin: Na dan z gasilnim društvom, katero je sicer že osnovano, pa 5e ne deluje!
š V celjski okolici jc dosti sadja, jabolk, hrušek, zlasti pa češpefj. Kupci, pridite v naše kraje.
š Za občinskega gerenta v Budiacih js
namesto Karla Svetca imenovan Karel Varga, posestnik istotam.
š Umri ja v Mariboru na posledicah ope* racije tamkajšnji odvetnik dr. Vlad. Sernec.
š Arn2«3tija. Iz mariborske jetnianico je bilo vsled amnestije izpuščenih dne 19. t. m. 86 kaznjencev, iz kaznilnice ia 67.
š Nzsrečs. O priliki blagoslovi,'enja novih zvonov v št. Miklavžu pri Slav. gradcu se je pri spravljanju zvonov raz vez ponesrečilo pet oseb. Hlapec pod£orsk.?<|a župnika je bil ta« koj mrtev.
š Tatvine in vlomi. Ivanu Polirju > Grobelnem je bila ukradena obleka v vrednosti 3296 K. — Kolarju Juriju Skrinjarju
v Toplicah so vlomilci odnesli raznega blaga v vrednosti 3100 K. — Frančiška Dolin-šek iz Pondcre .ie izgubila na cesti Gomil-sko—Koza na ~D ragopo i ie listnico, v kateri je bilo 33.009 K denarja.
še enkrat v odmočiluem boju. Za slučaj neuspeha je pa dal vreči v oni vodnjak vse bogastvo in vse zaklade ljudstva in vladarske hiše. V trenutku največje sile je umoril obe svoji ženi, svojega sina in svojo hčer. Na severni strani zidu je dal napraviti predor in is udaril tam skoz na oblegajočega sovražnika. Padel je, in vsa njegova, armada je bila uničena. Kitajci so mesto lzropali in razdejali, a zakopanih zakladov niso dobili. Veliko jih je potem še poskušalo, dobiti jih, a ome-njeni dve kači z bleščečimi rdečimi in zele iffiii luskinami sta odpodili vse zafcladokope.
Skoraj dve leti nato je Koclov spet prišal 111 je svoje delo nadaljeval. Vse je bilo ostalo kakor ko so bili odšli. Izkopavanja so tra-jala sedaj mesec dni. V mrtvo mesto so je belilo novo žrijenje, pridno so delali. Vsak
so prinašale karavane iz bližnje doline Todo, živila iu novice.
To pot je bil pridelek zelo bogat. Najde-predmeti so pričali o svojevrstni kulturi. Kara koti so imeli svoj poseben jezik in posebno pisalo. Dobro je bilo razvito pri njih ;'ikarstvo in kiparstvo, izraženo v svetiščih k podobah bogov. Razvita je bila trgovina; v trgovskih prostorih so našli nakaznice in bankovce. Dobro ohranjene knjige iz papirja ;aS\ile, predvsem v modrih ovojih, naznanjajo visoko duševno kulturo. V nekem suburga-11,1 so našli celo knjižnico, obstoječo iz 2000 2vezkov nli izvodov, in okob 300 nabožnih "lik. Sleg sliknrstva spominja na tihetski in kitajski vpliv, pa tudi uu mohauiedanski. Ka-
rakoti so bili budisti; zato kažejo njih nabožne slike predvsem budistične metive. Med predmeti iz nekega suburgana je zlasti zani-j miv glinast Budov kip z dvema glavama. Ne-i ki Budov svečenik pripoveduj- o tem tc-le: »V deželi Hindar v severozahodni Indiji je živel nekoč težak, ki si je od težko prisluže-nega denarja odtrgal toliko, da si je naročil Budovo fliko. Rekel je pa slikarju, da ima samo en zlat. Slikar je rekel, da je plačilo stranska stvar, in da mu bo sliko napravil. Pni" takrat je pa neki drugi revež naročil tudi tako sliko, in je imel tudi samo en zlat. Slikar je napravil sliko Budovo, eno samo za oba reveža. Ustrašila sta se, on je pa rekel: »Ne vidita prav, saj sta dve pedobi pred vama. Buda naj mi bo priča!« Komaj je izgovoril, pa se je slika na velita veselje obeh težakov samaodsebe razdelila na dva dela.« To pedebo so v Aziji večkrat kopirali, in po i njej je narejen tudi omenjeni kip v Karakcto.
Torguli so se kmalu sprijaznili z Eu.:-i in postali so si prav domaČi. Včasih jo prišel kak j Torgut pripovedovat legendo o zakopanih zakladih. Lepa je tale: Nekoč je iskala stara | ženica s svojimi sirtovi zgubljene kanje; pa ; jih je presenetila nevihta in co leteli k zidov-jn, dotedaj jim neznanemu. To je bilo zkiv.-j.: Karakota. Tam so prenočili. Drugi c.;u so hodili po mrtvem mestu okoli, in ženica je našla krasno bleščeče se biserne obeske. Obesila jih je za vrat in šli so domov. Neki Torgut, ki i se je spoznal, ji je svetoval, naj to pri prodaji | 1 obeskov orevidua. ker &o zelo dragoceni. Pri- ■
iiia je v selo Torguiov kitajska karavana z najrazličnejšim blagom. Domačini so pravili Kitajcem o obeskih; Kitajci so aa pa delali, kakor da biseri niso nič vredni. Slednjič so pa dali zanje vso svojo karavano; veselje v selu je bilo veliko, starka je obdarila vse, posebno seveda umnega svetovalca.
Proti koncu leta 1009 je dovršila ekspe-dicija p-oje delo. Našli so poleg že omenjenega materiala tudi 17 važnih mongolskih listin, med njimi 10 velikih odlomkov, majhno z roko pisano knjižico štiriintridesetih pol in pa razne dela-merite. Zbiika je vsled svoje vsestranske vsebine velike vrednosti Ona knjižica jc služila ra prerokovanje srečnih in nesrečnih dni, kakor imajo take knjižice Kitajci Še danes. Lastnik knjižice je znal kitajsko in je napisal nekaj recoptov za zdravljenje konj. Nsld odlomek vsebuje mongolske pesmi; na zadnji strari vidimo imena, ki se tičejo ue-ksga kitajskega urorla. V Katftkelu najdene mongolsko listine s:o spkane v takozvani uj-gnrski pisa.i, kar so tiraniji Mongoli prevzeti ujgorski alfabet nespremenjen. Zanimivo je, da sa cd iragraentov ohranjeno tudi tiskane izdaje v lssorezu. Poseki;e varnosti ja fragment s p«i zij3kita besedilf m o »sedmih ino-diijaiuh Kitab-i-Smdbed-:. Ta knjiga je na
. .u.-.i,. ........ .•....... „ T„,ir; ;„ ia nri \rnh-
>	.u..,	• . ■	....	- £--- -
cih in i'er.iijcili zaio doma, pri Mongolih pa nr. Zato mislijo, da .so aiveli med Tcvguti tudi Perzijci, gotovo kot lijovd.
