Prijetna družinska soba. Ni dovolj, da je izba primerno opremljcna, biti mora pred vsem v redu pospravljena in snažna. Ker se izba od vseli drugih stanovanjskih prostorov največ rabi, ji je treba tudi posvečati največ nege. Po vsaki jedi omijemo ali vsaj obrišemo mizo z mokro krpo, po potrebi jo zdrgnemo z lugom in krtačo. Re<lno vsaki teden poribamo mizo in vse nebarvane klopi, stole in police z bukovim lugom in krtačo, barvno opremo pa očistimo z mlačno vodo in milom. Z mokro krpo obrišemo prah speči, a lončene kahlc pa umijemo s soda-vodo ali še bolje z lugom, ki odstrani vso nesnago, osobito ogabne mušnike. Tla pomctamo redno vsaki dan zjutraj in med dncvom po koneancm delu in jedi. V zelo slabo luč pridc gospodinja, ki prepusti delno pospravljanje po obedu štiiMnožnemu hišnomu čuvaju in renati dckli mucL Družinska soba. V vsakem kmetskcm domu najdemo takozvano družinsko sobo, izbo ali tudi bišo imenovano. V njej se zbirajo vsi domači k jedi in skupni molitvi. Tu se opravi ob zirnskih večerih in ob slabem vremenu marsikatero delo. Tu se zadržujejo otroci in jim pripoveduje babica pravljice o zakleti kraljičini in grbavem škratu. V izbi so se zbirali po dolgih zimskili večevih na prejo iff moški so obdelovali les, fantje dclali trske, svetili z njimi pridnim predicam in še malo ponagajali, marsikatera na rodna pravljica in pesem ^e nam je ohranila zgolj po t;h lepih večerib. — Vsak domači praznik, naj si bo krst, svatovščina ali drusro, združi domače, sorodnike in prij-telie pri. pogrnjtni mizi izbe. Kje si oJpočijeio domači in pregrejcjo iremrlt ude kam naj pov-.bi gospoda: cos-eda na nomenek, če nc v izbo za go. 3 ne*. Izba je toiij neko srcdišcr rakel bi svetl.:!- vsakega kmetskc.Ti d-oma. Za to p-. nai bo tudi skrb gosp -dinie in gospodarja, da ta prostoi* res odgovarja tem mnogostranskim zahtevam. Gospodarjeva dolžnost je, skrbeti za zadostno opremo, skrb gospodinje pa, da drži izbo v redu in snagi, tako da je res vabljiva, polna domačnosti, prikupljive slovenske prijazno.sti in gosto ljubnosti. Vsak še tako skromen domok nam je lahko drag, če je snažen in njega prebi.alci dobri i . prijazni. Snaga in prijazna lepa 1 eseda odtehtata vsako bogalj in bahavo nadutost š- tako obilno založene mize. Božji kotiček. Vse slovenske kmetske izbe si sldčijo in naj si bodo na tem ali onem koncu naše ožje domovine. V kotu pri vratih stoji srednjevisoka lončena peč. Lesena klop okrog nje vabi na odpočitek. Prostor med okni pa zavzema velika, štirioglata miza, krog nje klopi ali deloma stoli, nad mizo pla-va »Duh«. Kot nad mizo pa je izrazito slovenski:^ S kito cvetja okinčan Bogec, pod križom gori večna luč na polici, ki je pogrnjena s pestro poslikanim papirnatim ali platnenivn vezanim prtičem. Xa tej polici kraljujejo za Božič na mahovcm gričku, ki mrgoli ovčk in pastircev, betlehemski hlevček — našc jaslice. Na stenab krog križa se vrstijo nabožne slike, spomini na božja pota, na prva sv. obhajiila, birmo in sprejem v cerkvene bratovščine. Ta »božji koticek« nad družinsko mizo je zrcalo duhovnega življenja rodbine. Pa naj kritizirajo .moderni ljudje v svoji puhli domišljavosti nad neokusnostj-o tega domačcga oltarčka, saj oni, ki poznajo dušo našega kmctskega ljudstva,_ tudi spoštujejo njih stare narodne običajo, ki so tako prijetno domači in pristno slovenski. Skrb vsake gospodinje in doraslih deklet pa bodi, da je ta božji kotiček vedno okinčan s cvetjem in tako priča krščanske zavesti in življenja dvužine. Sebna okna. Iz oken izbe nas pozdravljajo cvetlični lončki. Naj ne manjkajo prav nikjer lepe pelavgonije, ponosne fuksije in riageljni, dišeči rožmarin in otožni roženkravt. Saj so ravno cvetlice na oknih najlepši okras hiše, ki upliva tako blagodejno na naše oko in srce. Pozabiti ne smemo na okenske zavese. Ne mislim onih vel.kih zaves, kakor se jih ima v mestnih hišah. Take velike, vse zakrivajoče zavese ne sodijo v največ slučajih na mala okna kmetske hiše. Ovirale bi dostop zraku in svetlobi. Na mestu so le zavese, ki se rabijo samo zvečer, da zabranijo ne poklicanim osebam, ki oprezujojo naokrog, opazovanje v hišo. Marsikdo poreče: Pri nas se ne godi nicesar, kar bi morali skrivati in torej zaves ne rabimo. Res je to. Poštenim