ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO .IN D E 2 E L O Preis - ceno 1L DRUŽINSKI TEDNIK ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN D E 2 E L O ■iimuuiiiiiaiiiiuHHuuiinuiiiiiiianiintiii Zažgati je lahko, hud ogenj pogasiti pa težko. Slovenski rek Leto XVI. V Ljubljani, 15. junija 1944. št. 24 (761) L iHuiHimminMiinmMiiimiuuil »DRUŽINSKI TEDNIK« Uh«J» ob četrtkih. UrednUtTo Ib Dprin r Ljubljani, Mikloilčera 14,311. Poitnl predal 6t. 258. Telefon St. 88-32. — Račun poStne hranilnice ▼ Ljubljani It. 15.893. — RokopiaoT ne vračamo, nofraoklranib dopisov ne sprejemamo. Za odgovor Je treba priložit! 2 liri v mamkah. NAROČNINA */« teta 10 Ur. «/i leta 20 lir. ra« leto 40 Br. —• V tujini 64 lir na leto. — Naročnino Je treba plačati vnaprel. CENE OCLASOV V tekstnem delo: enostolpčna petitna vrsta ali njen pro3tor (vllina 8 mm In Slnna 55 mm) 7 lir; v oglasnem delo 4.60 lire. V dvobarvnem tisku cene po dogovora. — Notice: vrstica 7 Ur. Mali ogla* a I : beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod le posebej. Pri večkratnem naročila popust. iiiiiinianaiaiiiiiiiiiiaiiiuEiaiiiiitiiM(iiiB(a*«fii| | S S Sovjetski »državljan« ne more ku- * piti ne parcele, ne hiše, ne avlomo- g bila — razen če v blagor javnosti sam g sede za krmilo. P. Gentizon v reviji Le Mo/s Suisse g (Švica) I 5 ^■■■■■••■■iiiiiiUMiiuinuMaMiniuiNMgniigiuaT INVAZIJA — IN POTEM? Boj za končno usodo Evrope se je začel Na sovjetski pritisk so se Angloameričani spustili v najbolj krvave vojaške operacije te vojne Y. torelc 6. junija se je začela invazija ali bolje: začel se je boj za usodo Evrope. Nekaj minut po polnoči so Angleži in Američani med srditim in dolgotrajnim letalskim bombardiranjem spustili na področju Bernskega zaliva prve močne, oddelke Padalcev na francoska tla. Kmalu za njimi so se obali približali izkrceval-ui čolni, ki so jih ščitile težke in laž-tie ladje. Čeprav je imel sovražnik Premoč na morju in v zraku, mu ni Uspelo, da bi presenetil nemško obal-uo obrambo, ki je takoj stopila v akcijo in izkrcevalnim oddelkom prizadejala občutne, izgube. Kljub neprestanim letalskim napadom sovražnikov in hudemu obstreljevanju njegovega ladijskega topništva so topovi ua rtlantski obali takoj posegli v °*j5r<'eni boj, uničili mnogoštevilne oddelke ^padalcev in potopili sovražniku nešteto ladij, zavitih v meglo. Kako so od tega dne pa do danes potekali boji, si lahko vsakdo ustvari jasno in točno sliko iz nemških vojnih poročil, ki so stvarna in trezna. Vsekako se je Angležem in Američa- S- P°iirCkT 0 lzkr?uti in ustvariti na obali ob Normandiji nekaj predmo-atij. toda borba zanje še ni dokončno odločena. Izgube invazijskih čet rastejo od ure i'o ure. Boji od Le Jtlavra pa do Ciierburga so izredno ogorčeni. Nemšk i obramba, ki se dobro zaveda resnosti trenutka, kljubuje vsem sovražnim napadom in Angloamericanom povsod onemogoča prodiranje. Sovrainikovi poizkusi • a razširitev predmostja uspešne zavrnjeni ^.Piihreriev glavni str i, 13. iuniia. Vrhovno poveliuištvo oboroženih sil Htvlia: vV Normandiji ie poskušal sovražnik f«pr»i z zelo močno in traino uporabo letalstva na mnogih mestih razširiti •voie predmostie proti jugu in jugozahodu. Pii tem so bili boji posebno £'loviti na področju zahodno od Caena južno od Bayeuxa. Pri uspešni obrambi sovražnikovih napadov =>no uničili mnoao oklepnikov. Sovražnik le iraol težke krvne izgube. i Bojna letala so v bojih proti sovražnikovi izkrcevalni mornarici z boraba: nii v polno zadela dve večli tovorni Indii. ' Nad invazijskim bojiščem in nad zajedenimi zahodnimi deželami smo zbili 76 sovražnikovih letal. Poveljujoči general armadnega zbora. topniški general Marcks. hrabri Branilec Cherburškega polotoka, ie pri Rncm boph mnasko padel v prvi bojni j. V borbah proti sovra-žnikovemu izgorevanju »e ie odlično borilo voiaško Sn mornariško obalno topništvo. Zlasti £> se izkazali 1245.. 1255. in 1261. od-Helek vojaškega obalnega topništva tor mornariško obalne baterije Ma''couf, La Pernolle in Longues. Na italijanskem bojišču je sovražnik včeraj s 9trnienimi močnimi pehotnimi in oklepmškimi silami napadel od olmle Tirenskega morja pa do Tibere. mu, ie uspelo doseči zahodno od Bolsenakeea jezera nekai. medtem ■o zajezenih vdorov, sino vzhodno od jezera po ogorčenih borbah razbili njegove petkrat ponovljene napade. V osrednjih Apeninih jn v Abrucih sovražnik še nadalje le oklevajo sledi našim odmikalnim pokretom. Na vzhodu so se severozahodno od Jasiia in v Karpatskem predgorju izjalovili sovjetski sunki. V hudih napadalnih in obrambnih bojih zadnjih dni se ie na področju pri Jasiiu posebno izkazaki 79. hesen-sko-nasauska pehotna diviziia pod vodstvom generalnega maioria Wein-knechta. Jugozahodno od Narve so boliševiki istočasno napadli na več mestih. Z visokimi krvnimi izgubami smo 3h povsod odbili Britanska letala so odvrgla v pretekli noči liombe na več kraiev v ren-sko-vestfalskem področju. Posebno v Recklinghausenu in Essenu ie nastala škoda na poslopjih^ in so bile izgube med prebivalci. Nočni lovci so sestrelili 21 sovražnikovih letal. Nemška borbena letala so napadla v zadnii noči posamezne eilie v jugovzhodni Angliji. Iz vojnih poročil nemškega vrhovnega poveljništva v preteklem tednu: G. junija v prvih rutrniih urah so začeli Angleži in Američani dolgo pričakovano invazijo. Po pripravi s težkimi letalskimi napadi na nemško obalne utrdbe se ie sovražniku posrečilo izkrcati na več mestih severno-francoske obale med Le Mavrom in Cherbourgom V enem tednu, odkar se ie začela invazija, se ie sovražniku posrečilo zgraditi nekaj predmostii v Normandiji. njegovi poskusi da bi prodrl med Caenom in Bayeuxom proti jugu iu severno od izliva Vire v smeri proti Clierbourgu. so se pa izjalovili. Ob obali na obeh straneh St. Vaasta vzhodno od Cherbourga nemško topništvo venomer obstreljuje sovražnikovo ladjevje. Zaradi nerestanih napadov nemških brzib čolnov imajo ^An-gloarueričani hude izgube. Sovražnik ie izgubil 11. iuniia nad zasedenim zahodnim ozemljem in invazijskim bojiščem 17 letal. V Italiii ie težišče najhujših bojev med olvalo Tireuskega moria in obrežjem Bolsenskega iezera. Sovražniku se ie posrečilo, da ie na obeh straneh iezera pridobil nekai ozemlia. Vse njegove poskuse, da bi prekoračil Tibero Proti severovzliodu. so Da nemško čete pri kraju Ortu odbile in mu prizadejale krvave izgube. V morski bitki pred otokom Elbo ie nemška mornarica potopila dva sovražnikova bojna čolna. Na vzhodnem bojišču ie sovražnik napadel na odseku severozahodno od Jaaiia. v Karpatskem predgorju in na področju jugovzhodno od Ostrova. Vso lij egov e napade so nemške čete odbile. Sovražnik ie utrpel tu hude izgube. Nemško, romunsko in bolgarsko protiletasko topništvo ie sestrelilo nad bolgarsko-romunskim področjem 18 angloamcriških bombnikov 11. iuniia ponoči so britanski bombniki bombardirali Berlin. Nemško protiletalsko topništvo ie sestrelilo eno napadajoče letalo. General Nedič o invaziji Beograd, 6. junija. Ministrski predsednik Nedič je ob začetku invazije izjavil dopisniku DNBja dr. \Valter-ju Gruberju naslednje: London se je zmotil, če misli, da bo Srbe v zvezi z invazijo potegnil v velik balkanski upor. Mi vemo, da so nas Angloameričani izdali in nas prodali boljševikom. Zato obstoji za nas, kakor tudi za vse ostale narode na jugovzhodu Evrope naloga, da nada-nujemo protiboljševiško borbo, ki jo ze tri leta vodimo z največjim uspehom. Prav v teh dneh so skušale komunistične Titove tolpe prodreti v našo domovino. Srbski prostovoljski oddelki so te tolpe uničili. Na grožnje radijskih postaj Londona in Kaira, češ da bodo prišli tisoči padalcev, odgovarjamo, da se jim bo postavilo v bran prav toliko tisoč odločnih srbskih borcev. In če London grozi, da nas bo 2000 bombnikov tako obsulo z bombami, da nas bodo povsem izbrisali z zemeljske površine, morem reči samo to, da se srbski narod ne da uničiti s strahovanjem. Postavili smo se na stran Nemčije in bomo tu vztrajali do končne zmage. Invazija ni prav nič izpremenila stališča Srbije. Prav tako kakor nemški narod tudi mi verujemo, da oni, ki v teh težkih preizkušnjah vzdrži, no reši samo svojega življenja, temveč tudi bodočnost vsega naroda, da, bodočnost Evrope. Hachova brzojavka Hitlerju Praga. 10. juni. Državni predsednik dr, Haeha je odposlal Fiihrerju naslednjo brzojavko: cV uri, Jco skušajo zahodne plutokracije krčiti boljševizmu pot v Evropo in s tem prizadejati resen udarec življenju našega dela zemlje, Vam češki narod skupaj s svojo vlado ponovno zagotavlja svojo zvestobo in prosi Boga, da bi blagoslovil nemško orožje.« Mussertova izjava Ben Ilaag, 7. junija. Mussert je poslal Hitlerju naslednjo brzojavko: »Fiihrer! Zdaj ko se je začela invazija, moram izjaviti, da stoje vsi nizozemski narodnjaki zvesto ob Vaši strani, zavedajoč se. da gre za obstoj ali za propad Evrope. Mi tvorimo enoto, kateri na čelu stojite Vi, moj Vodja. V Vas vidimo vodjo Evrope in zaupamo, da nam bo Bog v tej borbi naklonjen. Naša vera in zaupanje sta neomajna. — Mussert.< Beograjska »Obnova«, o invaziji Beograd. 10. jun. Srbski list »Obnova« je napisal o invaziji članek pod naslovom: »Srbski narod in invazija«. v katerem pravi med drugim: Čeprav je invazija stvar velikih narodov in se moramo držati pregovora. ki pravi: »Kjer se veliki prepirajo, morajo mali molčati,« srbski narod vendar ne sme držati križem rok. Narobe, delati mora tako, kakor je dejal ministrski predsednik Nedič v svoji izjavi o invaziji, in se tako dolgo boriti proti boljševizmu, dokler ne bo dokončno uničen. V uničenju komunistične nevarnosti in v utrditvi miru in reda mora videti srbski narod zdaj, ko se bore evropski narodi za obstoj in bodočnost evropske celine. svojo najvišjo nalogo. Nedič srbskemu narodu Beograd, 11. jun. V soboto. 10. junija ,je govoril srbski ministrski predsednik Nedič po radiu srbskemu narodu. Z ostrimi besedami je obsodil voditelja boljševiških tolp Josipa Broza-Tita, pa tudi njegove anglo-ameriške »prijatelje« in »zaveznike«. »Srbi zdaj vidijo,« je rekel mini-strsk predsednik, »da je vsa vojna le veletrgovina Angležev in Američanov s človeškimi življenji in človeško krvjo. Srbi dobro vedo, da žele židovsko plutokratski krogi v Londonu in Wa-shingtonu, pa tudi v rdeči Moskvi še nove srbske krvi. Na strani Josipa Broza-Tita so le mednarodni izvržen-ci. Srbi niso komunisti, temveč narodnjaki, pravoslavci in narodno zavedni. Zato^se Srbi niso priključili Titu, temveč so se strnjeni dvignili prot njemu.« Ministrski predsednik je še omenil imenovanje šubašiča za ministrskega predsednika in ga je označil za sokrivca nesreče, ki je zadela srbski narod. , »Srbski narod se tudi zaveda,« je izjavil predsednik Nedič, »da so kralja Petra kdaj že oropali lastne volje. Mi vemo, da so kralja Petra prisilili, da je podal proklamacijo. Srbski narod pa noče nobene Jugoslavije, kakršno mu ponujata Tito in šuba-sic. Združiti se hoče v svoji srbski domovini. Zato je proti vsem šuba-šicem. Brozom in drugim mednarodnim izvrzkom, ki so v službi boljševizma.