SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo lato predplačan 15 (Id., za pol leta 8 ( ld.t za četrt leta i g Id., sa jedea mesec 1 (ld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 (ld., aa pol leta 6 (ld., za četrt leta 3 (Id., za jeden mesec 1 (Id. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (Id. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) »sprejema upravnlStvo in ekspedloljagv „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSkih ulicah it. 2, I., 17. Iahaja vsak dan, izviemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. i^tev. O. V Ljubljani, v ponedeljek 13. januvarija 1896. Letnilc XXIV. Zveza kranjskih posojilnic. Kot ustanovnik blagoizvolil je pristopiti pre-vzvišeni gosp. knezoškofdr. Jakob Missia. Vodstvo „Zveze" vložilo je do deželnega zbora prošnjo za podporo, ki se glasi: Visoki deželni zbor! Pred okolu jednim letom začelo se je na polju posojilništva na Kranjskem novo živo gibanje. Gospodarska beda, ki tlači delavske stanove na Kranjskem, v prvi vrsti kmetski stan, temelj in jedro naše dežele, — napotila je domoljubne kroge k snovanju posojilnic po slovečem načiuu P. W. Raiff-eisena, posojilnic, ki nimajo in po svoji osnovi ne morejo imeti drugega namena, uego potom samopomoči boriti se zoper notorično gospodarsko bedo. Deleži teh posojilnic znašajo navadno le po 1 gld., k večjemu 2 gl.; posojilnično poslovanje se opravlja brezplačno ; dobiček se ves dene v rezervni zaklad, ki je v prvi vrsti vporabiti za znižanje obrestne mere; obrestna mera za posojila določeua je sploh kakor nizko je mogoče, da le posojilnice zamorejo zanesljivo shajati: 4'/i< 5. 51/», redko 6 odstotkov. Takoj v prvem letu pokazal se je blagodejni vpliv tega posojilništva. Na jedni strani povzdignilo se je veselje do štedenja, na drugi strani rešilo se je veliko število samostalnih gospodarskih eksistenc pretečega gotovega pogina. Mej tem, ko se je preje ljudstvo mnogokrat v svoji obupncsti samo indolentno oddajalo poginu in je vsled vsakdanjosti gospodarskih poginov bolje si-tuirani del ljudstva postajal neobčutljiv napram nesreči drugih, — se sedaj po navedenih posojilnicah probujajo propadajoči iz letargife, ter vzbuja, oživlja in vtrjuje čut skupnosti in solidarnosti mej ljudstvom. Propadajoči, ki se je že zmatral zgubljenega, išče in najde pomoč pri posojilnici in premožneiši pomaga revnejšemu s tem, da prevzame zanj poroštvo. Zajedno širi s'» po posojilnicah mej ljudstvom razum za denarno gospodarstvo. Brez dvoma je veliko kriva gospodarskega propada priprostega ljudstva okolnost, da navadni ljudje ne razumejo denarnega gospodarstva. Na jedni strani puščajo denar brezobrestno ležati — na drugi strani, če so v denarnih stiskah, obračajo se na napačuo adreso za pomoč. V vsem tem kaže se tam, kjer delujejo na-pominane posojilnice, izdatno boljšanje. Tako se zamore reči, da so te posojilnice prav blagoslov za naše ljudstvo in da pomenjajo velik gospodarski napredek za Kranjsko deželo. To posojilništvo pa ni smelo ostati brez na-daljne organizacije. Pomisliti je, da pri posojilnicah navadno poslujejo ljudje, ki niso strokovno izobraženi. In, če tudi je knjigovodstvo in drugo poslovanje še tako priprosto, vender treba je organa, ki vse posojilnično poslovanje strokovno nadzira, poslujoče posojilnične ude