Nsprc.evTjLve varnosti za budistično znan-otvo so pa slike. Po zunauji obliki in po kom-
: poziciji jih uvrsiijo v iibelske in kitajske; v vsakem oddelku zopet jih razdelijo po motivih ' v Bude, Budisatve in druga sveta bitja. V nekem kitajskem delu 11. stoletja beremo, da je bilo budistično umetno slikarstvo znano v de-j želi Torgutov, torej v Karakotu, že v 11. sto-| let ju; slikali so znatno na platno, prevlečeno z lakom. Obilica indijskih motivov dokazuje, ! kako velik je bil vpliv Indije; vpliv Kitajske
ni tako velik, čeprav so nekateri vzorci mj) J svili slikani na kitajski načiu. Tehnika slik j« ako raj ista kakor jo vidimo v današnji tibetski ! umetnosti. Kakor znano, je Tibet zelo konser-, vativen in ne spreminja ne pisave in ne na-I čina slikanja. Karakoti so slikali torej na i platno, pa tudi na drug material, redkokdaj ; na svilo ali na tanko sukno. Temeljno sliko so napravili najbrž s kredo, pridejavši ji neko lepilno jnev. Na to so dejali barve. Teh do-
1 sedaj šo niso analizirali, a sijaj in svežost ne* katerih slik sta presenetljiva. Poleg običajnih! kričečih barv vidimo tudi nežnovioietne in pa j rožnobojne otenjave. Zlasti dobro sla se ohranila lesk iu svežost zlatih barv. Slike so bila zmeraj v okvirjih, prevlečenih z modro svilo, včasih pa tudi z barvastim trakom v vseh ote-njavah mavrice. Večina slik predstavlja pri-! zore iz življenja Bude in njegovih učencev. Od vseh Budovih slik omenjajo v prvi vrsti Budo-Sakiamuni, najbolj razširjeno in najbolj [ češčeno podobo med ujjcurskimi budistu
t
Smrtni boj marke,
Marka je umrla. Bolezen je bila zelo dolga; zdravniki so še menjavali: Wirth, Ra-tlienau, Cuno, Stresemann, vsa ta imena beremo in še mnogo drugih, Helfferich, Mi-noux, Stinnes Itd. Dobro voljo so Imeli vsi, a ni Slo, marka je hirala in je izhirala. Na-eadnje en uvideli, da je ni mogoče rešiti in prijeli so se vsi zdrave ideje zlate vrednote. Pa so bili prepočasni in so nam zato zadnji tedni kazali grdo sliko rapidno propadajočega plačilnega sredstva nekdaj tako močne države. Državni finančni minister je sedaj dr. Hilferding. Preden je postal minister, je priobčil v glavnem socialističnem glasilu »Vorw8rts« načrt, kako bo treba preiti k računanju v zlatu, načrt, ki je bil prav dober in ki bi se dal v kratkem časn izpeljati. Tozadevno brnko bi bili z uporabo vse energije lahko napravili v dveh do treh tednih. Ko je pa dr. Hilferding postal odgovorni voditelj nemške finančne politike, ni šel takoj na izvršitev te svoje ideje in se je zatekel rajši k sredstvu posvetovanja s strokovnjaki. S tem je izgubil mnogo časa, stvar ni postala prav nič bolj jasna, temveč še bolj zamotana, izhod iz zadrege je bil zabarikadiran. Po neopravičljivi izgubi časa je prišel zopet, na svojo zdravo idejo nazaj. »Paralelna vredno-tac, kakor jo imenujejo, marka in zlato obenem, se je videla, vsakemu gospodarskemu strokovnjakn takoj v početku najbolj enostavna in v sedanjih razmerah tudi edino možna rešitev. Šele mesec dni po svojem nastopu, 12. septembra., je mogel državni kan-celar Stresemann povedati, da »bo vprašanje denarja stalne vrednosti rešeno tekom prihodnjih dveh tednov«. Stresemann je zavlačevanje opravičeval s težkoeo problema, z obilico receptov m da v tako važnem vprašanju ne smemo eksperimentirati.
Ministrstvu Stresemanu očitajo, da je tudi sicer v tem oziru dosedaj premalo storilo. Izdalo je odredbo o prisilni oddaji deviz, koji odredbi pa očitajo vse polno pogreškov. Vsem seveda ne bomo nikdar ustregli. Zlasti pravijo, da tako dobljene devize marki sami niso prav nič pomagale in da je slika prav ista, kakor je bila v zadnjih tednih Cunove-ga ministrstva; samo da je marka še hitreje padala. Uvidevši pomanjkljivost prve odredbe je šla. vlada dalje, je imenovala deviznega komisarja in mu je dala izredno moč; celo pisma je smel odpirati in stanovanja preiskovati. Pa so zelo dvomili, če bo mogel z vsemi svojimi po vojski dišečimi pripomočki iztrgati večje devizne zneske iz privatnega gospodarstva. In res dosedaj ni imol še nobenega uspeha. Dve odredbi je do danes izdal, odredbi zelo dvomljive vrednosti. Najprvo je rekel, da se mora priglasiti vse zlato, kar ga kdo ima; nato je pa omejil število deviznih bank, skrčil ga je od 5000 na 300. Pravijo, da bo to odredbo moral preklicati.
Medtem je pa vrednota, padala naprej, eene v notranjosti so šle brez reda svojo pot. Prejkoslej so finansirali državne izdatke in pa izdatke za boj v Poruhrju z natiskalnico bankovcev, prejkoslej so odhajali dnevno velikanski krediti v papirnih markah v zasedeno ozemlje, kjer so jih takoj spremenili v devize. Kopičenje tujih plačilnih sredstev se vrši še kar naprej, čeprav so jih v posameznih slučajih morali deloma oddati, bodisi pod pritiskom vlade in državne banke, bodisi pod vplivom neugodne konjunkture. Tudi ni govora o kakšnem resničnem obdavčenju v zlatu ali pa v skrčenjn državnih izdatkov, pravtako tudi ni splošno dostopnih zlatih kontov. Cene gredo kvišku brez reda, brez ozira na pariteto svetovnega trga ali zlata. Plače po indeksu so se bile dvignile mimogrede deloma že čez mirovno zlato pariteto, sedaj so zopet globoko pod njo; delavec, ki zasluži trideset miljonov na uro, zasluži pri tristomil jonskem dolarskem kurzu samo dvajset mirovnih fenigov. To pa ni nobeno zboljšanje konjunkture, ker se poostrijo le socialni boji in zastaja delovna moč' delavcev. Računanje v zlatu bo dobro sredstvo za olajšanje notranje cirkulacije, za vzpostavitev vsaj deloma normalnih in stalnih cen in plač. Popolnega ozdravljenja pa ne bo prinesla tudi smrt ma.rke ne in pravtako ne ob njenem grobu naznanjena sredstva, o katerih bomo poročali jutri. To ozdravljenje bo prišlo le potom rešitve zunanje-politične krite, torej potem sporazuma s Francijo. In prav zadnja poročila nam pravijo, da Nemčija od-
nehuje. Težke bodo žrtve, a druge rešitve ni * * *
g Koiiko krompirja bomo pridelali? V Jugoslaviji je bilo letos krog 238.462 ha površine zasejane s krompirjem, tako da se računa, da bomo pridelali letos 1.482 328 met. stotov krompirja.