« Izgube komunističnih tolp Beograd. 8. iuniia. Močile komunistične tolpe, podprte z augloanicriški-rni oddelki bombnikov so napadle sredniedalmatinski otok Brač. toda nemške čete so iib spet pregnale. Pri tem so izgubili tolovaji 147 mrtvih. Tako se ie poskus komunistov, da bi se utrdih' na dalmatinski) otokih, ponovno izialoviL Beograd. 8. iuniia. Komunistične tolpe so izgubile samo na ozemlju Srbie v maiu 3341 mrtvih in 600 ujetnikov in pribežnikov. Berlin. 8. iuniia. Pri čiščenju dalmatinskih otokov so nemške čete uničile mnogo tolovajskih gnezd na otoku Braču. S komunstičnimi tolpami v teh i,,’. so sodelovali tudi nekateri angleški oddelki. Nasprotnik ki se ie a begom m v neredu umaknil, ie izgubil 104 mrtve in 36 ujetnikov, med ntimi nekega angleškega polkovnika m dva druga angleška častnika. Berlin. 10. junija. Uničevanio boljše-viskih tolp na bosenskem področju dobro napreduje. V neprehodnem gorovju planine Kozure, visoko nad 1800 metrov, so nemške čete razbile tolo-vaisko skupino, tako da ie izgubila okrog 300 mrtvih, mnogo ujetnikov in zaloge orožia in živil. Pri poznejšem čisčeniu in pri zasledovalnih boiili na zahodu osrednje Bosne, ki io omejujeta reki Vrbas in Uua. na iugu pa Dinarske planine, so izeubile tolpe več ko 3000 mrtvih. Za drugo še tretja svetovna vojna? Napisal Paul Gentizoa . v reviji le Mo/s Suisse, Monfreux (Švica) šele te dni smo dobili priložnost prebrati v nemškem prevodu članek, ki (pl Je ^spisal švicarski publicist Paul Gentizon v uglednem švicarskem mesečniku Le Mois Suisse pod naslovom »Evropa in komunizem«. Čeprav je sestavek izšel že v lanski majski številki revije (v nemškem prevodu ga je ponatisnila tudi lanska junijska številka curiškega obzornika Na' 'Mje u,(.natshrfte), je danes morda se aktualnejši kakor pred le- ■m , ako 80 Piščeva izvaja- nja tako resna m tehtna, da se nam je zdelo vredno seznaniti z njimi tudi naso javnost. Kdor ima oči. da Vidi. in ušesa, da sliši, se bo moral pb spodnjih vrsticah zamisliti — tem bolj, ker jih je napisal hladen švicarski nevtralec. Minilo je ravno eno stoletje od znamenitih Stendhalovih besed: »V sto letih bo Evropa republikanska, ali ji bodo pa vladali kozaki.« prvj 'dei tega prerokovanja se ni uresničil. Ali obstoji nevarnost, da se bo drugi? Preteklo zimo (t. j. 1942/43; op. ured.) so se sovjeti borili z azijsko razsipnostjo človeškega in mehanskega ma teriala. V gigantski zagon proti fronti osi so vrgli milijone vojakov in sto tisoče topov, tankov in letal. Nemške, italijanske, romunske, madžarske, španske in slovaške čete so bile prisiljene, umakniti se z obširnih področij, posebno na jugu. In vendar niso podlegle. Niti ena enota, četudi je bila čisto obkoljena, ni položila orož-za. Obramba Stalingrada je vredna, da jo z zlatimi črkami zapišemo v vojno zgodovino. Vendar prav nič ne kaže, da bi se bila vojaška sredstva sovjetov izčrpala. V tej url se ves kontinent zaveda usodnosti časa. Smisel te vojne iu njena zunanja slika sta se izprema-nila. Oba sta postala usodnejša in tragičnejša. Odslej ne gre več za teritorialno preobrazbo Evrope: vprašanje meja je samo še podrejenega pomena. Na koekt je usoda tridesetih narodov in milijonov in milijonov ljudi. Danes doživljamo eno najkri-tičnejših dob zahodne zgodovine. Evropa sama je tista, ki jo ogroža invazija, prav kakor jo je ogrožala ob razpadu rimskega cesarstva ali v času turških pohodov. Neki romunski časopis je pred kratkim priobčil izjavo ujetega sovjetskega častnika, ki je spadal ▼ neposred- no okolico Stalina. »V najboljšem primeru,« je rekel ta mož, »bo Evropa, danes nič drugega kakor kup državic, ki so si večno v laseh, navadna provinca Sovjetske zveze.« Tu je izginila sleherna razlika med evropskimi narodi. V očeh tega častnika so Nemci, Italijani, Francozi, Angleži, Belgijci, Švicarji, Holandci in drugi samo še bodoči boljševiki — nazor, ki je docela v skladu z doktrino Kremlja. Komunizem ne prizna narodnosti. Ker pomandra etnični in nacionalni značaj vseh ljudstev, jim ne ostane drugega, kakor da se bolj-ševizirajo in se odpovedo ne samo svojemu bistvu, temveč tudi svojim plemenskim svojevrstnostim in narodnosti. Ce bi zmagal boljševizem, bi bila usoda evropskih narodov zapečatena: revolucionarna in hkrati imperialistična samogoltnost Moskve se ne bi niti za trenutek obotavljala in bi na en sam mah požrla vso Evropo od Atlantskega oceana do Visle. Od vsega začetka ni boijševiški režim nikoli dopuščal dvoma, da je njegov najvišji cilj, zavzeti ves svet. Prav vojaška oborožba, ki jo boljševizem izpopolnjuje vse od svojega začetka, dokazuje to z železno logiko. Od leta 1922. se je Sovjetska zveza korak za korakom izpreminjala v ogromno orožarno. Kolektivizem, teh- nika, mehanizacija, stahanovski sistem, komunizem, skratka vse materialne sile, katerih izraz so te metode in doktrine, služijo ves čas samo produkciji najmodernejšega orožja, produkciji, ki se je brez prestanka množila in izpopolnjevala. Lovce, bombnike, tanke, oklepnike, topove vseh vrst, vse do slovitih »Stalinovih orgel«, ki bljujejo svoje izstrelke iz sto cevi hkrati, so dvajset let — potrdilo te navedbe izvira od nekega anglosaškega časnikarja — izdelovali v ogromnih množinah in jih vse tznova izpopolnjevali. Tako je postala oborožitev sovjetske armade ne samo vele-mogočna, temveč tako rekoč neizčrpna. Dvajset let so vsa prizadevanja in vsi napori Moskve stremili k vojni proizvodnji. Vse drugo je šlo na oltar temu edinemu cilju: ravnotežje med industrijo in gospodarstvom, ravnotežje med drugimi produkcijskimi vejami, skratka: vse blagostanje prebivalstva. Vojsko so izvrstno opremili. Vse do poslednjega gumba na ovijalkah je bilo prvovrstno. Ostalo ljudstvo — ta čreda ljudi — je pa zato zvečine trpelo pomanjkanje obleke, obuvala, ur, kuhinjskega orodja, posteljnine, šivank, skratka vseh tistih vsakdanjih predmetov, ki so za normalno življenje narodov belega plemena neobhodno potrebni. Pravi cilj POMLAD 19¥t II* Danes teden potečoj'o tri leta, odkar j'e Sovjetska zveza v vojni. Kako dolgo bo še? In kakšen bo njen delež, ko se bo delal končni obračun? Takšna vprašanja se trdovratno vsiljujejo prenekateremu med nami, ki so preboleli iluzije in vedo. da v sedanjem boju ne gre samo za krone vladarjev in za meje njihovih držav, ne samo za obstanek tega ali onega naroda in za socialne pravice tega ali onega sloja, temveč za neizmerno več: da gre za to. ali bomo po novem sploh še ljudje s svojo lastno voljo in lastnim razumom, s svojini lastnim domom in lastno domovino — ali nas bo pa nov Džingiskan gonil kot delovno živino po sibirskih stepah in polarnih tundrah, kolikor si ne bomo zaslužili »milosti«, da bomo smeli kakor numerirani sužnji robotati v njegovih tovarnah. Kako dolgo še? V prejšnji vojni je Rusija že po 31 mesecih zmag in porazov strmoglavila carja. Sovjetska država je mnogo bolje organizirana, mnogo bolj oborožena — brezhibno funkcionirajo zlasti njeni revolverji, še posebno, kadar streljajo v tilnik — predvsem ima pa idejo, ki je carska Rusija leta 1917. ni imela. Ni važno, ali je ta ideja dobra ali slaba, božja ali satanska, slovanska, nemška ali židovska (Manc), cepljena na mešanca slovansko-mongolske krvi (Lenin) ali pa židovsko-gruzinske (Stalin-Džuga-švili): važno je. da je Sovjetski zvezi uspelo vpreči svoje narode v kva-drigo te ideje. Zato ni nič čudnega, da sovjetska država danes, po treh letih vojskovanja, kljub velikanskim krvnim žrtvam še zmerom stoji. Ne pričakujmo, da se bo. če ne doživi zunanjega poraza, sesula od znotraj. Tudi ne računajmo z njenim naglim porazom, čeprav se množe znamenja (iz nevtralnih virov!), ki kažejo, da morala sovjetskih vojakov že zdaleč ni več tista, kakor je bila. Kakšen bo sovjetski delež pri končnem obračunu? Spomnimo se začetka: v marcu 1918. je takrat že boljševiška Rusija končala svojo vojno s tem. da se je izneverila dotedanjim zaveznicam m sklenila v Brestu Litovskem separaten mir s cesarsko Nemčijo. Boli.še-viki so pljunili na ruski podpis (ker so videli v Angležih. Francozih in Američanih večje sovražnike boljševizma kakor v Nemcih), izpremenili Rusijo v eno samo koncentracijsko taborišče, osleparili narod za pravico in svobodo in degradirali človeka na stopnjo faraonskega sužnia. V zgodovini ne ostane nič pozabljeno: vse se maščuje, ali kakor rečejo tisti, ki ne verujejo v božje plačilo in kazen: narava sama ima pranagon k zrav-nan.ju krivin, t. j. — v jeziku etike — k poravnanju krivic. Konec bo preko vseh navideznih zmag in peri-Peti.l .pre.i ali slej tak. kakor ga da slutiti začetek: na laži in izdajstvu zgrajeno bo od laži in izdajstva propadlo. • Nekako o veliki noči je bilo, ko je sovjetska ofenziva dozorela do vrhunca. Tarnopol je bil padel, pa čr-novice in Odesa, sovietski prednji oddelki so celo že prekoračili Dnje-ster. Vse to ljubljanskim strategom petletk je bil, izdelati potrebno orožja za osvojitev Evrope. Nekaj je neizpodbitno: če se bodo metode, po katerih sta delali sovjetska vojska in uprava leta 1940. in 1941. v Kareliji, na Estonskem, betonskem, v Litvi, Bukovini, Besarabiji in drugod, ponovile tudi med Vislo in Atlantikom, bodo milijoni Evropcev iztrgani s svojega doma In iz domovine in deportirani v neskončna prostranstva Sovjetije. V vsaki deželi bodo doživele to usodo tiste osebnosti, ki so za njenega narodnostnega duha najvažnejše, namreč: državni voditeln, najuglednejši uradniki, najzmožnejši in najncodvisnejM vseučiliški profesorji, najvplivnejši člani političnih strank, vrhovi patriotskih društev, direktorji meščanskih in socialističnih časopisov, voditelji umske in nacionalne mladine, industrijci, bančniki, najznamenitejši odvetniki, zdravniki in inženirji. Njim bodo brez odloga sledili vsi tist' — vštevši delavce in kmete — ki je o njih znano, da so kdaj koli v življenju dali duška svojemu protibolj-cviškcrau p*e-pričanju. Vse narodovo gospodarsko življenje, zasebna lastnina, industrija, *-gov-ska podjetja, banke in kreditni zavodi bodo podržarljeni. V imenu izenačevalce blodnje, ki je doma v azy« Be~ zmčroifn ni’tiilo dovolj: uZeno so razlagali'in sveto zatrjevali, da so rdeče armade že vdrle čez Karpate globoko na Madžarsko in da se zaželi ja poslednje, »najslovesnejše« razdobje te vojne. To so bili isti razumniki, ki so se bili mesec dni poprej proslavili s svojimi napovedmi o finski »kapitulaciji«. Nemogoče je taksnim vsevednežem (dopovedati: voina se ne ravna po zakonih in pravilih kavarniških Šahovskih partij, v katerih ti velikodušen nasprotnik vrne izgubljeno trdnjavo; tudi se ne ozira na prerokbe oštarij-skih politikantov ne na razlage ofar-«kih propagandistov. V vojni se, ne »jemljejo« poteze nazaj, se ne bijejo bitke po koledarju, se ne osvaja j n izgublja ozemlje po hejslovanskih željah in ne zmaguje zmerom tisti, ki je zmage najbolj potreben. Skratka, vojna strategija je docela svojevrstna zadeva, vsaj