►If: S6?« COETLANDT. Entered as Second Clw Matter, »eptember 11, 1KB. at the Port Office at New York, N. Y, wider the Act of Congress of March 3, 1879. [O. 163. — fiTEV. 153. NEW YORX, TUESDAY. JULY 1, 1939 — TOREK, 1. JULIJA, 1919 ILOZAJ GLEDE ČRNEG0RE JO JE VIČ, ODVETNIK IN ČLAN ČRNOGORSKE NAROD :UPfeOINE, JE POSLAL PRID KRATKIM ZASTOPNIKOM in POSLANICO GLEDE SSDANJEGA POLOŽAJA V ČK tL — BESEDILO TE ^OSIANTCE JE IZŠLO V PARI &KEM LISTU "LA VODNTE DU PEUPLE". Agenti prejšnjega črncgorslega kralja so prod kratkim ši ipačne govorice glede deji.nslega položaja v Crnigori. interesu pravice in resnice, interesu Črnogorcev sem skrivno obrazložiti dejansko resiico o sedanjem položaju v Cr- jrnagom je majhna srbska drsava, v kateri stanujejo i/klju.* 'bi. Črna gora in Srbija imata isti jezik, iste tradicije in isto lovino. "asu starosrsbe države so imenovali' £'rnogoro Zeta ter je Jdstavljajr. integralen del t*> driave. Glavno mesto Zete je bil idar, kjer so stanovali srbski prestolonasledniki. Dežela je do svoje sedanje ime šele koneei* petnajstega stoletja. Cmagoia se je neprestano borila proti Turkom, stran ob stra-svojitni srbskimi brati. Ko je leia 1804 dvignil Črni .'*rij zastavo svobode ter oprosiil jjo, se mu ni posrečilo vkljulin. v to tudi Črnogoro, ki je bila od Srbije vsled Sandžaku. Vsled tega je bila Črnagora izo-ter ustanovila svojo lastno o izvršili < rnogorci na naslednji način: Usta bil narodni centralni komitej, obstoječ iz štirih članov, ^estavil pravila, tika; .'a se volitev, kar seveda ni uga »rejšje^* črnogorska kralja in njegove kamarilje. ijalo ur bilo v »Jasju z željami Črnogorcev kot Lansko vojno je s.Majala Narodna skupščina iz 76 Uerinu je bilo 5« /.voljenih od kmečkih občin. Šest ^a mesta Kralj a pa je imenoval nadaljnih štiri- jksčina se je s.^ala dne^l 1. novembra ter glaso-■mbra soglasno /a odstranjenje kralja in njegove ji/en je Črnopre N Srbijo in dinastijo Karadžor-las ni bil Jujmjen za prejšnjega kralja, čeprav ^dosti ljudi. so bili preje pristaši kralja, [na je bila {»»vsem prosta ter ni bila izpostav-od zu i'j. Srbska armada* se ob onem času ligori, z i/jemoin ene kompanije Jugoslova-"tompanij* v Cetinju. navdušenjem pozdravil sklep narodne mor..! zvezo z brati in prostost za kate- TELEPON: 4887 OORTLANDT, VOLUME XXYXL ^ LETNIK AX VII, j t* General nagodb , Marshal foch ^gen&ral VEVGAND an T^e. NlEDERVALD, STAND I »M G- m FRONT o/-Coi-OSSAU G&RN^NlA STATUE V^»CH SVMBOUZE? "Tic. WATCH on General Nag ode, maršal Foch ter general Weygand pred velikan skim nemškim kipom na Nizozem * skem ki predstavlja "Stražo na Renu". VOJNA PROHIBICIJA S Al.ONER JI SMEJO ŠE TOČITI LAHKA VINA IN PIVA, DO-CIM JE OB POLNOČI ODBILA ČNOPSU ZADNJA URA — PBO-OLAS GENERANEGA DRŽAVNEGA PRAVDNIKA. — KDOR* j BO PRODAJAL PIJAČO, KI VSEBUJE VEČ KOT DVA IN TRI- ČETRT ODSTOTKA ALKOHOLA, BO STROGO KAZNOVAN. -- | Washington, 1). C.. 30. junija. — Oblasti nimajo nobene moči. ,da bi izsilili zpol nje vaje določb vojne prohibicije, ki je stopila opolnoči v veljavo. .Justvni department ne more nastopiti proti ljudem, j ki izdeljujej«. oziroma prodajajo pijače, vsebujoče dva in četrtine I odstotka alkohola. j Glavni državni pravnik Palmer je izdal naslednjo izjavo: i