g Žetev koruze ni ravno najboljša. Kakor poroča »Jugoslovanski L!oyd«, ni pričakovati letos vsled suše na nekaterih krajih ravno najugodnejše žetve koruze,
g Znižanje železniških iarifov za -vino. Železniki minister je kljub splošnemu povišanju železniških tarifov, ki stopi v veljavo z dnem 15. septembra, znižal prevozne tarife za domače vino, da tako odpomore arro-tečl vinski krizi.
g Obrtna razstava v Runu. Te dni je bila otvorjena v Rumi obrtna razstava, katere se te udeležilo 80 obrtnikov.
g Promet s poštnimi nakainicaini med češkoslovaško in Jugoslavijo? Kakor oorečajo
listi, se namerava med Češkoslovaško in Ju- j goslavijo uvesti promet s poStno denarnimi nakaznicami po načinu, kakor je vpeljan sedaj med Avstrijo ln Francijo.
g Izvozna carina na Sito v Bolgariji. Bolgarska vlada je sklenila vpeljati za izvoz vseh vrst žita 10 odstotno carino od vrednosti blaga, za izvoz moke pa 60 odstotno carino.
g Rekord nemške državne banke. Nemška državna banka je povišala obrestno mero od 30 na 90 odstotkov.
BOBZA.
Curih, 21. septembra. (Izv.) Devize; Pešta 0.0305, Berlin 0.000000440, Italija 25.30, London 25£8, Newyork56555, Pariz 33.35, Praga 16.95, Dunaj 0.00797/*, Sofija 5.30, Belgrad 6.10, Varšava 0.0018. — Valute: n. a, K 0.0080.
Zagreb, 21. sept. (Izv.) Devize: Berlin 0.0000090—200, Italija 4.14—4.15, London 420-422, Newyork 92.25—93. Pariz 5.40—5.45, Praga 3.77—2.80, Dunaj 0.13—0.1310, Curih 16.40— 16.47, Amsterdam S6.60—S7. — Valute: dolar 91.25—91.75.__
L
lj Krajevni odbor SLS za Šentjakobski okraj opozarja somišljenike in somišljeni-ce na sestanek, ki se vrši danes ob 8. zvečer v Prosveti, Sv. Florjana ul. 15. Na dnevnem redu je med drugim tudi poročilo podžupana dr. Stanovnika o delovanju v občinskem svetu.
lj Dolgovi mestne občine ljubljanske. V št 215 »Slov. Naroda« je bil priobčen članek, po katerem je baje sedanji občinski zastop ljubljanski napravil v teku dobrih 6 mesecev dolga za »horendno« svoto okroglo K 130,000.000. Preden sl pričnejo
0	tem »horendnem« posojilu natančnejša razmotrivanja, bi prosili »Slov. Narod«, naj nam pojasni, kdaj in pri katerem denarnem zavodu je mestna občina znesek 180 milijonov kron dvignila. Pripomnimo že danes, da nimamo nič zoper to, ce »Slov. Narod« prišteje k dolgovom, ki jih je napravil sedanji občinski svet v teku zadnjih 6 mesecev, tudi še vse one dolgove, ki_ jih je sploh kdaj napravila mestna občina ljubljanska. Morda bi nam »Slov. Narod« tudi pojasnil, ker mi tega ne vemo, kako bi se dalo v Sloveniji dobiti v šestih mesecih 130 milijonov kron za Ljubljano. — O dolgovih pa. ki jih je napravil sedanji občinski svet in pa o porabi teh posojil, bomo spregovorili prihodnjič.
lj Ljubljanska pošta — policijska ekspozitura, — V civiliziranih državah je običajno, da poštna uprava garantira za tajnost pošiljk in da jih izroči le adresatu, če so priporočene. Druge metode pa je uvedlo ljubljansko poštno ravnateljstvo. Vsako pošiljko knjig pregleda ljubljanska carinarnica, ne samo za to, da jo ocarini, če so knjige »trdo vezane«, ampak da pregleda tudi vsebino knjig in da na knjige, ki nimajo »državotvorne« vsebine, prilepi svoj veto. Nato pošta v sporazumu s policijo odredi določeno uro, kdaj mora stranka dvigniti pošiljko; da se pa reši »uradna tajnost^, je pošta v sporazumu s policijo določila uprav farizejsko proceduro: Stranka naj podpiše pošiljko in jo prevzame; v kakem skritem kotu ali pred vrati pa čaka policijski organ, da konfiscira pošiljko, sklicevaje se na § 1. zakona »o zaščiti države«. Tako so se zdaj tudi na ljubljanski posti uveljavile balkanske nasilne metode in se Slovenija s tem izloči iz kroga evropskih civiliziranih provinc. Na ta način se je v Ljubljani uveljavila tudi praksa, da pošta razločuje dve vrsti meščanov, enirh dostavlja vse pošiljke, drugim pa le obvestilo, kako lahko postanejo žrtve policijske samovoljnosti. — Zahtevamo enakopravnosti za vse!
lj Umrla je včeraj gospa Terezija šu-man roj. Zabukovšek, vdova pokojnega deželnega šolskega nadzornika in dvornega svetlika Josipa Šumana. Pogreb bo v nedeljo popoldne ob 4 uri. Blag ji spomin!
li Strokovne zveze javnih namcSČencev odboro"a seja se vrši danes, 22. t. m., ob 20. uri v kleti L delavskega konsumnega društva. Kongresni trg.
lj Kino Vodmat. Samo Se danes in jutri prvovrstne veseloigre: »Šef kot reporter«, -Filmski junak-' in »Boksanje*. Kdor se hoče pošteno nasmejati, naj pride, V ponedeljek . 24 m. velika historična drama; Napoleon.
