Poštnina plačana v gotovini Leto VIII, St. 88 Ljubljana, sreda 13. aprila 1927 Cera 2 Otn <«haja ob 4. aejutraj. = stane mesečno Din 25-—; za ino-tenistvo Dir> 40'— neobvezno. Oglasi po tanfu. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica štev. s/l Telefon št. 2072 in 2804, ponoči tudi št. 2034- Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica št. 54.. — Telefon št. 2036. inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. «492 Podružnici: Mariboi, Barvarska ulic. %t. t. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu : Ljub-iana št. 11.842 - Praha čislo 78.180 Wien,Nr 105.241 Ljubljana, 12. aprila. V povojni dobi se malo udejstvuje panslavizem ali vseslovanska solidarnost, ali kakor naj že nazivamo stremljenje po zbližanju in sodelovanju slovanskih narodov. To je morda na prvi pogled presenetljivo, zakaj pričakovati l>i se moralo, da bo panslavistična ideja, ki je bila v dobi nesvobode tako močna, postala tem močnejša zdaj, ko so slovanski narodi prosti. Zdi se pa. kakor da je obratno. Pokazalo sc jc predvsem, da nam je dobro ločiti kulturno vscslovansko stremljenje od političnega. V kulturnem območju je sodelovanje izdatno lažje, zakaj tu gre v prvi vrsti za skupno delo v zadevah, kjer praktične razlike ne morejo biti posebno velike in če so, se dado obiti. Posli so več ali manj, lahko bi se reklo, abstraktnega značaja, gotovo pa akademskega in s spornim netivom je mogoče ravnati nekako oprezno. da se je moči izogniti tesnicam. Politika je neposredna, je konkretna stvar, kjer gre za to, doseči zase čim več ugodnosti. Politika je realna stvar. Ne da se zanikati, da je v politiki vseslovanska ideja mnogo slabša. Kjer pomaga panslavizem v obliki prijateljstva med posameznimi slovanskimi državami ali narodi — oboje nam je spričo slovanskih narodnih manjšin še vedno potrebno razlikovati — izboljševati njega politični položaj, napram vseslo-vanskim sosedom, tamkaj je živa sila, faktor, s katerim sc računa z uspehom. Kjer pa panslavizem v navedeni obliki slovanski državi ,ne more nuditi zaščite, osobito če je ta v sporu s slovanskim sosedom, tamkaj je za politiko mrtev, ne more predstavljati realne vrednote. Izkušnja kaže, da panslavizem preko te vrste sporov ni mogel pomagati. Zavest slovanske skupnosti in solidarnosti se doslej še ni pokazala tako močno, da bi biia rešila politične probleme, radi katerih so se sprli slovanski narodi. Spor med Čelicslovaki in Poljaki je rešila veleposlaniška konferenca, spor med Rusi in Poljaki je rešilo orožje, — provizorno seveda, spor med Ukrajinci ter Beloresi in Poljaki obstoja še dalje in prav tako spor med Bolgari in nami. Morda bomo na Balkanu prvi. kjer bomo pokazali, da je slovanska ideja sila. ki pomaga odstraniti nezaupnost in zgradi nove, boljše odnošaje, sporazum in prijateljstvo. Morda; zdi se. da smemo biti toliko optimisti, da smo vsaj upravičeni upati to. Zakaj zadnji čas se množijo znaki, ki pričajo, da seodno-šaji med nami in Bolgari izboljšujejo. Ti boljši znaki se uveljavljajo sicer še vedno v — kulturnem področju, v politiki samo v besedah in še to doslej Ie sporadično — ali podcenjevati se ne smejo. Seveda bi grešil tudi oni, ki bi jih precenjeval, zakaj ako pride v bližnji bodočnosti, preden je pomirjevalna propaganda,na obeli straneh dovolj napredovala, "do konkretnih razgovorov med obema državama, bodo v ospredju takoj politični argumenti, oni, ki so v neposredni zvezi z jedrom spora. In tamkaj postane stvar takoj komplicirana. Poljska je sicer sedaj v zelo dobrih odnošajih s Češkoslovaško ter Malo antanto, kar je deloma posledica prijateljske zveze s Francijo, ali poglavitno njeno zavezništvo velja Rumuniji, s katero jo veže skupna zaščita napram Rusiji. V kulturnem pogledu se sicer tudi na Poljskem uveljavljajo vseslovanski v idiki, toda politika Poljake o pansiavi-stičnih stremljenjih nc kaže ničesar; bodisi proti slovanskemu, vseslovanske-mu sosedu — nasprotniku se skuša za-sigurati enako, brez razlikovanja rase. Položaj ukrajinske in beloruske manjšine na Poljskem v bistvu ni prav nič drugačen kot položaj nemške ali litav-ske manjšine, in gotovo je značilno, da za bodoče volitve slovanska in nemška manjšina pripravljata kooperacijo. Prav tako je karakteristično, da se pojavljajo vesti o stremljenju doseči tesnejše polj-sko-rumunsko-madžarsko sodelovanje v evropski politiki, kar more biti naperjeno pač predvsem proti sovjetski Rusiji in kar izdaja italijansko-angleško inicijativo. In kar je še posebno fatalno: poljska politika se v bodoče ne more razvijati drugače nego po dosedanjem tiru. zakaj dokler ie tako močna ruska manjšina v Poljski, med najmočnejšima dvema slovanskima državama ne more biti iskrenega sporazuma ter dobrega sosedstva. Poljska ostane potemtakem za severno slovanstvo to, kar je.Bolgarska za južno, morda še usodnejša uganka; ko bo bržkone na jugu že prišlo do sporazuma, ostanejo poljsko-ruski odnošaji največji problem slovanske politike, pri katerem bo šlo le za to. ali se reši v smislu, ugodnem za slovanstvo. ali obratno in hkrati neugodno tudi za poljski narod sam. Vsi ti problemi so na jugu aktualni že danes, na severu še ne. Toda kolikor bolj se politični razvoj na severu in vzhodu vrača v normalni tir, toliko bliže prihaja čas za odločitev in za definitivno smer varšavske politike. Kombinacije z Bethlenovim posetom v Poljski, ako se je zares dogovoril v Rimu, zbliževanje med Parizom, Berli- Maksimovič naj se žrtvuje Situacija v radikalnem klubu dozorela za odločitev. — Prihod Ace Stanojeviča. — Posredovalni predlog dr. Srskiča. — Uzunovič že pristal na odstop Bože Maksimoviča. Beograd, 12. marca p. Situacija je še vedno zapletena in docela nejasna. Osredotočena je docela na razmere in dogodke v radikalnem klubu, ki so dozoreli za razčiščenje tako, da je nadaljevanje sedanjega stanja nemogoče. Tega se zavedata tudi obe skupini, ki zbirata vse svoje rezerve in se mrzlično pripravljata za odločilno borbo. Zato so včeraj in danes tudi ponehali javni spopadi med obema skupinama in pašičevci so celo demantirali vesti, da hočejo z demisijo svojih ministrov prisiliti k odstopu Uzunoviča in celo vlado. Na bližajočo se odločitev kaže tudi prihod znanega avtoritativnega senior-ja radikalne stranke Ace Stanojeviča, ki je danes zjutraj prispel v Beograd. Nasproti sta se mu peljala pašičevca Krsta Miletič in Milutin Dragovič, ki sta sivolasega politika že spotoma informirala o situaciji. V Beogradu je imel Aca Stanojevič ves dan posvetovanja z vodilnimi politiki pašičevske skupine, popoldne pa se je v hotelu Parizu vršila večja konferenca pašičevcev, katerim je Stanojevič razložil svoje pa-ziranje o politični situaciji. Vsi znaki kažejo na to, da se razvoj dogodkov obrača pašičevcem v prid. Kakor svoj čas Pašič sam, računajo tudi njegovi nasledniki na to, da imajo premoč v stranki tako med masami, kakor tudi v glavnem odboru. Zato se iz njihovih vrst vedno znova pojavlja predlog o sklicanju glavnega odbora NRS, čemer pa se uzunovičevci odločno protivijo. Aca Stanojevič sam ne daje v javnosti nikakih izjav, a že iz dejstva samega, da danes ves dan ni iskal stikov z uzunovičevci, in iz vsega njegovega nastopanja v zadnjem času izhaja dovolj jasno, da stoji odločno v pašičevskem taboru. Očividno so tudi uzunovičevci uvi- deli, da se je položaj za nje poslabšal. Še do včeraj niso hoteli niti slišati o žrtvovanju B6že Maksimoviča, katerega štejejo med svoje glavne voditelje, danes pa je nastopil v tem oziru popoln preokret. Iz njihovih vrst samih je izšel kompromisni predlog, da se konflikt v radikalnem klubu likvidira na ta način, da*ostane Uzunovič ministrski predsednik, Maksimovič pa odstopi. Značilno je, da se za ta predlog odločno zavzema minister dr. Srškič, ki velja kot intimen Uzunovičev zaupnik in je bil doslej vedno na Maksi-movičevi strani. Dočim vpliva Srškič v smislu tega kompromisnega predloga na Uzunoviča in njegovo skupino, se pri pašičevcih zavzema za to rešitev poslevodeči podpredsednik radikalnega kluba Ilija Mi-hajlovič, ki se drži v klubu sicer precej nevtralno, a ga vendar prištevajo k pašičevcem. Oba politika sta imela danes številne sestanke s pristaši svojih skupin, katerim sta dokazovala, da je to edini način ohraniti edlnstvo radikalnega kluba in stranke. Kako stališče zavzemajo pašičevci, ni znano, pač pa se zatrjuje, da je Uzunovič v načelu na predlog že pristal. Nadeja se, da bo za to ceno mogoče ne Ie preprečiti definitivni razcep kluba in stranke, ampak tudi pridobiti davidovičevce za vstop v vlado. V zvezi z vestmi o Srškičevem kompromisnem predlogu je vzbudila danes veliko in napeto pozornost avdijenca notranjega ministra Maksimoviča, ki je bil dopoldne celi dve uri pri kralju, nato pa imel še približno enako dolg raz-govpr z ministrskim predsednikom. Kaj se je godilo na dvoru in o čem sta razpravljala nato oba ministra, seveda ni znano; splošno mnenje pa je, da je Maksimovičeva pozicija znatno omajana in njegova usoda že zapečatena. Dan avdiieno in konferenc Posvetovanja Ace Stanojeviča. — Seja pašičevskih voditeljev. Agitacija Ilije Mihajloviča in dr. Srskiča. — Notranji minister pri kralju in ministrskem predsedniku. Beograd, 12. aprila, p. V ospredju političnega zanimanja stojita danes dva važna dogodka, prihod Ace Stanojeviča v Beograd in dolgotrajna avdijenca Bože Maksimoviča pri kralju. Uglednega svojega prvaka Stanojeviča so pašičevci včeraj naprosili, naj pride radi izredno kritične situacije v Beograd, da se ž njim posvetujejo o odločilnih korakih. Stanojevič se je vabilu takoj odzval in prispel v prestolico danes zjutraj v spremstvu ministra Krste Mile-tiča in poslanca Milutina Dragoviča. ki sta se mu peljala nasproti. Nastanil se je v znanem radikalskem hotelu Pariz, kjer je takoj pričel posvetovanja z voditelji pašičevcev. ki so se nadaljevala tudi popoldne. Vršila se je tudi širša konferenca, katere so se udeležili vsi v Beogradu navzoči pašičevski poslanci in nekateri drugi politiki, ki pripadajo njihovi skupini. Ponovne razgovore je imel Stanojevič tudi s poslevodečim podpredsednikom radikalnega poslanskega kluba Ilijo Mihajlovičem, ki se skupno z dr. Srškičem zavzema za kompromisni predlog1, po katerem naj bi se notranji minister Maksimovič' umaknil, ministrski predsednik Uzunovič pa ostal na svojem mestu. Umevno je, da je radi tega vzbudila pozornost tudi dolga konferenca, ki sta jo imela v ministrskem predsedništvu gg. Mihajlovič in Uzunovič, dočim je na drugi strani dr. Srškič neprestano kon-feriral z raznimi uglednejšimi člani uzu-novičeve skupine. Politična senzacija današnjega dne Pa je bila dolga avdijenca notranjega ministra. Boža Maksimovič p odšel na dvor ob pol 11., vrnil pa se je šele ob pol 13. Ko so ga kakor po navadi ob-suli novinarji z vprašanji, kaj je novega in kaj je bilo na dvoru, jim je vidno slabe volje samo kratko odgovarjal: «Ništa! Nema ništa.» Drugega ni bilo mogoče spraviti iz njega. Z dvora je odšel g. Maksimovič naravnost v ministrsko predsedstvo, kjer ga je že čakal g. Uzunovič. Ostala sta sama v daljšem razgovoru. Ko sta odhajala k obedu, sta oba zopet odklonila novinarjem vsako izjavo. Vladno sabotiranje zakonodajnega odbora se nadaljuje Beograd, 12. aprila, p. Za danes je bila sklicana seja zakonodajnega odbora, ki se pa ni mogla vršiti, ker je bila prisotna le četvorica poslancev, namreč predsednik Živkovič. en radikal in samostojna demokrata dr. Budisavljevič in Demetrovič. Na seji ni bilo ministra in tudi ne nobenega klerikalca. Iz tega se vidi, da vlada in njena večina sabotirata delo zakonodajnega odbora in zlasti donošenje zakona o centralni upravi. Predsednik Živkovič je prosil novinarje, naj ugotove v svojih poročilih, da se bo seja zakonodajnega odbora vršila dne 10. t. m. ob 3. popoldne. Evropski znanstveniki na dvoru Beograd, 12. aprila, p. Ob 5. popoldne je bila na starem dvoru čajanka, ki jo je priredil kralj Aleksander na čast udeležencev bizautološkesa kongresa. Povabljenih je bilo okrog 300 oseb. Med drugimi so prišli ministrski predsednik Uzunovič z več ministri, predsednik Narodne skupščine Trifkovič, diplomatski zbor. številni poslanci in drugi. Po izvrstno uspelem koncertnem delu prireditve si je dal kralj predstaviti inozemske delegate, s katerimi se je dolgo razgovarjal. Pri tem se je živahno zanimal za njihovo delo in kazal zanj veliko strokovno razumevanje. Zvečer je bila v gledališču slavnostna predstava nom in — Moskvo, so že znamenja te usodne bodočnosti, v kateri bo šlo za to, ali more slovanstvo nastopiti tudi kot politična enota ali ne- Sodelovanje manjših hrvatskih strank Zagreb, 12. aprila, n. Politični dogodki zadnjih dni silijo nekatere manjše hrvatske stranke, da stopijo medseboj v zvezo glede skupnega nastopanja. Uvedla so se že pogajanja v to svrho med hrvatsko federalistično stranko in hrvatskim blokom (frankovci). Gre za dosego popolnega sporazuma glede skupnega delovanja teh strank. Pogajanja bodo, kakor se računa, v najkrajšem času končana s popolnim uspehom. Baje bosta obe skupini že za praznike stopili pred javnost s posebnim proglasom. Govori se, da pristopijo k tema dvema skupinama tudi radičevski disi-denti v Dalmaciji. Federalisti naglašajo, da bo pri prihodnjih občinskih volitvah v Zagrebu sedanji župan Heinzel nosilec liste vseh manjših hrvatskih strank, t. j. federalistov, hrvatskega bloka, da-vidovičevcev in ljudske stranke. Spopad v Zvorniku Sarajevo, 12. aprila, n. Kakor se je že poročalo, so se v okraju Zvorniku v nedeljo spopadli kmetje iz šestih vasi. Domači kmetje so zažgali provizorične hiše naseljencev, večinoma koloniziranih dobrovolj-cev. Deset orožniških oddelkov je v nedeljo in včeraj prijelo celo vreto kmetov. Danes je prišlo okrog 500 kmetov zopet v Zvornik, da intervenirajo zaradi izpustitve aretiranih seljakov. V Zvornik se je pripeljal danes veliki župan is Tuzle. Popoldne so bili prijeti kmetje zopet izpuščeni na svobodo. Preiskava se nadaljuje. Samostojni demokrati in vladna kriza Zanimive Pribičevičeve izjave novinarjem. — Ni upanja na trajno rešitev krize. — Zakaj je sodelovanje z radikali nemogoče. — Svoboden kulturni razvoj narodnih manjšin. — SDS in davidovičevci. Beograd, 12. aprila, p. »Politika* objavlja nastopni intervju, ki ga jc podal Svetozar Pribičevič novinarjem po skupščini v Osijeku: Na vprašanje, kako bo končalo glasovanje o obtožbi proti ministru Maksimoviču in kakšno stališče bodo zavzeli radičevci, je odvrnil Pribičevič: — Ako radičevci 19. aprila ne bodo v vladi, bodo gotovo glasovali proti Maksimoviču. Ne verujem, da bi radičevci do tega dne že bili v vladi. «G. minister, katera kombinacija ima po vašem mnenju največ izgledov, da bo prinesla rešitev krize ?» — Jaz sploh ne verujem, da obstoja posebna kombinacija, ki bi bila sposobna prinesti pravilno rešitev krize. Kombinacija z Radičem je popolnoma nemogoča. Ako bi radikali stopili ž njim zopet v kako zvezo, bi njihovi pristaši v mnogih krajih izstopili iz stranke. Tudi v kombinacijo z Demokratsko zajedni-co ne verujem. Davidovič sam je proti tej kombinaciji, dasi bi prijala nekaterim članom njegove stranke. Ali se sedanja vlada pojača s kako brezpomembno strančico ali pa se bodo morale razpisati nove volitve. «AH res ni možnosti, da pride do kombinacije med vašo stranko in radikali?