pravočasno opozarja na nedo-statke in jih sph h podučuje o pravilnem poslovanju. Kajti uvaževati je treba, da v navedenih posojilnicah leži znaten del ljudskega premoženja in da je od obstoja ali neobstoja posojilnice tedaj odvisen obstoj ali neobstoj marsikatere gospodarske eksistence. Potreben je nadalje posredujoč organ zaradi denarnega prometa mej posojilnicami. Nekatere po- koristna in potrebna v i dejanskih razmer in deželi, snujoč nove * organizacija oži-:lega leta v društvu 8«jilnice imajo denarja odvei in ga morajo tedaj obrestonosno nalagati. Druge ga imajo premalo, in tedaj rade od prvih sprejemajo hranilne vloge. V posredovanje tega prometa potrebna je organizacija. Organizacija je tudi potrebna, da porabi praktične skušnje posojilničnega poslovanja v to svrho, da se pri zakonodavnih zborih in c. kr. vladi poteguje za posojilnicam koristi» zakone, uredbe in na-redbe. Organizacija je konečrn to, da sistematično, na pod) potreb, razširja posojiluištvi posojilnice. Ta prepotrebna in prel votvorila se je koncem pj „Zveza kranjskih posojilnic" v Ljubljani. Da je smoter tega druHfa pravi, razvidi se iz pod •/• priloženih pravil. Bedni člani tega društva zamorejo biti le posojilnice, osnovane kot zadruge na temelju zakona z dne 9. aprila 1873 drž. zak. it 70 s sedežem na Kranjskem. Doslej pristopilo je k društvu nastopnih 13 posojilnic : 1. Ljudska posojilnica v Ljubljani. 2. Hranilnica in posojilnica v Metliki. 3. Posojilnica in hrauilnica v Črnem Vrhu nad Idrijo. 4. Kmetijska hranilnica in posojilnica v Starem Trgu. J 5. Hranilnica in posojilnica v Mošnjah. 6. Hranilnica in posojilnica v Cerknici. 7. Hranilnica in posojilnica v Horjulu. 8. Hranilnica in posojilnica v Trnovem. 9. Posojilnica v Dobrepoljah. 10. Hranilnica in posojilnica v Gorjah. 11. Hranilnica in posojilnica v Blokah. 12. Hranilnica in posojilnica v St. Petru. 13. Hranilnica in posojilnica v Srednji Vasi (Bohinj.) Vse te posojilnice slonijo na neomejeni zavezi in so osnovane v zmislu zakonov z dne 1. junija 1889, d. z. št. 91 in 111. Njih pravila se ujemajo v vseh poglavitnih točkah z načeli P. W. Raiff-eisena. Društvo pričelo je sredi meseca grudna 1895 poslovati. Imenovalo je že strokovno izobraženega nadzornika, ki je svojo službo tudi že nastopil. Društvo pa zamore svoj uzvišeni smoter le do-soči, če razpolaga z zadostnimi denarnimi sredstvi. Revizija po celi deželi raztresenih posojilnic provzroča naravno veliko stroškov. Za evidenco, knjigovodstvo iu korespondenco mora društvo namestiti in plačati lastnega uraduika (tajnika). Te in druge stroške (zlasti za tiskovino in slične potrebščine in pripomočke) bode društvo premoglo le tedaj, ako najde izdatno podporo od vseh poklicanih faktorjev. V prvi vrsti obrača se društvo do deželnega zastopa, ker se gre tu za zadevo, ki je eminentnega pomena za celo Kranjsko deželo. Društvo v smislu § 2. svojih pravil pri tej priliki s prošnjo za se, združuje tudi v predhžeči obrazložbi vtemeljeno prošnjo za neposredno podporo posojilnic, osnovanih po načinu Raiffeisen. Deželni zastop ima v svoji oblasti, izdatno pospešiti razvoj našega domačega posojilništva. V prvi vrsti s tem, da dovoli primerno podporo podpisanemu društvu; v drugi vrsti pa tudi s tem, da obrne neposredno pomoč posojilnicam, bodi si s prispevki k ustanovnim