1	Začetek ob ^9
lj Udruženje gledaliških igralcev v Ljub-I ljani ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne i 23, t. m., ob 10. uri dopoldne. Prosim tečno vsi ' in vsa. — Predsednik.
li Zadruga krotečev, krojačic in sorodnih obrtov v Ljubljani naznanja, da se vrši prihodnja pomočniška preizkušnji v prvi polovici meseca oktobra 1923, Vajenke. in vajenci, ki so člani naše zadruge, naj vlože po zadružnih pravilih opremljene prošnje za pripustitev h preizkušnji v zadružni pisarni (Gosposka ulica 5) najkasneje do 28. t. m — Načelnik,
lj Ponovno opozarjamo občinstvo na javno tombolo, ki se vrši v nedeljo 23. t. m. v korist športnemu razvoju v Sloveniji. Tombola ima krasne dobitk*, kot prvo je hrastova spalnica, dalje kompletna kuhinjska oprava, elegantni šivalni stroj, krasno luksnsno kolo, salonska ura in vreča moke. Del teh dobitkov je razstavljenih v tigovini Goreč, palača ljnb Kreditne banke. Tablico imajo ceno 2.50 Diu, tako da je vsa-
komur omogočeno z malim sneskom pridobiti si krasno darilo. Začetek tombole ob 3. uri popoldne. Segajte pridno po tablicah.
lj Postavitev reklamnih kioskov ob državnih cestah. V torek, dne 25. t. m., ob treh popoldne se vrši komisijski ogled prostorov, ki bi eventualno prišli v poštev za postavitev reklamnih kioskov in stožirjev na Blei-weisovi, Gosposvetski, Dunajski, Emonski, Karlovški, Dolenjski desti in na Sv. Jakoba trgu ter v Florijanski ulici. Vsi posestniki ob navedenih cestah, ki bi imeli proti postavitvi kake ugovore, se pozivajo, da jih vlože pismeno pri Okrožni gradbeni direkciji ali pa na dan obhoda pri vodji komisije, Komisija se sestane navedenega dne ob 3. uri popoldne na križišču Blelweisove in Rimske ceste. Popis prostorov, na katerih se nameravajo postaviti kioski, je na vpogled med uradnimi urami pri imenovani direkciji.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Zalaznik, občinska uboga, 48 let. — Marija Debevec, delavka, 24 let. — Marija Žlebnik, gostačeva žena, 71 let. — Fran Ljubič, delavec mestne elektrarne, 56 let. — Ivan Logar, livarjev sin, 2 meseca. — Milan Kovič, sin vozovnega nad-ziratelja, 9 mesecev. — Maks Lehman, uradnik v p., 67 let. — Egidija Izgoršek, občinska uboga, 61 let. — Mariia Cestnik, žena železničarja, 34 let. — Pavel Franetič, sin jetnlškega paznika, 7 mesecev. — Josipina Fodlč, žena žel. strojevodje, 30 let. — Ivana Godec, delavčeva žena, 46 let. — Angela Jakič, rejenka, 4 mesece.
lj Javni natečaj. Mestni dohodarstveni urad razpisuje javni natečaj zidarskih del dveh novih mostnih tehtnic. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo na Gosposvetski cesti St. 17, kjer so razgrnjeni k vpogledu tudi načrti. Zadevne ponudbe se sprejemajo do 28. septembra t. 1. opoldne.	5982
lj Policijska kronika. Ana Mlakar iz ptujske okolice je pozabila na glavnem kolodvoru ročno torbico z večjo vsoto denarja. — Matjan Franc z Blejske Dobrave je izgubil v Šolskem drevoredu 4000 K.
fi ljubljanske komunalne
Odseki in direktoriji ljubljanske mestne občine so po kratkem poletnem odmorn pričeli zopet živahno poslovati. Direktorij mestnega vodovoda, elektrarne in plir.arne je moral skleniti, da bodo morale stranke tudi v tej zimi z električnim tokom varčevati. Dalje se je povdarjala nujna potreba, da se mora vse storiti, da bo mestna elektrarna mogla vstreči sčasoma vsem prošnjam Ljubljančanov, ki prosijo vedno bolj za upeljavo električnega toka.
Direktorij mestnega dohodarstvenega urada je odobril računski sklep za dobo od 1 julija 1922 do 30. junija 1923, ki izkazuje po odbitku vseh izdatkov 6,094.895.94 Din dobička, ki se je nakazal mestnemu zakladu. Računski sklep se bo predložil bodoči seji občinskega sveta v odobritev.
V času od 1. julija do 31. decembra 1922 se je uvozilo v Ljubljano 22,979.492 1 roma, 60,332.072 1 špirita ln žganja, 18.561.2 den. špirita, 1,977.243.95 1 vina v sodih in 25.183 1 sadnega mošta, 1520 penine, 1,086^69.5 piva, 264.592.5 kisa, 16.289 goved, 2.885 ovac, 160 kozli čev, 10.504 prašičev, 318.32.5 kg mesa, 32.117.5 rib, 2,031.918 kg svežega, 271.691.75 kg suhega sadja,, 74.886 citron ln oranž, 1,268.690 ovsa, 5,119.861 sena in otrobov, 711.906.5 riža, 7J.40.758 moke, 393.489.1 masla in sveč, 317.235.5 masti, 253.191.6 mila, 116.684.1 sira in 298^56.5 olja. V dobi od 1. januarja do 30. junija 1933 se je pa uvozilo 18,929.547 ruma, 51,906.531 špirita in žganja, 26J66.293 denaturiranega špirita. 1,895.279.55 vina. v sodih, 21.354 vina v steklenicah, 19.249.5 sadnega mošta, 744 penine, 474.524 penine, 474.524 piva, 100.318 kisa, 14.014 goved, 2.187 ovac, 2255 kozličev, 8688 prašičev, 126.717.2 mesa, 18.547.05 rib, 170.100 svežega in 110.318 suhega sadja, 257.425.25 južnega sadja, 3,953.460 otrobov in ovsa, 6.4C4.548 moke, 401.538 riža in sira, 818.523.«2 masti in olja, 379.970.5 mila, 38.172.75 čokolade ln kan-didov.
Redno poslovanje mestne občinske uprave precej ovira nezdravo razmerje, ker vlada v Mestni hranilnici še vedno vladni komisar in kor Mestna braniluica mestni * občinski upravi iz popolnoma nozmanih ali pa znonih razlogov nagaja kjerkoli le more. Čudno je, da Balgrad vprašanju vladnega komisarijata v Hestni hranilnici toliko časa ne reši. Vsled razmer, ki vladajo zdaj, se resno razmotriva vprašanje, če ne kaže mestni občini, ki je a svojimi poslopji in zemljišči najbogatejši »kapitalist« v Ljubljani, odreči iamstvo Mestni hranilnici in dobiti za svoje finančne posle drugega bankirja in se od Mestne hranilnice popolnoma emaneipi-i rati, ker take šikanozne prakse, kakršno je uvedel zdaj ta zavod proti mestni občini, ugled občine ne more prenesti,	—c.