toliko dodelana kakor recimo krojaška in čevljarska obrt. ali pa učiteljska, odvetniška, knjigarnarska, inženirska, novinarska itd. — in vendar ne pride pametnemu advokatu na um. da bi recimo mizarja pestil, kako naj s klejem ravna, da ne bo prišel črv v pohištvo. ali pa častivrednemu kopitarju, drv bi žurnalista učil. kako naj članke stilizira in podpiše in s kakšnimi črkami naj jih da natisniti, da ne bo bralec dvomil o iskrenosti njegovih besed. Samo o politiki in o vojaški strategiji se sleherni analfabet, naj že bo mlad ali star, v krilu ali hlačah, čuti poklican svojim bližnjim »nožgane soliti. * Temeljna resnica vse vojne umetnosti je: vojno dobi. kdor rprvi nasprotnikovo vojsko zdrobi. Ni odločilno, koliko ozemlja osvojiš ali izgubiš., ni važno, koliko sovražnikov pobiješ na papirju ali v radiu, koliko pušk zapleniš, pipcev in konzerv: dokler se nasprotnikove armade bijejo, dokler je njihova morala neomajana. vojna 66 ni odločena. Leta 1942. je bilo na milijone sovjetskih vojakov v nemških ujetniških taboriščih, nemške armade so stale pred Petrogradom in Moskvo, v srcu Stalingrada in globoko v Kavkazu: kljub temu sovjetska država ni bila na tleh. V desetih mesecih orjaške sovjetske ofenzive od junija 1943. do aprila l'J44. je sovjetska vojska dobila nazaj zelo velik del izgubljenega ozemlja (opustošenega siceT), in vendar se Moskva ne more ponašati, da bi bila izvojevala le eno katastrofo nemških armad.. Sovjetska vojna poročila so — kar je splošno znano — vedela v tem razdobju povedati le to, koliko »nemških fašistov« in »agresorjev« ie sovjetska vojska pobila (številke, ki jih mimo boljševikov ne more nihče preveriti) in koliko »obljudenih krajev« (zelo širok pojem!) ie osvobodila; o številu ujetnikov (ki ga zavezniški vojni dopisniki lahko kontrolirajo in ga zato pač ni moči propagandno množiti s pripisovanjem ničel) je bilo pa le malokdaj govora, in še tedaj so bile te številke vse prej ko impozantne. Dokaz, da o paničnem boRU nemških čet pač nikoli ni moglo biti govora, saj je nujna posledica takšnega bega razkroj armad, ta se pa v nasprotnikovih poročilih prav tako nujno zazrcali v najzmagoslav-nejši točki, t. j. v številu ujetnikov. če torej nemški umik na vzhodni fronti leta 1943/44 ni bil paničen beg — spoznanje, s katerim se je celo ljubljanska ofariia že spri jaznila — nujno sledi, da so ga vsaj »kolikor toliko« imeli nemški generali v oblasti. In če Be je, kar je zdajvže dobra dva meseca tudi slepcu očitno ustavil v trenutku, ko naj bi jse bile sovjetske zmage z vdorom čez Karpate v ogrsko ravnico, s prodorom iz Tarao-pola čez Lvov na Slovaško in v osrčje Poljske ter s sunkom čez Donavo na Balkan stopnjevale v dokončni triumf rdeče vojske nad nemško in v sovjetsko poplavo Evrope — če je torej tik pred ciljem na lepem utihnilo moskovsko zmagoslavje, je za opazovalca, ki noče tiščati glave v pesek, jasno, da se teh deset mesecev vojne na vzhodu ni igrala mačka z m. s j o, kakor nam je hotela dopovedati moskovska propaganda. Z dru-tgimi besedami: v umiku 1943/44 je bil dobršen kos nemške načrtnosti. Kakšne načrtnosti? Nemci so imeli namen e čim veeji-SEii stroški rdečih armad umakniti ironto postopno tako daleč, da se bo laliko naslonila na Karpate 'Ir na mogočno utr jeno obrambno črto.ki noteka cez Poljsko nekako na Vzhodno morje. S tem so hoteli skrajšati svoje oskrbovalne zveze (in za prav toliko podaljšati nasprotnikove). zraven pa sprostiti mnogo sto tisoč vojakov in za prav toliko okrepiti atlantsko fronto — in ta načrt so do kraja uresničili cela dva meseca pred invazijo! To nakazuje, da so že najmanj od lanske jeseni morali resno računati s sedanjimi dogodki na zahodu (kar v ostalem dokazuje tudi pisanje nemškega tiska — pisanje, ki smo mu morda premalo verjeli, misleč, da je vse skup samo »živčna vojna« in »propaganda«). Čev se zdi komu gornja trditev o nemški daljnovidnosti preveč drzna, fa vabimo, naj skuša premisliti, v vakšnem položaju bi bila danes Nemčija. če bi bile njene vojske pozimi krčevito branile Ukrajino in Krim ter bi zdaj, ko potrebuje vse sile na zahodu, udarili nanjo še Sovjeti sredi step. t. j. na terenu, ki kar izziva tankovske bitke (česar n. pr. o Karpatih ni mogoče trditi). Takratni s talno kontrolirani umik bi se bil danes spričo ogromne nasprotnikove premoči, dolgosti oskrbovalnih zvez. otežkočenja vojaškega roširanja in ne nazadnje zaradi deprimiranosti, ki bi bila neizogibna v takšnih razmerah. res utegnil izpremeniti v beg. Ali bi sc demoralizirane vojske tudi v tem primeru mogle ustaviti na Dnjestru. pod Karpati in pred Lvovom, je pa vsekako veliko vprašanje. Takšna je strateška plat problema. Obstoji pa tudi politična. Iztrgajmo iz obširnega kompleksa samo en dokument! V januarju 1944., ko so se sovjetske vojske bližale poljskim mejam, je poljska emigrantska vlada v Londonu izdala dobro premišljen poziv poljskim patriotom v domovini, naj sprejmejo sovjetske vojake kot zaveznike in naj na njihovi strani stopijo v boj proti Nemcem. Vsa ljubljanska ofari-ja je to novico zmagoslavno širila po uradih, gostilnah in kavarnah. Dobra dva meseca pozneje, ko so bili sovjeti že lep čas na poljskih tleh, je poljska vlada svoj poziv — preklicala!! To se pravi, odvezala je Poljake dolžnosti, boriti se na strani sovjetov proti Nemcem! Ta preklic je prišel nekaj tednov po tem, ko so prodrli v svet glasovi o 'bolj se- vi škem divjanju nad »osvobojenim« poljskim prebivalstvom. Pikantno pri tej tragični zadevi je to, da. se je prav tedaj sovjetsko prodiranje na Poljsko na lepem ustavilo. Kdor ima kaj spomina, bo še pomnil, kako naglo so se pred tremi meseci vrstila v vojnih poročilih imena Revno, Dubno. Luck, Kovel, pa Brodi, Tarnopol, Stanislavov (sami kraji na Seriferiji Poljske) — in nato, kakor i odrezal, konec nemškega umika! Nemška politična strategija je dosegla svoj namen: v zavezniškem taboru je zazijala razpoka, doma, v zaledju fronte je pa najprej nastala zmeda med Poljaki, nato je pa sledilo. kar je slediti moralo: danes se na vseh koncih opn.Sa preusmerjanje poljske podtalne politike. Nikogar ne silimo, da pritrdi našim v razglabljanjem. Razčlenili smo položaj, kakor je dostopen vsakomur od nas. Iz znanega smo sklepali neznano, iz dejstev, ki smo jim priče mi vsi, na okoliščine, iz katerih so nekatera dejstva morala, druga pa mogla nastati. Morda nekaterim nekatere podrobnosti niso še nujne. Toda eno je za vsakogar neizpodbitno. kdor ima razum zato, da z njim misli: Ogromen kolos, velik za pol Evrope in pol Azije skup. oboroževan in oskrbovan od dragih dveh nič manjših kolosov, ima samo na eni meji sovražnika, in še tega ne more ugnati niti tedaj, ko ima le-ta polne roke dela v Italiji in mora zraven stražiti vso velikansko atlantsko obal od Pire-nejev pa do Severnega rtiča; ko ima posadke raztresene po skoraj vseh evropskih državah in mora vrhu vsega prirejati še racije na gozdne in gorske razbojnike. In to je za presojo, kateri od treh par t ner j ev (Nemci ja- Anglosasi -S ovjetija) ima najmanj šans za končno zmago v Evropi, vsaj toliko upoštevanja vredno spoznanje, kolikor so tistim ljubljanskim »narodnim« meščanom. ki te dni niso poslali svojih sinov k domobrancem, vere vredna vojna poročila kavkaške »Slobodne Jugoslavije« o partizanskih zmagah na Slovenskem. K. B. (Sklepni članek v prihodnji številki.) KLIC IZ PRIMORJA Ali se res nočemo ničesar naučiti? Italijanski komunisti hodijo »osvobajat« samo slovensko ozemlje na Primorskem — kraji, kjer prebivajo Italijani, imajo pa svet mir. Koko dolgo bo še trajalo, preden bodo Slovenci spregledali to peklensko igro protislovenskega in protislovanskega komunizma? Trst, v začetku junija. Sedim v gostilni v tržaškem predmestju in pogovor se suče okoli primorskih razmer. Poslušam mnenja domačinov in se čudim: brezmejna naivnost zveni iz besed ljudi, od katerih bi pričakoval, da znajo vendarle ločiti črno od belega in resnico od laži. Pet in dvajset let so znali tržaški in primorski Slovenci misliti logično. 8. september lanskega leta pa je njihovo logiko zamešal v štreno, iz katere se šele počasi spet navija nit v urejen klobčič. Tisti 8. september je bil vdor komunizma pod lažno firmo OF čez Alpe. Javornik in Snežnik. Prišel je in govoril o narodni osvoboditvi, prepričeval primorske Slovence, da je vojne konec ali je bo vsaj v nekaj tednih, jun pripovedoval, da je glede njih ze vse urejeno in da zato ne smejo sami posegati v razvoj svoje usode. Edino pravo in legitimno vodstvo je samo OF. Kdor bi začel kar koli na svojo pest, je narodni izdajalec. Potem je OF res sama prevzela vodstvo in diktirala: vse moravostati pri starem; nihče ne sme naročati in brati slovenskih listov, nihče ne sme prevzeti nikjer nobene javne funkcije, nihče ne sme obnavljati slovenskih šol in društev, nihče ne sme dovoliti, da bi prihajali na Primorsko »Kranjci«, četudi so rojeni Primorci, kajti vsi »Kranjci« so izdajalci slovenskega naroda. Nič pa ni rekla OF k naročanju in črtanja italijanskih listov, nič k opravljanju funkcij po Italijanih, nič o italijanskih šolah, nič o svobodnem gibanju Italijanov. Tako so italijanski uradi lahko nemoteno dalje poslovali in v i tali jan. skih šolah se je pouk nemoteno nadaljeval. OF je zahtevala skupnost in enotnost vseh primorskih Slovencev, toda samo pod svojo firmo, in pod svojim vodstvom, istočasno je pa direktno ali indirektno odbila sodelovanje vseh tistih, ki se niso hoteli vdinjati komunizmu. Tako je en sam odstotek komunistov obvladal javno mnenje in mu diktiral svoje mišljenje: »Glede vas je ž« vse urejeno in vi sami ne smete ničesar začeti zase.