sedaj zanoprej je protipostavno prodaja« v pitne svrhe I distill ran špirit, pivo in vino, ter druga opojna »ladna ali vinska j zganja razen za ekspert Ta prohibieija bo trajala do konea sedanje vojne ter do konca demobilizaeijc. Dokler časa ostaja ta postava v I veljavi, se ji mora vsakdo pokoriti. .Justični department naj stori j vse. kar je v njegovi moči samo da izsili v pošte van je postave, ka-I ter o ic sprejel kongres. To postavo smatra ustavnim okrožno prizivno sodišče v New Yorku. Sodišče prep-.vednje prodajo viskija, brandija. distilirune-an-turanskajmasakre Diabekir okraju. Ob-! Jamčimo ali garantimamo sa stranke in koje junak ni nihče enem so zavezniki iskali nadaljne v8a^° pošiljatev, toda za kake mo-zlogasni Talaat paša. ^ledilce mlado-turkov. kabinetne zam"de v izplačilu ne more- ** " " ' * * "" ---- ,;mo prevzeti nikake obveznosti. 50 lir........$ 7.30 100 lir........$ 14.00 500 lir........$ 69.00 1000 lir........$137.00 Denar nam poslati je najbolje I glavni povzročitelj vseh ma.sakrov ministre, ki so se pridružili nem jel ter predsednik podpisal reso- j kristijanov. ki so se za vršil i te-[«kei"u generalu ter vrhovnemu Ineijo. s katerim bo proglašen ko-'k<>»u zadnjih štirih let v otoman-nec vojne. skeui ccsarstvu. Predsednik pravi v svojem spo i V da ^ »Pira »Wepom rodilu na tajnika Tumnltv-ja tei miro^ega kongre- ozirom na vojno prohibieijskovrpPan.zn' tlka^h razkosa-postavo. da delovanje slednje ne ,,J.a T^nije. je organiz.rala po bo končano do sklepa sedanje M' Mah AZ'Jt takozvan° novo društvo", ki ubijajo narodu ° * -—"*»>j» »• menu glede sedanjega položaja v Trni- vojna vojne ter sklepa procesa demobi-i" . , , , ., lizacije. V Washington,! so mneJv gIavo. da je predsednik Združenja, da bo demobilizbaeija konča- ",h ,lrzi,v P^'^boritelj Turkov, ki na v teku sedmih tednov. To na *:brani eesarstvo_ pred- poveljniku tnrških armad, nem škemu in otomanskemu generalu.) Liman von Sanders, ki se nahaja sedaj v jetništvu na Malti, kjer; _____________ ^__ je ha je informiran glede vseh gi-lp« Domestic Postal Honey Order banj turških sil v Mali Aziji. ali pa po New York Rank Draft. Predaja za č*sa mirovnega pre i TVRDKA PRANK 8AKSER nnrja je b»la v očeh Turkov 1? 82 Cortlandt St., New York. N. Y. DENAR V PODPORO SORODNIKOM, PRIJATELJEM IN prejšnjega 'kralja in njego- me™ besede ,J prene?fn ^^ * jev. Nadaljni faktor pa je oči vid-'zavezniških mL jmenjeno kakorihitro bo najbolje po Domaette Postal •U pa po Mew York Ittk Draft. jo podporo v tem popolnoi J n jivem gibanja od strani mlado- _ IStflllfl f 0XLIIHIX8 OtHfAlft I abov9 New Tot* City, M. »OLAfl *A»(AttA* JshfcJc, GLAS NABPBAfc'3. J#KM9i9 NABOB A I CM PwpkT.) Son day« uA yearly fiOO Dwli Ma pod pin la awitmotl m m prioUnMa, MU m bUffOToU poUjatl po Money OnWr. Mi tu»>r»*milil traja mraftitloy yroabno, dm m nam tndl prejinjc MtiIWI jrižki predsednik ničesar opraviti brez pomoči Orlanda. da hitreje najdemo itiiondki, nje med Wilsonizmom in skrajnim propadom. Vsled nesporazuma med državnim departmentom ter komitejem Creel.i se je razširil vi inozemstvu utis, da propagira Wilson v Italiji sprejem Rimske pogodbe. Orlando se je naliajal v onem času še vedno na stališču, da skoči na to ali ono stran. Za