Prosveta.
pr Jurčič-Eajnkr Tihotapec. Ljudska igra v petih dejanjih. Ljudski oder IV. zvezek. V Ljubljani 1923. Založila Jugoslovanska knjigarna. 53 strani, — Stržajeva dramatizacija Jurčičevega Tihotapca jc že dolgo pošla. Zato je bilo povpraševanje po tej priljubljeni ljudski igri prav veliko in Bajuk je ustregel živi potrebi, da je na novo priicdil to priljubljeno
povest. Šestnajst moških vlog in tri ženske nosijo vso Igro. Kar bo ljudstvu posebno uga-ialo, bo originalno moževanje dolenjskih kmetov, — Tihotapec se bo gotovo pretiho. tapil po vseh odrih slovenskega ozemlja z velikim uspehom.
pr Josip Brinar: Slovenska vadnlca A višje razrede osnovnih šol in za meščanske šole, višja stopnja, drugo neizpremenjeno iz-danje, ki jo je odobrila pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za prosveto in vere, za višja razrede osnovnih šol in za meščanske šole, je izšla. Založila jo je knjigarna Gori-čar & Leskovšek v Celju 1923.
Orlovski vestnik.
Orlovski odsek Krakovo - Trnovo. Dne
23. t. m. ob 10. uri dopoldne se vrši redni občni zbor. Vsi redni člani so po poslovniku obvezani, da se udeleže občnega zbora. Vabim tudi vse bi-, starejšine in podporne člane, da se občnega zbora po možnosti udeleže. — Novi člani dobrodošli! Bog živil — Predi sednik.
Občni zbor vrhniškega orlovskega od«
seka se vrši v nedeljo, 23. sept. popoldne ob 4. uri v dvorani Rokodelskega doma. Zaradi velike važnosti najvludneje vabimo vse podporne člane. Redni člani so po poslovniku dolžni priti vsi. Bog živi! — Odbor,
TuristiRa In šport.
Lahkoatletsko tekmovanje za prvenstvo Slovenije se vrši letos v dne 22., 23., 26. in 27. t. m. na prostoru Ilirije. Danes in jutri se prično tekme ob 16. uri. Ženska lahka atletika je določena na sredo 26. t. m. Prijave so zelo mnogobrojne, udeleženi so klubi Primorje, Ilirija, Jadran, LASK in LSK, Med prvimi tremi klubi se bo bil zopet naj-ostrejši boj za najboljšo končno klasifikacijo. Start znanih internacionalcev Primorja Per-parja in Valtriča daje najboljše šanse SK Pri-morju, vendar pa ne bi iznenadila tudi zmagi Ilirije in Jadrana,
Prvenstvena nogometna tekma Slovan—* Akademiki se vrši jutri 23. t. m. ob 14. uri na Igrišču Ilirije, Tekma bo z ozirom na enakovrednost protivr.ikov odločilno vplivala na končno klasifikacijo jesenske prvenstvene sezone II. r. Prva tri mesta si bodo delili Pri« morje, Slovan in LASK.
Poiiveaovanja.
Izgubila je uboga oseba dne 15. t. m, popoldne ob 3. uri od Zalokarjeve ulice do trgovine pri Marinku (Vodmat) ročno torbico, v kateri je bila nakupna knjižica s 600 K in denarnica z 80 vinarji drobiža. Pošteni najditelj naj najdeno blagovoli oddati na policiji, ker je izgubiteljica revna žena in pomenja zanjo izguba hud udarec.
Za mesec oktober priporoča Jugoslovanska knjigarna sledeče skladbe cerkvenim zborom:
Foerster (6 Marijinih pesmi za tri ena« ke glasove. (Najlepši slovenski troglasnj Marijini napevi.) Part. 10 Din, glasovi po 4 Din.
GerbiČ, Slava, nebeški Kraljici. Part. 24 Din.
Grum, Odpevanje pri lavretanskih 11« tanijah za mešani zbor. (Vsi napevi so prirejeni v F-duru.) Part. 12 Din.
Hochreiter, Immaeuiata, 12 Marijinih pesmi za mešani zbor in orgle. Part. 16 dinarjev, glasovi po 4 Din.
Gruber, Šopek Marijinih pesmi za mešani zbor.
Kogoj, Marijine pe;mi za mešani zbor« (Zbirka obsega napeve naših najstarejših cerkvenih skladateljev.) Part. 12 Din.
Premrl, Godovnice, 17 Marijinih pesmi za mešani zbor. (Najpripravnejše pesnil za posamezne Marijine praznike. 10 Din, glas po 4 Din.
Premrl, 40 Marijinih pesmi sa mešani zbor. Part, 40 Din, glas po 5 Din.
Sattner, Hochreiter, Šopek Marijinih pesmi za mešani zbor. (Nove. krasue.) Part 18 Din.
Sattner, Svetniške pesmi, III. zvezek za mešani zbor. (Zvezek obsega polog drugih svetniških pesmi krasno pesem sv. Frančiška, Serafinskega, posebno pripravno zs tietjeredniško pobožnost.) Din 16.
Kupim hišo ali vilo
v Ljubljani, s prostim stanovanjem. Cena 1,000,000—1,500/500 K. Posredovalci izključeni. - Pismene ponudbe na; J. JE-LENIČ, Ljubljana, Stara pot 1. 5944
Dva športna konja
s polkrito kočijo, brekom in dva TOVORNA VOZA poceni naprodaj. — Pojasnila daje uprava ista pod štev. 5877.
Meteoroiogfčno poročilo.
Ljnbljana 306 iu n. ra. vlš.
Cas opazovan >a	žaromete t v mm	iormo-mutoi v O	failiruiu dltoroncti T O	NoUo, vetrov
90. 9. 21 h	73A0	16 2	1-2	v. jas. J.
21./9 7 h	734-5	14-0	10	jasno
21.9. 14 h	734-1	16-9	1-4	obl.
v nun
Mesto poeebaih naznanil
Globoko potrti po netimerni faloatt nainsnjnmo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša predobra iu preljub-ljena mati odnosno tašča in itara mati, gospa
Pestunjo
le raj eno otrok, SPREJMEM TAKOJ. — ELZA SEVER, Lfrbljaaa, Wollova ulica Iter. IZ	5989
If uharica me8tH v *«pni*e«. -
l\ui;aliua Naslov pove upravništvo •Slovenca« pod številko 6000.

udara po dvornem svetnika,
po večletnem težkem in udanem trpljenju in veSkrat previdena s svetotajstvi sv. vere, danes ob petih popoldne minio v Gospodu zaspala.