ljudem je poglcd prost, ali za potepuhe in malopridneže, ki se žalibog najdejo povsod, s-o pa zavese res potrebne. Že marsikateri hudobnež je le preveč dobro nameril svoje smrtnonosno orožje iz temne noči skozi nezastrto okno in pogodil v maščevanju ali zlobi — svojo žrtev. Hetla! Ali tudi pometati se je treba naučiti pravilno, našemu zdravju in hišni opremi v korist in ne v škodo. Pri pometanju se nikakor ne smejo namazati vse noge stolov, miz in druga oprema z metlo. Zato premestimo pred pometanjem stole in klopi na varno. Nikdar se ne sme dvigati prah, ki se vleže na pohištvo in imamo z -odstranjevanjem prahu delo le še pomnoženo Najhujše je pa to, da mi vdihavamo s tem prahom vso nesnago, kužne bolezenske kali in se tako izpostavljamo nevarnosti obolenja. Le pomislite, kaj vse nesnage prinesejo ljudje, mačke in psi na svojhi podplatih iz ceste. P.sušeni pljunki z nebroj bacili so v tem prahu, ki se dviga pri napačnem pometanju ter sili v usta in nos. Suho pometanje je v vsakem oziru neumestno in skraj-no škodljivo. Za tla, ki niso preveč smetna in prašna, zadostuje, da omočimo metlo v čisti vodi ped visoko, jo dobro otresemo te-r pometamo previdno, začenši v najoddaljencjšem ko- tu proti sredini sobe in nato proti vratom, kjer naložimo kupček smeti na smetišnico. Smeti zbrcati picgo praga iz »obe v sobo, v vežo in potem na dvorišče, je neumestno in ne priča o delavnosti in redoljubnosti gospodinje. Za umazana in prašna tla je pa najbolj priporočljivo pometanje z mokro žagovino. Le-to se o priliki zbere in jo hrani na suhem, pred mačkami varnem prostoru. Sproti obrosimo par pesti žagovine z vodo v toliko, da ne kaplja od nje, jo raztrosimo po sobi in nato pometamo z mokro metlo. Mokra žagovina pobere in veže nase ves prah, rci se tako ne rnore dvigati in zaprašiti opre-me. Tako pometanje je boljc, kakor ono, ko poškropimo tla z vodo in nato pometamo s suho metlo. Voda, ki pade na tla, se pomeša s prahom v blato, katerega ne moremo docela odstraniti z metlo. Voda se posuši, prah pa ostane na tleh v obliki grdih madežev, ki pri pometanju z mokro žagovino izostanejo, seveda že žagovina ni preveč mokra. Med pometanjem pustimo okna ter vrata sobe zaprte, da ne na.tane prepih, ki dviguje prah, in tudi zdravju prepih ni nikdar koristen. Prezračimo pa s-obo pred in po pom.tanju, in to prav temeljito. Čim več ljudi se zbira v sobi, tem bolj je potrebna zračenja. Ne bojte se svežega, če tudi hladnega zraka, češ, sedaj bo pa treba več kuriva. Slab in porabljen zrak sc namreč ne ogreje tako hitro kakor svež, torej imamo pri dobrem zracenju dvojno korist: sveži in zdravju koristni zrak in liitrejše ogrcvanje prostora. Po končanem pometanju in zračenju še pobrišimo prah, ki se kolikor toliko nabere na opravi. To delo opravimo z mehko krpo, katcro otresemo večkrat zunaj na prostem. Prah brišemo vedno od vrha navzdol. Pozabiti ne smemo na noben predmet: slike, okenske police, stenske police, vrata in vso drugo opremo. Od časa do časa, vsaj pa vsak mesec enkrat, očistimo šipe na oknib. Vsa ta dela, posebno pa temeljito tei densko čiščenje, opravimo takrat, kq je gospodar in družina zaposlena zu^ naj na delu. Ničesar ne požcne mošk«' tako laliko iz hiše, kakor občutek, da so na potu in večno zadiranje gospo^ dinje: ne hodi mi po zribanih tleh, ker jih zamažeš, ni vabljiv za ostanek do-l ma. Kolikokrat povzroči tako delo ob' nepravem času po cni pikri besedi —i kreg in beg moških iz hiše v gostilno ali slabo družbo in saj same veste, kako je z medvedom, ko je okusil enkrat med. Prava gospodinja bo z vsemi sredstvi in svojimi lepimi čednostmi, pred< vsem s snažnostjo, redoljubnostjo tet ljubeznivostjo skrbela za to, da boda dom res pravi dom vsej družini in izba prostor, kjer najde vsak- svoj koticek za delo, jelo, razvedrilo in zabavo, za odpočitek po delu, kjer se čuti vsak zadovoljen in srečen ter je deležen bla goslova lepega družinskcga življenja, Štirimesečni tečaj na Mladiki-Ptuj, S 1. marcem t. 1. se prične na imenovani gospodinjski šoli »Mladika« šolskili sester štirimescčni tečaj. Udeležen kam se bo nudila izobrazba v gospodinjstvu, zlasti v kuhanju in šivanju. Prijave sprejema in druge podatke nu di zavod šolskih sester v Ptuju »Mladika«.