najboljše je smatral, da stopi pred narod na neoficijelen način in sicer potom časopisja. Razveljavil jf? cenzuro glede razprave o zunanji politiki ter inšpiriral slavno polemiko v septembru leta 1918. koje namen je bil i reiskusiti javno mnenje glede vprašanja italjanske odpovedi glede jadranskega v-pra sanja. Ta polemika je služila v to, da je kristalizirala dva mnenja v Italiji ter tudi pospešila kabinetno krizo v deeembru. Orlando j? ;zprevidel, da lahko obdrži svoje vodstvo na podlagi wilsonizma. kajti tem potom si je lahko zagotovil pomoč socjalistov, radikaleev ter gotovih elementov v liberalnih strankah. V onem času ni mogel natančno sondirati javnega mnenja v; Italiji. Stališče Italije je bilo odkrito. Če bi sprejel svet principijs , Wilsona. bi stala Italija na strani drugih demokracij. Če pa bo ostal j - vet tak kot je bil, bi zahtevala Italija izvršenje svojih lastnih in- i teresov. Medtem pa je bilo postalo vsakemu očividno ,da ne more ame ft a "fiLil H A m O D A" WL I 1 ttem OortUndt. Kr;vdo za to je lahko pripisovati vsakemu, ne da bi bil« mo-j goče tem potom izogniti se temu zlobnemu krogu. Predsednik Wilson bi lahko izsilil zase podporo italjanskega ministrskega predsed nika s pomočjo različnih sredstev, katera je imel v roki od oktobra 1917 do novembra 1918. Na drugi strani pe je pripisovati vse zasluge Orlanda dejstvu, da je bil slep glede popolne izolacije Italije v zavezniški diplomaciji, slep v glavnem vsled prahu, katerega je bil dvignil sam. Orlando je odšel v Pariz z Londonsko pogodbo v žepu ter se zanašal na "čut časti" Lloyd Cieorgea in Clemeneeauia, ki naj bi o-dobrila ta dokument. Najbolje tradieije italjanske diplomatične objektivnosti bi držale in v resnici držale, če bi ne bilo nikogar v Kvropi. ki bi bil r»e| Orlando svoje pravice na stran za ljubi nič. Trpkosti poraza iproti temu. da postane Italija velika sila. Iste trndicije pa se tudi Orlanda ni mogiw-e vtolažiti z nobenim pozivom. niso mogle zanašati le na "častne točke"'. Cela strategija obstaja v Stališče Italije v evropski dipiomaeiji je bilo v zadnjih letih |tom' <1a ^ ZJltr to, da se je pustila italjanska politik i, tako ponosna na svojo objektivnost, zavesti na stran od razmislekov najbolj nebistvene in idealistične narave. Da pokažemo obseg prilik, katere j«- izgubil, je treba le omeniti tek italjanske politike od Kobarida pa do Virtorio Veneto ter Zakaj vijete sami cigarete? ZATO, ker tempotom LAHKO Z VESELJEM VESTE, kaj kadite. 3a boste deležni velikega užitka ZADOVOLJNOSTI. u-porablj a jte LIBERTY CLUB cigaret 11 papir, ki je najboljši tn najčistejši in bo xado_ voljil najbolj izbirčen okus. BOJTE 3E PONAREDB! Cena za škatljo $4.25. 100 _ knjižic v vsakoj škatlji. ^m Edini t rocJajalci: flj NATIONAL IMPORT- jI ING COMPANY Inc. • 727 Fifth Ave. Pittsburgh Pa Prodajalcem popust. lifllMIllSlI I ■ i Lil - i Ji Jugoslovanska Katol. Jedfiofl Ustanovljena leta JB98 - lal orpomaiu leta 1900. Glavni urad v EL.Y, MINNj iraeij. _ * * * V premerjenje italjanskega poraza v izigra* anju Anglije in Franeije proti Wilsonu hočemo navesti le par britkih italjanskin besed.. Te besede so one Ciotfreda Belonei. V sv...;em listu "Resio i del Carlino" pravi: — Italija prihaja s pariške