in upravnim stroškom, ali pa s posojili. V poslednjem oziru je zlasti povdarjati, da se imajo mnoge posojilnice zelo boriti s pomanjkanjem denarja. Vsled tega niso v stanu tako uspešno delovati, kakor bi bilo želeti. Prebitki drugih posojilnic so premajhni za pokritje navedene potrebščine. Tu je od strani dežele pomoč lahko mogoča. Dežela pride mnogokrat v položaj, nalagati denar v vrednostnih papirjih. Brez dvoma bi bilo lahko mogoče, primeren del tega denarja naložiti po posredovanju podpisanega društva kot hranilne vloge pri domačih posojilnicah po 4—4'/, odst. Dežela bi pri tem ne imela ne le nikake zgube, marveč deloma še celo dobiček, — denarja potrebnim posojilnicam pa bi bilo zelo pomagano. V svesti si, da s svojo zahtevo ne iščemo nič druzega, nego pospešitev gospodarskega napredka Kranjske dežele, ne moremo dvomiti, d» bode naia prošnja našla naklonjenost visoke zbornice, to tem bolj, ker se gre za zadevo, ki mora brez ozira na politično izpovedanje vsakemu, ki želi srečo in blagostanje kranjskega ljudstva, biti jednako pri srcu. Izreka se vdana prošnja : Visoki deželni zbor blagoizvoli: 1.) nakloniti podpisanemu društvu primerno podporo; 2.) dovoliti slavnemu deželnemu odboru primeren kredit za podpiranje posojilnic po načinu F. W Raiffeisen s prispevki k ustanovnim in upravnim stroškom ; 3.) slavnemu deželnemu odboru naročiti, da naj primeren del deželnih zakladov naloži kot hranilne vloge pri domačih posojilnicah. V Ljubljani, dne 6. januvarija 1896. Zveza kranjskih posojilnic v Ljubljani. Dr. Ivan Šusteršič, I. r. načelnik. Deželni zbor Kranjski. Po naznanilih deželnega glavarja je poslanec baron Schwegel v imenu finančnega odseka poročal o računskih sklepih deželnih dobrodelnih zakladov za I. 1894. Bolniškega zaklada skupni redni prihodki so znašali 21.696 gld. 831/, kr., potrebščina pa 83.664 gld. 6 kr., torej se je iz deželnega zaklada založilo 61.352 gld. 18x/s kr. Cista imovina tega zaklada v poslopjih in inventarju je znašala 345.346 gold. 81'/, kr., ter se je zvišala za 180-219 gld. 41 kr. Blazniškega zaklada skupna potrebščina je znašala 74.301 gld. 19 kr., pokritje 9697 gld. »/. kr., torej se je iz deželnega zaklada pokrilo 64.604 gld. 18V» kr. Cista imovina tega zaklada v obligacijah, poslopjih, zemljiščih in inventarju je koncem leta 1894 znašala 127.249 gld. 9 kr. Porodniškega zaklada potrebščina je znašala 5170 gld. 52 kr., pokritje 726 gld. 44 kr., iz deželnega zaklada se je pokrilo 4444 gld. 8 kr. Imovina je znašala 5629 gld. 12 kr. Najdeniškega zaklada potrebščina je znašala 3737 gld. 98 kr., pokritje 338 gld. 19'/, kr., tore e je iz dež. zaklada pokrilo 3399 gli. 78l/, kr. Imovina je znašala 7100 gld. Skupaj se je za vse štiri zavode iz dež. zaklada pokrilo 136.841 gld. 95 kr. Ce pa k tem troškom prištejemo Še troške za domače bolnike v tujih bolnicah, za okrožne zdravnike itd., plača dežela že sedaj na leto v dobrodelne namene okroglih 250.000 gld. Ti stroški pa rastejo od leta do leta in znašajo že sedaj nad jedno četrtino vseh stroškov. Posl. K1 u n v imenu finančnega odseka poroča o računskem sklepu dež. naklada za 1. 