« In spet je veljalo to le za Slovence, ne. tudi za Italijane, katerim ni komunizem ničesar prepovedal in se tudi nad koncentracijo njihovih sil in teženj ni spotikal, ampak 6e jim je celo še pridružil, točno po sestavnem ključu Badogliove vlade. , . , „ . Potem so se razdivjale po Pri- morju komunistične tolpe in povzročile razdejania in gorje, uvajala miselni in stvarni terorizem, nasilno mobilizirale fante in može in jih odvajale v gozdove ter začenjale »osvobodilne« akcije z Badogliovim orožjem, s pomočjo njegovih ljudi in često tudi pod njihovim vodstvom. In spet samo na slovenskem ozemlju! Na italijanskem ob spodnji Soči, v Furlaniji in zahodni Istri ni komunizem nikjer pognal v nesrečo domačega prebivalstva in tam ni trpela nobena vas. nobena hiša. Italijanski komunisti so si namreč brez izjeme izbrali za torišče komunističnega »osvobojevanja« italijanskega ljudstva na Primorskem slovensko primorsko ozemlje. Še kolikor se je v Furlani ji ustanovilo banditskih tolp pod raznimi zvenečimi imeni od Garibaldija dalje, so jih poslali v Beneško Slovenijo in v slovenska Brda. Tako se je s časom zgodilo._d:i je bilo po slovenskih gozdovih več italijanskih kakor slovenskih banditov in 'da so ponekod prevzeli tudi poveljstvo. seveda v ■ italijanskem jeziku. Fantje primorskih narodnih straž so se že često srečali s takimi »osvobodilnimi« oddelki. In slovenske narodne straže so tudi edina tarča teh »osvobojevalcev«. Kakor so pognali slovenski komunisti badogliovce na Slovence na Grčaricah, v Turjaku itd., tako poganjajo primorski banditi tudi Badogliove .komuniste na slovenske fante in može. Tendenca vsega tega je več ko očitna. Njen namen je, prikazati le Slovence kot element nemira ter poskrbeti za njihovo neposredno in po: sredno uničevanje. In res, kjer koli se kaj zgodi, se obrne badogliovski kazalec na Slovence. To ie sistem, katerega so pričeli, hvala Bogu. spoznavati tudi že sami primorski Slovenci, kljub temu da so po lanskem 8. septembru izgubili kompas in zajadrali z vso paro v meglo. V to meglo pa jih je pognala najbolj lastna naivnost m brezmejna lahkovernost. Bilo je tako, kakor pravijo, da nekatere kače. hipnotizirajo svoje žrtve, preden jih pograbijo, da jim ne ubeže. Kajti samo tako si je mogoče razložiti, da so primorski Slovenci verjeli — in nekateri še vedno verjamejo — da OF ni komunistična. Sedim v gostilni v tržaškem predmestju in dokazujem grozotno zmoto neodpustljive naivnosti. Spočetka se mi godi kakor Izraelcem, ko so na- pravl?"li prve korake okoli Jeriha, da bi ga s samim trobentanjem po: drli. Zidovi Jeriha stoje trdno. Skozi meglo ne more posijati sonce.. Toda počasi se zidovi le prično majati in pri dveh. treh se omajajo docela. Vhod v Jeriho se odpira. Zdaj vidim, doseči se da veliko in s časom vse, toda največ v podrobnem, delu, v obdelavanju ljudi od človeka do človeka. Največ, kar se je doslej tu doseglo, se je doseglo tako. Toda delavcev primanjkuje. Primanjkuje jih na vseh področjih in v vseh krajih, najbolj pa v Trstu samem. Ko odhajam iz tržaške predmestne gostilne, si mislim, koliko sedi v Ljubljani primorskih rojakov, ki zdehajo v meglo od dolgega časa. tu pa čaka naše ljudstvo zaman na odrešilno besedo in na izpodbudo za delo. ki nas edino more pripeljativv zaželeno bodočnost. Zakaj največje zlo in naj-večii sovražnik našega primorskega ljudstva in njegove stvari je zdaj komunizem. Vse nevarnosti, ki jih je doživelo pred njim. so bile senca firoti njemu. Tiste nevarnosti so naše judstvo le še bolj ojeklenile, komunizem pa ga je paraliziral, omrtvičil, zazibal v pogubno zmoto: »glede nas je že vse urejeno«. Ni ga naroda v Evropi in na svetu, ki se ne bi bil od zgodovine in preteklosti ničesar naučii. samo naš. tako se zdi, se ni naučil ničesar in se noce naučiti. Naučiti se ni mogel ali hotel niti tega. da bi sam vzel v roke vsaj svojo neposredno usodo. Vzeti v svoje roke svojo neposredno usodo pa pomeni: obrniti se do zadnjega Slovenca od boljševizma in iztrebiti banditsko internacionalistično zlo do samih korenin z vseh naših .tal, najbolj pa s primorskih, kjer nam je najbolj usodno. Zakaj internacionalizem jev.času, ko je vsa Evropa nacionalna in bo taka tudi ostala (ker je vse drugo nenaravno in protinaravno). ^za nas Slovence nič manj in nič več kakor smrtna obsodba, podpisana po nasi lastni roki. Zakaj iz te vojne se bodo rešili v bodočnost samo "tisti narodi, katerim ni boljševiški intcrnacionali-zem izpodjedel korenin. Primorski Slovenci in primorske Slovenke, vi, ki še nosite v svojih srcih odsvit sonca nad Krasom, Istro, Trstom. Gorico. Vipavo in Sočo. pridite med svoje ljudstvo in Postanite mu vodniki iz megle v svetlobo!_ čakajo vas slovenske narodne straže in čakajo vas vsi kraji, od Jadrana do Alp!' V. R. Prezileat našim delamo 0 priliki pcnedeliske proslave pol-letriice delavske protikomunistične alt-ci ie ie imel prezident tre n e ral RupniJt tale nagovor na zbrane zastopnike: I)raei moii prijatelji! Z veseljem sem sprejel Vaše vabilo, da se udeležim proslave polletnioe delavske protikomunistične akcije. V svojem in v imenu nemškega predstavnika eospoda podpolkovnika Badeia se Vam iskreno zahvaljujem za prijazno povabilo. V teku te proslave ste mi dokazali, da nisem zastonj na slovensko delavstvo ponosen. Prepričali ste me da inoia. želja, biti med Vami in biti * Vami v naiožrih stikih, ni osnovana samo na simpatijah in čustvih, ki jih — .sam delavsko-kmečkeca porekla — goiiri do naših kmetov in delavcev, ampak ima opravičilo v dejstvih in uspehih, ki ste iih doprinesli v tel* težkih časih preizkušnje Slovencev. Kmetje in Vi. dragi delavci, »t® živec naše domovine. Vi pa ste v teh dneh zmešnjav, zmede in zbeganosti brez oklevanja in odločno nastopili proti brezbožnemu. proJiuarodnemu, zločinskemu židovskemu boljševituiu kot enotna fronta in s tem odtočili tudi o njegovi usodi. Zaradi Vas ki Vas ie liotei imeti za prvcboi ueue revolucije. Pa ste mu napovedali boi v sodelovaniu z moiimi kmeti in * moio borbeno in zvesto mladino, boljševizem pri nas že propada in bo tudi Jokončno izginil. Vaša odločitev in Vaše delo pa ie pomembno prav posebno zato. ker ie poleg kmeta Vaš stan tisti, ki ie pri dogajanjih današnjih dni naiboli prizadet. Te borbe in te žrtve, ki iih ie naš narod zaradi izdajalskega početi« komunističnih plačancev svetovnega židovstva moral pretrpeti in dati. morajo ▼ novi bodočnosti prinesti plačilo našemu narodu, Vam pa popravo prestanih krivic in dostojno, na pravičnosti in upoštevanja temelječe življenje. V rešitvi družabnih vprašanj na narodnostni podlagi ie obsežena naša bodočnost. Za to delo Pa sta potrebna nesebičen napor in žrtvovanje vseh Slovencev kot enote. Postavili ste »i program: Boe. stan in naroJ! Po tem programu ste s svoiim delom dali svetal zgled vsem Slovencem. Kakor ie v Vaši borbi proti komunizmu postavljen cili: vre za stan in narod, tako mora biti n m vsem skupen cili: vse sile in vse žrtT* za rešitev slovenskega naroda! Vi, ki ste se poleg mojih kmetov prvi organizirali, ste Pa tudi pokazali vsem. da naša rešitev ne sme temeljiti na strankarstvu ampak na složnem sodelovanju vseh Slovencev kot enote. V tem ste zaradi mesta, ki ga v narodni skuimosti zavzemate. ^ prepričljivo opozorilo onim. ki te^n še do danes niso spoznali. Po svojem del i lahko ob polletnici svojega nastopanja proti komunizmu pokažete že lepo usoehe. Osebno so Vam za to. za k:ir boste nekoč v narodni skupnosti 7 i vzeli zavirtnnia vredno mesfo. zahvaljujem in Vam izrekam svoje iskreno priznanje. Ganjen Pa se Vam. dragi moii delavci. ki ste eden iimof*. n*;’>«rae"Vb-neiših stebrov, na katerih sloni nioie delo *a rešitev in bodočnost naroda in domovine, zahvaljujem za zaupanie. ki ste mi ga že od vsega začetka izrekli in mi sledili Kakor sem se doslei trudil, da Vam — kakor vsemu svojemu ljubljenem? narodu — s svoiim delom koristim, tako bom v zaupanju v Bo^a in nie-govo nričujočnost nad slovenskim narodom opravljal svoie težke dolžnosti tudi v bodoče, da bo v novi Evropi kateri v boju 7. boljševizmom^ in nie-govimi pobesnelimi pomagači, gradi obrise nemški vojak, slovenski narod zavzel dostojen prostor in da bo v tej narodni skupnosti vsak stan in vsak posameznik stal na mestu, ki inu po zasluženju in pravičnosti ere. Zato pa. kot d osi e i. tudi v bodoče zbirajmo sile. ustvarimo za svojim borbenim domobranstvom enotno iron-to Slovencev. % živo. de>stveno vero. zaupajmo v Bosa in svoi narou in ustvarjajmo jtogoie svoji bodoči sreči. Vam. draai moii delavci, pa kličem: polletniei Vaše borbe nai sledito y dolgi, srečni bodočnosti bogati uspehi, ki iih boste spričo svoie enotnosti, pripravljenosti in dela zagotovo do. segli po svoiem načelu: Bog. stan in narod! (kih stepah in tundrah, bodo progla-fceni vsi hoteli, restavracije, gledali-iču, kini, lekarne, tiskarne, garaže, »si zasebni in tovorni avtomobili za Šiidvno last. Naša vseučilišča, naše akademije, naši kulturni zavodi in paše šole bodo izpremenjene v tovar-toe, ki jim je edini namen, oblikovati fcarksistične možgane in pripravljati kader za ustanovitev komunistične družbe... Kajpak ne moremo z gotovostjo napovedati .invazije Timoženkovih ar-jnad na »mali azijski polotok« (t, j. v Evropo; op. ured.). Vendar te možnosti tudi ne moremo kar meni nič tebi nič izključiti. Zakaj kdo ve, kaj bo jutii. Vsekako je vdor kozakov v evropske pokrajine možen. Sele pred kratkim smo si obudili v spomin, da «0 ob času francoske revolucije pri-idrle Suvorova čete vse do Švice, torej do osrčja Evrope. Utegne se pa tudi zgoditi, da se sovjetska vojska v primeru odločilnega uspeha zadovolji s podžiganjem revolucijskih ognjišč v Evropi iz daljave. Ne pozabimo, da je boljševizem mogel triumfi* rati na Španskem (čeprav je Madrid med tistimi evropskimi prestolnicami, ki so od Moskve najbolj oddaljene — »e da bi bile posegle vmes sovjetske čete. Če naj bi se s pomočjo agentov, tajnih društev in krajevnih celic zdaj ponovilo to dogajanj« po vseh drža- vah hkrati, bi se nedvomno vsa evropska celina sama od sebe vžgala in zgorela v revolucijskih plamenih. Vsakdo izmed nas mora vedeti, da doživljamo dramatsko krizo. Treba je pogledati dejstvom v oči. Če pojdemo slepo mimo njih, pomeni to, da bomo podzavedno izročili Evropo boljševizmu. Precej Evropcev sicer misli, da bosta Anglija in Združene države, čeprav zdaj zaveznici Sovjetske zveze, pozneje rešiteljici Evrope. Zanašajo se, da bodo mogle angleške in ameriške armade v pravem trenutku zajeziti boljševiški pohod. Po našem je to gola utopija. Brž. ko bi se sovjetska vojna sila, ki so ji na razpolago ogromna sredstva, zasidrala v Evropi, bi bila zmerom in v vsaki okoliščini močnejša od angloameri-ške. Anglija in Amerika nista s kontinentalnega stališča nikaki evropski velesili. Ce naj bi mogli pomagati Evropi, bi morali izkrcati v Evropi milijone in milijone vojakov. Ali pa to zmoreta? Ali imata potrebna prevozna sredstva? Vsekako do danes dejstva niso podkrepila trditve, da se sme Evropa nadejati pomoči od zunaj. Narobe: vojna z Japonsko bo nedvomno še dalje vezala nove armade in enote na Tihem oceanu. Vse kaže, da Anglija tn Amerika ne bosta zmožni, zajeziti za hteve zmagovite sovjetske armade. Sicer je pa ameriški časnikar Walter Lippmann pred kratkjm v senzacionalnem članku napisal, da Angležem in Američanom nikoli ne bi bilo možno, poslati na evropski vzhod vojaških armad, »kar bi bilo pa nedvomni potrebno, če bi hoteli voditi resnično protisovjetsko politiko«. Res je sicer, da bi ta ali oni utegnil k temu pripomniti, da obstoji glede na Evropo možnost sodelovanja med Sovjetsko zvezo in velikimi demokracijami. Toda boljševizem ni samo vojaški činitelj. Hkrati je tudi »mistika«, ki se je zelo težko proti njej boriti, kadar se v narode zaje. Sledita mu kaos in anarhija, tako da branilci reda nimajo več besede, kadar se kje uveljavi. Ali ne glede na vse to: kako Je sploh možno kakšno sodelovanje med »velikimi demokracijami« in boljševi-ško Rusijo, med kapitalističnim sistemom Anglosasov in komunizmom? Kako mislijo Anglija in Združene države, ki se načelno izrekajo za sistem zasebnega gospodarstva, najti Stroške ta ureditev zaklonišča nosi hišni lastnik; z nasvetom, delom in opremo pa mora po svojih močeh pomagati vsak stanovalec. skupno trgovalno podlago s Sovjetsko zvezo, kjer obstoji