« — Naš cilj ni biti brezpogojno v vladi. Kadar smo v vladi, hočemo izvajati svoje ideje in svojo politiko. Mi pojde-mo samo v tako vlado, ki nam bo omogočila, da izvajamo svojo politiko. Ker je radikalna stranka v sedanji skupščini najjačja stranka, je danes težko delati kombinacije brez nje. Radikalna stranka sin: pa je v svoji današnji sestavi nesposobna za državno upravo in zato odklanjamo kombinacijo ž njo. «Ako bi navzlic temu stopili v vlado, na kakšne resorte bi reflektirali?» Pribičevič ie po kratkem premisleku odvrnil: — Brezpogojno na enega najvažnejših gospodarskih resortov. ker se naša politika nanaša predvsem na gospodarska vprašanja. Samo po sebi se razume, da bi reflektirali tudi na kak političen resort. na ministrstvo notranjih poslov ali na zunanjo politiko. »Kakšno stališče zavzemate, g. minister. napram vprašanju narodnih manj- Prepričan sem, da gre našim manjšinam mnogo boljše kakor manjšinam v drugih državah. Sicer pa sem pripravljen dati manjšinam vse. kar potrebujejo za kulturni razvoj. Nedavno me je vprašal nemški poslanec, zakaj se pro-tivim nemškim gledališčem. Odvrnil sem mu, da ne nasprotujem nemškim gledališčem, ker sem za to, da se naj manjšine brez zaprek kulturno razvijajo. «Ali obstoja možnost skorajšnjega zbližanja med vašo stranko in Davido-vičevo stranko?» — Že sedaj obstoja neki kontakt, ki se bo po mojem mnenju razvil v še tesnejše zbližanje. Pogoj je samo ta, da se brez našega znanja ne delajo koraki z izvestnimi skupinami, s katerimi ne moremo sodelovati. Sicer pa gre samo za zbližanje. ne pa za fuzijo naših strank. Poraz Kantoncev ob Jangtsekiangu Poraz Kantoncev ob Jangtsekiangu. — Šanghaj ogrožen. — Cel polk Kantoncev obglavljen. — Vupejfu redivivus. — Japonska mobilizira? — Zbiranje ruskih in kitajskih čet ob sibirski meji. Nota petorice velesil Kitajski. Pariz, 12. aprila g. Po vesteh iz Sangliaja se potrjuje, da so Kantonci doživeli občuten poraz severno Nankioga na leve.n bregu Jangtsekianga in da so se morali umakniti iz Cinkianga. Na ozemlju severnih čet je vse pripravljeno, da se v kali uduši morebitni komunistični nemiri in sabotaže. Doslej je bilo že precej nacijcmalistov prijetih in justificiranih. Vesti iz angleških virov o neuspehu Kantoncev so pretirane. Angleži govore o naravnost katastrofalnem porazu južne armade. Po ameriških vesteh je veliko vznemirjenje v Hankovu, ker se širijo govorice, da namerava petorica velesil obstreljevati mesto, ako južna vlada ne bi ustregla njenim zahtevam, ki jih stavlja v svoji skupili noti glede odškodnine za dogodke v Nankingu. Vsekakor je računati s tem, da bo imela ta nota za posledico precejšnje spre/nembe pri južni vladi, v prvi vrsti političnih in vojaških krogih. Dejstvo je, da je napetost med skrajnimi elementi v Hankovu in zmernimi zelo narastla, kaže pa, da so ekstremisti že v manjšini. Vojska se je večinoma postavila na stran svojega vrhovnega poveljnika Cangkajška. Sovjetski svetovalec Borodin je moral s svojimi sotrudniki zapustiti angleško koncesijo v Hankovu, kjer se je bil nastanil. Šanghaj, 12. aprila (pa.) Radi zmag sever nih čet so pričele v mestu izginjati zastave Kuomintanga. Kantonska brigada, ki je hotela ustaviti prodiranje Sunčuanfanga pri Hančovu, je bila obkoljena. Severne čete so prekoračile reko Jangtse pri Tungčavu in so zasedle Kiangjin, 70 milj od Šanghaja. Kantonci so se skušali pri Jangčuju zaman upreti napredujočim severnim četam. Kantonci so izgubili 4000 mrtvih in ranjenih in 2COO ujetnikov'. Severne čete so zasedle nekaj krajev v bližini Cinkianga, odkoder obvladujejo železnico Nanking-Šanghaj. General Cančungčang nadalje prodira proti Pu-kovu. Po poslednjih vesteh so imele severne čete na treh frontah uspehe. Pri Cang-čaju je bil ujet kantonski polk. Vsi vojaki tega polka so bili obglavljeni. Peking, 12. aprila s. Zadnje dni se je pojavil na političnem obzorju general Vupejfu ter prevzel vodstvo Fengkiangovih čet. London, 12. aprila (be) »Daily Telegraph« poroča iz Tokia, da je računati s splošno mobilizacijo japonske vojske. Iz Honkova poročajo, da je japonski konzul poslal Cenu brzojavko v kateri izjavlja, da so trije japonski rušilci odpluli proti Han kovu. Na krovu imajo toliko ojačenj, da bi mogli popolnoma uničiti kitajski del mesta. To se bo tudi brez obotavljanja zgodilo, ako bi Kitajci poskušali vdreti v japonsko koncesijo. Iz Harbina javljajo o veliki koncentraciji ruskih in kitajskih čet ob sibirski meji. Francija je začela o.iačati svoje posadke v Indokini. Moskva. 12. aprila, s. Pred Velikim gledališčem. kjer zaseda vseruski sovjetski kon-trres, je množica protestirala proti napadu ua sovjetsko poslaništvo v Pekingu. Kantonski zunanji minister izraža naj-globokejše obžalovanje nacionalistične vla- de radi napada ua sovjetsko poslaništvo v Pekingu. Nacionalistična vlada bo strogo nastopila proti generalu Cangtsolinu. ki je žalil suverenost in dostojanstvo Rusije. Či-čerinov zastopnik Karahan je odgovoril, da sovjetska vlada ni dvomila o tem, da bo nasilstvo pekinške policije izzvalo ogorčenje nacionalistične vlade. Washmgton, 12. aprila, s. Vlada je poslala na Kitajsko letalsko matično ladjo z več letali. Razen tega je parnik o proglasitvi razsodbe, proti kateri ni ugo» vora. Zopet strah za Italijo Rim. 12. aprila, r. cGiornale d'Italin poroča, da je Jugoslavija v zadnjem času naročila 100.000 pušk pri fvornici orožja v Madridu. (Vest je očividno zopet nova ten-dencijoznn izmišljotina; kakor jih fašisti v zadnjem času vedno znova pošiljajo v sve«.) Nesreča Jugoslovenke v Bernu Beograd, 12. aprib. p. Po brzojavki iz Berna. je tamkaj povozil avtomobil gospo Vipaverjevo. soprogo beograjskega novinarja, urednika . Gospa je dobila hude rane na glavi. Ni upanja, da bi okrevala. Radičev križ nad Maksimovičem Nore izjave voditelja HSS o notranji in zunanji politiki — Ma-ksimovič je nemogoč, dasi osebno ni kriv. — Češkoslovaška In — Radie noče biti več minister. Split. Zagreb, 12. aprila n. Nocoj je sprejeJ StJ. Rsdič novtatrj« ia Jhn podal nekaj tov. Najpre: }e zavori o detovanta zagrebško oblastne skupttine, nato pa preže! na notranjo potttaro ia rekel, da slede položaja ni prejel iz Beograda novih sporočil, da pa je stvar očfvJdoo nekoliko zastala. »Ako ostane tako, kakor mislimo, da se bo stvar končala, poten: se more slede ministra Makstooviča kvečjemu pričakovati, da ne bomo gfasova* za obtožnico proti ujema, ako bo HSS v vladi V Interesu države ln Maksimoviča samega pa je, da se čimprej tanakne ta ne čaka, da ga parlament nažene. Pri tem moram vendar podčrtati, da Je sedanji notranji minister boljši, kakor se o nJem govori, ker ni lahko biti notranji mi-cJstei, zlasti ne v taki državi, kakršna je naša, ta so mu vrt teza roke vezane. Tam, kjer Je Mafcšmovičeva poilt&a najslabša, ne vodi osebne poSt&e, ampak politiko ra-cScalr.e stranke. Njega ne obtožujejo sedaj Hrvati, marveč Siti sami. Dobil sem pismo od -oglednega poiit&a iz Beograda, ki pa ni Mita Dimkrtjevii Ta poti nit ml piše, da se bo situacija sedaj reSfla drugače, kakor te govori ta piše.« Na vprašanje novinarjev, kako naj bt se sjruaaiia rešila, je odgovoril Radič da tega ie ne more reči, da pa s« bo v par dneb itak vedelo. Stjepan Radič je potem pte&el na zunanjo politiko. Glede spora z Italijo je rekel, da je stvar zelo resna. Z Italijo se ne moremo meriti, dokler ni urejena stišaška taka. »Država bi morala dati Sušaku primerno zem-UiSče za moderno pristanišče. Med tem to se italijanska ta madžarska komisija pogajata o Reki, bi maralo biti z naie strani že vse gotovo ia pripravljeno, da ponudimo lahko Madžarom vse ono, kar dobe na Reki ta še več. Dr. Beneš mi ie dejal v 2enevi ta tadJ dr. Ntačič je na to pristal: Ako se dovoli Češkoslovaški prosta Htka v Splitu, bo vložila Češkoslovaška prvo leto v to !u-ko pol mEijarde, dnrgo leto pa ceio dve mi-fijardi češkoskrvažkih kron. Za Češkoslovaško je Split najbližja laka. Namesto, da M vlada takoj sprejela ta predlog, Je Sa mirno preko njega« Radč se je povrnil ca notranjo pofrti&o in reke!, da ie Uzunovič postopal zelo korektno, ker je bi! resen sporaztnnaš, bfl pa je preveč neodločen, da bi Izvede! ono, o čemer je bil prfpričan, da je dobro. Glede Trifkoviea misli Radič, da je pokvaril svoje šanse radi izpadov proti Hrvatom, podobno Je tudi z Vukičevičem. Radič je dejal, da je sporočil v Beograd, da ne zahteva, da mora priti on sajn v vlado, ampak le njegova stranka. On niti ne refiektira na to, da bi postaj nacister. trgovino, obrt in industrijo, da b! se je na ta način polastili. A gospodarski krogi vedo, kaj pomeni zanie ia najvišja stanovska korporacija, in zato smo trdno prepričani, da bodo vse poizkuse klerikalnih krogov, razbiti njihovo enotnost v stanovskih organizacijah, tudi za caprei odločno odklonili. Preganjanje uradništva in klerikalci »Slovenec* spričo ugotovitev doktorja Žerjava v beograjski «Reči> taji da se v Sloveniji vrše persekucije državotvornih elementov in kljub vsakdanjim vpokojitvam, premeščeni em in redukcijam drž. uradnikov, o katerih tudi sam poroča skoro v vsaki številki, trdi, da razen »dveh velikih županov in še nekaterih vodilnih uradnikov nihče ni bil premeščen ali upokojen*. Naj navedemo. kaj pravi o tem eče ta na vislice. Da se miselnost teh klerikalnih demincijar.tov in blagoslovljenih avstrijskih rabljev ni prav nič izpremeniia, je dokazal zopet včerajšnji »Slovenec«, ki v svojem uvodniku ln pristnem klerikalnem pamfletu po metodah izza avstrijske dobe cenimcira SDS. da ie »v svoje nasilne namene ztvabliala vzvišeno ime našega vladarja. da so bili pod ero SOS oficijetai državni organi pnsS.-eoi. mdoo demontirati v ljudstvo zaupanje v red in zakonitost, spoštovanje v državo ta njeoo avtoriteto ter celo ljubezen do vladarja ln vladarskega doma«. Klerikalni dentmdjant, ki se čuti pod sedanjim kler&atao-radikalskim režimom v svoiem elementu kakor riba v vodi, Je sedaj zopet na dehi ta smatra potrebno »braniti« našo vladarsko rodbino proti tistim naprednim Slovencem, o katerih je nekdaj plsai, da se zavzemajo za »kralja po mi?osti morilcev«, ki je očital slovenskim napred-njakoji »neizrečeno predrznost«, keT so si upali biagopoktaega kralja Petra Osvoboditelja primerjati s »presvetlim« cesarjem Francem JožeJom! Koliko je vredna klerikalna »obramba« aaše vladarske rodbine, se vidi tudi iz tega. da povdarja klerikalni denuncijant, da so država in njeni na.MšS faktorji deležni Ljubezni slovenskega ljudstva šele seda;, ko so zastopniki klerikalne stranke v viadi. Prav ;e imel dr. 2erjav, ki je zapisal v »Reči«, da se pod sedanjim režimom ubijajo v Sloveniji najboljši elementi v korist pokvarjenih, pri čemer se spušča iz vida, da se s tem ubija oni v Sloveniji žal še redki kapital, ki ;e prava in končna zaskmiba ideje«. »Slovenčev« včerajšnji pa.nfiet je le potrdi! resničnost dr. 2eriavovega Sanka v »Reči«. Stanovske organizacije in klerikalci Ker so klerikalci pri zadnjih volitvah v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo proti kandidatom stanovskih organizacij gospodarskih krogcv propada, so s svojimi intrigami onemogočili redno poslovanje Zbornice ter jo postavit pod komisarijal A to jim ci dovolj lz strankarskih nagibov so sedaj spremenili zbornični volilni red. nakar naj bi se v jeseni vršile nove volitve, ki bodo veljale zbornico zepet ogromno vsoto denarja na račun žepov naših gospodarskih krogov, ki plačujejo zbornične dokiade. Seveda se klerikalci zavedajo, da Jim v njihovem boju proti interesom slovenskih gospodarskih krogov ne bo noben volilni red mogel prinesti absolutne moB v zbornici ta zato so usmerili svoje napade na njihove stanovske organizacije. Razbiti te organizacije in se polastiti preko njih gospodarstva v Zbornici je sedaj njihov glavni namen. Klerikalni listi so začeli s »Slovencem« tla čeiu sistematično ceftl razdor v teh stanovskih organizacijah. Prod poslovanju teh organizacij »Slovenec« ne more navesti ničesar pač pa jim očita, da stoje nekatere pod vodstvo« pristašev SDS. kakor da bi pristaši SDS ce smeli biti trgovci, obrtniki aH tadtistrijd. ter se ne smeli udejstvovati v svojih stanovskih organizacijah, katerih glavni namen je, gojiti čut stanovske skupnosti, pospeševali humanitarne in gospodarske koristi ter izobrazbo svojih članov. Res Je. da so mnog' voditelji teh organizacij pristaši SDS. Ti pridni delavci pa so postaii voditelji zato. ker že desetletja požrtvovalne delajo v prospeh teh organizacij in sploh našega trgovstva ta obrtništva. Ce nhna SLS aa vodilnih mestih v stanovskih organizacijam in da ne rovariio, bodKi rad: stašev. kolikor bi jih rada imela, temu so pač krivi sami pristaši SLS. k: niso kazali dovolj potrebnega zanimanja za skupna stanovska vprašanja, ampak so v vseli stvareh postavljali strankarske interese pred stanovske. Dejstvo, da so pristaši SDS voditelji stanovskih organizacij, k samo dokaz, da radi svojega dela v organizacijah uživajo zaupanje njihovih članov. Kadar bodo klerikalci žrtvovali toliko dela in truda za stanovske organizacija, kakor so ga sedanji voditelji, bodo brez dvoma tudi bolj upoštevani. Pni pogoj pa je seveda ta, da se ne bore prod lastnim organizacijam in da ne rovi rilo. bodisi radi osebne ambicije, bodisi rad: politično-srran-karskih nagibov proti njkr. To je naše načelno nzzlranje o stanovskih organizacijah. Ako zanaša kdo politiko vanje, jo zanaša SLS. k! hoče. da naj bi fn-di stanovske organizacije služile njen: politik5. kakor ji služijo n pr. cerkrerie organizacije Kk-rikalc! so sedaj proti volji stanovskih organizacij iz čisto strankarksih ozirov spremenili velita! red Zbornice za Obupni klici črnogorskega prebivalstva po vladni pomoči Spomenica zetske oblastne skupščine vladi — Narodu kamenje in davčne škorpijone, odstavljeni dinastiji pa 42 milijonov! PredsetJn&u vlade Nikoli Uzunoviču je te dni izročila deputacija zetske oblastne skupščine spomenico, ki opozarja vlado na uprav obupne razmere v Črni gori in jo roti, naj odstopi oblasti konfrsdrano premoženje bivše črnogorske dinastije. Kakor anaco. Je sedanja klero-radikataa vlada premoženje bivše črnogorske dinastije, ki ga je 1. 1918 velik narodna skupščina v Podgorici s soglasnim sklepom proglasila za državno last, z v tihotapljenim amandma-nom dne 31. marca vrnila članom bivše črnogorske dinastije, ki dobijo povrhu še 42 miSJottov dinarjev apanaže. Spomenica povdarja, da vlada v Cmi gori taka revščina, da država ni mogla pobrati ne davkov ne državnih doktad za dve leti eazaj, to je za L 1935 m 1926. Zato oovo Izvoljena oblastna skupščina tudi nI mogla m! sli ti na posebne oblastne davščine. Spomenica navaja poedtae zatrteve, Id iih stavila skupščina zetske oblasti sa vlado, da ji priskoči na pomoč: 1. Zetski oblast naj se odstopi lastnina bivše črnogorske (Bnastije Petrovič-Vje-toš Dvorci ca Cettajn, v Kruševco ta Nik-šiču pa naj še za naprej staž1 J o dosedanjim kulturno prosvetnim !n humanitarnim svr-bam 2. Oblastni skupščini naj vlada dovoS enkratno pomoč iz reparadjskega fonda v znesku 15 mltflooov zlatih mark. 1 Oblastni skupščini ca! se brez odlašanja dodelijo kredi«, k! so predviden! za pasivne kraje. 