konference ©ropma In obubožana, : kajti meje, potisnjene do Brennerja ter pridobitve v Tridentu, Trod Vittorio Veneto do drugega Kobarida v Versailles Oni, ki so si M11 in P«dju, ki bi predstavljale resnične pridobit\e Zi« Italijo v rav-oh ranil i svoj razum v dnevih strašne nesreče, ki so se stezali od t.k-1 novesju sistema sil leta 1914, ji ne zagotavljajo danes nikakih poli-j tobra 1917 pa do junija 191S. se morajo spomniti, da je bil edini jt^nih ali ekonomskih prednosti. Franeija si je s svojo aneksijo Al-1 žarek upanja ta. da izgine s kobaridskim porazom vred tudi Lon jzaeije in Lorenske, s posestvom Saar premogovnega okraja, s kon-j donska pogodba in da se umakne štirinajstim točkam, katere so o- tro'° Sirije ter razširjenjem itak obsežnih kolonij, pridobila izhod.* dobrili vsi, od ne\vvor>ke "Tribune" naprej pa dc najbolj revolu !,a morje, tržišča in surovine, ki jo bodo stavi jale v prvo vrsto in-rjonarnega sindikalista v Evropi. Uistrijalnih velesil. Vse to pa še ne zadostuje Franciji. Italija je izgubila svoj vojaški ugled pri Kobaridu. Sprva je Vsi ki so sledili francoski politiki na Poljskem. Češkem In j bila uspešna pomoč za zaveznike, a je postalo nj:-no stališče pola-. Vvstriji, vedo. kako obkroža Franeija Nemčijo. Le par besed jr j goma ono odvisnega človeka. T>a pojasni poraz, katerega je bilo v ; treba za izjavo, da hoče s tem zadušiti tudi nas. Na zapadli utrjuje, polni meri ter izključno pripisovati slabemu vrhovnemu vodstvu, j Franeija svoje meje, od Savo je. ki je izgubila svojo nevtralnost, pa j si je izmislila Italije legendo o narodu v revoluciji, o socialistični Pirenej. kjer so vzeli Francozi Katalonijo pod svojo zaščito. Na! sabotaži vojne. Te legende so ustvarjale vse mogoče agencije ter jih iztoku pa ustvarja Francija podonavsko in baltiško ligo ter ojačuj? | Ktavljale na razpolago zavezniškim vladam. j Srbijo in Grško v namenu, da prepreči našo ekspanzijo v Jadran I Dvignil se je krik prestrašenih, da je treba na vsak način re-j"kcm in Sredozemskem morju. Siti italj insko moralo. Francoske in angleške čete so prihajale v Princip narodnosti so uporabili za to, da so nas oropali Dode-Italijo. a niso storile ničesar drugega kot pripravile nadaljni poraz kaneza ter dali Grški Smimo. Princip ekonomske prostosti sadostu-\ Saint Quentinu. Italjanska morala, tako v armadi kot za črtami, i.-e nasprotovanju našim zahtevam glede Reke, ki bo izhod nove cen ; je bila zdrava, kar je na sijajen način pokazala prva bitka ob Piave. train o-evropske federacije. Zanikala nam je premogarske okraje j Ko pa se je prvi teror polegel s porazom Avstrijcev pri Monte Grap- j Heraklije a zahteva sama protektorat nad turškim trikotom, obse-j pa. se je pojavila slavna zavezniška politika, da se potisne klin med jgajočim Bruso. Angoro in Kostamuni. Prusijo in Avstrijo. Z Reko vred izgubljamo tudi trgovsko pot proti iztoku in s Kobarid je napravil konec avstrofilski diplomaciji med zavez- i Smirno vred tudi vsa iztočišča za parobrodne erte iz Tista. Dali so niki. S sprejemom italjanskega stalisča z ozirom ra habsburško mo-iiam karavansko pot v Libiji preko Daibata, Ghadames in Ghata, narhijo pa je dobila Ttalija, stališče vodnika v organizaciji novega i kajti