samo državna iniciativa? In kako naj bo slednjič mogoče, ustvariti podlage za obnovo Evrope, če ne bo na celini enotnega pojmovanja temeljnega načela zasebne lastnine? Nesmiselno je samo misliti na to, da bi mogla vštric obstajati dva gospodarska sistema v EvTopi, od katerih bi bil eden komunističen, drugi pa kapitalističen. Iz tega bi se samo nova strašna vojna rodila. Ko sta se dobila v Casablanci poglavarja anglosaških velesil, da se pogovorita o preureditvi povojnih razmer, je Stalin — veliki orientalski molčečnež — ostal v Kremlju. Se več: podpisal ni niti ene uradne izjave o svobodi ljudi in narodov in podprl ni prav nobenega, ne takšnega ne drugačnega povojnega programa v znamenju »združenih narodov«. Se nikoli se ni v tej stvari njegov glas pridružil zavezniškim glasovom. Zdi se, da izvira to zadržanje odtod, ker pripisujejo sovjeti v boju za Evropo svojemu prispevku zdaleč največji volnen. Včasih res skoraj kaže, kakor da gleda Moskva v Angležih in Američanih samo nekakšne pomožne čete, nesposobne za ustvaritev znamenite »druge fronte« v Evropi, ki naj bi enakomerno porazdelila vojna Ite mena med zavezniki... Sovjetska zveza se vojskuje izključ- no samo za to, da Evropo boljševizira, medtem ko gre Angležem in America-1 nom za to, da spravijo fašistovski in narodnosocialistični režim na kolena in ju nadomeste z liberalno in demokratsko vlado. Vojna sovjetov zato nikakor ni ista vojna, kakor jo bijejo Angleži in Američani. Sicer je pa znano, da je ameriški podprezident Wallace šel v nekem govoru tako daleč, da je naslikal na zid strašilo možne zveze med Nemčijo in Sovjetsko zvezo, če bi Nemčija v tej vojni vojaško podlegla. Ako tako govori ameriški državnik iz neposredne okolice prezidenta Roosevelta, smemo puč misliti, da se začenjajo v Washingto-nu zavedati nevarnosti, ki grozi vsemu svetu. , , . Cim bolj se vojna vleče v nedogled in čim bolj se kupičijo razvaline, tem večja postaja'nevarnost. Zato bi bilo neodpustljivo, prezreti resnost trenutka. Komunizem se ne vojskuje, da bi popravil zemljepisne meje, temveč zato, da vsili Evropi svojo voljo. Njegova zmaga bi bila signal za katastrofo Evrope. Ta katastrofa pa ne b; pomenila nič več in nič manj kako« vrnitev v najstarejše oblike suženjstva. Velika zmota bi bilo misliti, da se je boljševizem unesel. Ne samo da se ni izpremenil, nego se tudi ne more izpremeniti, ker je neločljivo zvezan Opozorilo Vsi v Ljubljanski pokrajini bivajoči mladeniči letnikov 1923, 1924 in 1925, ki še niso prejeli poziva k pregledu in nastopu obvezne delovne službe, in oni, ki so v pozivu določeni datum pregleda iz kakršnega koli razloga zamudili, se morajo brezpogojno javiti komisiji v petek 16. ju- la t. I. 0b s. zjutraj v Ljubljani na stadionu na Vodovodni cedti. Mladeniči, ki bodo takoj po pregledu odšli na odrejeno mesto, naj vzamejo s seboj delovno ohiieko, ovojno perilo, enodnevno hrano in j-treb-simo. za jed in osebno snaso. .. y?.' mladeniči. ki prebivajo izven ljubljanskega bloka, naj se takoj zglase pri svojih županstvih, da jin o pravem času odpravijo k pregledu ▼ Ljubljano. Kdor bo od pregleda izostal, bo v obstoječih določil najstrože Kaznovan. Pokrajinslca uprava v Ljubljani (vojaški urad) Opozorilo Uprava, policije v Ljubljani opozarja, da j« prefekt tržaške pokrajine z rmredbo z dne 15. maja 1944 odredil, da si morajo osebe, ki prihajajo v Trst iz drugih občin tržaške pokrajine, kakor tudi oni, ki prihajajo iz katere koli druge pokrajine »Jadranskega primorja«, torej tudi iz Ljubljanske pokrajine, pa namera--vajo ostati v Trstu več ko sedem dni, izposlovati predhodno posebno dovoljenje tržaške prefekture. Prerod opoMria vse potrošnike, da moraio zaseko, ki io bodo prejeli na lunuske živilske nakaznice, takoi pretopiti, ker ie sveža in bi se sicer lahko pokvarila Ljubljanska polieiia ooo.zaria kole-sarie. nai svoia kolesa, takoi ko pride nuhova številka na vrsto, priiaviio na uradu v Beethovnovi ulici ki nosluie vsak dan nenrekinieno od 7 do 17. ure. Novo kolo mora lastnik priiaviti omenienemu uradu najkasneje 15 dni po sklemeni kupčiji. Kdor kolo proda mora naipozneie 5 dni po prodaji to tavili uradu v Beethovnovi ulici in v obvestilu navesti kupčevo ime in priimek. nieerov poklic in bivališče. Kosar bo stražnik zalotil da se vozi z neregistriranim kolesom, bo plačal a 5« dodatne živilske nakaznice »Do Mac po 400 eramov ovsenih kosmičev ua osebo Bolniški odsek mestnega preskrbovalnega urada bo delil upravičencem bolniška nakazila za maščobe do 20. t. m., in sicer samo vsako popoldne od 15. do 17.30 Maščobe na ta nakazila bodo upravičenci lahko pri trgovcih prejeli šele tedai l:o bo Prevod to objavil v dnevnikih. Ljubljanski potrošniki dobe od 12. t. m. na do konca iuniia na osebo po 500 2 marmelade in p0 100 v mehkega sira. in sicer na odrezek »Jun — 73« in na odrezek.lun — 70«. Prefekt soriške pokrajine ie odredil, da dobe ronski potrošniki na mesec do 200 aramov soli Usojene izdelke barvajte le 8 specialno barvo ki usnin ne škoduie. F.taka — Nanolennov tre Osebne vesti POROČILI SO SE: V Ljubljani: O. Tone Malavašič, mgr. ph z Vrhnike »n gdč. Gabrijela B’urianova \t Logatca; g. Adolf Jenko, dipl. plesni mojster In gdč. Milenka Pauli jeva; g. inž. Stanko Smodiš in gdč. Zlata Tarzeaova; g. Ciril Rus, uradnik Ir gdč. Vida Plestenjakova, uradnica; g. Leopold LavS, uradnik splošne bolnice in gdč. Anrra Oblakova, uradnica. 6e«titamo! UMRLI $0: V Ljubljani: Jakob Vrhovec, posestnik; Filip Vidic; Ivanka Magajnova; Štefka Turkovičev*; Asta Oblakova; Frančiška Uhanova; Ana Bergantova. poStna uradnica; Stanko Trl-plat; Francka Demšarjeva; Vladimir Sosič; Dragotin OriL bivši polic, poveljnik; Ivanka Matbjanova Nat« sožalje! Listek ^Družinskega mzm mm Siečonja s '.-amumoTa Dolgotrajni vročici. ki sem si ja nakopal t Siamu m se je t\idi s pomoč^ evropsk-% z,j.-vuuk.sv aisesi roo-gel odkrižal, *e iuwai zahvalit1, ca 'v»a se .vatna! z dr Vangc^a in kitaj-sStai zdr «»ilew*om na spkMtao. Dot ter Vanj je ste'’, častitljiv gospod, Sgar pret}nllU so že pe* rwkf izvrševali zdravniški poklic, torej im« dr, Vang že pravo »zdravniško« tradicijo; zdravilstvo stare šole, ki ga ne uče po vseučiliščih, temveč prehaja iz roda v rod in od mojstra do učenca kakor v srednjem veku alkimija, uživa namreč na Kitajskem velik ugled. S tremi prsti desnice na moji levi zapestni žili in s tremi prsti levice na moji desni zapestni žili - je menda dr. Vang bral moje telesne križe in težave kakor v odprti knjigi. Kajpak je moral že pošteno prisluhniti, če je hotel iz utripa zavohati, kje v šestih najvažnejših točkah organizma: želodcu, srcu, ledvicah, žolču in kaj vem kje še tiči moja bolezen. Moj utrip je bil pa očitno hudo zgovoren, zakaj že po dveh minutah je izjavil dr. Vang, da imam sicer »zelo vročo bolezen«, toda da ji bomo z »mrzlim zdravilom« že kos. In z dostojanstvenimi črtami je s čopičem napisal na listič, ko dih te».ak: »Častitljivi gospod Ti,« to je moje kitajsko ime, »boleha za vročimi tokovi, ki jih žene kri po njegovem telesu. Ker zdravimo vroče z mrzlim, zapisujem tole zdravilo, ki naj ga vsak večer pije namesto čaja. Izboljšanje je pričakovati v nekaj dneh.« Plačal sem dr. Vangu kot honorar pet dolarjev, smešno malo za strnjeno modrost petih rodov, če pomislimo, da stane dvajset cigaret šest dolarjev. Ko je dr. Vang videl moj nejeverni obraz, mi je predlagal majhno operacijo. Dejal mi je, da je nekaj motenj v kroženju mojih življenjskih sokov in da bi en sam vbodljaj z iglo v eno izmed šest sto petdesetih točk. ki pridejo za to na telesu v poštev, takoj vse motnje ugnal v kozji rog. Vendar se mi je zdelo še tako nenavadno zdravilo več zaupanja vredno kakor dolga, koničasta igla v tresoči Se roki dr Vanga. zato sem malo trenutkov nato že stal v neki kitajski lekarni in pokazal svoj recept. Prodajalec, ki prinaša na mizo razne trave za moja zdravila, mi ljubeznivo razlaga: »Iz te tibetske trave, iz te mandžurske bilke, iz mongolske korenine in na poseben način posušenih bučnih lupin, pa še ščepca smrekove smole v obliki zmaja bom zvaril res prvovrstno in poceni zdravilo.« In za ta čudoviti zvarek sem odrinil še pet dolarjev, vesel, da ne boleham za jetiko, zakaj tedaj bj moral kupiti gobe, rastoče v krstah. In kako redkokdaj najdeš krsto, ki v njeni notranjščini, natanko nad usti pokojnega raste goba! In celo niti vsaka takšna goba zame ne bi bila uporabna, zakaj zdraviti bi se moral z gobo, rastočo le nad ženskim mrličem. Tudi zato sem lahko vesel, da je označil dr. Vang mojo bolezen sicer za zelo vročo, vendar ne za pekoče vročo. Večno menjavanje med dvema nasprotnima si tečajema, med vročim in mrzlim, svetlobo in temo. aktivnostjo in pasivnostjo, nebom in zemljo, moškim in žensko obvladuje vso azijsko filozofijo in kajpak tudi zdravilstvo;^ če bj bila torej moja bolezen pekoče vroča, bi dr. Vang nedvomno zapisal zanjo tudi najmrztejše zdravilo. človeški iztrebek v bambusovi cevki, zakopan nekaj let nad kakšnim cestnim križiščem. Od tega »zlat?ga sok;.' bi zadoščalo že nekaj kapljic, da bi pregnale »e tako vročo bolezen. Moja navadna vročica pa hvala Bogu ne potrebuje takšnega zdravljenja in »e zadovolji ie z nekaj travami. z Marx-Engets-Leninovo doktrino. Te doktrine se ne more odkrižati, ne da bi samega sebe žrtvoval. Pomeščanje-nje je zanj izključeno. Dejstvo je, da se po Izjavah vseh poznavalcev Sovjetske zveze razmere v zasebnem gospodarstvu niso po Leninu niti za las izpremenile. Tudi v letu 1943. ne more »sovjetski državljana, prav tako kakor teta 1920. svojega lastnega de-"a.V® dejansko nikamor drugam naložiti kakor v državna posojila. Kupiti ne more ne parcele, ne njive, ne hise, da bi mu to kaj neslo. Tudi avtomobila si ne more kupiti — razen ce v blagor javnosti sam sede za kimilo. Za sil0 gme sicer trgovati s skromno količino blaga, ali samo pod pogojem, da pri tem ne uporablja plačanega osebja... *V?ek Pobočjih je Sovjetska zveza ostala načelno komunistična. Njen jezik ni jezik nobenega evropskega r°,da- ^asi ‘ako Imenovani meščanski krogi, ki ge trudijo, da bi ustvarili pri nas za sovjete ugodno »podnebje«, si sami grob kopljejo. Zakaj zmaga rdeče zastave bo zatrla in uničila ugodnosti, ki jih danes uživajo. Wallace je imel pogum, imenovati boljševisko rovarsko politiko v korist svetovne revolucije g pravim imenom in jo kritizirati. Naslikal je na steno privid tretje svetovne vojne za primer, če se obema velikima de- mokracijama in Sovjetski zvezi ne posreči, da se ie pred koncem sedanje vojne zadovoljivo sporazumejo. Dejal je, da obstoji, če se ne doseže med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami soglasje na temelju popolnega medsebojnega zaupanja, možnost enotne fronte Sovjetija-Nemčija. Na dlani je, da bo Nemčija, če vojno izgubi, prisiljena sprejeti boljševiško-azijsko doktrino — in sicer ne samo zato, ker se bo morala tedaj hočeš nočeš ukloniti pravici močnejšega, temveč prav posebno tudi zato, ker zelo dobro ve, da je že pri več priložnostih prišla iz anglo-ameriškega tabora grožnja z uničenjem Reicha, medtem ko Sovjetska zveza ne meri na njeno uničenje, temveč samo na njen odpad, Iz tega sledi docela logično sklep, da bi ai Nemčija, če bi bila prisiljena klecniti, nedvomno rajši Izbrala izpremembo doktrine kakor pa smrt. Toda nihče sl ne more prikrivati, kaj bi to pomenilo: nič več in nič manj, kakor da bi se prevrgel gravitacijski centrom naie celine. Zemljepisno srce Evrope ne bi bilo potem nič drugega več kakor prepad, ▼ katerega bi neizogibno trsMite druga za drugo vse države Evrope. Takšna bo slika »sovjetskega miruc: tretja svetovna vojna, ki jo je prerokoval podprezident Wallace. Naj na« usoda obvaruje te šibe božje! C® bi »o lepega dne zbudil hripav in brez glasu, bi m; dr. Vang najbrže zapisal jaho iz evrtkov ali pa bambusov trs. Cvrfki so namreč hudo glasne živaifce, -7 notranjščini bambusove cevke se pa porajajo tisti čudoviti glasovi bambusovih piščali, ki tako lepo božajo naše uho. Če M torej pojedel zmlete svrSke fl* mlad, #rve*e odrezan bambusov ta«, bi se irH gotovo takoj povirni! milo doneč in močan glas. Moderne kemije an-iUze so pokazala da aa vitic z nesmiselna in tna*.aSk-t padarska kftsirtc« zdravila bofadfei dajejo i»t brozgo mušjega lesa (Quassia),' ki ji do da m o ^ zaradi boljše sprijemnosti in učinkovitosti 1 */« raztopljenega mi).