Zemeljski ostanki predrage pokojnice se proneso t nedeljo dne 23. septembra ob 4. url popoldne is hiže Žalosti Miklošičeva cesta 6 na pokopališče pri Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Marij. Osnanenja pri oo. frančiškanih.
Prcblago ranjko priporočamo v blag spomin in pobožno molitev.
V L j n b 1 j a n i, dne 21. septembra 1928. Bogomila Snstergi«, dr. Janko šaman, Olga Nich6, Me lita Ga-steiger, kot otroci. — Dr. Ivan Sustorilž in d*. Paul Gesteiger, kot zeta. Ferdinand ŠnsterfiJ, Ivo in Pavle Šaman, Waltor Niehe, kot vnuki. — Dr. Elsa Gasteiger, kot vnukinja.
sili
Odbor odvetniške zbornice m Slovenijo naznanja pretužno vest, da je njen ugledni član in disciplinarni svčtnik, gospod
dr. Vladimir Seraec
odvetnik v Mariboru
dne 20. L m. izdihnil svojo blago dnšo.
Pogreb bode v soboto, 22. t m. ob štirih" popoldne v Mariboru.
Stanovski tovariši ohranijo pokojniku trajno najlepši spomin.
Ljubljana, 21. septembra 1923.
Doli lira poštenih staršev IŠČE me-UCMIU1 sta kot učenka ▼ trgovini z mcS. blagom. — Ponudbe na upravo •Slovenca« pod .UČENKA S919«u
Iščem VAJENCA
za ključavničarsko obrt pri LjublfanL
GLINCE 74 5996
Prvovrstna Merska moč
(vodja pisarne) ve5£ več jezikov (tudi cirilice), knjigovodstva, stenografije, strojepisja, dober korespondenc ln organizator išče primernega mesta. • Ponudbe sprejema uprava lista pod štev. 5840.
Zlatarski pomočnik
le prvovrstna moč, dobi tako| mesto proti dobri plači. — LUD. ČERNE, zla-tar-juvelir, Ljubljana, Wolfova ulica 3-
Kleparskega VAJENCA
proti plačilu sprejme tvrdka REMŽGAR in SMERKOL, Ljublj, Florijanska nI. 13.
veliko in lepo posestvo i Naprodaj spalnica
JE NAPRODAJ, ohstmcž« iz 102 oral. T1"	. .T ".	' U "
JE NAPRODAJ, obstoječe h 102 orala — hiša in gospodarska poslopja, dobro obdelano, 1% orala obsegajoč vinograd in sadonosniki rodovitne njiv« to travniki, redi se lahko 12 glav itvto«, raz-•eini gozdovi i vsakovrstnim lesom in pašniki, oddaljeno pol ur« od glavne ceste v nekoliko hribovitem, pa mirnem kraju. - Vodovod v kuhinji In hlevu I Naprodaj tudi vsake vrste LES In posamezne parcele brei posestva. Poizvedbe na lica mesta: Raitan) št 3, Koprivnica prt Rajhenbnrgn (postaja).	5985
Osemstanovanjsko HIŠO
na Glincak PRODAM. - Pojasnila daje Lovrenc KRAFUČ, Barska ulica št. 80, Gline« pri LfnbljanL	5998
MIznI štedilnik ErtT.i«:
PRODAM. — Naslov pove upravništvo «Slovenca« pod štev. 6011.
Tudi bele volnene (filc)
IflnhllkP sprejemam v belenje, ka-tUUlJURG itor vge Jrug^ v barvanje in preobllkanj« letošnje mode. Tudi svilene usnjate in druge »prejemam v delo. Se vljudno priporočam J. STEMBERGER, Ljubljana, Dunajska cesta 9, IL dvorišče.
z iimnicami in kuhinja, skoraj nova. Ponudbe pod: .LEPA SPALNICA« na Aloma Company, Ljubljana.	5895
2000 kron
srebrnega denarja
5 K, 1 gold. in 2 K komadi NAPRODAJ. — Ponudbe na upravo lista po komadih pod štev. 5885.
Porori Ugodna prilika. Naprodaj l«pa
stavb, parcela ttit
tržaški cesti, obstoječa iz travnika in njive. —■ Več se poizve: Ljubljana, Sv. Petra cesta ŠL 8, v trafiki.	5935
VEČ VRST RABLJENIH OTROŠKIH VOZIČKOV, DVOKOLES, MOTORJEV
in šivalnih strojev
poceni naprodaj. — LJUBLJANA, ZVO-NARSKA ulica štev. 1.
VEČJA MN02INA PRISTNEGA
^ ajdovega medu ^
po nizki ceni naprodaj pri Vek. BRATINA, čebelar, Kriicvci p. Ljutomeru. 5902
2 lovski psici f^go^S!
eua v 4. letu, dober nos, druga 10 tednov, naprodaj. — HERTLE, Martinova cesta, skladišče T8nnles.
5999
izučen v trgovini meš. blaga, išče prim. službe. - Naslov ▼ upravi pod št. 5869
Knjigovodjo
zmožnega bilance, z daljšo prakso, sposobnega in verziranega, SPREJMEMO ▼ tvorclcl »NARCISSUS«, ZAGREB, po-štanski prctinac 227..'	5953
čevlj, vajenca \t°L Ttr:
vanje v hiši. — Lovto ŽAGAR, čevljar, Lesce štev. 23, Gorenjsko.	5930
1-2eleg mefolovani SOBI
išče za takoj samski gospod, blizu pošte ali glavnega kolodvora. — Ponudbe pod A. B. na upravo »Slovenca«.
Brar-srsrsMncsi
z vknjižbo na posestvo IŠČE do zneska 100.000 Din firma, ki želi povečati promet. - Plača dobre obresti, vzame tudi družabnika. — Ponudbo pod: »SIGURNOST« na Aloma Company, Ljubljana.
Oecim tehtnico
dobro ohranjeno, prodam. - Ogleda se lahko vsak čas v Kopališki nllcl It. 4.
II! AUTO III
PNEUMATIKA VSA POPRAVILA IN VOZNIE
BENCIN OLIE MAST
JUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani.
Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi
Arhitekt in mestni stavbenik
Viljem TREO
Ljubljana, Gosposveiska cesta 10. Telcf. inter. št. 103. Ustanov, leto 1850
se priporoča za zgradbe vseh vrst ier izvršuje načrte in proračune.
Najboljši premog, drva in
rmlia KUPITE najceneje pri DRUŽBI UljljG ILIRIJA, Ljubljana, Kralju Petra trg štev 8, telefon štev. 220. 2447
12-14 HP motor storornvo°v,01t?;
10—12 HP motor na bencin ceno odda M. HERGA, Sv. Lenart - VcL Nedelja.