Francija bo dobita železnico v Kamerunu. Varni smo bili v reda st vari v centralni Evropi. To je bila dedščina, katero je dobil j zadevah Azije, Afrike. Jadranskega in Sredozemskega morja in Orlando od kabineta Bosellija. Vsled tega tudi ni treba, da bi prikrivali jasne dokaze našega diplo- Tako mnogo je dobila Italija od svojega — poraza! matičnega poraza. Londonska pogodba je obsegala vse narode med Karpati, .Ta- Res ni treba. — Zakaj pa je torej treba natoleevati Bisolatti- dranskim, Egejskim in Črnim morjem. Pri tem ni treba 5e omeniti Malo Azijo, ki je izpostavljena agresivnemu italjanskemu imperija-lizmu. Tem narodom je bilo takorekoč stavljeno n i razpolago, da si izbirajo med avstrijsko nadvlado ali italjansko nadvlado. Kobarid je rešil ta problem ter odstranil drugi rog dileme. Ita-ljani. ki so še vedno zasledovali svojo politiko "objektivnosti", niso bili zadnji v spoznanju dejanskega položaja. Kobaridu se je pričelo italjansko-jngoslovansko "zbližanje", ki j«? dovedlo do Rimskega kongresa v apruil 1918. Rimska pogodba, more Italieo (na italjanski način) je določala razkosanje Avstroogrske. oproščenje zatiranih narodnosti ter vpoštevanje principa prijateljskega sporazuma glede jadranskega vprašanja. S tem je prevzela Italija pod svojo zaščito — ki je bila hipotetične vrednosti v enem trenutku — razvoj novih držav. Novo stališče, katero je zavzela Italija glede jadranskega problema ter centralne Evrope, so pozdravili vsi zavezniški narodi z navdušenjem. Italija je postala popularna po celem svetu, bolj popularna kot je bila kedaj preje, in Orlando je prišel v položaj, da posluje kot voditelj demokratizacije centralne Evrope. Obdal je svojo glavo z avreolo, ki je bila sliČna oni Wilsona. Ta alava pa je trajala le malo časa. Orlando je bil le "navzoč" na 1 ongrseu v Rimu... Bila je to ona navzočnost, katero označujejo v diplomatičnih krogih z besedami "nobody home". Njegova intervencija na kongresu je bila v stanu ustvariti dva utiša: t Prvi je bil. da predstavlja Rimska pogodba smer italjanske politike, ki se je popolnoma predala prineipijein Wiisona. Drugi utis pa je bil ta. da je bil celi kongres le izmenjava nazorov med gospo-di, neoiicjelno ugotovljenje pobožnih prineipijev. katere je počasti! ministrski predsednik kot zaseben človek, ki si je pri tem zadržal polno prostost akcije v svoji lastnosti min. predsednika. Prvo razlago je uporabil Orlando v vojaške svrbi- za avstrijskimi Črtami in v rekrutacijskc svrhe v jetniskih taboriščih, v katerih so se nahajali avstrijski vojaki slovanskih narodnosti. Tem potom je tudi pomiril opoaicijo liberalcev proti svoji vlad: doma. To je bil obenem tudi princip njegovega kealeijskega kabineta, ki je vsebo val tudi Bisolattija in Nittija. Druga razlaga, katero je uporabil, posebno v svoji pripagardi v inozemstvu, najbolj v Združenih državah, pa jc bila, da nuna svet pristati v najbolj šovenske zahteve Italije. Urad Mr. Ferrera v New Torku je pridigoval o Londonski pogodbi, o plemenskem nad-kriljevanjn Italije. Pogajal se je tudi z republikansko opozicijo v senatu * aamenu, da spravi v slab glas principije predsednika AVil- ja. ki je edini očrtal edino politiko, ki more spraviti Italijo na stališče dostojanstva in