«.. Upoštevati je treba, da krilate češpljeve grizlice lete daleč tx kjer slutijo slivovo in sorodno drevje. Zato morajo to žuželko zatirati vsi, ki imajo to sadno drevje. Zatiranje posameznika je malo izdatno, kakor ni-uspešno pri zatiranju drugih sadniSr živalskih škodljivcev. Naš vrt Češpljeva griziica Napisal Josip Štrekelj Pred 35 leti sem prvič opazil češpljevo grizlico na češpljah, in tem sorodnih slivah, renklotah in mirabelah na Krasu. V par letih kasneje so se tam te škodljivke tako razmnožile, da so bile letine tega sadja 100 •/• uničene. Tudi na Štajerskem in * Prekmurju javljajo o tej škodljivki, vendar pa le o delni škodi. Letos prihajajo poročila, da se je pojavila tudi na ljub-IjanskUi vrtovih v velikem Številu. Češpljeva griziic* (Hoptacampa lulvi-eornia. nem. Pflaumen-SHgevespe) je četverokrila žuželka, velikosti hišne muhe. Glava * dvema tipalkama je podobna oeji. Oprsje je črno. Zadek je A češpljeva vejica, no kateri fe sod napadla češpljeva griziica. B Ličinka, ki je prileila iz ploda. C Slivova griziica. D Luknjica na plodu, po kateri ie izlezla dorasla ličinka. tudi ern s počeznimi runiei.l .; proga-mL Nog ima šest, ki so po barvi iu-m en kaste. Ob cvetenju leže ta žuželka jajčeca največkrat posamezno m cvete, iz katerih se izležejo bele dvajset-nožne ličinke, ki se zajedo v notranjost komaj zarojenih plodov. V teku treh tednov, ko so plodovi grahove debelosti, že dorastejo. Tedaj prilezejo ob strani sadov na dan. Nekaj napadenega sadja odpade že prej, ir kaj pa še obvisi par dni na drevesu. Na tleh se liuiiike »krijejo v zemljo in zabubijo. V naslednji pomladi se prelevijo v popolne krilati žulelke, ki uničuj jo sadje, kakor njih prednice v minulem letu. Drugih vrst sadja pa ne napadajoč Tri mik o hadsniišnein modrijanu Napisa! Hans Seihe Ko je maloazijsko mesto Anarijo oblegal Tamerlan Veliki, so iz mesta poslali v taborišče mongolskega kneza modrijana Nasredina, da bj se z njun začel pogajati. Nasredin je premišljeval, kaj bf knezu podaril, in se nj mogel odločiti. Zato je vprašal svojo ženo, ali s« j* zdi pametnejše, da mu podari košaro melon ali košaro smokev. »Podari mu melone,« mu je svetovala žena. »Te so večje in redkejše.« »Ker &ovek nikdar ne sme poslušati svoje žene, bom vzel smokve,« je odvrnil Nasredin, vzel košaro in jo napolnil s sladkim sadjem. Knez Tamerlan je modrijana zelo nemilastno sprejel in je bil užaljen zaradi njegovega daru. Ves razsrjen j« zapovedal svojemu služabniku, naj vse smokve pomeče Nasredinu v glavo. Sluga je storil, kakor mu je gospodar ukazal. Toda vsakokrat, ko je figa priletela modrijauo v glavo in se raztreščila. je ta glasno in veselo vzkliknil: »Alah bodi zahvaljen!« Tamerlan se je čudil in si ni mogel misliti, kaj naj to čudno modrijanovo vedenje pomeni. Zato je zahteval, da mu razloži, zakaj se Alahu zahvaljuje. »Zahvaljujem se mu zato, ker so to smokve in ne mekme, kak... mi je bila svetovala moja bedasta žena!« mu je pojasnil modrijan. • Nasredin je nekoč prišel * neko kopališče, kjer ga strežniki niso niči kaj dobro postregli. Dali »o mu trdo brisačo, potem se pa niso več zmenili zanj. Nasredin je molčal, »e okopal, ko je pa odšel, je položi] ca mizo deset piastrov. Strežajj so se zelo začudili, ko so zagledali tako vi? i napitnina, in so se mu globoko priklonili. Ko je Nasredin drugič spet prišel v kopališče, so ga strežajj zelo ljubeznivo sprejeli. Dali so mu mehko brisačo, mu pomagali prj Pačenju in oblačenju, ga masirali in sploh skušali izpolniti vsako njesfovo žel. N* dri ja n je tudi to pot molčal, ko je pa odšel, je položil na mizo en pissler. Strežaji so se začudili in Nasredina vprašali, zakaj jim je to pot (te! tako majhno napitnino. »Je že prav,« jib je tolažil Nasredin. »Denar, ki sem vam ga danes dal, je napitnina *a zadnjič, onih deset pia-sirov od zadnjič je pa napitnina za današnjo postrežbo.« To rekši Je modrijan malomarno pozdravil in odšeL • Nekega dne se je Nasredin sprehajal po mestu in je prišel tudi na tržišče pred mošejo. Ko so ga ljudje zagledali. so »e zbrali okrog njega, modrijan jih je pa vprašal: »Ali veste, kaj vam bom povt^al?« »Ne!« je odgovorila množica. »Obžalujem vas.« je odgovoril Nasredin, »ker vam ne bom povedal.« Molče Se je pomešal med množico in odšel proti domu. N »s! dnji dan je spel pri»e> prej mošejo in vprašal zbrano množico ljudi: »Mi veste, kaj vam bom povedal?« »Da!« so vzkliknili ljudi«, vedoč, kako jih je prejšnji dan poiecm*« »Čestitam vam.« je dejal Nasredin. »Potem se mi sploh ni treba truditi, da bi vam pripovedoval.« Tretji dan je spet prišel na tržišča in ponovno vprašal: »Ali veste, kaf vam bom povedal?« Ljudje, ki so dobro vedeli, da modrijan iz njih norce brije: so vzkliknili: »Nekateri vedo, nekateri pa ne.« »Izvrstno,« je dejal Nasredin. »Potem naj oni, ki vedo, povedo ttetim, ki n« vedo.« To rekši. Je odSel in ni vel pfital , DRUŽINSKI TEDNIK Križanka šiev. 15 IGRA USODE Tragična ljubezenska zgodba slavnega boksarja in lepe plesalke Napisal Christian Windecke Če je zemlja premehka V tistih krajih Kitajske, kjer je zemlja pretežno ilovnata, vtisnejo vozovi vanjo pogosto tako globoke sledi, da morajo vozovi, ki pridejo na te kolovoze iz drugih krajev, neredko-kdaj premenjati najprej os na širino prejšnjih kolovoznic. Je hočejo po njih voziti. _ Avtobusi drve kakor brzci Skoraj 1000 km dolgo progo med Bagdadom in Damaskom prevozijo arabski avtobusi v 15 urah. 5 ur gre za počitek, 10 ur pa za vožnjo. Ce torej izračunamo, vidimo, da vozijo ti arabski avtobusi s hitrostjo evropskih brzeev in da dosežejo na uro hitrost 100 km. Vlak 8 štirimi razredi Prve bavarske železnice so imele vlake s štirimi razredi. Četrti razred je bil kakor škatla brez pokrova in je im -1 lesene klopi. Tretji razred je imel strop in oblazinjene sedeže. Drugi razred je imel usnjene zavese in oblazinjene naslanjače, le prvi razred je pa imel tudi steklena okna. Rimljani so prvi poznali »album«c Stari Rimljani so prvi poznali nekakšen >albumr, po uporabi in namenu podoben tistim, ki danes mi v njih hranimo fotografije, ali pišemo vanje dnevnik. Tak jalbum« ie bil sestavljen iz zelo tenkih lesenih deščic, nanj so pa pisali in risali s pisanimi svinčniki ali čopiči. Te risbe so nato prevlekli z belo, skoraj pro- REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 1J, Vodoravno: 1. obesek; tu. — 2. polip; Cid. — S. bar; Mira. — 4. novinar. — o. en; mir; ne. — 6. natakar. — 7. obok; mak. — 8. rop; bazar. — 9. aj; Tirana. Navpično: 1. op (= opus, t. j. delo, stvaritev); Lenora. — 2. bob; naboj. — 3. elan; top. — 4. siromak. — 5. ep; vik; bi. — 6. Miramar. — 7. cin; raza. — 8. tiran; kan. — 9. udarec; Ra (bog sonca pri starih Egipčanih, pa tudi ime sonca samega). Pregloboko lezi 40 #/» Nizozemske leži pod morsko gladino, zato v tistih krajih od njega dni varujejo plodno zemljo pred pre-plavljenjem z nasipi. V teku stoletij so Nizozemci zgradili nič manj in nič več kakor 300.000 km nasipov. Nevarna prtljaga Neki madžarski kmet je v veri, da se je njegovih čebel prijela neka neznana bolezen, vtaknil par čebelic v škatlico, io stisnil v hlačni žep in se odpeljal s prvim vlakom v mesto. Med potjo se je pa malim ujetnicam posrečilo, da so zlezle iz svoje neprostovoljne ječe. Trenutek nato je kmet že začutil ostro želo v desuem stegnu. Prestrašen je skočil pokonci, nekoliko nemilo odrinil presenečene sopotnice in stekel v stranišče, da bi se odkriža] neljubih gostij. Tam si je brž slekel hlače in jih otresel skozi okno. Na smolo je pa prav tedaj privozil naproti drug vlak in mu iztrgal hlače iz rok. Ko je vlak, ki se je v njem naš kmet vozil v mesto, naposled pripeljal na železniško postajo, je moral kmet hočeš nočeš v spodnjih hlačah na dan. Železničarji in oblast so bili prepričani, da imajo opravka z nevarnim norce i, in so ga takoj odpeljali v norišnico. Tam se mu je šele po nekaj dneh posrečilo dopovedali zdravnikom, da je samo žrtev tragikomične usode in da pri njem zlo ni tičalo v možganih, temveč v hlačnem žepu... KO DE PRIŠEL -ZVEČER DO ME* STAJE STOPIL V DRAGULJARNO .. IN MUK JE ŽALOSTEN ODŠEL • /t> A KOMAT JE ZAPRL ZA SEBOJ V/BATA... DIAMANTI MED BRATI VREDEN 5TOTISOŽI/- HAI MA I TESASEM PA POTEGNIL! y SPUSTILA SE JE NOC IN MUK JE UTRJUJE N LE^EL POP PALMO - Sporazum )e bil kmalu sklenjen, in Lojze Bregant se ni mogel pritoževati nad bratrančevo širokogrudnosijo, sai je vsota, ki jo je določil za vzdrževanje in vzgajanje hčere, visoko Presegala vsa pričakovanja. Bilo je ze pozno, ko sta se bratranca razšla vsak v svojo spalnico. 5e spet seS,a Pfi zajtrku '»upaj z Marjano, potem se je Fran ‘-»reganf poslovil in se odpeljal po opravkih. Krepko je stresel Lojzetu roko m mu dejal: »Se enkrat hvala, da si mi odvzel lo breme!« -____ m m k ii •>.;. ' v. ■ * M IV U I BEZENŠKI ROMAN V DVEH DELIH * go- »Nikakor« je rekel Lojze »ia? mo ram biti tebi hvaležen. S lem si mnogo izboljšal svoj položpj. Vzgojeval-Vero b° zadostovala tudi za vel7' S' 'n odkritosrčen člo- - ,« le dejal hran. »Veselilo me bo, ' Prizadevanja ne bodo ostala aman. bporoči svoji ženi moje naj-lsicneise pozdrave in zahvalol skle^iHafVe5^ *3° dogovoru> ^i sva 9a »Brez skrbil če se boš pa premislil, mi sporočil« Fran je odkimal in naglo odšel. Ni hotel, da bi pred kom izdal bolečine, ki jih je kljub navideznemu zunanjemu miru trpel v sebi. Podzavestno je Sonjo ljubil še vedno tako, «akor nekoč čeprav si zavestno tega , niko1' Priznal. Naglo se je čniPR,a' V s,y,oie P°d'elie- Tam je srečat Bonsa Klemenčiča, !v o e n i u groze plapolam«, »»tero ie izdala Liudska kniigarna v formatu šestnaistinke na 160 straneh z dodatkom 38 strani urednikovega uvoda in zaključnih opomb. To ie vse. kar ie ostalo in bo spominjalo na uesnika. ki se Po svojem ranem vzponu in nagli utmitvi pridružuiV vrsti svojih sorodnih prednikov s Kettejem Murnom in Srečkom Kosovelom na čelu. .Balantič je postal pesnik že v sred- • in niecove prve pesmi so bile „fl“*nieue v »Domu in svetu;, ves S ™ Ufnavadni ju samonikli talent i . 