1894. Rednih prihodkov je bilo 917.330 gld. 59 kr. Tako so znašale priklade na direktni davek 436.763 gld. 71 kr., priklade na užitnino 153.171 gld. in deželna naklada na žgane pijače 209.150 gld. 45V« kr., in sicer je bilo pri tej nakladi v primeri s proračunom za 14.150 gld. 45 kr. več dohodkov. To dokazuje, da se žganjepitje vedno bolj širi, na drugi strani pa, da je dežela pravo ukrenila, ko je prevzela pobiranje te naklade v svojo oskrb. Troški 1. 1894 pa so znesli 1,033.108 gld. 12 kr. Priman-kljej se je pokril z blagajniško imovino, s kupilom za prodane obveznice kameniške železnice in s posojilom kranjske hranilnice v znesku 51.000 gld. Dalje poroča baron Schwegel o računskem sklepu muzejskega zaklada za 1. 1894 in o proračunu. Pokritje za 1.1894 je zneslo 5024 gld. 64V, kr., potrebščina pa 5164 gld. 14 kr. Skupna imovina je znašala 406 337 gold. 28 kr. V tej svoti je obsežena vrednost Smoletove zapuščine v znesku 103.401 gld. 53 kr. Potrebščina tega zaklada za 1. 1896 se proračunava na 7061 gld., pokritje na 751 gld., torej se bode moralo iz deželnega zaklada pokriti 6310 gld. Dr. Maj ar on v imenu finančnega odseka porcča o računskem sklepu dež. posojilnega zaklada za 1. 1894 in o proračunu. Prihodkov je bilo 127.227 gold. kot državni donesek, prispevek deželnega zaklada 81.117 gld.; troškov pa 208.346 gld. Skupna imovina je znašala 55.469 gld. 121/, kr., konečni čisti dolg pa 3,720.800 gld. ter se je zmanjšal za 51.300 gld. Proračun tega zaklada za 1. 1896 je za deželo jako neugoden, ker odpade oni državni donesek 127.227 gld. Potrebščina se proračunava na 203.346 gld., pokritje pa samo 2 gld., ves primanj-kljej se bode moral pokriti iz deželnega zaklada. Poslanec Hribar v imenu fioančnega ods u il a j 8 k a borza. Dn6 13. januvarija. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . Ogerska zlata renta \<%....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m.nem.drž.velj. 80 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ 2. kr. cekini........... 100 gld. 15 kr. 100 , 40 n 122 „ 20 M 100 „ 40 121 „ 85 98 , 85 997 „ — 355 , 75 B 121 „ 55 n 59 „ 40 H T> 86 9 „ 62 V 44 „ 05 5 „ 71 n Dne 11. januvarija. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srefike 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 41o zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6$ . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4 % kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3 % . „ „ južne železnice 5% . „ , dolenjskih železnic 4 % • 144 gld. _ kr. 158 „ — 193 . — 99 „ — 140 „ 75 128 „ 75 105 „ — 112 „ — n 99 „ _ n n 218 „ 50 168 „ 80 131 „ 90 99 „ 50 n Kreditne srečke, 100 gld........197 gld. — kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 133 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srefike, 10 gld. 18 „ 75 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ 25 „ Salmove srečke, 40 gld........68 „ — » St. Genčis srečke, 40 gld.......69 „ — „ Waldsteinove srečke, 20 gld......54 „ — „ Ljubljanske srečke.........22 . — „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 163 „ — „ Akcije Ferdinandove sev.železn.,1000 gl.st.v. 3360 „ — „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 468 „ — » Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 99 „ 25 „ Dunajskih lokal, železnic delniška družba 62 „ — „ Montanska družba avstr. plan.....80 „ 20 , Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 159 „ — „ Papirnih rubljev 100 ................129 „ 62 „ «