slave v Evropi? Zakaj kamenati Giolittija, ki je izjavil, da mora biti narod ma-kijavelski tudi v osveti. če že hoče biti na vsak način makijavelski ? Politiko Orlanda smo imenovali — idealistično. Ta pojem potrebuje posebne razlage. Ideal, ki je oropal to politiko vse previdnosti, je ideal velike evropske sile, ki je odvisna plede svojega varstva ne od "organiziranega človeštva", temveč od virov fizične sile, odžrte od slabejših narodov, ki se ne morejo braniti. Ta "ideal" je-mogoče za Italijo ustvariti le potom tega. da se prestavi v realnost silo, katere ne more razviti Italija iz same sebe in katero si mora izposoditi od zunaj. Iz tega tudi izvira vse kričanje proti Franciji. Angliji in tudi proti — Wilsonu. Te sile, ki so hotele zavarovati svoj lastni mednarodni položaj, niso hotele nuditi Italiji te pomoči od zunaj. Kot stoje sedaj stvari, ni mogel Orlando ničesar pokazati za svojo izdajo, katero je zagrešil proti Wilsonu. Ker ji je manjkalo poguma, da se polasti vochtva demokracije v Evropi, mora sedaj Italija korakati z zadovoljstvom ali nezado1 voljstvam ob sklepu imperij aJistične proccsije. Ali bo Nitti ali Giolitti oni mož, ki bo spravii nazaj v lonec fižol, katerega je raztrešči Orlando? Nikdo ni posebno vznemirjen vsled pretenj pristašev Giolittija ki izjavljajo, da bodo zopet skrpucali skupaj ostanke trozveze. Vsakega pa zanima izvedeti, kaj bo mogel storiti Nitti s preživelimi fragmenti wilsonizma. Upati pa je na vsak način, da pomenja pa dec Orlandovega kabineta tudi padec orgije nacionalističnega divjanja v italjanski zunanji politiki, ki bi lahko dovedla do tega. da bi postala "dedinja Aten in Rima" — največja balkanska država. Jazbec pred sodnijo Srbski spisal Peter Kočič. Na ta način smo prišli do avgusta in septembra leta 1918. Ita-Ijani so iarvojevali v juniju tega leta veliko bitko pri Montello ob Piave ter izgubili s tem najmanj pol Wilsonovih prineipijev. katere so si pridobili pri Kobaridu. Pričeli so čakati sa zraage Franeo-mv, Angležev in Amerikancev v Franciji skozi nadaljna dva mese-Pravimo "ItaJjani", a je treba delati razliko med temi diplo-ter številnimi milj oni naroda, ki je mislil, da bo napočila v-eo- nova doba t odnoeftjili med narodi « principi j i Wiisona (Konec.) David (pri sebi) : Iz Like si, eloveee, ali na led me le ne spe-ljcž!... Ne rečem nič, gospod... Dober je. Samo da nam odvzame še tretjino, desetino in globe — pa nikdar boljšega earja! Pisarček: Tedaj bi bil tudi vaš T David: E, tega ti ne morem prav gotovo povedati, ker vsakemu se ne more reči: Car Lazar, čestžti potomec l Je-li da, gospod, da se ne more vsakemu tako govoriti T . .In čegava je ta slika T To j€ ono, kar zavete vi selja-ki deželna vlada. Stari*: O, čakaj, da* je po- , . .. iS.. :-»/v- gledam! (vspenja se po stolu, dene roke nad oči in dolgo, dolgo gleda). O. pa corava je naša deželna vlada, krst ji ljubim! (pade s stola). Zato nam gre vse tako čoravo v tej deželi! Sodnik (vstopi z doktorjem) : Kaj je to? David (vstane) : Nič, glava t i gospod... O ljudi božji, da sem danes vjutro- uuurl, ne bi niti vedel, da je naša premilostiva deželna vlada eorava! Sodnik: Te je tkfti človek, ki eodi jazbeca. Prosim vas, gospod doktor, da ga preišgete. Zdaj