4 Tu-1 Ij« obnesla, nego trgovina z blagom. Mo- Vremenske katastrofe in nesreče Sneg in toča v Italiji. — Poplave v Ameriki — Železniški nesreči. — Nezgoda maršala Franchet d' Espereva. Trst, 12. aprila s. Iz raznih mest severne Italije prihajajo poročila o vremenskih katastrofah. Na južnem Tirolskem že več dol močno sneži ta pada toča ta reke naraščajo. V bližini Bergama je velik plaz zelo poškodoval neki kraj in tmičH ceste. V Torinu Je promet zelo otežkočen. V pristanišču v Livorcu je vihaT napravil na ladjah veliko škodo. V beneški ravnini Je toča močno poškodovala nasade. Kansas, 12. aprila (be.) Vsled močnega deževja je nastala veftka povoden j. Utonilo Je 2f) oseb. Bukarešta. 12. aprila s. V bližini Ograda na progi Pioesti Slobogia je skočil petro-lejski vlak s tira. En vagon je bil takoj v ognju, k! je hitro zajel lokomotivo ta 13 drugih vagonov, ž-est oseb je mrtvih, več pa le težko ranjenih. Praga, 12. aprila (ti.) Na progi Praga -Brno se ie ponesreči! osebni vlak. Pet oseb je mmib ta 120 ranjenih. Casabtaoca. 12 aprila (ri.) V bližini mesta se je z avtom pooesrečil maršal Franchet o?tiJtJ za beg. Je bil opremljen za 300 km vožnje. Priča bivši ravnatelj policije Crispo Moacada je izpovedal da Je bila orranfzadja »Domovina Ie svoboda« prorlmooarhlstična Znano rrra Je bilo, da so se 3 januarja 1925 Zaniboni, Ca-peiio ta drngi sestal! k posvetovanju, na katerem so pripravljal! zaroto. Da je bilo 5000 lir. ki so bile Izročene Docciju, frama-zonskeza izvora. Je izvedel ca podlag! zanesljivih informacij. Organizacija Je bila ka*neie razpaščena, vendar je skrivaj nadaljevala svoje delovanje. Vstaja bi morala izbruhniti pozimi 1925/36 ter se Je čakalo samo na ugoden trenotek Za financiranje Je skrbela frariazonska organizacija, ki Je najprej nakazala podporo 120.000. pozneje pa še 45.000 Hr. Najprej sta Zanibo-n' in Cape!'o pripravllala trpor v večjem obsegu ker pa je Zaniboni uvidel da se načrt ne da izvršb, se !e o živahno zanima za bivfi nem-2c kolonijski imperij in zahteva, da se Nemčiji vrnejo vse ali pa vsaj del njenih kolonij v tej ali om obiiki. eventualno kot mandat Društva narodov. Ta zahteva se je glasno ponovila na četrtem kongresu »Zveze prijateljev kolonij« v Hagnn na Vesnatekem. Ta liga šteje 300 tisoč plačujočih članov, kar dokazuje popularnost njenega programa in tudi razširjenost propagande za vrnitev nekdanjih kolonij. S še večjim povdarkom se je ta težnja manifestirala na »kokreijskem tednu« v Ham burgu, prirejenem po »Državni koloni i sk: delovni zvezi«, k! se trudi, da koordinira deiovanje vseh nemških društev za koio-cijsko ekspanzijo. »Delovna zveza« šteje 250 pod zvez s 30.000 člani pod predsedstvom dr. Seitza, bivšega guvernerja nemške zapadne Afrike. Dejstvo, da se v Witzenbausnu ob Wer-rl še danes vzdržuje koloni Jataa šola, ki šteje 130 učencev ta kjer se vsako leto izšola kakih 40 diplomiranih kolonijataib agronomov. dokazuje, da Nemčija ni obupala. da ce bi nekoč zopet postala kolonljska sita, kakršna Je bila pred vofno Nemški kolonijski Imperij je im«! povr-ttao približno 3 milijonov štirjaških kilometrov s kakimi 12 milijoni domačinov. Na temeOu mandatov sa se Togo in Kamena razdelila med Francijo ta Veliko Britanijo, Iztočna Afrika pa Južno-afriški Uniji, Ruenda ta Urtmdi (55.000 km'), ki je bila del te zadnje koioaije. pa se je priključila belgijskemu Kongu. Oceanske posesti so se razdelile med Nove Zelandijo, Av-»tralijo ta Japonska Japonska je podedovala tudi ceavSke pravice v kitajskem San-tangn ta Kiančau. ki ju Je bila Nemčija zasedla decembra 1897. Nepobltao Je, da rabi pr »obljudena N'ea:» fila prostora, kamor bi pošiljala prebitek svojega prebivalstva, ki se sedaj radi pomanjkanja koiocij izseljuje križem sveta. Iz Nemčije je emigriralo L 1921 36.450 Hudi I. 1922 36.527, 1. 1933 pa že 115.416 (v času zasedbe Pomrla ta inflacije). I 1924 58J38 ta l 1925 <2.643. Zanimiv Je pregied predvojnega izseli e-vaaja iz Nemčije v lastce kolonije in trgovine z njim!. Tn pridemo do presenetljivo nizkih števfSL L 1913, ko Je stala Nemčija v znamenju izrednega blagostanja in Je njena Izvozna trgovina dosegla letno 10 milijard mark, uvozna pa tadi to!jko. Je znaša' cemški uvoz v koioaije ledva 57 m!!!jocov, izvoz pa 53 milijonov! In dcSm je Nemčija naseljevala s svojimi emigranti široke pokrajine severne ta južne Amerike, je znašalo skupno število vseh nemških naseljencev v lastnih kolonijah komaj 30.000. Lahko se trdi, čeprav zveni čudno, da so se Nemci IzseHevaH povsod, samo v lastne kolonije ne. Vendar prilike za obljuden je domačih kolonij niso bile neugodne. Nemci pa so raje bodli! v Ameriko, kjer ni biio treba šele ledino orati k3kor v Afriki in Oceaniji. Dočim sta Togo in Kamenin vsled tropskega podnebja popolnoma nepdkladna za naseljevanje evropskega Sv!Ja ta prihajata v poštev !e kot čisto eksploatadjski koiocij!, b! bfi vzhodna in zapadna Afrika v stanu sprejeti veliko število naseljencev. Vzhodna Afrika ni sicer štela pred vojno več kot 4227 belcev, od teh nekaj čez 5000 Nemcev, ima pa ca visokih planotah zdrave pokrajine, k! so razsetne ka':cr Prusija !n so popolnoma prikladne za naselitev Evropejcev Ta dežela, dvakrat večja od Nemčije. bi mogla brez težave absorbirati neka; milijonov Nemcev. Zapadna Afrika je manj pripravna za podrobno kolonizacijo. Primernejša Je za živinorejo ta gojitev bombaža. Ker pa je silno redko nase!jena (1 človek na 10 km1), bi se mogla .nemška ekspanztvnost udejstvovati tudi tu. Čeprav se Nemci pred vojno niso cid kaj radi selili v svoje kolonije, se ne da zanikati, da so se danes razmere popolnotra predruga«le vsled omejitve doseijevanja v druge deže!e. zlasti v ZedinJeae države. Nemčija se duši v svoiih mejah Brezposelnost je st2taa ln število brezposelnih se giblje med 1 ta po? in dvema trilijonoma. Zato ne bi biro nepravično odpreti j! kak Izhod. Ta mi se! se vedno resneje razpravlja ne samo v NemčiH, marveč tudi v drugih državah 2e Iz 5sto oporami stičnih ozkerv na potrebo miru ki se !ahko ruši iz preobljndene Nemčije, se vprašujejo naci-ionatai ekonomi rapadre Evrope, ali ne b< kazalo revidirati kolnnijske mandate ta vrniti NemčiH Jngozapadco Afriko, ki si Jo je prilastila iužno-atriška Unija, in iztočno Afriko P"ob!eT. je postavi;er. in prej ali slej g* bo treba reševati. Glavna beseda pri ten pripade Veliki Britaniji ta njenim domini Jooom. % Naši Rrajl in ljudje Esperanto v naših železniških vozovih Te dni se je pričelo v Bruslju zborovanje »Železniške mednarodne konference« o uporabi potniških vozov. Med ostalimi vprašanji zgolj železniške porode se bo razpravljalo tudi o vprašanju uvedbe mednarodnega pomožnega jezika »Esperanta« v službenih napisih po železniških potniških vozovih. Ta velevažen predlog se je polavM kot neizogibna potreba, da se slednjič vendar enkrat odpravi kaos, ki vlada radi službenih napisov v potniških vozovih. Danes mora vsaka država uporabljati za te napise poleg svojega državnega jezika še tri tako zvane »glavne jezike«, t j. francoski, nemški in italijanski. Vrh tega zahtevajo poedine železniške uprave, da se morajo v vseh vozovih tujih železniških uprav napisi tiskati tudi še v jeziku one države, po kateri potujejo vozovi. Ce se bo tudi to usvojilo, potem bi na primer nemški voz, ki gre do Carigrada, imel poleg obveznih jezikov, t. j. francoskega, nemškega in italijanskega, še napise v češkem, srbo-hrvatsko-slovenskem, bolgarskem in turškem jeziku. To bi bila prava — babilonija. Za;o je bil na Železniški mednarodni konferenci v Bruslju sprožen predlog, da naj izcbesi vsaka država te napise le v espe-rantu. Na ta način bi se dosegla najenostavnejša in najlažja rešitev tega zamotanega vprašanja. Ne glede na to, kaj bo na vse zadnje sklenila ta konferenca so začele nekatere železniške administracije že same od sebe uvajati esperanto. Tudi naša železniška uprava je med njimi. Na prošnjo mednarodnega centralnega komiteja esperantskega pokreta v Ženevi in na posebno priporočilo predsednika »Mednarodnega udruženja železničarjev espe-rantistov« je naš g. prometni minister odobril, da se v vseh naših vozovih, ki so določeni za mednarodni promet, izobesilo napisi tudi v esperantskem jeziku. Poleg službenega teksta bodo imeli ti napisi še druge reklamne napise naše države. Ako upoštevamo veliko razširjenost esperanta po vsem svetu, bo imel ta korak našega prometnega ministra nedvomno dobrodejen vpliv na povečanje prometa tujcev v naši državi. Tem potom bodo šle tudi druge države, ki se zanimajo za tujski promet v svoji zemlji. Tako je n. pr. izdala Generalna direkcija švicarskih žefeznic karto Švice z opisom potovanja po Švici v esperantskem jeziku. Slično karto so izdale tudi češkoslovaške železnice. Tudi madžarske železnice so v posameznih vozovih izvesile slike Budimpešte z. esperantskjmi napisi. Neka privatna železnica v Italiji pa celo ko-respondira s tujimi železniškimi upravami v esperantskem jeziku. Pozdravljamo -to novost na naših železnicah kot dobrodošlo in zelo umestno. Mariborski občinski svet Za včerajšnjo sejo mariborskega občinskega sveta je vladalo malo zanimanja. Tudi galerija je bila prazna. Kratko županovo poročilo je vsebovalo le predlog za podelitev tretje koncesije za izdelovanje sodavice, ki je bil odobren, in predlog, ki so ga stavili socijalistični občinski svetniki glede popravila barak v Danjkovi ulici, ki je bil izročen odseku v pretres. Za pravni odsek je poročal g. dr. Juvan. Glede dinarskega davka se je ugotovilo, da ga imajo plačevati vedno prireditelji in ne gostilničarji, radi česar so, bili zavrnjeni prizivi nekaterih društev. O spremembi pravil Mestne hranilnice je prečital župan predlog trgovinskega ministrstva, ki nasvetuje pravila, po katerih naj bi bila večina in manjšina občinskega sveta zastopana v upravnem odboru, in sicer na osnovi proporca. Radi protesta socialističnih občinskih svetnikov glede popravljanja volilnih imenikov in izreklamiranja že po 20 let v Mariboru stanujočih volilcev se je vnela daljša debata. Občinski svet Je zavrnil predlog, da bi sestavil odbor, ki naj bi ugotovil nekorektnosti. Za gradbeni odsek je poročal g. Tumpej. Omenjal je razne korekture v regulaciji ulic in izjavil, da je definitivni regulacijski načrt za koroško predmestje izdelan ter ga je predložil občinskemu svetu v odobritev. Finančni referat je podal g. dr. Jerov- šek. Ugodilo se je vrsti prošenj za znižanje prirastkarine. Olepševalnemu društvu, ki je prosilo, da se mu dovoli iakasirarti vstopnino za drsanje in čolnarenje, se je to odobrilo. Ugodilo se je todi raznim strankam, ki so prosile za razdelitev parcel za zidanje stanovanjskih hiš. Vodna doklada za Krčevino, ki je znašala doslej 20 %, Jo znižana na 12 %. Glede zidanja prepotreb-ne meščanske šole se je vnela živahna de- bata, v katero so posegli občinski svetniki Petejan, Mflhleiseo, župan ter prof. Stnn-šek, ki je s statističnimi'podatki odsvetoval graidbo šole. Končno je bil sprejet sklep, da se še enkrat opozori krainl šolski svet, naj revidira svoj sklep, s katerim je bdi odklonil podporo poldrugi milijon dinarjev. S tem je bila javna seja ob 19. uri zaključena. Novinarski dom v Boki Kotorsld Jugoslovansko novinarsko udruženje je vzelo predlanskim v najem dvorec Giunio v Prčanju ob južni obali Kotorskega zaliva, in sicer v namenil, da ga pretvori v udoben sanatorij za svoje člane, ki so potrebni oddiha in odpočitka ob morju in v toplem južnem podnebju. Prčanj je oddaljen od Kotora jedva par kilometrov. Ima prekrasno okolico, ki je zilasti spomladi vsa v cvetju in zelenju. Od tu je diven razgled na vso Boko Ko-torsko in na gore, ki jo obkrožajo. Na jugovzhodu se blešče sivi vrhovi očaka Lovčena, pod njim pa se vije v fantastičnih, kakor sneg belih vijugah avtomobilska cesta proti Njegošem in Cetinju. V Prčanju ni niti poleti one tropične vročine, kakor v drugih krajih našega skrajnega juga, ker piha zlasti z gora Krivošije neprestano hladen, dobrodejen veter. Novinarski dom v Prčanju je danes že primerno adaptiran in s pohištvom opremljen, treba je pre- skrbeti samo še perilo itd. pa bo lahko izročen svojemu namenu. Nadejati se je, da ta ttrenotek ni več daleč, ker so se baš v zadnjem času jeli zlasti v Beogradu prav živo zanimati za to novinarsko podjetje. Prav te dni je nakazal finančni minister dr. Bogdan Markovič 36.000 dinarjev kot državno podporo za novinarski sanatorij, nekaj tisoč dana-rjev pa so darovala razna beograjska trgovska podjetja, bančni zavodi in posamezni, novinarjem naklonjeni rodoljubi A tudi po drugih krajih so našli novinarji požrtvovalne podpornike. Značilno je, da se nahajajo med temi podporniki skoraj vsi škofi iz našega Primorja, na čelu jim znani patrijotski svečenik dr. Nikola Dobrečlčr nadškof barski in pri mas srbski. Ker smemo pač računati na to, da podpro Novinarski dom v Prčanju tudi vsi drugi, novinarjem naklonjeni krogi, je mnogo nade, da bo sanatorij vsaj že prihodnje leto otvorjen in izročen svojemu smotru. Dr. Kostov - Ljubljančanom V trenotku, ko zapuščam bratsko Jugo* slavijo, se s posebnim zadovoljstvom spo; minjam lepih dni, ki sem jih preživel v Ljubljani. Vedno se bom spominjal pris srčnega bratskega sprejema, ki mi ga je priredila Ljubljana, navdušenja, s katerim je bilo sprejeto moje predavanje o ujedb njenju južnih Slovanov, kakor tudi simpa« tij, katere so mi izkazale vse ljubljanske novine. Smatram, da je bila to preko mene pos slanica vsemu bolgarskemu narodu. Žaga tavljam vas, da hočem ohraniti najlepši spomin na trenotke, ki sem jih preživel v Ljubljani in da bom izročil svojemu nas rodu vse simpatije, ki jih je lepa in bratska Ljubljana tako krasno manifestirala. Pro* sim Vas, gospod urednik, da izrazite in sporočite vsem Ljubljančanom mojo globo~ ko in bratsko zahvalo. Maribor, 11. aprila 1927. Dr. Mladen Kostov. Mladinska tekma lovskih psov fermačev Angleški lovci so že pred več leti pričeli prirejati za mlajše lovske pse ptičarje pasje tekme. Namen teh tekem je bil, da se spozna v pasjem naraščaju vrednost njihovih naravnih lovskih sposobnosti, posebno nosu in pa temperamenta. Kar je dobrega po vrednosti porazdele za nadaljnje šolanje, kaT je slabega, pa so seveda izločili. Pri takih tekmah, nazvanih »der-bi«, prihajajo kupci in si nabavijo svoje ptičarje. Angležem so sledili Nemci, Francozi itd. in tudi v Sloveniji se vrše mladostne tekme fertmačev že nekaj let. Prireja jih Klub ljubiteljev ptičarjev v svojem dobro gojenem lovišču na Ježici Taka tekma se je vršila zadnjo nedeljo pod vodstvom trg. Šusterja pri prav slabem vremenu, a je kljub temu uspela prav dobro. Temu je bi- lo v prvi vrsti povod dobro gojeno lovišče in pa dober pasji materijal, ki je bil preizkušen za nadaljno uporabo. Preskušali so ptičarje do 14 mesecev stare. Udeležba je bila dcbra; prišli so lovci in lovke iz Ljubljane, Maribora, Ptuja, Zagreba, Čakov-ca itd Psov je bilo prvotno določenih 13, sta pa dva tekmovalca odstopila, in sicer oba z resavci. Ostalo je 9 kratkodlakih nemških fermačev in en angleški setter. Pri prvi skupini je bil za razsodnika g. Fran Urbane, pri drugi pa dr. Lovrenčič in bančni direktor Klobučar iz Maribora. Prvo nagrado je dobil pes poklicnega lovca Hackelna, ki je dosegel od mogočih 120 točk 114; b) pes notarja Hafnerja 110 točk; c) gospe Berbaik iz Ptuja 108 točk; d) g. Hucina 95 točk. Drugo oceno je dobil pes kavamarja Polajnarja; tretjo a) pes gosp. Sveteta, b) pes ge. Hribarjeve, c) Schein-huberjev iz Ptuja in d) pes poklicnega lovca Mraka iz Vnanjih goric. Angleški setter dr. Luckmanna pa ni bil v posebni formi, in sicer radi pravkar prebolele bolezni in je dobil pohvalno priznanico. Zvečer je bil prijateljski sestanek in razdelitev daril m diplom. Zanimiv velikotedenski običaj v Poljanah Skoro vsak kraj ima na veliki teden svoje zanimive običaje, ki pa so deloma že izginili in so tudi že celo pozabljeni. Naj otmem zato spominu sledeči zanimiv nekdanji običaj na velik' teden v Poljanah, ki je bil odpravljen že v 80. letih prejšnjega stoletja. Velika sreda, četrtek in petek je bila za nas mladino, posebno fante, nekaj posebnega. Že takoj po kosilu smo se pričeli zbirati te dni pred cerkvijo in smo spraševali drug drugega: »Ali boš ti letel?