'a njegova tragična n 50 86 Čudežno izpolnile l »m i “ n'fi- razodele v celi vrsti ^ukor Srečko Kosovel. , ra!*Ce Balantič nosil smrt O njej j« Jrobor o iiect-ni neizbežnem, ko da ie tudi t le»no. ne samo duševno, čutil njene za seboi na vseh mladih polili i\LKaT™ka: Hmr se ie rodil, do M»Uiane. kiei le »tiidirai gimnazijo S« Da ctz G<»ais. kier je w«. »termran. m v Grahovo pri Cer-kje.r m(1 ie v resnici ustavila utrip n srca Kakor vsi uaži pesniki, zapisani i smrti, ie tudi France Balantič dozorel že v, mladosti daleč čez svoia leta. Pesmi, zbrane v tel zbirki, nam razodevajo pesnika, ki ie nrehodij že več razvojnih laz in našel svoi izraz tako v formi, kakor v motiviki, metafori in besedi, čeprav še ni dozorel do tistega izčlščenia. katero že slutimo v nekaterih delih in bi ga bilo nedvomno dvignilo v poznejših letih med vrhove slovenskega Parnasa. Toda tudi tak. kakršen bo žal ostal bo v ki'ogu svojih tovarišev po usodi zavzemal z njimi enako mesto. Po čustvovanju in motiviki ie bil Balantič širdk poet. po formi se ie naslanial boli na tradicijo kakor njegovi predniki polpretekle dobe in nam že s tem razodeval čut za novo smer. vodečo iz kaosa blodnih iskani: po ideini usmeritvi ie pa iskal pot k zadnjim vrednotam in k Bogu. V tem ie prehodil not polno klancev in razgledov. Doživel in dočuttl ie ljubezen, strast, hrepenenje Po lepoti in resnici, globoko zakoreninjenost v svoia rodna tla in svoi narod ter doietie višjih spoznani, pred vsem na vse tragično-grozno veličastje smrti. Med oblikami form ie ljubil naiboli sonet, dovršil prvj sonetni venec, pričel drugega in zasnoval venec sonetnih vencev kot svoi najvišii cill bodočega dela. Morda ie nrav zato dosegel nekatere svoje viške prav v sonetni obliki. Dr. Tine Debeljak ie podal v uvodu joleg zunanjega pregleda pesnikovega iratkega življenja tudi prerez skozi njegovo pesniško deloskraišo analizo, ki bo dobro služila vsem. ki bodo Balantiča vzljubili, dokler ne dobimo o njem izčrpneiše študije. Opombe bodo pri proučevanju Balantičevega dela služile dobro tako znanstveniku kakor tudi drugim čitateliem. Pesnikov sošolec Mirjan Tršar je oskrbel lepo naslovno slran in Balantičev portret. Format kniise bi bil lahko ve^i in tudi tisk ie skorai predroben. Zadnii zvezek sUmetnosti< VIII. letnika. S četrtim zvezkom. ob.*cgaiočim št. od 10 do 12. ie >Umetnostc. reviia za umetniško kulluro. zaključila te dni svoi VIII. letnik. Dr. F. Š i i a n e c ie objavil v tem zvezku na uvodnem mestu študijo o slikarju in grafiku Adolfu Karpellusu. ilustratorki Pre-čebnovih poezij v izdaji založbe Klein-maver & Bamberg. Marii S k a 1 a n ie napisal članek o Goršetovih ilustracijah k Jalenovim iBobrom« in esej »Slovenska umetnost in narodna du-ševnosU. v katerem razpravlja o vprašanjih asimilacije umetniških s*rui v smislu slovenske narodne bit*<*sti. nezdravih tendencah polpretekle dobe in potrebi po organičui rasti iz tradicije. Martin Benčina ie v prispevku »Coustantin Meunier in belgijska likovna umetnost v 19 stoletiu« podal pregled o belgijskih slikarskih, kiparskih in arhitekturnih smereh v omenjenem razdobju. Vsi prispevki so tudi bogato ilustrirani. V rubriki »Iz umetniškega sveta< sledi pregled zadnjih razstav in drugih dogodkov. Oa-lie slede ocene nekaterih novih slovenskih kniif? in drobiž. Priloga >Živa niivat objavlja pesmi Leopolda Stanka. Marija Skalana. Iva Peruzzija. Antona Debeliaka. zaključek Hajamovih ru-barjev in dve pesmi iz zapuščine Josipa Premka. Razstava Šušteršičev ih slik. V Kosovem salonu v prehodu Nebotičnika ie razstavil slikar Miloš Šušteršič te dni 27 svojih noveiših in nainoveišili slik. večinoma kraiin v oliu. Razstava ni odkrila nič posebno novega. Šušteršičev« slikarstvo ostaja dalie v kvalitetah. ki so nam znane že s prejšnjih njegovih razstav. j* HUMOR Železniška nesreč* : Da, da, dragi pri jatelj, tudi ja* sem postni žrtev železniške nesreče.« *Ni mogoče! Kako?« >Prj nekj takšni nesreči ■»»« se spoznal s svojo ženo.< Potrpežljivost »Praviš da si prebral že mnogo knjig? Kdaj jih pa bereš?« »Zmerom med tfem ko se žena oblači.« Izpraševanje vesti »Preden se poročiva, bi U rada še nekaj vprašala, Peter.« »No, prosim.« »AH kadiš?« »Ne.« »Alj piješ?« »Tudi ne.< »Alj rad hodiš z mladimi dekleti?« »Sploh ne.« »Potem pa nimaš nobenih napak « »Pač, lažem.« Sreča »Davj sem vas videl, ko ste na vse zgodaj odhajali na ribolov. Ali ste imeli srečo?« >Pa še kakšno! Medtem ko me ni bilo ’ ma, so me iskali kar trije upniki.« , Otroška Babica je prinesla navihanemu Janezku deset bonbonov in mu naročila, da jih mora polovico dati svoji sestrici. Ju zek se zamisli, potem . da svoji sestrici štiri bonbone, še»t jih pa sam obrlrži. Ko babica to vidi. a« mču& in gn vpraša: »Janezek, ali rte /ji:*6 št««?« »Jaz i« *»j-ra,< se hnitnmitec a» smehne Janezek, »g mota ws*tric» to ne sna.« Med plesom »Alj radi phjjete tango?« (JiaSa ljubka plesalka svojega pleealea. »Da, zelo rad.« Zakaj se ga pa potem ne naučite?« Težka odločitev >Uos ntiuiogočo vr«niel 7d»j »roče, »daj mraz. Človek ne r» kaj bi nesel v ws»Uvljnlnie©!< ikotsku Sfcot je prišel k u^ojemu prijatelju za več dn[ tu otoisk. Ker se aiu je pri «jem dobro godilo, je svoj odhod zavlačeval, tako 4* j. je' prijatelju že neumno zdelo iu ga je vprašaj: »Ali se nič ne bojiš, da bi te doma pogrešali?« »Prav imaš,* se je razveselil Stot. »Takoj bom pisal svoji ženi, na i še ona pride za menoj.« Utegne se zgoditi, da električna razsvetljava med napadom odpove, zato nesite v zaklonišče vselej s seboj tudi žepno svetilko ali svečo. Ženske med seboj »Res bi rad vedel, kaj se pogovarjate ženske, če ste čisto same med teboj,« mi je ondan rekel neki go-spod, dober prijatelj. »Kaj neki se morate toliko pogovoriti, da ne morete nehatii Gotovo samo nas, uboge slabše polovice, obirate.« Na to njegovo vprašanje sem se spomnila, ko sem zadnjič sedela v zdravniški čakalnici, polni žensk, če bi bil tisti gospod neviden sedel med nami, bi se mu bila želja izpolnila, slišal bi bil, kaj se pogovarjajo ženske med seboj, kadar so čisto same in so prepričane, da jih nobeno nepoklicano moško uho ne sliši. V razočaranje vsem slabšim polovicam je kajpak treba povedati, da se pomenek nikakor ni pletel samo okrog moških. Morda tudi zato ne, ker so bile skoraj že vse tam zbrane »boljše polovice« poročene:.. Prizorišče teh zanimivih pomenkov, prepletajočih se med seboj, je bila torej zdravniška čakalnica, svetla soba s pokromanim pohištvom, natrpana žensk. Bile so med njimi mlade, ki se jim je na obrazu poznalo, da se boje zdravnika, bila je pa med njimi tudi mati, ki ima doma že sedem otrok in pričakuje osmega. Preden se je začel razgovor, se je zdelo, kakor da so si te ženske nekako sovražne med seboj. Vsaka je bila na lihem prepričana, da je njena bolezen, njena težava najvažnejša, toda ko smo se razgovorile, sem šele spoznala, koliko dobrega tiči tudi v vsaki izmed teh sester po spolu in usodi in kako pogosto raskava roka ali nepomemben obraz skrivata zlato srce in izreden razum. Da, na koncu smo si bile vse sestre, po času, ki v njem živimo in doživljamo iste ali podobne si usode, po nalogah in dolžnostih, ki jih je življenje naložilo ženski kot materi in ženi, pa po drobnih vsakdanjih skrbeh, nadlogah in težavah, med katere smo nehote vse prištele tudi — može. »Joj, kako dolgo ne prične ordi-nirati,« se je pritoževala mlada, zajetna goipa. »In jaz sem obljubila hčerki, da jo bom še pospremila v šolo.« »Mene pa še kosilo doma čaka,« je vzdihnila druga. »Tako nerodna je ta ura za čakanje.« »Jaz imam pa doma dve bolni punčki,« se je vmešala v pogovor tretja, še zelo mlada, prikupna ženska. »Obcdve že teden dni žene, tako da pri hiši vsi samo peremo. Tako smo že i'trujeni, da že jesti ne moremo več. Vse po plenicah diši...« »Ali ste sami, ali- imate služkinjo?« »Služkinjo, na žalost. Veste, toliko jeze imam z njo, da bi skoraj rajši sama delala, če ne bi bila po drugem otroku tako šibka. Najhujše je pa, ker oba otroka nista nič ješča. Največ zamudim s siljenjem, naj jesla, pa nič ne dosežem.« »Pustite punčari, da bosta lačni, bosta že jedli,« se je vmešala v pogovor starejša gospa, ki smo pozneje o njej izvedele, da /e mati petih otrok in da je najstarejši že inženir pri mestu »Otrok mora biti pošteno lačen, pa že je « »Ne hi rekla, da je res tako,« sem pritegnila z mlado gospo »Včasih moj mali več obrokov nič ne je. pa vseeno ni lačen.« »Torej ni z njim kai v redu. Tedaj je celo boliše da ne je. Otrok že sam dobro ve. ka/ in kdaj mu prija jesti. Zapomnite si. da otiok sam najboljše ve, kdaj naj je in kdaj nc.« »Da, z neješčimi otroki je res križ,« je prikimala še ena izmed mlajših sotrpink. »Jaz sem svojemu že vse z dajala, samo da bi jedel. Moj mul je že pokvaril, vse skodelice mi je pobil, zadnjič sem mu celo slike s sten snela, da bi jedel, pa vseeno ni hotel.« Starejša mali se je pomilovalno nasmehnila. »Mlade mame, pravim vam, da otrok sam dobre ve. kdaj potrebuje hrane in kdaj ne. Siliti otroka ne smerne in tudi med jedjo ga ni dobro zabavati, ker se tako samo razvadi Zmerom je bilo in bo: nekateri otroci rajši jedo, drugi pa bolj neradi. Vendar pride doba, ko otrok sam prične rad jesti in nadomesti ti-sl; čas, ko je premalo jedel.« »Pri nas po navadi služkinja poje, česar otrok ne mara,« se /e spet oglasila mlajša gospa z dvema bolnima hčerkama. »Če ji sama ne dam, mi pa vzame. Oh. s služkinjami je šele križi« »To je pa res, jaz rajši sama delam, kakor da bi morala imeti po-etrežnico. Vse bi samo rade dobro jedle in malo delale.« »Da, včasih so bile služkinje čislo drugačne,« je vzdihnila gospa, ki jo je še čakalo kosilo doma. »Moja mati je imela služkinjo pet in dvajset let. Le katera bi danes tako dolgo ostala pri hiši?« »Da, nekoč so bile pa tudi mlade gospodinje drugačne,« se je ne neupravičeno potegnila za služkinje in hišne pomočnice stara, sivolasa gospa, ki je dotlej molčala. »Včasih je mlada gospodinja vse gospodinjstvo sama obvladovala, znala je služkinjo tudi poučiti In ji z dobrim zgledom poka- zati, kako je treba kaj storili. Danes pa gospodinje pogosto tega ne ”.najo in služkinje zato tudi nimajo spoštovanja do njih.« Mlajše gospe so molčale, starejše so pa le pritrjevalno prikimavale. Menda so imele prav prve in druge... Kajpak se je pomenek pletel še dalje o možeh, o moški zvestobi na splošno in o zakonski še posebej, o draginji, o češnjah, ki bi naj bile tudi racionirane kakor jabolka, o prevzetnih solataricah, o slabem in dragem blagu, o vojni in toli zaželenem koncu, o draginji in pomanjkanju in preobilju ponekod... vse dokler se niso odprla bela vrata in se ni ven sklonil zdravnik z vljudnim: »Prosim, izvolite.