7« Dnlriforl rabimo večje število LO DCiyidU malo rabljenih pisalnih strojev. Naš zastopnik obišče v nekaj dneh tudi Ljubljano, da prevzame ▼ nakup stroje. Oferte prosimo pod «Bel-grad« oddati pri vratarju hotela -Slon«.
Na žago
sprejmemo večjo količino
hlodov in komisije.
WEISSBACHER, d. t o. Ljubljana, Dunajska cesta štev. 66.	5921
Trapišt-sir, kg po 112 K
postavno Slovenija, pošilja po povzetju mlekarna ŠVEAR, Llpovljani, Hrvatska.
- Smrtno potrt javljam vsem sorodnikom in raancem pretuino vest, da mi je ▼ četrtek 20. L m. ob 8. uri popoldne umrla moja predobra tenka
Zofka Jurca roj. Zore
Pogreb nepozabne se vriH ▼ soboto 22. t. m. ob pol 5. nri iz hiše žalosti, Poljanska cesta ft, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 21. septembra 1928.
Žalujoči: JURCA ADOLF • ftokom. — Vsi ostali sorodniki. Brez vsakega drugega obvestila.	Mestni pogr. zav. v Ljublj,
ii
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze sožalja, izraženega. nam ob priliki bridke izgube našega brata, oziroma strica
Maksa Pleteršnika
prof. v pok.
se tem potem najsrčnejše zahvaljujemo.
Posebej se se zahvaljujemo častiti duhovščini za tolažbo v bolezni in zadnje spremstvo, zastopnikoma pokrajinske uprave za Slovenijo in višjega šolskega sveta; zastopnikoma univerze v Ljubljani, predsedniku Matice Slovenske, zastopnikoma profesorskih zborov v Ljubljani, kakor tudi vsem zastopnikom bližnjih občin, državnih uradov in šol.
Prav posebno se zahvaljujemo tudi združenemu plšečkemu in bizeljskemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke ter vsemu mnogoštevilnemu občinstvu, ki je spremilo pokojnika na njegovi zadnji poti.
V P i š e c a h , 20. septembra 1923.
Žalujoči ostali.
OČDAM solidnemu gospodu, r Poseben vhod, električna razsvetljava.Našlo* pove uprava »Slovenca« pod šfev. 5959.
V najem oddam HIŠO
na periferiji mesta, z lepim stanovanjem,
velikim skladiščem, trgovino, konjskim hlevom in drugimi pritiklinami. Hiša je tudi po primerni ceni naprodaj. —' Naslov pove uprava Usta pod štev. 5990.
NAPRODAJ je v Novem mostu
enorcadstropa iiiša ±1
3 starivanji in vodovodom, na solnčnem kraju, ter nekaj vrta. — Naslov pove uprava «Slovcnca« pod štev. 5920.
Zimsko suknjo
novo, temno-, višnjeve barve, prodam po jako znižani ceni, ker mi je preozka, - Strmi pot št. 4, podstr. 5995
Novi vinski sodi
(bačve) v vseh velikostih st dobe in popravljajo pri Fr. Replču, Ljublj., Trnovo.
šiv, stroj
spodnji šiv, sistem ^Alemania«, nova iz tovarne, z vsemi nadomestnimi deli, naprodaj. Naslov v upravi pod štev. 5987.
5_7 HP, 2 cilindra, s tremi prestavami,
prostim tekom in Kickstarterjem, tacho-metrom, skoraj novo, po ugodni ceni takoj NAPRODAJ. — Gllnška ulica It. 5.
Bencin motor
do 3 konjske sile, nepokvarjen, le malo rabljen, PRODAM po ugodni ceni vsled elektrike. - AND. REMŠKAR, posestnik, Brezovica pri Ljubljani. • 5963
Prodam HIŠO
pripravno za obrt, poleg okr. ceste (v Gabrovki poleg Sv. Križa pri Litiji), 7. lepim sadnim in zelenjadnim vrtom, hlevom ln kotolcem. Več pove i. Briglta Jerele v Gabrovki. Cena po dogovoru.
Zahvala.
Za sožaije, izrečeno nam povodom smrti našega ljubljenega
očeta, gospoda
Jakoba Slavca
6e tom potom Iskreno zahvaljujemo, posebno gerentstvu občine Dol. Logatec, č. g. župniku, pevskemu društvu ln druStvenl godbi za gnn-> ljive žalostinke, posebno g. kapelniku Cerarju za njegovo požrtvovalnost, kakor tudi članom gasilnega društva in vsem darovalcem vencev. Konečno vsem, ki so spremili pokojnika na zadnji poti in mu skazali poslednjo čast.
DoL Logatec, dno 21. septembra 1928.
Žalujoča rodbina Slave.
ms
Potrti globoke žalosti naznanjamo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni in nepozabni soprog, oče, brat, stric, svak in zet, gospod
B
jz Jesenko
m
trgovec in posestnik
v četrtek, dne 20. septembra 1923 ob pol 6. uri popoldne, po dolgi in mučni bolezni, v starosti 47 let preminul.
Pogreb se vrši v soboto, dne 22. septembra 1923 ob 5. nri popoldne iz hise žalosti Stari trg štev. 11, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se ga položi v lastno grobnico.
V Ljubljani, dne 20. septembra 1923 .
.Tožica .Tesenko, soproga. — Slavko, Blažek, Jožica, otroci. — Stanko Josenko, brat. — Marija Jesenko, svakinja — in vsi ostali sorodniki

Trgovska
Podružnice: |
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgratiec Slovenska Bistrica
SelenSsurgova ulica štev. 1 (Kapital In rezerve Din 17,500.000-—)
izvršuje vse bančne posle najtočneie in najkulantneje.
| Ekspoziture:
Brao|avke: Trgovska.
Telefoni: 13©, 14«, 458.
Konjice
Mela-Dravograd Ljubljana (me-njslnlca v Kolodvorski ulici)
Konfekcijska trgovina
J. Maček
Aleksandrova cesta Stev. 3
prodala zaradi preselitve obleke za gospode in detke po Izdatno znižanih cenah
Cele opreme
ZA NEVESTE in obSlvanfe (entlan(e) izdeluje točno ln solidno novo otvoriena Udelovalnica perila P. JANČIGAJ, Re-sl|eva cesta it. 29, L nadstr., levo.
Otroški vozički
po znižani tovarniški ceni v veliki izberi vsakovrstnih modelov. tribuna, LJnblJana, Karlovska cesta 4. 5844
mnmiBiiiuiuiHsiiiiB
najcenejše in najbolj«« kritje je
i »AZBEST«
CEMENTNI SKRILJ.