« Nestrpno smo pričakovali četrte ure. In ko so se pričele večemice, smo vsak hip pogledali v cerkev, koliko od dvanajstih rdečih sveč jih še gori na križu svečniku Delali riomAe aI» Q uri waror slavnostna premijera «Ufa=Balkan» velefil« l/anes OD j. uri zvečer na (fiima> ki ga prinašamo za Veliko noč) METROPOLIS Največji film sedanjosti! Gigantski sen bodočnosti! Režija: FRITZ LANG. — Po romanu THEE von HARBOU. Joh. Fredersen Njegov sin Freder Izumitelj Rotvvang Berač Juzafat Kaznjenec št. 11.811 Groth, čuvar jetnišnice Alfred Abel Gustav Frdhlich Rud. Klein Rogge Fritz Rasp Theodor Loos Ervin Bisvanger Heinrich George Marija kot nositeljica rešitve in kot stroj človek! — Žene v U$ Sodeluje pomnoženi umetniški orkester, ki svira nalašč za ta mm kom-onirano skladbo! — Predproa-.a vstopnic za današnjo premijero ~d 10. dopoldne naprej. KINO «DVOR> Telefon 2730. Cene zvišane vkljub visokim stroškom samo 2 Din za sedež. » Predstave trajajo po 3 ur=! V četrtek, petek in soboto $e kino zaprt. smo pri tem seveda tudi mnogo hrupa in nas je prav pogosto tedanji poljanski mež-nar podil s kako palčko okrog cerkve. Seveda smo se po njegovem povratku v cerkev takoj zopet zbrali. Čim so pričele rdeče sveče ugašati ter je ostala le še ena ali dve, smo se postavili vsi, ki smo hoteli »leteti«, pod veliki oltar koncem cerkvene ladje v vrsto. Vsakdo je imel v rokah svojo »ropotelco«, ki jo nadomeščajo sedanje ročne raglje. Na ročaju je bila majhna tanka deščica, na katero je tolklo leseno kladivo na obe strani. Pripravljeni z desno nogo smo čakali, da na dano znamenje skočimo. Plašno smo se ozirali nazaj, kdaj bo mežnar ugasnil zadnjo rdečo svečo in odnesel gorečo belo s*e5o na veliki oltar, kjer je dal potom znamenje za ropotelco, da so molitve ali večemice končane. čim je bilo dano to znamenje, smo jo udrli po cerkvi, kar so nas mogle nesti noge in med tem ropotali z ropotelcami. Velika cerkvena vrata so bila na stežaj odprta, da smo imeli prost neoviran izhod. Šlo je za to, kdo bo »zadnji«. Kakor so »prvega« občudovali, tako je bil »zadnji« zaničevan in ni imel miru do drugega dne, ko je zopet kdo drugi zavzel to nečastno mesto. Kdor se je zadnji priplazil iz cerkve, je gledal, da je izginil čim prej domov. Še predno so prišli drugi k sapi, je že dirjal skozi vas. Ni pa bilo dosti, da je prisopihal samo v hišo, ampak se je umaknil celo za peč, da je bil še bolj na varnem. Ta dan se pač ni smel prikazati. Marsikdo se ni zmenil niti za most niti za brv, ampak je pobegnil kar čez potok Ločilnico. Drugi zopet, ki mu je bolj kazalo, je zdirjal čez brv naravnost v Primoževo luknjo, kjer je bil še najbolj varen pred zasledovalci. Često se ie tudi zgodilo, da se je umaknil marsikdo, ki je spoznal svoj položaj, pred velikimi vrati, smuknil kar skozi stranska vrata in skrivate izginil. Mladi sedanji rod seveda ne pozna več tega zanimivega običaja, ki spominja na beg učencev od Gospoda. Naj samo še omenim, da so se tega »letanja« udeleževale kot mladi dečki tudi osebe, ki zavzemajo sedaj v našem javnem in učenem svetu najodličnejše mesto Šele na veliko soboto je bilo vse pozabljeno. Ta dan so nam namreč rojili po glavi Ie piruhi in kolači. tega je bilo izžrebanih še 1235 dobitkov od 500 do 1000 Din. Obnovite oziroma naročite pravočasno srečke za V razred, ki se žreba od 7. do 31. maja. EFEKTNA BANKA M. Jankole. Ljubljana, Kongresni trz 9. 360-n Žrebanje državne razredne loterije Dne 11. aprila se le vršilo žrebanje IV. razreda 13 kola razredne loterije. Dobili so: dobitek dobitek dobitek dobitek dobitek dobitek dobitek 250.000 80.000 60.000 40.000 30.000 24 000 15.000 dobitek 8 000 Dalje so dobile 11618. 14941 46911 Din srečka št Din srečka št Din srečka št Din srečka št. Din srečka št. 119045 Din srečka št. 11797 Din srečka št. in Din srečka št in 96.291 po 6.000 Din srečke št . 97810 in 106335. Poleg 19055 25821 61555 37615 27818 50241 31580 Danes samo še ob 4., V; 6. in Vt 8.: HARRY LIEDTKE CONRAD VEIDT MALY DELSCHAFT WERNER KRAUSS v velefilmu «KALVARIJA ŽENE» Dosedanje predstave vse razprodane! Samo še danes! Telefon 2.730. Kino »DVOR« Pred sodniki «Kaj pa javkate kot kaka mila Jera», je vprašal predsednik senata Franceta K. iz St Vida, ki je jokal in se zvijal na zatožni klopi? «Zato ker sem nedolžen,« je dejal fant. Potem mu je predsednik bral obtož« r.ico, češ, da je bil 7. oktobra lani v St. Vi« du v neki gostilni, kjer so fantje in de« kleta veselo plesali. Pa mu ni dala žilica miru in hotel je plesati z deklico Ivanko, ki je prišla v gostilno s svojim fantom. Ona ga je zavrnila in to ga je ujezilo. Ko je šel ljubeči par domov, je stal v mesečini Francelj in ropotal s svojim pokvarjenim samokresom. Ivankin fant France se je raz« jezil in skočil k njemu s palico. Francelj, ki mu je že preje grozil, se je ž njim po« grabil. Potem se je pa naenkrat zbal, vrgel orožje proč in zbežal. Pred senatom je se« čel vinjen in je baš zato javkal; Ivankine« ga fanta je nahrulil kot pričo z barabo in zato ga je predsednik takoj discipliniral na 24 ur zapora. Dobil pa je za nameček še en teden zapora, ker je nosil orožje in žalil pričo. Le radi streljanja je bil opro* ščen, ker se mu pokvarjeni samokres sploh ni sprožil. Jožek, mlad prikupljiv fant iz Štepanje vasi, je delavec. Služil je pri trgovki Franci, ki jo je tudi parkrat spremljal, ko je šla k trgovcu po blago. Porodila se je v njegovi zviti buči misel, da bi lahko tudi sam jemal blago, ker ga trgovci poznajo, seveda na račun svoje gospodinje. Jožek se je res letos februarja pojavil sam v Ljubljani. Najpreje je odšel h Kmetu. Zavaroval se je z naro-čilnimi listi gospodinje, v katere je napisal, da prosi gospodinja, naj mu trgovci izroče v listih navedeno blago. Tako je fant dobil pri Kmetu kg gosjega puha, 18. februarja v Izv. Ljubljanska opera: Sieda, 13.: «Tajda». B. Četrtek, 14.: Zaprto. Petek, 15.: Zaprto. Sobota, 16.: Zaprto. Nedelja, 17.: ob 20.: «Aida». Izv. Pondeljek, 18.: ob pol 20.: «Orlov». Izv. Mariborsko gledališče: Sreda, 13.: «Madame Butterfly». C. Kuponi. Četrtek, 14.: Zaprto. Petek, 15.: Zaprto. Sobota, 16.: Zaprto. Nedelja, 17. ob 15.: «Pasijon». Kuponi. Ob 20.: «Logarjeva Krista®. Premijera Izv. Pondeljek, 18.: ob 15.: «Pasijon» Kuponi. Zadnjič. Ob 20.: »Logarjeva Krista*. Zagrebška drama je uprizorila prošle dni Shawovo komedije cHiše gospoda Sar-tirija». Prvo rumunsko narodno opero je napisal pred kratkim skladatelj Viktor Georgu, pro fesor na konservatoriju v Bukarešti. Delo pa je glede vsebine tako sporno, da so uprizoritev odložili na negotov čas. Smrt Sergeja Serapina. V 52. letu svojega življenja je umrl ruski pesnik in literarni zgodovinar Sergej Serapin, ki je še lansko leto v Beogradu publiciral spis' o odnosu Puškina napram glasbi. Dragutin Domjanič je izdal novo zbirko pesmi . Knjiga je izšla v omejeni nakladi 600 izvodov in je nume-rirana. Tekst je kurziven; izpisala ga je sli-karica Olga Hockerjeva v dveh barvah. B.aritonist Holodkov, Slan ljubljanske opere, je pel prošli petek v zagrebški operi ulogo Valentina v Gounodovem «Faustu». Njegov nastop hvalijo vsi zagrebški dnevniki s pristankom, da bi z večjo ekonomijo dosegel še boljše uspehe. Ruski pesnik Balmont v varšavskem Pen - klubu. Minule dni je varšavski Pen-klub sprejel slavnega ruskega pesnika Konstantina Balmonta, ki je bil že za carističnih časov prijatelj Poljakov in je prevel v ruščino več njihovih pesnikov, zlasti Slowac-kega. < Prodana nevesta« z Nedbalom kot gostom dirigentom Uprava opere zasluži glavno pohvalo, ker je povabila Oskarja Nedbala, da je kot gost pripravil in dirigiral včeraj . 40 milijard Din za inserate Da se ue bi kdo preveč prestrašil, povemo takoj, da se to oi zgodilo v Jugoslaviji. Ta horendni iznos je glasom statistike izdala ameriška trgovina industrija ter obrt v letu 1925 samo za časopisno reklamo. Ne da se pa dognati, koliko milijard dolarjev so do-našali inserati svojim oglaševalcem. Američan-milijarder, tako kot mali obrtnik smatrata inserat za najbolj dobičkanosno delnica Inserat v priljubljenem dnevniku, kakor je »JUTRO«, prodre v vsako hišo, v vsako stanovanje. Gre iz roke v roko toliko časa, da ga onemoglega nadomesti nov oglas v naslednji številki lista, ki nadaljuje z vplivanjem na čitatelja tako dolgo, da ga slednjič pridobi za svojo tvrdko. V velikonočni številki »JUTRA« bodo imeli oglasi kar tri dni časa za pridobivanje, zato ni dvoma, da bodo dosegli trikrat boljše uspehe, kakor v drugih rednih izdajah. Oglase za to številko je treba brez odlašanja naročiti v Oglasnem oddelku »JUTRA: v Prešernovi ulici štev. 4, da ne bo prepozno. Domače vesti * Poverjenikom »Vodnikove družbe«. Prosimo vse poverjenike, da naj čimpreje zaključijo nabiranje članov za »Vodnikovo družbo« Naj se potrudijo, da obdrže vse lanske člane in pridobe čim največ novih. Približno ena tretjina je svoj posel že izvršila ter poslala pole. Ako primerjamo te pole z lanskimi, vidimo, da je število članov skoraj po vseh krajih naraslo. Prirastek znaša povprečno 40%, ponekod tudi 50%. Po tem prirastku bi lahko sklepali, da bo letošnje število članov precej prekoračilo 20.000, seveda ako store svojo dolžnost tudi oni poverjeniki, ki doslei še niso poslali nabiralnih pol. Želeli bi predvsem, da bi naraslo število članov v Ljubljani, kjer bi jih moralo biti najmanj 4000. V tem pogledu bi poleg poverjenikov lahko mnogo storilo naše narodno ženstvo, ki se je doslej žal še veliko premalo zanimalo za »Vodnikovo družbo.« In vendar je to organizacija, ki ji bi moral biti naš ženski svet posebno naklonjen, saj je znano, da zlasti ženske rade čitajo lepe knjige. Ali bi se ne dali osnovati v Ljubljani in . po drugih naših mestih ženski odbori, ki bi si nadeli nalogo, da bi delali propagando za »Vodnikovo družbo« in nabirali nove člane? To bi bila naloga, ki bi bila v čast našemu ženstvu! Nadejamo se, da bo ta naša misel našla topel odmev v srcih rodoljubnih naših dam, ki zlasti o velikonočnih praznikih lahko mnogo, zelo mnogo store za »Vodnikovo družbo«! * Povratek kneza Pavla in kneginje Olge v Beograd. Po daljšem bivanju v inozemstvu sta se knez Pavle in kneginja Olga v pondeljek vrnila v Beograd. * Zveza jugoslovenskih mest. V dneh 7. do 9. maja se bo vršil v Zagrebu kongres Zveze jugoslovenskih mest, na katerega je povabljenih 96 naših mest. Na dnevnem redu so naslednje točke: 1.) Predlog o ustanovitvi zveze mest Jugoslavije. Razprava o pravilniku zveze mest. 3.) Izvolitev začasne uprave. 4.) Podrobna razprava o načrtu novega zakona o mestih. — Pravilnik zveze mest določa, da more biti sedež zveze samo v mestih Zagrebu, Beogradu in v Ljubljani in to Izmenoma vsaka tri leta v drugem mestu. Za prva tri leta je kot sedež določen Zagreb. Glede članstva zveze določa pravilnik, da zamorio biti člani vsa mesta, ki jih priznava zakon o mestih, dokler pa ta zakon ne stopi v veljavo — vsa mesta ki imajo nad 6000 prebivalcev. Člen 15. pravilnika pa določa, da vladni komisarji ne morejo biti člani uprave zveze jugoslovenskih mest. * Izplačilo avtonomnih dokiad. Finančna delegacija objavlja uradno: Ker so se davčni zaostanki izdatno zmanjšali in so v mnogih krajih že popolnoma izginili, je bivši delegat dr. Savnik odredil, da se avtonomne doklaae odslej zopet izplačujejo v polnem znesku predpisa, ne glede na stanje vplačil. * Mala matura. Odredba v finančnem zakonu za lansko proračunsko leto, s katero ji bil odpravljen nižji tečajni izpit (mala matura) v srednjih šolah, je sprejeta tudi v letošnji finančni zakon in torej tudi letos v srednjih šolah ne bo «male mature«. Dijaki bodo prestopili v višji (peti) razred po predpisih, ki so bili izdani lansko leto. * Redukcija pri šumski direkciji v LJubljani. Minister za šume in rudnike je podpisal ukaz, s katerim sta odpuščena iz državne službe računska oficijala šttmske direkcije v Ljubljani Juili Lavrenčič in Zmago Trček. * Naval tujcev v Dalmacijo. Za velikonočne praznike se je po poročilu iz Splita prijavilo dosedai »Putniku« okoli 14.000 izletnikov fz Francije, Švice, Švedske, Amerike in drugih držav, ki se pripeljejo v 20 izletniških skupinah. + Velikonočne šolske počitnice. Velikonočne počitnice na naših šolah se prično danes, v sredo, končajo pa v torek po Veliki noči. Prihodnjo sredo bo zopet reden pouk. * Posojila bolnicam. Finančni minister je pooblaščen, da sme na zahtevo ministra za narodno zdravje dati iz državne blagajne na razpolago posojila do skupnega zneska 15 milijonov dinarjev bolnicam, ki se vzdržujejo iz svojih dohodkov. Taka posojila se bodo dajala za nabavo hrane in drugega materiala za vzdrževanje bolnikov. * Uvoz strupov in strupenih stvari. Glasom razglasa v »Uradnem listu« št. 99. ex 1922. je ministrstvo za narodno zdravje Hočeš na svetu dolgo ostati, moraš po tem se receptu držati; zvečer, opoldne in zarana pij potrebno kapljo »Floriana«. 164 Edina izdelovalnica E. Jeras in drug, Ljubljana-Moste. pooblastilo bivši zdravstveni odsek za Slovenijo, da more izdajati za Slovenijo dovoljenja za uvoz strupov ta strupenih stvari iz inozemstva. Ker je naslednik zdravstvenega odseka inšpektorat ministrstva za narodno zdTavje v Ljubljani od 1. aprila dalje v likvidaciji, naj se obračajo stranke radi izdaje predmetnih uvoznih dovoljenj na pristojna velika župana. * Smrtna kosa. V pondeljek ie umrla v Ortneku pri Ribnici v starosti 74 let ga Ana Kmetova. Pokojnica ie biia mati znane pisateljice Marije Kmetove in protialkohd-nega borca Hermana Kmeta, šolskega upravitelja v Ribnici. Bila je dobra tašča dr. Mikiča in dr. Prenja, predsednika upravnega sodišča v Sarajevu. — Pogreb bo danes-dopoldne na pokopališče v Ribnici. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožaije! * Dolgovi za prehrano. Vsi oni kraji, ki so po vojni prejeli pomoč v denariu ali živilih za prehrano v prvem času po vojni, so sedaj pri likvidaciji oproščeni tega dolga ki ga ministrstvu za prehrano takrat niso poravnali. * Končni izpit na drž. trgovskih akademijah. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 40. letošnji številki pravila o opravljanju končnega izpita na državnih trgovskih akademijah, na kar interesente opozarjamo. * V Nemčiji vlada veliko zanimanie za jugosiovenska kopališča. Društvo »Putnik« in njegova zastopstva organizirajo društvena potovanja nemških turistov v Jugoslavijo. Obeta se lep uspeh naše tujsko-pro-metae propagande v Nemčiji. Prvo tako društveno potovanje se vrši te dni pod vodstvom prokurista »Putnlka«; v nedeljo je družba prebila na Bledu, popoldne pa se je peljala mimo Zagreba v Beograd. Nato po-setijo ti turisti del severne Srbije, vzhodno Bosno, Hercegovino ter Dalmacijo. Potovanje bo trajalo 14 dni ter je izborno zamišljeno. Kakor smo informirani, so naše carinske in obmejne policijske oblasti zelo kulantno vršile svojo težko dolžnost: tudi naša železniška uprava je pokazala pravo razumevanje za stvar ter ie rezervirala potrebna udobna mesta. Potniki so bili v vsakem oziru prijetno presenečeni, posebno radi tega, ker so bili uverjeni. da prihajajo v napol divjo deželo. Ljubez njivo in ugodno postopanje s tujci je najboljša reklama za naš tujski promet, ki se je pričel zadnje čase tako živahno razvijati po zaslugi naših vrlih oficijelnih potovalnih pisarn. * Samomor orožnika zaradi nesrečne ljubezni. Kakor javljajo iz Čabra, je te dni izginil orožnik tamkajšnje postaje Marko Putnik, rodom Da!matinec. Šele naslednjega dne so ga našli mrtvega v kleti žandarme-rijskega poslopja. Pognal si ie skozi desno uho kroglo v glavo. Putnik ie bil dober orožnik in vesten v svoji službi. V smrt je šel zaradi nesrečne ljubezni. Delna odprodaja galanterije lepa izbira damskih torbic, listnic, denarnic, glavnikov, ščetk, parfume-rije, igrač itd. se vrši vsak dan do praznikov. Tvrdka LUD. DOLENC, na Sv. Petra cesti štev. 8, nasproti hotela Lloyd, vljudno vabi vsakogar na ta izredno ugoden nakup raznih potrebščin. * Stekla mačka ogrlzla petletno deklica Iz Podturjaka pri Ljubljani poročajo o težkem slučaju mačje stekline. Na mački posestnika Kremplja se je pojavila steklina. Grizla je les in kamenje ter nevarno ogriz-la tudi petletno domačo hčerko Karlino. Mačko so takoj pobili, deklico pa odpremili v Pasteurjev zavod v Celju. Mačko je zdravnik preiskal in ugotovi! visok stadij stekline. * Številni požari vsled strele. Po vesteh iz Žirov je v noči od petka na soboto divjala silna nevihta. Lilo je in grmelo. Strela je udarila v hišo posestnika Loščarja na 2i-rovskem vrhu, ki je pogorela do tal. Enaka nesreča je zadela posestnika Anžona. Strela ie užgala njegov kozolec v Račevi. Ogenj se je kmalu razširil tudi na njegovo hišo in hlev. Vsa ta poslopja je požar popolnoma uničil. Škoda znaša nad 60.000 dinarjev in je le deloma krita z zavarovalnino V Zireh je strela udarila v hišo posestnika Maksa Nagliča ter napravila na strehi znatno škodo. * Tragična smrt orožnika. Orožniškega kaplaria Srečka Uzelca so seljaki na njegovem obhodu v Skakavcu pri Karlovcu opozorili na dva sumljiva človeka. Uzelac ju je pričel takoj zasledovati in je kmalu izginil svojim spremljevalcem izpred oči. Nekaj minut nato so počili streli, nakar so orožniki našli svojega tovariša nezavestnega v mlaki krvi, o zločincih pa ni bilo ne duha ne sluha. Težko ranjenega orožnika, ki je postal žrtev svojega poklica so odpeljali sicer takoj v Zagreb, vendar pa ie že med vožnjo umrl. * Gladovni štrajk političnih kaznjencev. Akcijski odbor za zaščito državljanskih pravic v Beogradu je prejel iz Sremske Mi- ■■■■■■■■■■■ Gospode bo zanimalo vedeti, da ie dobaviteljica najmodernejših kravat, samoveznic. ovratnikov ter sploh vseh modnih potrebščin, pri najcenejših cenah tvrdka T. EGER, Sv. Petra cesta l, ki najvljudneje vabi na osebno prepričanje. trovice obvestilo, da je dne 5. t. m. stopilo v tamkajšnji kaznilnici šest političnih obsojencev v gladovni štrajk. Med njimi sta Moža Pijade in J. Colakovič, ki sta obsojena zaradi atentata na pokojnega ministra Dra-škoviča ia Lajoš Csaky, ki je obsojen zaradi vidovdanskega atentata. Izročili so najprej spomenico upravitelju kaznilnice, naslovljeno na ministra pravde, potem pa takoj proglasili štrajk z gladovaniem. V spomenici zahtevajo boljše postopanje s političnimi krivci ter izločitev iz družbe navadnih zločincev. * Bančni ropar Canjko obsojen na 12 let. Kakor smo svoječasno poročali, je vojaški begunec Stanislav Canjko dne 21. januarja hotel v Mednarodni banki v Zagrebu z revolverjem izsiliti pol milijona dinarjev. Na begu ie potem obstrelrl kavamarja Deriča in kolporterja Magistra. Razen tega je bil obtožen, da je vlomil v stanovanje nekega privatnega uradnika ter odnesel raznih stva ri v vrednosti nad 5000 Din. Canjko je svoje zločine priznal. Obsojen je bil na 12 let težke ječe ter na plačilo 10.000 Din odškodnine Franu Magistru. * Vesele velikonočne praznike želijo čuvarji našega juga z bolgarske meje vsem sorodnikom in čitateljem »Jutra« Ferdinand Urbais in Fran Krnc, orožnika. «ITC)» zobna pasta najboljša. * Klub ljubiteljev športnih psov v LJubljani opozarja interesente, da so veljavni le oni rodovniki športnih psov, ki nosijo žig kluba in kinološkega saveza. Klub posreduje nakup in prodajo čistokrvnih športnih psov brezplačno. Dopise na tajništvo kluba, Miklošičeva cesta 20. 577 * Ugoden nakup nogavic, vezenine in žepnih rohcev ie pri-O Dobeic. Pred ško-fiir- št 15 109 Danes NAŠ 0DREŠENIK Predstave ob 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. uri. Po znižanih cenah: parter po 4 Din, rezervirani prostori in lože po 6 Din. Elitni Kino Matica. Telefon 2124. Iz Ljubljane u— Prispevki za spomenik kralja Petra. Pišejo nam: Odbor za postavitev spomenika kralju Petru v Ljubljani se je obrni! na vsa gospodarska podjetja in premožnejše zasebnike s prošnjo, naj po svojih močeh prispevajo za spomenik. Mnogi so se prošnjam že odzvali in storili svojo dolžnost do domovine. Kakor izvemo, namerava sindikat denarnih zavodov prispevati 10.000 (de-settisoč) Din. S tem naj bi se banke in denarni zavodi Slovenije, včlanjeni v sindikatu, odzvali na prošnje ki so jih prejeli od odbora Približno isto svoto so darovali za spomenik rezervni oficirji, ta' pripadajo po pretežni večini uradniškemu stanu. u— Zveza kulturnih društev v Ljubljani naproša vsa včlanjena društva, da se blagovolijo sigurno udeležiti po svojih delegatih današnje seje v zadevi »Naš kulturni dan« v njenih tajniških prostorih Kazino I. nadstropje ob 18. uri. Prosimo točnega prihoda in polnoštevilne udeležbe. u— Jugoslovensko-češkoslovaška Liga v Ljubljani ima svoj letni občni zbor v pondeljek 25. t. m. ob pol 21. zvečer v restavraciji »Zvezdi«. Na dnevnem redu je poleg običajnih točk tudi volitev delegatov za skupščino zveze Jugoslov.-češkoslov. Lig iz vse države, ki bo 8. maja t 1. v Beogradu. n— Sestanek društva »Treznost« današnjo sredo radi velikega tedna odpade. u— Lekarna v Mostah pri Ljubljani. Magister pharm. Ciril Gartus, predstojnik državne centralne lekarne v Ljubljani, je vložil prošnjo za podelitev koncesije za otvoritev in obratovanje lekarne v Vodmatu, pi spada pod občino Moste pri Ljubljani. u— Pozor! Zatekel se ie »Doberman«, star 12 mesecev. Cuje na klic »Rizvan«. Odda naj se proti primerni nagradi Sv. Petra cesta št 28. pritličje levo. n— Stavbna zadruga »Hera. V salonu pri »Levu na Gosposvetski cesti se je vrši! 10. t m. občni zbor stavbne zadruge »Hera«. Med zadTugarji so se pojavile gotove važne diference. Notranji spori v zadrugi so zavzeli velik razmah in ai izključeno, da pride do težke krize. Era struja zahteva likvidacijo zadruge in da naj po-sarnni člani, ki že imaio svoje domove, nadalje krijej? vse stavbne stroške sami zase. Tej struji so se pridružili tudi mnogi upniki-obrtniki, ki so gradili hiše »Here«. Drugo skupino tvorijo zadrugarji. ki so plačali že članarino in primerne prispevke a se iim še niso zgradile hišice. Ti zahtevajo, da zadruga še nadalje deluje, dokler se vsem članom ne zgrade domovi. Ta skupina je odločno proti likvidaciji zadruge. Predsednik Rot. tajnik MegHč blagajnik Poglajen in stavbni vodja Zupan so opozarjali na likvidnost zadruge in pozivali Izredna prilika za nakup praktičnih gospodarskih in kuhinjskih potrebščin, kakor vsakovrstnih pločevinastih izdelkov ■e Vam nndl pri sezijski razprodaji izdelkov tvrdke «JUGOMETALUA» v njenih razstavnih prostorih Kolodvorska uL št 18 na dvorišču samo ao 1. maja! vse člane na solidarnost. Opozicija pod vodstvom krojaškega mojstra Pileria je kritizirala dosedanje delovanje zadruge in zahtevala razid zadruge Stavbnik Ivan Ogrin se je pridružil tej skupini Zastopnik mestnega magistrata, nadsvemik Jančigaj, je sicer kritiziral poslovanje zadruge, izrekel pa se Je proti likvidaciji, kar bi to le škodovalo zadrugarjem. V imenu občine je zahteval večjo kontrolo nad zadrugo, ker je mestna občina finančno podprla »Hero« z velikimi zneski Za enkrat Je bil odaoden absolutoril odboru ln Je bila sestavljena posebna komisija, ki ima pregledati blagajniške knjige zadruge. a— Policijske prijave. Od pondeljka na torek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 goljufija, 1 poskus vloma, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 nezgoda, 1 telesna poškodba, 1 prestopek obrtnega reda in 15 prestopkov cestno-poli-cijskega reda. Aretacija je bila izvršena samo 1 in sicer radi vlačugarstva. o— Težka nesreča. Posestnikov sin Andrej Suhadolc iz Dobrove ie naložil v pondeljek v tobačni tovarni na enovprežni voz več lesnih odpadkov Ko je voz zapeljal na Tržaško cesto, je ponesreči zavozil v neki kostanj. Težko naloženi voz se ie prevrnil ta padel na Suhadolca. Suhadolec je obležal s težtami telesnimi poškodbami in so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v splošno bolnico. u— Poskušen vlom. Ko je prišla v pondeljek zjutraj Metlar Minka, prodajalka v delikatesni trgovati Vrhniške tovarne mesnih izdelkov, koncem Lattermanovega drevoreda v lokal je zapazila, da ie pobitih v okencih 7 šip vrednih 150 Din. V trgovrno je hotel ponoči udreti neznan lačen svedrovec, ki je narezal tudi leseno steno. Njegov namen pa se mu ni posrečil. Bil je bržkone prepoden od kakega pasanta ali pa se je premislil, videč, da vstop v lokal ni tako lahak. u— Zaboj v izložbi Stanko Novak je nesel v pondeljek po ŠelenbuTgovi ulici po hodniku tik mimo Magdičeve trgovine dva velika zaboja sladkorja. Nesreča je hotela da mu je ravno pred izložbo zdrknil en zaboj ramen ia padel v izložbo. Seveda se je pri tem razbila velika izložbena šipa, vredna 1300 Dta. u— Angleško sukno po solidnih cenah pri Francu Pavilnu, Gradišče 3. 575 u— V četrtek in petek namočena pole-novka Pri »Bobenčku«. 580 u— Spomladanske binze, najnovejše, dospele ter vse zadnje kreacije modnega blaga za plašče, kostume, obleke in nakiti. — Geslo naše — najboljše blago po zmernih cenah. P. Magdič, Ljubljana. 122 u— Zabavni večer društva drž. polic, nameščencev v LJubljani, ki je bil radi smrti oblastnega poveljnika začasno prestavljen, se vrši v soboto dne 23. aprila v dvorani Kazine. Že kupljene vstopnice so veljavne. Slavno občinstvo se uljudno naproša, da se te dobrodelne prireditve v obilnem številu udeleži 562 Brez konkurence so naši lastni izdelki pomladanskih oblek in po vršnikov JOS. ROJINA, Aleksandrova c. 3 u— Specijalna trgovina dunajskih bluz in otroških oblačil nudi veliko izbiro po nizki ceni Krištofič Bučar. u— Tovarna Jos. Reich naznanja občinstvu. da piisira v najmodernejših vzorcih tekom 24 ur Obenem se priporoča za ke-trično čiščenje oblek, kakor tudi za barvanje v različnih barvah. Vsako delo izvrši z največjo vestnostjo in v najkrajšem času, na želio tudi v 24 arah. 525 Ozalid, sveži svetiopisni papir, negativni in pozitivni, prvovrstne znamke, skicni in pavzni papir najfinejših specijalnih vrst. vse tehnične in risalne potrebščine priporoča stavbenim podjetjem, trgovina s papirjem Iv. Bonač. Liubljana. 113 u— Razglednice, umetniške, v eno-in večbarvnem tisku, nudi po reklamni ceni dokler traja zaloga po Din 25 in ?0 za 100 komadov tvrdka A1. Tičar, Ljubi ana. 130 u— Velika izbira modernih bluz. nogavic, rokavic ter perila za dame in gospode se debi po nizkih cenah v trgovini A. Žibert, Kongresni trg. 556 n— Zlasti nogavica za Din 38 Vam vsled Vašega zadovoljstva zasigura vesele pirufce Modna trgovina H. Kenda. 564 n— Žive karpe, ščuke, kline — ta postrvi pri Fr Kham, Miklošičeva cesta. 547 DAMSKO IS OTROŠKO KOSFEKCIJO kakor plašče, obleke, bluze, krila; klo-taste. listraste in razne perilne predpasnike v krasni izbiri nndi po izvan-redno nizkih cenah F. in I. GORIČAR. Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 29. Prvovrstni beli platneni čevlji za dame Din 48'- Samo dokler traja zaloga! TEKSTILBAZAR, Krekov trz št 10 Pritličje in I. nadstropje. Kopališče v solnčni dolini reke Vaha (Slovaška), 70 stopinj Celzija, vulkanski žvepleni vrelci z neprimerljivimi uspehi lečenja pri ishiasu, revmi, protinu, eksudatih. Dobra pene i ona v »Thermia Palače« Ia, >Pro Patria« I laže počenši od Kč. 50.—. Krasen naravni park, tenis, obsežne kopeli, 3 in pol ure od Dunaja. Pojasnila: L. SCHBEIBER, Zagreb, Akademieni trg 1. iz Maribora a— Važni sklepi tajne seje mariborskega občinskega sveta. Na včerajšnji tajni seji je občinski svet sklenil, da zgradi letos 4 stanovanjske hiše. V ta namen bo najel S% posojilo proti 10 letni amortizaciji. Hkrati je bila oddana gradba vseh štirih hiš. Največjo hišo bo gradilo stavbno podjetje Jelene & Šlajmer, drugo stavbno podjetje Živic, ostali dve pa nemška stavbenika Nassimbeni in Kiffmann. — Nadalje je mestna občina sklenila s tavbno zadrugo »Svoj dom« dogovor da se bo mogla zadruga posluževati državne podpore za gradbo stanovanj državnih uradnikov iz tozadevnega fonda ministrstva za socijalno politika — Zupan ima odslej nalogo, da vsako leto večkrat s tozadevno komisijo pregleda poslovanje mestnih podjetij. — Vodji vojaškega urada se je dovolila funkcijska dokiada. a— Prosta stanovanja. 1.) Maistrova ui. štev. 17-11. 4 sobe, kuhinja ta priti kline od stranke Antona Korošec, 2.) Pobrežje, Cankarjeva ulica štev. 8., 1 soba v pritličju ter kuhinja v podstrešju od stranke Alojza Su-šek. 3.) Zg. Radvanje štev. 73, 1 soba kuhinja in pritikline od stranke Terezije Zupa-nec. 4.) Slovenska Bistrica, Šolska ulica št. 89, 2 sobi, kuhinja ta pritikline od prejšnje hiš. pos. Juiijane Furar. a— Aretacije nacijonalistov. Tekom zadnjih dni je mariborska policija aretirala več nacijonalistov radi neke eksplozije pri posestniku Ke'čeku oziroma njegovem gostilniškem najemniku v Pesnici nad Mariborom Včeraj sta bila na novo aretirana še vodja četnikov g. Slavko Reja in zasebni uradnik Joško Kavčič. a— JC Liga. Danes, točno ob 18. uri seja v Grajski kleti. Prisostvuje tudi predsednik narodni poslanec g. dr. Pivko. a— Francoski krožek je preloži! svoj obč. zbor na dan 20. t. m. a— Tihotapkinja. Pri včerajšnjem nočnem brzovlaku so carinski organi zasačili neko mlado damo, ki se jim je zdela preobširna v život Morala je v utico k pregledovalki, ki je res ugotovila, da ie imela dama pod gornjo staro obleko še šest novih svilenih oblek, ki jih je prinesla z »Dunaja. Sledila je carinska preiskava ta glavna carinarnica je obsodila damo na 97.600 Din globe ali eno leto zapora, če ne bi mogla te kazni plačati. Dama res ni imela denarja, da bi mogla plačati to visoko globo. Poleg tega pa je še trdila, da je bolna na tuberkulozi in da bi ne mogla prenesti zapora. Zato ie prosila, da jo do pravomočnosti obsodbe puste na prostem, ker je itak naša državljanka. Pro-s3a je za takojšnjo zdravniško preiskavo. Čeravno je nato sodni zdravnik ugotovi!, da trpi aretiranka res na akutni tuberkulozi, je morala vendar v jetnišnico okrožnega sodišča, poleg tega pa so ii še zaplenili svilene obleke. iz Celja Samostojna demokrat, stranka, krajevna organizacija Celje sklicuje za četrtek 14. aprila, ob 8. zvečer v malo dvorano Celjskega doma redni strankin zbor. Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva. 2. Volitev funkcijonarjev. 3. Sklepanje o kandidatni listi za občin« ske volitve. 4. Poročilo narodnega poslanca dr. Pivk« o političnem položaju. 5. Slučajnosti Za članstvo udeležba obvezna. ODBOR. • e— Občni zbor društva državnih nameščencev in upokojencev v Celju je bi! ža! slabo obiskan. Predsednik prof. Raič je poudarjal, da organizacija uradništva v Sloveniji zadnji čas lepo napreduje ter število članov Zveze v Ljubljani stalno narašča. Zveza ima sedaj že okoli 7000 članov. Je pa tudi zadnji čas, da se uredništvo organizira ker njegov jx>!ožaj postaja od dneva do dneva slabši. S krepko uradniško organizacijo bo trradništvo dalo primerno ozadje tudi cmim političnim strankam, ki so uTad-ništvu še kolikor toliko naklonjene. Ža!, da jih je zelo malo ia da je uradništvo navezano le na samopomoč. Odborovo poročilo je občni zbor vzel na znanje ter ga odobril. Nato so se sprejela z malimi izpreinemba-mi nova pravila, ki jih je izdala zaradi enotnosti za vse lokalne organizacije Zveza Odslej se imenujejo okrožne skupine m so neprecenljivo kolesce v celokupnem aparatu uradniških udruženj. Izvolil se je nato novi odbor, na čelu mu je zopet g. proi. Raič. Navzoči so obljubHi krepko agitacijo in tudi podporo pri razširjenju društvenega glasila »Naš glas«. e— Prvi maj v Celjski koči. Dne 1. maja priredi planinska podružnica SPD izlet v Celjsko kočo, na kar se opozarjajo prijatelji narave Celjska koča ie dobila pred kratki,n novega oskrbnika. e— Usmiljenim srcem! Popolnoma osirotel deček, star 14 let zdTav, dovršil ljudsko šolo, se je oglasi' pri državni krajevni zaščiti dece in mladine v Celju s prošnjo, naj mu preski bimo učno mesto. Seveda bi moral Imeti vso oskrbo brezplačno v hiši. Pro- Iz Kranja r— Beda brezposelnega Dalmotinca. Fra« njo Ban, doma iz Leskovcev, iz sreza Novi v Dalmaciji, se je odpravil brez sredstev k svojemu bratu, ki je baje zaposlen v neki tovarni v Tržiču, da ga obišče in z njegovo pomočjo dobi nekje dela. Vsled lakote in dolge vožnje je mladi Dalmatinec na kranj« skem kolodvoru tako oslabel, da so pokli* cali rešilni oddelek gasilnega društva, ki mu je nudil prvo pomoč in ga predvčeraj« šnjim odpravil v Ljubljano. r— Mistifikacija. Nekdo si je privoščil zlobno šalo, da je priobčil v nedeljski šte» vilki «-Jutra» obvestilo o zaroki g. Marjana Globočnika, kar pa je bila le mistifikacija. r— Nov sneg na planinah. Na Gorenj« skem je v gorah precej nizko zapadel v pondeljek nov sneg. Včeraj je nastopilo nenadoma krasno solnčno vreme. r— Nov humoristični list na Gorenjskem Te dni je izšel v Kranju humoristični list »Škrat«. Prva številka vsebuje poleg ilu« simo g. obrtnike, naj se usmilijo reve in naj ga sprejmejo. e— Slavnostna zaprisega vojakov novincev. Z vojaško godbo na čelu so koraikali včeraj, dne 12. aprila, vojaki-novinci v celjski garniziji na Glazljo, kjer se je po primernem nagovoru poveljnika g. polkovnika N*umoviča izvršila svečanostna zaprisega vseh vojakov raznih veroizrpovedanj. Slavnostnemu aktu je prisostvovala tudi številna množica občinstva ter zastopniki oblasti. e— Sokoiska župa v Celju ima danes v torek zvečer važno izredno sejo starešinstva. Seja je ob 8. zvečer v telovadnici. e— Na varno Je spravljen za tri leta nepoboljšljiv delomržnež, potepuh in dolgo-prstnež tridesetletni Jožef Svetko iz Polzele, ki je odsedel svojo osmo kazen v celjskih zaporih. Oddan je bi! v prisilno delavnico v Stari Gradiški. Pomagalo menda ne bo veliko, ali vsaj bodo imeli pred njim ljudje mir. e— Javna mestna ljudska knjižnica v Celju, ki se je otvorila s 1. marcem, je imela že prvi mesec zelo živahen promet. Vpisalo se Je 120 članov, knjig se je izposodilo 750 Knjižnica je nastanjena v pritličju mestnega magistrata desno, ki so lično in praktično urejeni. Poslovne ure so ob četrtkih od 18. do 20. in ob nedeljah od 10. do 12. ure dop. Knjige se izposojujejo na 14 dni. Vpisnina znaša enkrat za vselej 5 Din. Za dijake in vajence pa 3 Din. V zadnjem času si je knjižnica nabavila zopet večje število znanstvenih in leposlovnih knjig, kar ie bilo omogočeno vsled agilnosti kuratorija knjižnice, ki mu je uspelo pridobiti podpore nekaterih celjskih denarnih zavodov. e— Občni zbor podružnice Slovenskega lovskega društva v Celju. Ob zadovoljivi udeležbi članov se je vršil v soboto, dne 9. t. m. občni zbor celjske podružnice Slovenskega lovskega društva. Po pozdravu na navzoče se je spominjal predsednik podi užnice g. Diehl v toplih besedah umrlega častnega Franca Cor.fidentija, umrlega člana g. ravnatelja Beno Serajnika ter umrlih lovskih paznikBrezinšeka in Jarmovše-ka. Tajnik g. nadzornik Černej je podal obširno in pregledno tajniško poročilo podružnice o pretečenem letu. Akcija glede tega, da se prepreči prodaja zaplenjenega orožja raznim nelovcem, se ie posrečila saj toliko, da je na podlagi dovoljenja za nakup orožja prevzela podružnica pri javni dražbi za vzklicno ceno vse zaplenjeno orožje. Na ta način se je uničilo okrog 300 pušk. Podružnica se je tudi trudila doseči pri centrali, da bi imeli pri občnem zboru glasovalno pra vico samo delegati, a se ji dosedaj ni posrečilo realizirati tega predloga. Podružnica se je nadalje pridružila iz praktičnih ozirov predlogu mariborske podružnice, da se deli Slovenija v dve sekciji. Povdarjala je pa, tovske skladnice Veliko županstvo v Ljub« Ijani je na podlagi uradnega poročila obve« stilo rudarsko glavarstvo, da ie g Krušič r.a delavskem shodu v Trbovljah iznesel proti staremu upravnemu odboru Bratovske skladnice razne zelo hude očitke Rudarsko glavarstvo je nato pozvalo odbor Bratov« ske skladnice. naj poroča o ukrepih, ki jih bo zavzel proti obdolžitvam. Sklicana ie bi« la izredna seja, na kateri je bilo sklenjeno pozvati g. Krušiča, da svoje obdolžitve tu« di dokaže. Če do 12. t m. ne preime odbor odgovora, si pridržuje pravico do nadalj« nega postopanja. t— Zopet nova trgovina V novi hiši go» spoda Ivana Kašnerja na Logu v Hrastniku otvori novo trgovino gdč. Urbajs iz Stu« dcuca. h taskepa 1— Zopet nov slučaj stekline. Prejeli smo sledeči popravek: Ni res, da se niso izdale energične odredbe k zatiranju pasje stekli« ne, res pa je. da so se izdale tozadevne energične odredbe. — Ni res, da se še ni izdal lovcem nalog ugonobiti pse, ki se kla« tijo okrog z ali brez nagobčnika, res pa je, da se je pooblastilo v smislu zakona o po« bijanju živalskih ':užnih bolezni vse obči« ne, da organizirajo po potrebi po zaneslji« vih ljudeh (lovcih) lov na pse in mačke, katerih posestniki ne bi dovolj upoštevali kontumačnih predpisov (razglas srezkega poglavarstva v Laškem z dne 19 marca t. 1. št. 1764/2, opozorilo za ta razglas z dne 27. marca 1927 št. 2231 in z dne 1. aprila 1927. št. 2287'111 vet. — Iz pisarne srezkega poglavarstva 2?®7'27. Iz Slov. Bistrice i— Gledališki od~ Slovenjebistriški uči« teljski krožek je s Sodelovanjem ge. M. Le« skovarjeve ptriredil v soboto in nedeljo predstavo Petrovičeve šaloigre aVozel®. Na videz plehka vsebina podaja realistično podčrtan odlomek vaškega življenja iz Li« ke. Igra je bila pod režijo g. Frana Vičarja v sceničneia in igralskem oziru skrbno pri« pravljena. Male pogreške so v celotnem, dobrem vtisu izginile. Brez pretirava, ja smemo reči, da tak živahno podane igre vkljub opetovanim gostovanjem že doljgo časa nismo videli na našem odru. Občin« stvo, ki je obakrat napolnilo dvorano, je prišlo popolnoma na svoj račun, najbrže pa tudi Učiteljski dom v i lariboru. v čigar korist, se je igralo. i— Blagoslovljenje parne brizga/ne pro« slavi domače gasilno društvo dne 8 maja z veliko svečanostjo, na kar se že sedaj opozarjajo sosedna društva s prošnjo, da opuste morebitne prireditve na ta dan. i— Mnogo se govori o razpustu odbora tukajšnjega okr. zastopa in okrajne hranil« niče. Ker se slične stvari godijo drugod, bo najbrž tudi pri nas postala beseda me« so. Na stvari bi sicer ne bilo nič hudega, če bi ne bilo to večno izpreminjevanje vodstva javnih korporacij že naravnost odi jozno. Komaj se je konstituiral okrajni za« stop, postavljen od prejšnje vlade, že bo« do prevzele njegove posle druge osebe. Kle« rikalne ceste bodo pač najbrže »boljše« ka» kor so bile samostojne. Okrajna hranilni« ca je pod sedanjim vodstvom naravnost vzcvetela. Ljudje že vedo, komu smejo ža» upati svoje prihranke. Če bo nameravana izprememba zavodu koristila, se bo še po« kazalo. Dvomiti vsekakor smemo. Vremensko poročilo Meteorološki zavori » Ljuhliani 12. aprila 1927. Višina barometra 308.8 m Kraj Cas ipazovanja Ljubljana (dvorec) . » . Maribor . . . Zagreb . . ■ « Beograd « • , Saraievo . . . Skopi je . . . . Dubrovnik . , Split . . . . Praha 7 8. 14. 21. 8. e 2-S 16 59 SE 1 8 <64 6 14-0 71 E 1 4 7f.43 I 1-0 62 NNE 1 0 75<--4 6 — WS\V 6 !0 Padavine Vrsta dež v mm do 1 are 10.6 Solnce vzhaja ob 5.21, zahaja ob 18.42; luna vzhaja ob 14.47, zahaja ob 4.34. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 114 C, najnižji 3.4 C. Dunajska vremenska napoved za sredo: Izpremenljivo, najbrže lahke padavine, hladna. Tržaška vremenska napoved za sredo: Lahni vetrovi z raznih strani, nebo izpremen-ljivo, večinoma jasno; temperatura od 10 do 16 stopinj; morje nekoliko razburkano. Šport Ilirija : Hertha (Dunaj) Gostovanje profesijonalnega nogometne« ga moštva dunajske Herthe, ki odigra na velikonočno nedeljo in pondeljek dve med« narodni tekmi z našim podsaveznim prva« kom, prinese Ljubljani po dolgem presled« ku zopet prvorazreden šport. Obe tekmi bosta gotovo zainteresirali tudi širšo publi« ko, ki za domače prvenstvene tekme za en« krat žal še ne kaže večjega zanimanja. Profesijonalno I. moštvo Herthe, o katerem smo že včeraj prinesli nekoliko podatkov, bo za Ilirijo sedaj, v začetku sezone pač nadmočen nasprotnik, na vsak način pa na« sprotnik, kakoršnih ;e I. moštvu Ilirije tre« ba, %ko se hoče resno pripravljati na uspe« šen nastop v bližnjem državnem prvenstvu. (I. kolo že 29. majal). Ilirija se tega po« polnoma zaveda in nas obvešča, da bo igra« la zato po Veliki noči še nadaljne med« narodne tekme. Z Dunaja dobi te dni tudi prvovrstnega nogometnega trenerja. Vod« stvo SK Ilirije pa mora pri tem v gotovi meri apelirati tudi na javnost: Vsaka velika nogometna prireditev je zvezana z* klub z velikim financijelnim ri« zikom in prizadevanja Ilirije vobče z žrt« vami, ki jih zmore klub le, ako ima za se« boj celo Ljubljano, katere mestne barve nosi Ilirija in katero je Ilirija poklicana zastopati v državnem prvenstvu SK Jliriia upa, da bodo našla njena prizadevanja pod« poro in razumevanje celokupn- naše iav« nosti iti da bo publika dokazala to z mno* gohroinim posetom vseh prihodnjih klubo« vih prireditev, začenši z gostovanjem du» najske Herthe. Spomladanske otvoritvene medklubske dirke Dne 1- maja t. I. se vrše skupne sponi« Udanske otvoritvene medklubske dirke, ki jih priredita klub kolesarjev in raotocikli« stov Ilirija in kol. društvo Sora v Št Vidu. Pioga: Št. Vid nad Ljubijano»Medvode in obratno; start in cilj: km 4.200 (pred go» stilno g. Sušteršiča «Pri slepem Janezu«). Pričetek dirk ob 14. uri. Spored je sledeči: 1. novinci 5 km: 2. ju« morji 5 km; 3 damska dirka kol društva Sora 5 km; 4. dirka najtežjih (preko 90 kg) J km: 5. glavna dirka 10 km; 6. seniorji (rad 35 let) 5 km in 7 tolažilna 5 km Nagrade: Novinci, juniorji, glavna in to lažilna prvih pet — kolajne, dirka najtežjih ir seniorji — prvi trije — kolajne, damska dirka tri častne nagrade kol. društva Sora. Splošna določila: Dirka se strogo po »Dirkalnem pravilniku» Koturaškega Sa« veza kr. SHS. Prijave se sprejemajo od članov klubov, ki so včlanjeni v Kot. Sa« vezu kr. SHS. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost ter se mora strogo držati cest« no«policijskih predpisov. Kolo mora biti opremljeno z zvoncem in rabi ji vo zavoro. Prijavnina za vse razpisane točke 10 Din. Vložek za dirkalno številko 10 Din. Pri« jave sprejemata g. Franc Ogrin, Ljubljana, Gosposvetska cesta 14 in g. Fr. Trapečar, Š* Vid nad Ljubljano. Zaključek prijav je nepreklicno dne 28. aprila ob 10. uri. Ka« sneje došle prijave se sr>rejemafo Ie proti dvoini prijavnim. Točno 30 minut pred pričetkom dirke se itra;o vsi dirkači javiti starterju. Dirkači se morajo strogo pokoriti vod« stvu dirke. Vrstni red prijav, je vrstni red na startu. V pomanjkljivih dresih nasto« pivšim dirkačem, se start zabrani. Vodstvo dirke bode izdalo točni spored dirk, ter se bodo morali dirkači strogo ravnati po njem. Eventuelno spremembo sporeda si vedstvo dirke pridržuje. Dirka se vrši ob vsakem vremenu. Po dirki razdelitev na« grad. športna zabava s koncertom v pro« štorih g. Šusteršiča (pri Slepem Janezu). Službeno iz LNP. Seja poslovnega od« bora se vrši danes, v sredo ob 20. v ka« varni »Evropa®. Na sejo se vabijo ob 20.15 uri kapetani I. moštev klubov Jadran, Kra« kovo in Svoboda (Lj.). — Tajnik II. SK Jadran Danes od 14. urp dalje tre« ning na igrišču, obvezen za vse igralce, ki so popoldne nezaposleni. — Tajnik. ASK Primorje, nogometna sekcija. Da« nes v sredo od 15.30 dalje trening vseh mo« štev. Na trening se pozivata tudi igralca gg. škrabar in Marinič Igralca Privšek in Birsa naj prineseta s seboj potni list. — Načelnik. SK Ilirija, nogometna sekcija. Danes, v s-edo ob 17. strogo obvezen trening za I. moštvo in rezervo in sicer ob vsakem vre« menul — Načelnik. Vsi gg. dirkači, člani kol. in mot. dni« štva «Sava» v Ljubljani, kateri nameravajo nastopiti pri kolesarskih dirkah za jugo« slovensko prvenstvo, se pozivljejo, da se v najkrajšem času priglase v društveni pi« sarni radi izpolnitve verifikacijskih list Koturaškega sav—i v Zagrebu. Hazena Mura : Concordia (Zagreb) 7 : 6 (4 : 2). V nedeljo je gostovala v Mur« ski Soboti najmočnejša hazena družina Za« greba, Concordia, ki je bila od strani ob« činstva gostoljubno in prisrčno sprejeta. Vsled dvadnevnega deževja je bil teren precej slab, kljub temu so pa obe družini pokazali dosti lepo kombinacijsko in teh« nično dovršeno igro. Mura začne igro in vo« di z 2 do 3 goli diference do konca igre Sodil je g. Peterka objektivno. Radovičeva, znana reprezentativna ha« zenašica Jugoslavije nastopa zopet aktiv« no za svoj klub Ask, ki si je s tem svojo družino znatno ojačil Drugi poraz FC Penarol. Uruguayski prvak FC Penarol je v nedeljo igral svoio drugo tekmo na kontinentu, in sicer v Mo« nakovem proti FC Bavern. Tudi topot Uru« guaycem ni bila sreča mila. Poraženi so bili z 1 : 2 (0 : 1). Pokazali so sicer lepe tehnične zmožnosti, napadalni vrsti pa manjka prodornost. Svoj edini gol so za« bili iz enajstmetrovke. Nov svetovni rekord JVeissmiillerja. V Newyorku je