« Tedaj je pomenek utihnil, ženske so se zganile in marsikatera je zavzdihnila. Tista, ki jo je še čakalo kosilo, je izračunala, da n bi o pravem času prišla na vrsto, in je odšla. Druge so se spet zatopile v svoje misli. Skrivno gibalo, ki jih je prej zganilo, da so nehote odkrile druga drugi drobec svojega življenja in hotenja, je obmirovalo. S. I. NAS NAORADNt NATECAt Kotiček za nraktične gospodinje Za vsak prispevek, objavljen v fei rubriki, plačamo 10 lir Špinačne omlete Prevri v slani vodi >/2 ker špinače, io odcedi in dobro sesekljaj. V kozici razbeli V2 žličke maščobe, pridaj žlico drobno sesekljanega petršilin in špinačo. To duši 5 minut, nato odstavi in ko se ohladi dodaj 1 rumenjak. 3 velike žlice moke in primerno količino vode. Zatem rahlo primešaj še sneg enega beljaka in naredi omlete kakor Po navadi Lahko iih nadevaš z mesnim. parmezanovim ali drobtinastim nadevom. M. V. Makaronov narastek Makarone popari in iih pusti v tej vodi l!i ure. Ko iih vzameš iz nie. iih še enkrat dobro operi v mrzli vodi, dodai 1 do 2 rumenjaka vanilijev sladkor malo soli. nekoliko sladkorja ali za sladkorno bolne saharina, nekoliko iedilne sode in toliko moke. da se zmes sprime. Nazadnje primešaj še snet? in daj poči v srednievročo pečico 80 do 8"» minut. Narastek ie zelo dober in izdaten F. L. Za vsak prispevek, objavljen v ^Kotičku za praktične gospodinje«, plačamo 10 lir Znesek dvignete lahko takoj 10 obiavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«. Kotiček za praktične eospo-diitjo. Liuhliana. Poštni predal 253. Sedem nasvetov ženskam, ki so v službi 1. Vstajaj tako zgodaj, da boS lahko vsako juho še pred zajtrkom naredila 11 ''ni telovadnih vaj. 2. Uredi si čas ■ tako. da boš lahko počasi zajtrkovala, se v redu oblekla in nale otičila in o pravem času prišla v službo. 3 V iliižbo hodi počasi. *ako da imaš in ,1 potjo čas premisliti, kako si boš \ službi uredila delo. 4 V n en večer v tednu posveti športu. Zaveda da so duševne zmožnosti odvisno od telesne moči. 5. f'e hočeš biti vsako jutro sveža in spočita, hodi zvečer zgodaj spat in spi pri o-d' l ieni oknu. Pazi. da ne boš imela v -obj kakšnih omamno dišečih cvetlic :n prepreči, da bi se odebelila na tistih mestih, kier se ne sme. Negovana, gibčna in prijazna ženska bo zmerom in povsod prekosjlsi lepotico. ki se le preveč zaveda svoje lepote in tako nehote če sto postane egocentrična in domišljava. Važnost redne prebave Marsikatera se ne zaveda, kako važna ie za dobro počutje, za zdravje in zunanjost redna prebava. Zdravniki so ugotovili, da se v lenem črevesju nabirajo izredno škodliive bakterije. ki prehajajo v kri in v telo, ogrožajo življenjsko važne organe in iih zastrupljajo. Te bakterije s«; po svoji škodljivosti moreio primerjati samo še z virusi, ki se nahajajo v raznih »ognjiščih«:, tako v bolnih mandljih v slabih gnilih zobeh, v granulomih Zalo ni vseno. ali imamo redno izpraznitev črevesja ali ne. Pred vojno so imeli ljudje na . splošno še slabšo prebavo kakor zdaj. to Pa predvsem zato. ker so pojedli preveč mesne hrane in premalo, zelenjave. Vendar so zato tudi precej mleka popili, tako sladkega in kislega, da iim ie urejevalo prebavo. Danes nam ureja prebavo predvsem zelenjava: vendar je še mnogo ljudi ki nimajo redne prebave in se ne zavedajo, da ie morda prav ta nevšečnost izvor njihovega slabega počutja. Če greste k zdravniku, vas najprej vpraša, ali imate redno prebavo in ali ne trpite *a zapeko. Že samo to ie dokaz, da io zapeka bolezenski pojav, ki ga ne.,kaže v nič devati. Nikier Judi ne piše. da si človek redne prebave ne more pridobiti, ali privzgojiti. Zanimivo je. da imaio tisti ljudje, ki na splošno redno in normalno žive. po navadi tudi redno prebavo in so zato tudi boli zdravi od tistih, ki ;e njih živlienie neurejeno. Prvi korak za pridobitev rodne prebave ie torej redno življenje. Oglejmo si nekai pravil za pridobitev zdravja in redne prebave. Koza- rec mlačne vode na tešče ie naibrže že vsaki znan, toda kai. ko po navadi tista, ki nima redne prebave, vseeno ne upošteva tega preprostega, toda izvrstnega nasveta. Če popiješ vsako jutro precej velik kozarec mlačne vode na prazen želodec, boš prej ali slej izpodbudila črevesje, da bo bolje delovalo. Človek, ki hoče redno prebavljati, mora redno jesti. Jejmo trikrat na dan. vmes rajši ne. posebno ne raz- DARMOL najboljša odvajalno sredstvo liih nezdravih sladkarij, ki samo otežujejo prebavo, čeprav go na videz lahke. Jejmo ne pretrdo in ne pregosto hrano, ki ie v niei dovoli zelenjave. Leno črevesje ie treba izpodbuditi. In izpodbudimo ga z — vodo. Če spijemo na dan vsaj 1 liter vode, prečistimo črevesje in dosežemo, da prične poživljeno delovati. Vsak dan nekoliko telovadimo, da se razgibamo. Posebno radi so zaprti ljudje v tako imenovanih »sedečih poklicih«. kar ie dokaz, da gibanje pospešuje delovanje črevesja in s tem redno oreha vi jan ie. Teh nekai nasvetov naj si zapomni vsakdo, kdor toži, da nima redne prebave. pa vseeno Droti temu ničesar ne ukreue. Niso ne težko izvedljivi ne dragi in pomagajo povsod, kier ie nekai vztrajnosti in dobre volie. Za vsako nekaj Steklena ali lončena posoda, ki se je na ognju razbelila, se takoj ohladi, če jo namočiš v mrzli slani vodi. Zamaški v steklenkah z lepivoin se često prilepijo k steklenici in jih le težko ločiš. To preprečiš, če zamašek pred uporabo namažeš z oljem. Sla-nate predpražnike najhitreje očistiš s slano vodo. Če pečeš ribe v ponvi, jih večkrat prebodi z vilicami. Tako se bodo enakomerneje in hitreje spekle. Parfumi navadno hitro izhlape. To preprečiš, če zamašek steklenice ovi-ješ z volneno nitjo. Če te peče zgaga ali imaš bolečine v želodcu, popij kozarec slane vode, pa ti bo odleglo. Če si se opekla in se bojiš, da se ti bodo naredili mehurji, potresi opečeno mesto s soljo, potem ga zaveži s čisto krpo. Tako se ne bodo mehurji naredili. Kemija premagala molje S toplejšim letnim časom se mično tudi skrbi gospodinje, kako najbolje zavarovati volneno blago in volno sploh pred molji, terni naivečjimi škodljivci vseh tekstilnih izdelkov. Molji so strah in trepet sleherne gospodinje. saj povzročajo s svojo požrešnostjo škodo, ki io lahko sešleie* mo vsako leto v težke milijone. Če ie od moljev razjedeno blago že nekdaj zabolelo v srce sleherno skrbno in natančno gospodinjo, pomen’ danes, ko ie blago racionirano. skoral nenadomestljivo škodo. Zato zatiranje moljev ni samo zasebna zadeva, temveč splošna dolžnost nas vseh. In zato 5o. moljem napovedali vojno tudi kemiki. skušajoč tako podpreti prizade-vanie zenstva v borbi proti uničevalcu volnenega vlakna. V boju proti moljem so Pa gospo-dinte .v preteklosti marsikdaj kozla ustrelile, saj so počele takšne stvari, da so mejile kar na vraževernost. Tako so v omare po babičinem nasvetu nasipale ostanke tobaka, polagale vanje v petrolej namočen časopisni papir, iih posule s poprom češ da te vonjave preženo molje. Tudi gonja za moljem, majhnim brezbarv; nim metuljčkom, ni bila uspešna sai niso ti metuljčki tisti, ki žro blago, temveč niiliove ličinke. Tudi tako imenovani domači pripomočki za zatiranje moljev se niso bogve kako obnesli. Se naiboli priporočljiva ie ^pikolovska čistost v omarah in v kovcegih, kier branimo obleko Hazne tablete in kroglice proti moliern niso kaj prida vredne ker po navadi prepočasi izhlape vajo in niih vonj tudi ne prodre do vseh Sprani iri špraniic. Rier se skrivajo moljeve ličinke. Zalo ie najboliše. če te vonjave uporabljamo v prahu, ki se bolie razprši Po vsem prostoru enakomerno in doseže tudi naiboli skrite ličinke-skodljivke. Kakor tako pogosto v zgodovini velikih izumov ie tudi pri načrtnem, znanstvenem^ boju proti moljem naposled odločilo slučajno spoznanje. Neki znanstvenik, ki se je ves posvetil borbi proti moliem. je po naključju opazil, da molji neke prevleke za divan, ki io ie podedoval po starših, sploh niso načeli, medtem ko so nekatere druge volnene stvari izredno poškodovali. Natanko ie preiskal blago in barvo »začarane« prevleke in ugotovil, da so nekatera, po posebnem tekstilnem postopku oplemenitena blaga zavarovana proti teku moljevih ličink. I11 tako so kemiki — po daljšem raziskavaniu in mnogih poskusih — zdaj izdelali neki pripomoček za prepariranje _ volnenega blaga, ki že od daleč prežene molje, tako da se blaga sploh ne lotijo. V Nemčiji prepariiaio volneno blago po tem nainoveišein postopku že kar v tovarni, ker dobe samo tovarne dragocena kemična sredstva za obdelavo volne. S temi sredstvi preparirajo ovčio, kozjo. vel-blodio in angorsko volno. Vsi volneni izdelki, pa tudi krzno, prepojeni z novim kemičnim sredstvom, so za ličinke moljev neužitni in so proti moljem tako rekoč »imuni«. Tako ie kemija z zmago nad molil olajšala gospodinjam hudo skrb in iim prihranila marsikatero zamudno delo. \tUtno- ženi Prosim, ne pripoveduj mi vsak dan. da ne veš kaj kuhati. Tega ne slišim rad. Pri vzgoii otrok si nikar ne pomagaj z grožnjo: »Bom že očetu povedala!« Nič kai rad namreč ne veljam pri otrocih za bavbava in ne maram gledati njihovih prestrašenih, objokanih obrazov, ko se vrnem domov. .Ne vprašuj me zmerom: »Koliko cigaret si danes že pokadil?« Ne zahteva i. da ti o vsaki polovici urice, ki sem io preživel zdoma, podam točen referat, kje sem bil. in me ne zaslišuj kakor odvetnik. Ne pravi mi zmerom: »Poglej gospoda Copa. že spet ie ženi kupil novo obleka« | Za zrak in sonce š j LANOL ! ; šport krema ; IiiiHinninimilliiumimnmninmuu Ne urejuj moje pisalne mize in predalov. ker mi potem vse le še boli zmešaš in po svoie postaviš. Zaročenci naše služkinje me prav nič ne zanimaia. Zato mi nikar ne pripoveduj o njih. kadar se utrujen vrnem iz službe domov. Nikar mi ne telefoniraj v pisarno vsake malenkosti in ne bodi užaljena, če skušam takšen pogovor hitro končati. Skušaj na cesti držati z menoj korak in ne bodi zmerom nekoliko za menoj. Ne očitaj mi. da nikdar ne grem # teboj v kino. ko dobro veš. da grem veliko rajšj v naravo. Zavedaj se, da me spraviš ob vso dobro voljo, če nisi točna in prideš na sestanek četrt ure prepozno. Kadar pridem utrujen z dela domov. me pusti prj miru in mi nikar ne pripoveduj o svojih težkocah v gospodinjstvu, o sosedovih, o otrocih in o služkinji. Dovoli mi. da grem od časa do časa z moško družbo na sprehod, in ne sili zmerom z menoj, pa te bom veliko bolj spoštoval. Če orodja za hišno zaščito ni mogoče nabaviti, naj ga stavijo na razpolago stranke v kolikor ga imajo. To orodje pa naj bo označeno, da ne bo zamenjave. Herausgeber: K. Bratuša. Journalist; verantwortlicber Redakteur; H. Kern, Journalist; Druekerei: Merkur, A. G. in Ljubljana; fiir die Druckerei verantvvortlich: 0. Mihalek — alle in Ljubljana. —■ Izdaja K. :'ratn?a, novinar; odgovarja H. Kern, uovinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani;- za tiskarno odgovarja 0. Mihalek — vsi v Ljubljani,