Zavarovanje proti toči. Lani je po muogih krajih sekala strašna toča ter naredila veliko šuode. Kmetovalca zadeva takšna nesreča tem bolj, ker si nima s čim pomagati. Edino upanje v prihodnjo srečnejšo letino mu še ostaja. Kod in Redaj bode toča bila, tega ne pove nobena pratika, za to nimamo nobenih znamenj, nobenih pravil; poljski pridelki so vsako uro v nevarnosti, da jih uima ne uniči. Ta bojazen tare kmetovalca, dokler pridlekov ne pospravi pod streho. Previdni kmetovalci po drugih deželah se zatorej pogostoma zavarujejo zoper škodo po toči. Pri nas ni tako, če ravno so uže veliko pisali in prigovarjali, zlasti c. kr. Kmetijske družbe, uradi in korporacije. Naši ljudje se ne morejo odločiti, da bi se obilneje zavarovali proti toči. Sicer si res prihranijo stroške za primeroma le majhno premijo ter rajši pre-trpe ves strah od uim. Toda napačnost svojo izprevidijo šele tedaj, ko jim je toča uže ves pridelek uničila, ter nimajo s čim plačati dače, priklade, plače hlapcem in deklam itd. Po drugih deželah smatrajo stroške za zavarovalne premije za redno doklado k dačam ter jo radi plačujejo. Zatoraj pa jih tudi vse poletje ne tare tist strah od toče, kateri nadleguje vse druge, ki niso zavarovani. Drugače je pri nas! Zmerom čujemo pritožbe, Kako se kmetovalcem hudo godi. Toda posamezniki ne store vkljub temu ničesar, da bi se vsaj oteli izgube, kateri bi jim bilo mogoče uiti. Navadno se izgovarjajo kmetovalci, da zlasti zaradi prevelikega uboštva ne morejo in nečejo zavarovati svojih pridelkov. Toda ravno ta izgovor ni dovolj opravičen. Premije so primeroma jako nizke, pomoč pa o nesreči znatna, da obvaruje kmetovalca še večega uboštva. časi so res hudi za kmetovalce. Zatoraj si pa morajo pomagati zlasti tako, kakor je najlaže. Zavarovanju proti toči je kmetstvu živa potreba. Da prebivalstvo na kmetih to izpozna, za to naj bi skrbeli zlasti oni, kateri imajo največ vpliva in pra- 199 __ vega sočutja do njega, in katerim tudi zaupa. Sčasoma bode pridovarjanje in nasvetovanje vsekakor začelo prodirati in zmagovati.