VVeissmiiller v prostem pla» vanju na 500 m postavil s 5:28.4 nov sve« tovni rekord. Dosedanjega je držal s 5:31.3 Arne Borg. VrSovice in Hakoah odpotovali v ino» zemstvo. Praški AFK Vršovice in dunaj« ska Hakoah sta te dni odpotovali na dalj« še turneje v inozemstvo in sicer Vršovice v Avstralijo. Hakoah pa zopet v Ameriko. Hakoah bo igrala Ameriki 13 tekem. Na svoji -----; turneii v deželi dn'arjev ie mo« štvo di'n skih Židov igralo 10 tekem; od teh je dobilo 10, izgubilo 2, dočim sta -staj li dve te ,ii neodločeni. Gospodarstvo Mestna hranilnica v Ptuju Dne 26. marca t. 1. se je vršil 65. redni občni zbor regulativne Mestne hranilnice v Ptuju pod predsedstvom podžupana gos p. Antona Blažka in v prisotnosti vladnega komisarja hranilnice vladnega svetnika g. dr. Frana Vončine. Ravnateljstvo hranilnice je poročalo o poslovanju zavoda za prošlo leto 1926. in je predložilo računski zaključek v odobrenje. Gosp. Franc Artenjak je poročal v imenu preglednikov računov o izvršeni reviziji poslovanja zavoda za leto 1926. ter izjavil, da se je vršilo celotno poslovanje točno, in je predlagal zboru, da odobri računski zaključek hranilnice za leto 1926., ravnateljstvu pa podeli absolutorij. Predlog je bil soglasno sprejet. V odbor sta bila na novo voljena gcepoda Franc Lenart in Franc Podgoršek. Ker je dosedanji prei-sednik gosp. Anton Blažek odklonil ponovno izvolitev za predsednika hranilnice, je bil izvoljen gosp. dr. Bela Stuhec za predsednika ln gosp. Anton Blažek za podpredsednika. V ravnateljstvo zavoda eo bili po-aovno izvoljeni dosedanji člani, in sicer gg.: dr. Matej Senčar, dr. Franc Kotnik, Anton Blažek, Pavel Pirich, Ivan Šegula in Ivan Steudte sen. Istotako so bili ponovno izvoljeni pregledniki računov gg.: Franjo Artenjak, Dragotin Zupančič in Anton Zveglič Za zastopnika hranilnice v Kreditnem društvu Mestne hranilnice je bil zopet Izvoljen gosp. Anton Blažek. Iz poročila ravnateljstva je posebno povzeti. da izkazuje zavod od leta do leta ugod oejše uspehe. Stanje vlog se je zvišalo v letu 1926. za skoro 2,000.000 Din; znatno naraščanje vlog se je ugotovilo tudi do sedaj v tekočem letu. S hipotečnimi in meničnimi posli je dosegla hranilnica v prošlem letu lep uspeh; napredovanje se opaža tudi v letu 1927. Ravnateljstvo povdarja v svojem poročilu, da je juridični ustroj regulativnib občinskih ln okrajnih hranilnic urejen na način, da ni vlagatelj izpostavljen pod nobenim pogojem kaki iz v Ljubljani. Potrjena je prisilna poravnava, sklenjena v kon-kurzu cTextilie», trgovske In indutrijske d. d. v Ljubljani, po kateri plača prezadol-ženka 32.5% kvoto, in 6icer 275 % v 14. dneh po pravnomočni od nravi konkurza. nadaljmh 5 % pa v 10 zaporednih mesečnih obrokih, katerih prvi dospe 30. septembra t. L = Položaj na lesnem tržišču. Kakor je sklepati iz vesti iz raznih gozdnih krajev naše države, je lesna kupčija v naši državi prav živahna Povprašuje se po lesu z vseh strani, vendar cene ostajajo na prilično nizkem nivoju. Kupujejo pa ne samo domači interesenti, nego je živahen tudi izvoz. Kljub živahni kupčiji pa ni misliti na pomembnejše zboljšanje cen, predvsem zaradi velike konkurence na zunanjih tržiščih. = Ronknrz je razglašen o imovini Lovrenca Jeza, posestnika in trgovca v Apačah pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Prvi zbor upnikov bo 16. t. m. ob 10. dopoldne pri okrainem sodišču v Ptuju. Oglasitveni rok do 23. maja t. 1. Ugotovitveni narok 7. juniia .t. 1. ob 10. dopoldne. = Fnzija dveh praških bank. Kakor poročajo iz Gradca, sta se fuzijonirala dva tamošnja denarna zavoda, in sicer Štajerska banka d. d. ter Agrarna banka d. d. Nova banka se bo imenovala Banka za Štajersko. = Poljska uvaža žito. Tz Varšave poročajo: Tz dežele, ki je izvažala žito, je Poljska v zadnjih mesecih postala uvoeniea žita. V januarju in februarju t. 1. »e je uvozilo v Poljsko skupno preko 40.000 ton žita v vrednosti preko 10 milijonov poljskih zlatnikov. Pomanjkanje žita je posledica prevelikega lanskega izvoza, ki so>ni prav nič oziral na potrebe domače države. Poljsko žito se je prodajalo inozemstvu po razmeroma nizkih cenah, dočim se sedaj uvoženo žito plačuje po visokih cenah. = Ameriško posojilo ca mesto Milan. Sindikat, pod vodstvom firme Dlllon, Read k Co. v Newyorku je prevzel 30milijonsko dolarsko posojilo mesta Milana. Posojilo se obrestuje s 6.5 % in se bo amortiziralo v 25. letih. = Tnsolvenea v madžarski tekstilni industriji. Iz Budimpešte poročajo- Globe-tekstil na industrija, d. d., ena največjih madžarskih tvornic za nogavice, je prSla v plačilne težkoče. Gospodarske kroge je insolven-ca te največje tvornice nogavic presenetila, ker so vse druge madžarske tvornice nogavic dobro zapoeleme. 18. aprila. LJUBLJANA. (Prve Številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-slri zaključki.) Vrednote: investicijsko 86.5—87, Vojna škoda 3425—344, zastavni In komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195—197 (197), Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 99 — 100, Praštedlona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Trbovlje 0 — 430, Vevče 1® — 0, Stavbna 55 do 65, Šešir 104 — 0. — Blago: Tendenca za les čvrsta, za deželne pridelke mlačna. Zaključenih 5 vagonov le6a. ZAGREB. Tendenca za Vojno škodo dalje krepka. Tečaj jI je poakočil za 1 dinar. Promptna se je trgovala po 343 (včeraj 341 do 342), za junij po 348. — Italija je v Cu-rihu znova poskočila; zato se je tudi v Zagrebu trgovala po višjem tečaju in končala na višini 275.75. Druge devize brez spro-memb. Skupni devizni promet 6 milijonov dinarjev. Notirale so devize: Dunaj izplačilo 800.5 — 803.5, Berlin izplačilo 1350 do 1353, Italija izplačilo 274.44 — 276.44, London izplačilo 376.2 — 277, Newyork ček 56.75 — 56.95, Pariz izplačilo (zaključek 223.755), Prana izplačilo 1683 — 169.1, Švica izplačilo 1094 — 1097; valute: dolar 56.5 — 56.7; efekti: bančni: Bskomptna 104.5 — 105, Kreditna Zagreb 93 — 95, Hipo 58.5 - 59. Juro 95 — 953 Obrtna 40 — 42, Praštediona 850 — 860, Srpska 129 do 135. Ljubljanska kreditna 150 — 0; industrijski: Dubrovafka 410 — 415, Danica 120 — 140, Gutmann 250 — 275, Slavonija 26 — 28. Trbovlje 427.5 — 432.5, Union parni mlin 300 _ 305. Šečerana Osijek 495 do 520; državni: investicijsko 865 — 87, agrarne 54 — 54.5. Voina škoda promptna 343 do 3435 za anril 343 — 344, za maj 345—347, za junij 346 — 348. BEOGRAD. Devize: Atene 75.75 do 76.25. Dunaj 800.5 — 803.5, Berlin 1350.21 do 1353.21, Bruselj 793.5 — 7965, Budimn^ šta 994.5 — 997.5. Bukarešta 34.05 — 35, Italija 274.82 — 276.82. London 276.2—277, Newyork 56.75 - 56.«, Pariz 222.5-224.5, Praga 168.3 — 169.1, Švica 1094 — 1097. CURTH. Beograd 9.13, Berlin 123.23, New York 519.875. London 25.2475, Pariz 20.36, Milan 25.2875, Praga 15.40, Budim-nešta «0.6875, Bukarešta 3.20, Sofija 3.75, Varšava 58. Dunaj 78.10. TRST. Devize: Beograd 35.90 — 86.40, Dunai 285 — 295. Praga 60.85 — 61.35, Pariz 80.50 — 80.70. London 99.80 — 100, Newyork 20.4950 _ 20.5950. Curih 394 do 398. Budimpešta 353.50 — 363.50. Bukarešta 12.50 — 13; valute: dinarji 36 — 86.75, dolarji 20.30 — 20.60. DUNAJ. Devize: Beotrrad 12.4650 do 125050, Berlin 168.24 — 168.74. Budimp^ta 123.85 — 124.15. Bukarešta 4.3350 — 4.3550, London 34.4725 — 34.5725. Milan 34.53 do 34.63. Newyork 709.65 - 712.15, Pariz 27 80 do 27.90, Praga 21.0175 — 21.0975, Sofija 5.11 in ena šestnajsttatka do 5.15 in ena šestnajstinka. Varfava 79.18 — 79.68, Curih 13653 — 137.03: valute: dinarji 12.4450 do 12.5050. dolarji 709.95 — 718.35. De vita Beograd na ostalih brrrah: v Pragi 59.21, v Berlinu 7.408, ▼ Londonu (popoldne) 276. v Newyorka (11. t m. po borzi) 1.76. Listnica uredništva Izjavljamo, da g. prof. dr. F. B. ni z do« pisora «Kdo ubija veselje do učenja kla« sičnih jezikov?* v «Jutru» dno 6. t m. v nobeni zvezi. Iz življenja in sveta Smrt mojstra v reklami „Dr. Nekrvavega" V Vratislavi na Nemškem je te dni nenadoma umrl eden največjih mojstrov v reklami, kar jih pozna Evropa: Pavel Wasciewicz, sicer znan pod imenom »Dr. Nekrvavi* (Dr. Unblutig). Bil je v službi magdeburške tovarne Kukirol. čije afera je dvignila lansko leto veliko prahu. Ta tvrdka je izdelovala med drugim sredstvo zoper kurje oči, ki mu je baš d Snežnikom. Tov. socijalni referent je poročal občne« mu zboru, da nudi zobotehnik g. Pirh v Ljubljani članom Zveze 40 odst. popusta. Ta ugodnost pride v prvi vrsti v poštev za tovariše iz Ljubljane, skušal pa bo doseči enake ugodnosti za članstvo tudi v drugih mestih. — Članarino je občni zbor določil za akademike na 3 Din. za srednješolce pa na 1 Din Pri volitvah je bil izvoljen naslednji od« bor: predsednik Arko Čiro (Jadranaš), pod« predsednik Hudina Ferdo (Triglavan), taj« nik Čuček Janko (Jadranaš), blagajnik Ko« bilica Rudolf, odbornik brez mandata Pre« vorjek Josip (- eporodaša), kult. in:cr. re« ferent Vauhnik Franjo (Triglavan), pro« svetni ref. Vrščaj Borut. socijalno«ekonom« ski Paut Evgen, tiskovni reserent in ured« Ljubo M.: Pomladna elegija Mislim nate, ki te ljubim, ko truden mečem s sebe oblačila, da ležem spat. Ko se skrije mladost in sla telesa v postelji, zaman zaišče po tebi. Zaišče zaman tudi samo po tvoji ljubeči misli, ki me je še nedavno poljubljala in mamila v spanec; po tvoji misli, ki sem jaz v njej kakor metulj v cvetu in kakor sladkost v pesmi . . . Kakor popotni sem, ki mu je nestalo steze in ki zazija brezdno pred njim... Vstajajo tedaj pred zaprtimi ali odprtimi očmi spominčice v temi, prav take, kakor si mi jih poslala lani. ko si se zbala, da bi te utegnil pozabiti: »Dragec, misli name!* V sladkost poljubov me mami ta misel. ki si mi jo lani izdala. Ni je take sile, da bi mi jo mogla vzeti. Zaprosim tedaj: »Pridi, sladka, v moje sanje nocoj; naj vidim, da me tudi ti Se pomniš in ljubiš . . .» Ti prideš. Grem mimo hiše, ki v njej stanujete, in ti stopiš čez prag. kakor da si prišla gledat zanimiv prizor. Onikrat sem te videl tako, ko sem se vračal domov po nasprotni strani ceste. Tudi zdaj sem na drugi strani ceste. Grem mimo in se ti vdano naklonim. Ti mi ne odgovoriš, ampak se delaš, kakor da me ne vidiš. A kaj to meni, ko jaz tebe vidim? Vidim sladkost tvojega bledega obličja, ki se vanjo izgubljam sleherni dan in sleherno noč in jo moram le redko ujeti tako, kakršna je bila, ko si mi še ljubeče odzdravljala. Kakor da ti je obličje drugačno: čutim, da ne vidim v njem izraza in črt, kot jih imam skrite v spominu. Čeprav me ne maraš poljubiti s svojim pogledom, vidim sanio tvojih oči . . . Z začudenjem premotrim tvojo obleko in mislim, zakaj si tako čudno oblečena. Vidim te v obleki bogatega, zalega ciganskega mladca — v mehkih škor-njičkih do kolen in v kratkih hlačkah od črnega baržuna, nad koleni, kjer so oči zamedlele ob goloti tvojih meč kakor od vonja divje rože, z vrvico zadrgnjenih ob straneh — in mislim: »Mnogo dela ima — pospravljati mora stanovanje za Veliko noč, ki ni več dolgo do nje, pa se je zato tako oblekla. .* Ze sem mimo tebe; začutim, da imam v levici breme, ki ga moram nesti — ne morem se spomniti, da bi ga bil imel že prej; začutim, da sem za smrt truden in nebogljen. Računam, kako daleč je še do doma in ali bom zmogel . . . Srečam te nekaj dni pozneje; vidim, da si nehala žalovati za materjo, ki ti je lani umrla. Pomislim, kako hitro teče čas. Stopi me srečanje v saniah pred oči in te pozdravim, ko greva drug mimo drugega: nalašč te pozdravim, prav ; kakor v sanjah. Ti ne maraš videti me-i ne in mojega pozdrava, kakor v sanjah nisi hotela . . . Pod dojmom tvoje nevljudnosti se ozrem za teboj in slišim tovarišico ob tvoji desnici, kako vprašuje: »Kdo pa je bil to . . .?» Mislim jaz, ko grem dalje: Radeče, dne 7. IV. P. SISTER. Častna izjava Podpisani obžalujem in preklicujem ža« litve, izrečene glede g. Ivana Reicha. nad« učitelja v p. na Strnišču, ter se mu zahva. ljujem, da je odstopil od zasebne obtožbe Breg pri Ptuju, dne 9. aprila 1927. 579 HUGO WESSELY Samo še tri dni velikonočna prodaja po gloooko znižanih cenah. — Vsakdu se naj okoristi s t) usodnost.o ter naj kupi ie pr znano najboljše .D O K O' čevlje ki so mdi najcenejši! Trgovina „D0K0" V. C A R M A M," Ljubljana, Prešernova ul.ca št. 9, na dvorišču. Naši onstran sranic p— V Kobaridu vprizore na velikonočni pcndeijek burko aSkapinove zvijače*. Na vsporedu so tudi pevske točke. Prireditev ho v prostorih občinske vojašnice. p— Značilno. V Kobaridu so imeli na tr« gu krasno lipo. Izginila je. Znano je, kako je bil odstranjen Volaričev spomenik. Vrt pred občinskim domom, kjer je stal Vola* ričev spomenik, odstranjujejo in tam na» pravijo menda javno stranišče... p— Smrt polkovnika Podboja. V Trnos vem pri Ilirski Bistrici je umrl vpokojeni polkovnik Podboj pl. Cenetov, star 70 let. Pokojnik, znan tudi v Ljubljani, je bil člos vek dobrega srca, zato pa so ga vojaki pcw vsodi radi imeli. Pogreba se je udeležilo mnogo domačega prebivalstva. p— V Idriji je izdal občinski načelnik inž. Caldana oglas, v katerem naznanja svoje imenovanje, izreka upanje na odkri« rosrčiio sodelovanje vseh meščanov in za» gotavlja, da bo ščitil pravice meščanstva. Caldana se je kot občinski komisar prilju« bil Idrijčanom. p— 7,a poljedelski kredit v Istri se za« ^zema fašistična organizacija, na čelu ji rn. Mrak. Pred kratkim so zborovali v Puli,-sedaj so razpravljali v Pazinu, kako treba združiti gospodarsko delavnost zadrug in zvez, ki delujejo v Istri z razdelitvijo po narodnosti. Fašisti želijo še novega dotoka kapitala v Istro, da se bo moglo agrarno delovanje na široko razviti. Za to stvar treba strokovne spretnosti in v ospredju bi morali stati zadružni veščaki, toda v Pu« li in Pazinu so imeli glavno besedo faši» stični prvaki, kmetijskemu znanju popolno« ma tuji. O tej gospodi vemo le to, da stru« peno sovraži adrugorodce« in hoče zago= spodovati nad njimi v vsakem oziru. Ur as rrilnice, posojilnice, zadruge morajo biti i za ključno v fašističnih rokah Drugorodec mora posc-bno še na kreditnem polju čutiti, kako je v oblasti fašizma. Potem pa je ;u> di znano, da je v fašističnih organizačnih blagajnah vedno premalo lir. p— 1'romoviraia sta za doktorja gospo« darskih ved na trgovski univerzi v Trstu gg. Viktor Višnjovec iz Trsta in Erail Gar« zaroli iz Postojne. p— V predilnici v Ajdovščini je okoli S00 delavcev. Včasih je bilo mnogo dela in zaslužka. Lani je bil ustanovljen delava fki sindikat. Obljubljali so delavcem dra< grajsko doklado in zagotavljali, da jih bo« oo ščitili v vsakem oziru. Niti ena obljuba se ni izpolnila. Fašisti govore mnogo, ne store pa nič dobrega. Sedaj še trgajo lju« dem zaslužene lire, šikanirajo jih z «Tego» lamentom« in vsa naznanila in odredbe so italijanske. , p— V. Avberiu na Krasu so imeli občin« skega proračuna še do zadnje dobe do 5000 lir, sedaj pa jc narastel na skoro 40 tisoč lir. Ko so vprašali komisarja Casota, ki je ra tomajskim Grbccm pregledoval račune, kako je to, da je proračun tako ve* lik, jc odgovoril, da je izvršil samo svojo uradno dolžnost. Občani so se obrnili se* daj do novega podeštata in prosili, da bi se proračun znižal vsaj za polovico. To so strašna bremena, ki se nakladajo sloven* r.kim občinam. Takih izdatkov nc bodo