Za neodvisnost in svobodo učiteljstva. Izčrpan in izmučen je končno vendar dospel naš stan do prepričanja, da je edino v popolni evoluciji ideologije iskati temelja, ki bo betoniral bodočnost učiteljskega sta* nu, dasi se včasih začuti kot bi bil popol« noma desinteresiran in apatičen napram zločinom ves stan, ker ni odpora, ki se ga pričakuje. Odpor in silnost, ki je neobhodno po= trebna v borbi za materijalno in duhovno neodvisnost učitelja, se kaže na zunaj v manjši meri, kakor je v notranjosti. Akoprav smo začeli živeti svoje lasb no učiteljsko življenje, vidimo, da se še premalo kaže na zunaj odporna sila, ki smo jo vajeni videti pri učitelju v vsej svoji moči, ko je v nevarnosti njegova in« tegriteta in nedotakljivost, ko se vanj gle== da s peklenskimi in zlobnimi očmi, ki no« sijo le mržnjo do vsega onega, kar je uči* telju sveto in presveto. Razen velike uloge materijalizma, ki je pribesnel iz zapada in nas zagrabil v svoje kremplje ter nas s tem prisilil v ani* malnost najnižje vrste, treba imeti vedno pred očmi proces, ki je od usodne važno* sti za ustvarjanje učiteljske nezlomljivosti, samostojnosti in dobre situiranosti, to je sistematična organizacija učiteljskega od* pora. Edino v tem leži ključ, ki nam od* pre nastežaj vrata zunanjega in notranje* ga miru, materijalne in duhovne osvobo* ditve. Naš učitelj ni vodil borbe za golo živ* Ijenje, ni se boril in se ne bori zato, da podleže vplivom materijalnega in duhovne« ga suženjstva, da stvori s svojim življes njem neko kolonijalno kulturo, v katero lahko vsak pljuva. Ne, mi moramo biti samostojni, nedo« takljivi v s%oji kremenitosti in nezlomljivi v odporu, kajti samostojnost nam je ljuba, nedotakljivost sveta, nezlomljivost pres sveta. Drugače jc pričakovati tragedije, ne samo naše, temveč tudi drugih, kajti na= rod ve, da se je izgubila moralna zveza med onimi, ki vladajo, in onimi, katerim vla= dajo, in ni zato pričakovati, da se narod zoperstavi nam, temveč onim, ki so krivi kaotičnega, neznosnega stanja. Ni dovoljno zgraditi si goli dom, tem= več najti v njem tudi žarišče svoje duSe, utehe in pravice. Zato smo proti vseljeva* nju, proti neproduktivnim metodam osves te, proti preživelemu in sovražnemu cilju brezplodne borbe za ideje, ki nimajo temelja o potrebah naroda. To je pravec na« šega ekonomsko zasužnjenega intelektual« nega delavca. učitelja. Vse drugo je negas cija pravde, antiteza človekoljubja, senza= cija pekla in destrukcija učiteljske volje in ljubezni do dela za narodno in državno dobro. Kajti drugače je pričakovati, da oto* pimo pod sadistično perverznostjo kot trajno mrcvarjena žrtev. Mi smo jaki in borbeni protagonisti narodnega in državnega kulturnega progres sa, za katerega bolna in bedna sedanjost vsled svoje površnosti in zaslepljene strasti nima razumevanja, še manj pa smisla. Ali prišel bo čas, ko se bo uvidelo, da ni mo« goče živeti od drobtinic in miloščin. Zato že predhodno zahtevamo, da se učitelju da razmaha v njegovem poletu, da stvori iz sebe kremen značaja in duhovne veličine, ¦ kajti le v tem je najti temelje modrosti in lepote za vse, kar hoče učiielj dati narodu. Dokler pa se nas stesnjuje, se nam krati svoboda dela, ki doprinaša narodu le raz« umevanje do socialnih teženj naše ujedi« njene edinice, ni pričakovati, da sc izžene iz učitelja revolt do trpinčenja posameznih njegovih članov, pa bodisi .da to kratenje svobode sestoji v persekucijah ali preme* ščanjih učiteljstva. Zapomnijo naj si vsi tlačitelji naše svobode, da učitelj nosi v sebi po novem pokretu več vrednosti, ka* kor mislijo in so mislili, ko so^ ga taksirali za podrepnika režima ali sebičnosti Ne, mi služimo narodu in državi. Ali kdor želi porušiti z razdorom naših vrst ta mogočen steber, unificiranega svetišča, ta naj ve, da s sovraštvom in preganjanjem posameznega učitclja uničuje in pokopava močnega in veščega orača sredi svojega blagoslovljenega dela na opustošen, narod= ni ledini. V službi smo svetlih in visokih idealov, in ne damo si več diktirati in se zapeljati z masko političnih skrahiranih ge» sel od pravega dela za narod in državo, od pozitivne naše poti. Vemo, da predstavljamo stan, ki mora živeti za narod, ali v polni zavesti nas sa* mih in naših ulog. Vidimo, da imamo edini izhod iz da= našnje socialne krize samo v kulturnem dvis ganju najširjih narodnih slojev, a hoditi moramo dosedanjim potem nasprotno smer, če hočemo priti do uspeha. S tem je rešen tudi učiteljski problem, ki zahteva svobode in nedotakjjivosti, kar tvori neob* hoden pogoj za intelektualno življenje in plodonosno njegovo delo, kajti v kolikor je učitelj svoboden in nedotakljiv, v toliko ga je smatrati za člbveka in oijonirja narodne kulture. Učiteljska svoboda in nedotaklji* vost je šele merilo za zmožnost njegovega dela. Peter Jercb.