Dobavlja in krije .KAMENITc, tovarna nmetnega žkrilja in elektrarna, LAŠKO. Ustanovljena leta 1910.
Uprava posestva Vrhovo, pošta Št. Jernej, Dolenjsko, PRODAJA DOBRA in TRPEŽNA -»C
Realitetna pisarna
ARZENŠEK & COMP.,
d. z o. z., Celje, Kralja Petra c. 22,
IMA NAPRODAJ: hiše, vile, graščine, gostilne, trgovine, vsakovrstna kmetijska posestva, gozdna in veleposestva, žage, mline t. i d.
Najnovejša IZNAJDBA!
Brez kvarjenja blaga KEMIČNO SNA-ŽENJE ln vsakovrstno BARVANJE OBLEK.
ANTON BOC, Ljubljana, Selenburgova ulica 6, I. nadstr.	GHnce-Vič 46.
Hupfeld-fonola, infc
PRODAJ. LJubljana, Aleksandrova cesta St. 10, III. nadstr. — Na ogled vsak dan od pol 2. do pol 4. popoldne. 5907
miSI, podgane, stenice, SCurhi
li vsa polastil mora poginiti, afeo porabljat,o moja naiboljo preizkušena in sjilošno hvaljena sredstva, feot proti poljskim in hišnim miiim Din7-50. ia podgrane Din7'SfX, ra.«6nrko Din tO. en etsnloe Din 7-50 nnidevalec moljev Din 6-— proti mrčesom Din 7*50, mar.ilo proti nšem nn LjuAeb Din 4 — in živini Din 4'—i zanči v obieki in tjo-rilu Din 7-SOj proti mriesn ca EitUnln zelenjafll prot.i mravljam Din 7*50. Pošilja p«1 novr.etiu Zav< ia efcspon ,AETES" teru. laboratorij
M. J!in :er, Pelrinjski! cl. 3. Zagreb 39.
Trgrovoetn pri veMem odjemu popust.
♦
f
mestni tesarski mo]s'er Ijubljana, Linhartova uSica ŠS. 25
kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele.
namizna jabolka
po zmernih cenah.
5960
Vsakdo, k,<Xorcs damsko aiimoško
tudi po meri, naj ne zamudi prilike oglasiti se v MmK DliCl ŠtB?- 5. Brata Brunskole
Ljubljana,
Bioh^motor
VA HP in pomožni MOTORJI različnih znamk po nizki ceni naprodaj. — »TRIBUNA*, F. B. L., Ljubljana, Karlovska cesta itev. 4.	58«
planine, harmonije, (tudi Igrane) na obroke in posodo. — Največja izbera v Jugoslaviji. Velikanska zaloga vseh glasb, instrumentov, strun in muzikaiij na debelo in drobno. —
Alfonz Breznik, l uč. Glasi), m., Ljubljana, Kongresni irg 15
Dospeli so
benzin motorji, motorne krožne žage, motorne sesalke, motorni
plug (sistem Simmerirtger), nadalje
stroj za pekarne, mikat Emu pieva.
Veliko skladišče
Petrovič i drugovi d. d>
Telefon: 24-34 ZAGREB Palmotičeva ulica broj 66.
PRESELITEV!
Popolnoma varno naložite svo) denar pri
»Vzajemni posojilnici44
v LJubljani, r, z, z o. z.
k! s« ta dni PRESEII iz hiše Uršullnskega samostana na Kongiesnem trgu poleg nunske cerkve v lastno palaJo na Miklošiče*! testi poleg hotela „UW0Nu. Hranilne vloge se obrestujejo
po e%
braj odbitka rentnega tn Invalidskega davka. Vloge »tefcoEem računu se obrestujejo
po 5 V3 Vo, vez. tudi po 6%'la
In vlšle po dogovoru. Varnost za hranilne vloge je zelo dobre, ker poseduje Vzajemna pvsojiinica večino dslnic stavbne delniške družbe hotela »Union" * Liubliani. Vrhutega |a njena last nsva lepa palače ob Miklošičevi cesti, vei mastnih hiš, stavbišč In zemljišč v tu In inozemstvu. Benar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
S
M
KUPIM TAKOJ MANJŠE
oinsko posestvo
z udobnim stanovanjem ali vilo, z večjim vrtom na Gorenjskem, v okolici Maribora ali Celja. Le natančne ponudbe z navedbo cene in prodajnih pogojev ter točnim popisom, na upravo »Slovenca« pod »Takoj Stev. 5886«.
Milih DR. PEČNIK
Rogaška Slatina.
Zdravniška penzija, oddihaliSče, sanatorlj, Za notranje bolezni, za oslabele, za katarje pljučnih vršičkov. Obilna izvrstni hrana. Krasna južna lega. — Prospekti!
ti. ti.
TEHN. PISARNA - ZASTOP. TVORNIC LJUBLJANA, SLOMŠKOVA ULICA 7
Projektu j«, dobavi, ocenjuje in preizkuša

za banko, agenturo, trgovino, 5 svetlih prostorov, 85 nr, na prometnem trgu Ljubljane, v neposredni bližini bodoče borze, ODDAM s 1. novembrom aH takoj. — Naslov v upravi lista pod štev. 6091.
premog iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks vsake
vrste in vsakega izvora terp0pXo0ča Ia čehosiovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brokete.
Naslov:
Prometni zavod za premog, i i centrala v Linhljanl, Miklošičeva g. 15/11.
Strojne naprave, orodje, že!, konstrukcije, transportne in industrijske naprave.
Nudi tudi agodno PRODAJO ili NAKUP
ter sprejemi« prijave Iz tn- Ii Inozemstva za vsake vrste nm prodal stojeolh, dobro ohranjenih
raMicsiifi sir©|cv.

Velika ioMva najnovejših modelov tn filc Močukov. %alni klobuki vedno v frtiogi
V
L. Makuš
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo zalogo
dežnikov in solnčniko« In sprehajalnih palic.
Pojavila točno In solidno!
Š
Pod trančo štev. 2
CENO NAPRODAJ
PMPIETNA OPRAVA
7 špecerijsko trgovino, skupno ali pc ^Vamcmo. Naslov pri upravi pod 8t.
po-5772.
Predelovanje in preoblikovanje ftočna postrežba! o$ Of
damskth in moških klobukov.
Prignano solidne cene!
Stanovanje Hktii KS8&
v novi aH stari hiši. Plačam do 3000 K mesečno. - Ponudbe na Aloma Compa-ny, Ljubljaia, pod: G. J. Takoj. 5893
IliaifliHI
Trgovina 'Mars di. d.
poslovodja
Igynjat Neusser
| Crolse

iSPj
									SiaB	
'cdaja konzorcij »Slovenca«*
Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Liubliani
Tu£!oslovanska tiskarna v. Liubliani