zmagovale. Občinska samouprava jc staja le malenkost napram stroškom, ki se me< čejo na občine potom pod citatov. To je dobro preračunjeno izmozgavanje našega ljudstva, katero hočejo pregnati z njegove rodne grude, da napravi pr-ostor italijana skim naseljencem. p— V Hruševju v tržaški pokrajini so (■»tvorili moderno urejeno mlekarno. V njej no področje spadajo vasi cele občine. Vaj* več zaslug za mlekarno ima g. Anton Turk iz Hruševja. Ta mlekarna kaže, kako se prav pojmuje med našim ljudstvom zadruž* ra misel. Na vseh straneh Julijske Krajine stremi naš kmetovalec po uspešnem gospo* darstvu. Italijanska oblast bi morala to vi* »rko ceniti, ako ji je res mar za procvi« tanje obmejne dežele. p— V Idriji se je mudil generalni tajnik sindikatov goriške pokrajine Chiarelli, ki je v gledališču predaval o fašističnem sin« dikatu. Redek je bil, ki ga je nekoliko raz« umel. ker je gospod tajnik govoril italijan« sko. V prostorih idrijskega sindikata je čul že stare želje idrijskih rudarjev po ureditvi delovne pogodbe, katero fašisti obljubljajo že par let pa je ni od nikoder. Fašistična navada ni, da bi obljubam sledila dejanja. p— Kmetijske tečaje posečajo slovenski kmetovalci, zlasti naraščajnikl. zelo radi, seveda ako je pouk slovenski. Vidi se, ka» ko je lepo razvit smisel za uspešno kme« tovanie med našim ljudstvom. Treba le, da b; oblast to prav vpoštevala in poskrbela za redno prospevanie kmetijstva med Slo* venci. Potem bi obmejna pokrajina gospo* cfarsko vzorno vzcvetela! V Čepovanu se imeli kmetijski tečaj, na katerem je po« Napisi na ploščah prevlečeni z radio«tinkturo morejo se citati tudi ponoči. — En primer :nocavice„kuuc: I učeval domači učitelj Ciril Kafol. Mladi obiskovalci so se naučili mnogo koristnega. p— V Solkanu se radi spominjajo časov, ko e je mizarska obrt i godno razvijala. Sedaj se vidi često Solkance, kako po Go» rici in drugodi ponujajo mizarske izdelke, največkrat brez uspeha. Mizarska zadruga jo bik dobro organizirana. Sedaj je ni več. Gospodarska mizerija duši Solkan, zato pa jih je že nuogo odšlo s trebuhom za kru« hom. V Južni Ameriki gre povoljno kvalifi« ciranim mizarjem. Mnogo solkanskih mizar* jev je zaposlenih ladjedelnici v Tržiču. p— Samomor. Pri Vogljarjih na trnovski planoti so našli orožniki truplo 331etnega Josipa šuligoja iz Kala. Zavžil je strup. Brezposelnost ga je gnala v smrt. p— V Vipavi je umrla gospa Marija Ka* cin, bivša učiteljica, vrla .slovenska žena. p— ^Ljudski dorrv v Gradišču ob Soči sc si prilastili fašisti. Ljudski dom so si svoj čas postavili socijalisti, katere so fa* šisti zadnja leta tako mikastili. da so jim morali slednjič odstopiti svojo lepo zgrad* bo. Govori se o ceni 300.000 lir, narejen je notarski akt, izplačane pa lire še niso! k— Društveno gibanje. V Bilčovsu delu« je izobraževalno društvo že 15 let Lani je imelo društvo 105 članov. Delovali so štirje odseki: dramatični, pevski, ženski in mla» deniški. Knjižnica šteje 196 knjig Dohod* kov je bilo 65006 šilingov, izdatkov 415.10 šilingov. Za predsednika ie bil izvoljen Jakob Boštjančič. Dopisi KRŠKO. V ponedeljek, dne 4 t. m. smo spremili k večnemu počitku gospo Juliiano Knez. soprogo okrajnesra gozdarja g. Antona Kneza, ki je podlegla težki operaciji v Zagrebu. Pokojni ca ie bila članica več društev, vso skrb pa je posvetila vzgoji svojih otrok Bila je dobra iti blaga žena svojemu soprogu Ln skrbna mati svojim trem otrokom Bodi ji lahka žemljica, žalujočim Pa naše Iskreno sočutje. MOKRONOG. Pretečeno nedeljo se je vt-šilo v prostorih g Frana Majcna predavanje o kmetijskem škodljivcu — voluharju. Številno zbrani kmetovalci, sadjarji vinogradniki in vrtnarji so sledili predavanju z največjo pozornostjo Predavatelj g. Strel, ki nam je pokazal nagačenega voluharja, ter pojasnil njegovo razmnožitev Iti ogromno škodo ki jo dela kmetijstvu, kjerkoli se pojavi, ie žel splošno pohvalo. Predavatelj nam je razkazal tudi najnovejše stroje, s katerimi se ta škodljivec temeljito uniči. Za brezplačno in obče koristno predavanje se ie zahvalil g. Debevc iz Cužne vasi z žello. naj bi se taka predavanja vršila po vsej Sloveniji Kakor smo zvedeli, bo imel g. Peter Strel slična oredavanja tudi v Tržiču ln Trebelnem. SLOVENJORADEC. Poverjeništvo Vodnikove družbe zaključuje vpisovanje članov in zbiranje članarine za leto 1927. Število članstva ie enako lanskemu, t i. 120 ali 10 % prebivalstva KHub temu pa pogrešamo v seznatmu imena nekaterih zavednih Slovencev. Svoje narodne naprednosti ne morejo dokazati lepše, kot s pristopom k naši Vodnikovi družbi Vpisovanje se zaključi v četrtek, dne 14. t. m Priglasite se pravočasno! SLOVENSKA BISTRICA Dne 3. aprila se je vršila v razpravni dvorani okrajnega sodišča v Slov. Bistrici, ki ie bila z zelenjem in cvetlicami okrašena, svečana izročitev zlate kolajne za državljanske zasluge višjemu sodnemu oficljaiu Juriju Hudritzu. Slavljencu ie izroči! odlikovanje g. predstojnik okrajnega sodišča višji deželni sodni svetnik dr. lakob Doljam v navzočnosti vseh sodnih uslužbencev in brotnega števila občinstva ter zastopnikov vseh tukajšnjih uradov in vojne komande mesta Slov Bistrice G predstojnik sodišča ie v krasnem govoru razložil zaslužno delovanje odlikovamca. ki ie celo četrtstoletje marljivo. vzorno in vestno opravila! svojo službo kot vodja zemljiške knjige pri tem sodišču in stopil dne 30. 11. 1936 po 40letni službeni dobi v zasluženi pokoj, želeč mu, da bi mu mila usoda poklonila še mnogo srečnih in zdaovoljnih let v zasluženem pokoju ter mu pripel zlato kolajno na prsi. Odlikovanec Hudritz se je svojemu bivšemu šefu prisrčno zahvali! In ca obenem prosil, da snoroči niegovo najudanejšn zahvalo tudi kralju, ki nam ga Bog ohrani še mnogo let. S tem ie bila slavnost končana. SREDIŠČE OB DRAVI. Soko!ska godba priredi na velikonočni ponedeljek zvečer svoj običajni koncert. Na sporedu bodo povsem novi slovanski komadi. Ker Je naša sokolska godba vedno in rade volje na razpolago tudi širši domovini, io priporočamo vsem sosedom in domačinom v izdatno podporo in mnogoštevilen obisk. Ker so železniške zveze na vse strani prav ugodne, naj niVio ne za/T udi te lepe prilike! Zdravo! KOZ.JE. SejmairJI. kupci ln prodajalci, pozor! V torek po beli nedelji, dne 26. aprila, bo v Kozjem živinski in kramarski sejem. Opozarjamo že danes na ta sejem, ker le pričakovati tudi .mnogo kupcev. Na zadnji selern je došlo klirb siabemu vremenu prav veliko kuncev. Vabimo torej kmetovalce, da priženejo obilo živine, saj je vstopnina malenkostna. Mostna tehtnica na razpolago. LJUTOMER. Dramatični odsek Sokola je vprizoril v nedeljo Tučičevo dramo »Gol-goto«. Občinstvo je bilo z vprizoritvijo prav zadovoljno in motamo pohvalno omeniti posebno Demetrija — br. Ogrina, ki Je bil na višku v tretjem deianju in'ie pokazal svoje lepe igralske zmožnosti. Dobro je podala Ženo s. Baukertova in Driorja br. Stopat. Režiser br Perae je izvrši! svojo nalogo častno. Sceneriia 'e bila dobra, ie svetlobni efekti b: bili iahko boljši. Pripravlja se vprizoritev Kraljeva visokost« v režiji br. Ogrina Naročila, in, u ra, tiioi^Jt, malih, _ jt,porlah, na. Oglasni od, daUk. -Jutra.] JjjjbljajUL, Prwuvava+. JaL st. 2492. JLah,oglasi,, ki služijo v posredovalna, isv soajaL na, tuznuuu, občinstva,: vsaka. b&sasLa, pas-. "Najmanjši ZJtasok Din, Pristojbina, za, šifro dit, j- Ujc pristojbina, jt, vposlas ti obansun. z ruzročdsm,, si- • CAJ-tt, oglasi /1* pru&cijo'. ttkovru, račun, poštna. hsa, rubuca Ljubljana, št 11842. iuuio«,, dopis-ovcuija, on, oglasu trgovskega, ali, railaninsLga značaja,: vsaka, beseda/ Din, r-. — Najmanjši. zji&stk. Vin, 10 - Pristojbina, za, šifro Dia, 5--. Naslovi «Malih oglasov« se dobivajo tudi v podružneah «Jutra» v Mariboru, Barvarska ulica ter v C e 1 i u, Aleksandrova cesta. Opremljeno sobico » iredisi Blrtl oddam. — Naslov t oglascea oddelku •Jutri*. 11644 FRANC FUJAN fcrovstro is taloga itroSnlb potrebščin Ljubliana-Galjevica 9. 103 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer Ljubljana Valvazorie* '.H tt dobe Plačilno natakarico mlajt-o, pridno in pošteno. z nekuj kavcije sprejmem takoj. Naslov pri podružnici «Jatra» v Mariboru. 11839 Trg. vajenca Edravetra, » primerno goUko izobrazbo sprejmem takoj v Špecerijsko trgvino. Ponudbe pod «Kranj 100> na cel oddelek «Jutra>. 11823 Varčno gospodinjo dobro kuharico, ki je vajena vt-eh hišnih in domačih del, sprejme uSitelj na deželi. Ponudbe pod raajko • Dežela« na ogla&ni oddelek •Jutra.. 11824 Mizarskega vajenca s dežele sprejme z tm> oskrbo Peter Sitar, mizar, Križe na Gorenjskem. 11811 Trg. pomočnika »tarejSega in izurjenega v VBeh strokah trgovine s mešanim blagom, neoženje-nega, sprejmem > 1. julijem 1927 v večjo trgovino na deželi. Ponudbe a zahtevo plače pod «Lj. 87» na ogl oddelek »Jatra.. 11798 Kontoristinjo ki je zmožna tudi nemškega ln laSkcga jezika, sprejme takoj, večje podjetje na deželi Hrana in vsa oskrba r hlSi. Ponudbe na oglasni oddeleji •Jatra. pod Šifro •«St. 1512». 11658 Trg. vajenca sprejme večja trgovina je mešanim blagom na deželi. Primerno predizobralen sin železničarja ima prednost Ponudbe na oglasni odd. .Jutra« porejm«»m za fino hišo v Zagrebu. Plača 700 Din. Nastop 1. m a'a Ponudbe s prepisi spričeval ln fotografijo poslati na: orjan, Zagreb, Boškovičeva ulica br. 8. I. kat. 11850 Sluzinčad kuharice, sobarice, natakarice. hišne itd dobe nai-lažj«* »lužbo v B^ojrradu ako -»p z«r!ase v hiron Kko-nomija. Beojrrad, Visan* 11 8220 Stavbni polir absolvent stavbne rokodelske šole v Ljubljani, s večletno prakso, želi službe. — Vstopi lahko takoj po praznikih. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra> poj šifro pod šifro klavir prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jn tra« 11598 Fornirne stiskalnice prodam Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 11804 Za prodajalno nove, kompletne stelaže, pulte pod «Zanesljiva 888». 11865 Službo premeniti žefi mlad zasebni uradnik, ki razpolaga » 100.000 Din kavcije. Eeflekfclra na večja trgovska ali industrijska podjetja, kjer bi bila služba stalna. — Le resne ponudbe prosim na oglasni oddelek «Jutra* pod &ifro cOdgovorno mesto*. 11808 Nemščino in klavir poučuje po ugodni ceni dobra učiteljica. Istotam na razpolago klavir za vajo Osebno se lahko oglasite med 12 in 2. uro. Naalov pove oglasni oddelek Jutra 11695 Šoferska šola izobražuje kandidate praktično in teoretično ca samostojne vozače (Šoferje) Dame In gospode sprejemamo dntvno Pouk teme-ljlt in uspeh siguren. — Zahtevajte prospekte. Auto-Skola, Zagreb, Kapto) 15. telefon 11-93. 128 Vrhniško opeko irnoveljskr premog tn on kova drva mdi najceneje Lovro Erle. Trnovski pri . i MosUb. t skupni Izmeri 26 000 m1 — is sicer enemu ali vei reflektantom — Naslov v oglasnem oddelkn •Jutra. 8238 fUmeianja Brezplačno prijavite oddajo stanova-nja sobe. lokala gostilne, trgovine, delavnioe itd — Posredovanje za oddajalca popolnoma brezplačno — •Posredovalec«. Sv. Petra c«j n' kupim takoj na Hirju ali Pod Rožnikom event tudi manjšo v mestu Ponudbe s navedbo cene m* na ogl oddelek »Jutra, pod šifro •Parcela 200(1. 8234 Stroj za mletje sladkorja 100 kg na aro, v popolnoma v brezhibnem stanju ln še v pogonu, proda V. Bizjak & drug. Rogaška Slatina. 11837 Moder kostum siv svilen žemper. slamnik is kompleten žake.t ca srednjo postavo ngodno prodam. Naelov v oglas, oddelkn .Jutra., 118» Zemljišče ob progi južn*- želecmce. poleg tovarne cSatumus. v Mostah v skupni iemer 24 800 m» naprodaj Zelo primerno ia večja skla dišča aH caloee kakor t tudi ca industrijo lepelja. ' va lastnega tira omogoče-j n» c majhnimi otroški, ker ' je Industrijski tir tik pred zemljiščem že izpeljan — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra.. 6237 Mizarji! !m.:rr, večjo zalogo vsakovrstnih oklenjenih plešč (Sperrplatten) v rseh dimenzijah — Ignacij Kepše, Ljubljana. Teaarska ulica S (Karlovska cesta). 11783 Pripraven prostor svetel, z napeljano vodo, za vsako manjše podjetje pripraven, oddam takoj — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra., 11846 Lokal s stanovanjem 2 sob In kuhinje oddam v indu^tr. kraju. Trgovina obstoja že 26 let. Mesečna najemnina 10fi0 Din. — Tonudbe pod značko »Gospodar odsoten, na oglasnj oddelek «Jutra» 11830 * i Realltetna pisarna družba z o. z Sv. Petra c. štev. 18 odda: SESTSOBNO pri Sv. Jožefu, 8000 Dia, ali po dogovoru; TKI- ŠTIRISOBNO na Blei- »erieovi e»sti za 2500; DVOJE TRISOBNIH na Dunajski cesti, 1750 in 2000; ŠTIRISOBNO, ožji center, 2500; Stanovanja moderna: DVOJE ENOSOBNIH v Stožicah, 325 in 450. 11867-a 5000 Din posojila išč^m za kratko dobo. — Dobre obresti in varno jamstvo! Ponudbe na ogl. oddelek •Jutra, pod šifro •Trgovin.> 20». 11868-a Opremljeno sobo lepo, (olnčno is mirno, z elektr. razsvetljavo oddam v Levstikovi ulici 19/U — Breinlk. 11873 Boljšo gospodično ki j« ve« dan odsotna — sprejmem na stanovanje, haalov v oglasnem oddelku •Jutra.. 11865-a Opremljeno sobo veliko is svetlo oddam v sredini mesta. Pojaeaila v trafiki sa Staram trn t 11883* Opremljeno sobo z dobro hrano oddam. —-Naslov v oglasnem oddelku •Jutra.. 11886 Opremljeno sobo z električno raieretljavo oddam v Gosposki ulici št. 10/L 11842 KapUcU Družabnika sprejmem v dobro vpeljano lerae trgovno. Sodelovanje neobhod&o potrebno, potreben kapital 100.000 Dui. — Letal promet 600 vagonov. Ponudbe Da oglas, oddelek •Jutra, pod . 11659 Družabnika • večjim kapitalom sprejmem v dobičkanosno podjetje o» rodno moč. Ka-tlov pove oglasni oddelek •Jutra«. 7329 1000 Din posojil. Iščem proti garanciji is dobrim obrestim. — Dopise na oglasni oddelek •Jutra« pod iifro «Nujn» pomoč.. 11847 100 kom. delnic hotelske družb« prodam. Naslov v oglas, oddelku n da m zapustila žalostnih posledic. htotako se zahvaljuiemo šefu bakteriološke slu-nue v Celju gosp, dr. Jak. Reberniku za njegovo hitro pomoč. Sv. Jurij ob jutni železnici, dne 12. aprila 1927 Zahvala. Vsem. ki ste naju tolažili in nama izrazili sožalje v najtežji bolesti. ..i oaju je zadela vsled nepričakovane in pre rane izgube najinega nepozabljo nega soproga in očeta, gospoda dr med. Karola Vtfisingeria izrekava prisrčno zahvalo. Posebno zahvalo sva dolžna gospodu govorniku dr. Lapajnetu za ganljiv nagrobni govor, gg. kolegom, prečastiti duhovščini, gospodom predstavnikom zdravniške zbornice, okrožnega urada in raznih uradov, korporacij. društev, šolski mladini in darovateljem vencev, ter vsem, ki so se nepv-zabnega pokojnika na ta ali oni način spomnili in ga z nama spremili k večnemu počitku. Josipina Wisinger s sinkom Ladiknm. Reklamna prodaja: Otomane ia izdelave v goblenu da v več barvah . . od lje V plišu Din 1000'- Poceni otomanske goblen preproge. Vsi drugi tapetniški predmeti najceneje in kar je važno solidno blago Samo pri Rudolf Sever, Ljubljana MARIJIN TRG ŠTEV. 2 nasproti Frančiškanske cerkve. 4712 Rodbina Heifler. rrrinmaamcnoanDDmnnr mnnn Županstvo občine Loški potok okraj Kočevje išče dobrega in zanesljivega | tajnika - organista {ni izhljučeno samo tajnika, toda prvenstvo ima)0 organisti. Ponudbe i a; se vpošljejo na gornji nasio/ s sjriče i val', ^lača po dogovoru. Nastop službe z mesecem junijem. :2GonnnDnGroDaaDcxr»jLJ^^ ».i o.uuuuuu i I