trn mi zdi budalo vseh Jmdal, zdaj zopet jako bister in pameten. Čuden in neumljiv stvor! Doktor (z neke višine) : Na prvi pogled bo to bila budalo, — blocdsinniger Kerl. Cretin? (Davidu): Kako se bo zvabi? David: Čakaj, da se kakor ljudje najprvo pm prašamo za zdravje... Si zdrav, gospod? Kako gre gospej? Ali je tudi zdrava? Doktor: No. kako ime. kako s»* bo zvala ? David : Gospod doktor, ni po lo, nego niklo... Doktor (srdito ) : No. kako se bo zvala David: Jaz sr- bom zvala. k -r že hočeš. Davi ! Strbac. selo !Me-ina. okraj Banja Luka, okrožje Banja Luka, dežela Bosna. Ilišu > številko imuni 47. Tako mi pi-e slavna sodnija tako mi pošil.;a pozive. Doktor: Xo. velik itne in lite1 kakor grof* inr la ti* David: Jaz se držim redu in zakona kakor vsak grof! Doktor: Imela še no ? David: O. imela čvrsto in nče. no ženo! Doktor: Imela otroke? , David : Imela, gospod doktor, dvoje ženskih otrok in T štirideset! David: Jaz za tirideset stopinj bedast? O. veliko, prijatelji dra-iii: Pa koliko r.te torej vi? Pisarček: Da. da David! Štirideset stopili j si bedast! David: Molči, še m a šemasta!.. (Vzdih ne. trene z očmi, v k a ter in se zasvetijo solze neizmerne mrzli je in tuge). Ni« cm vam jaz, gospodje moji, štirideset stopinj bedast. temveč jaz sem vam zn 10 čuden, ker je v meni miljon sre in miljon jezikov ker sem danes pred to sodnijo plakal za miljon duš. ki so se od silne dobrote 5n miline omrtvile. da komaj dišijo! (Vsi ga gledajo plašljivo). Z bogom, jazbec! bogom, gospodje moji! Z bogom i ti šema šemasta! 7. bogom ostanite in ne zamerite mi! SUfNI UKADMHIi ™wednlk: MIHA1EL BOTAffiEK, box 251, Ccnemao^h, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALA FT, box 10« Pearl Are, Locate. TsJnlk: JOSEPH PISHLER, |ly. Minn Blagajnik: GEO. L. BBOZlca Ely, Mlaa. Blagajnik nelxplaCanOi gmrtoil: LOUIS COSTELLO, BalMa, _ _ —JOYN1 ZDRAVNIK: Dr. J. V. GKAHEK, 848 3. cfcilo 8L. Na Plttaborgk. Pa NADZORNIKI t JOHN GOUŽH, rnj, Mlaa. ANTHONY MOTZ, 9041 At« II ', So. Chicago, I1L IVAN VAEOGA, 012« Natrona Jdlej, Pltt^argb. Pa, JOJiOTNIKI: GREGOR 3. PORENTA, box 1 "6, Black Dlamcad, LEONARD SLABODNIK, box 4 90, Ely, Minn. > JOHN RUPNIK, S. R box 24^ Export, Pa. PRkVNI ODBOR: JOSEPH PLATTTZ, Jr. 4S2-7th St., Calumet, Uhk, JOHN MOVERN, 824-2nd Are, Duluth, Minn. MATT POGORELO, 7 W. Mad ion St., Room «00. Ohlcag®, He, ZDRtŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, «02« St. C! lir Ave., NE. Cleveland, O, FRANK SKRABFXJ. Stk. Ida. ?ta. box «3, Denver, OoU. GREGOR HREŠCAK, 407~8th |ve., Johnstown. Pa. JednotlDo giprtlo: GLAS NARODA. Val dopisi, tikajoCl ae uradalb «adev kakor tudi denarne poAlJ * pofilljajo na glavnega tajnika Jednote, vse prtt "National Fraternal Ooogreaa" V blaga j d1 lina krog $300,000 < t ris to tisoč dolarjev). Bolnlfiklh p* ikodnln ln sni rtu in je že Izplačala do $1,500.000 ( en miljon in pol BolnlSka podpora je centralizirana. Vsak opravičen bolnik Si fla dobi podporo, kadar jo potrebuje. Društva Jtnlnote ae nahajajo po raenlh nstrednia alovt__ osh Tam, kjer Jih fie ni, prlporosmo vstauovit«v novln. Druitvo satanu vi s 8 člaol ail članleaniL Za nadaijna pojaanlla ae je obrniti na glavnega tajnika. Veliki potres v Italiji 1800 ljudi je Lilo ubitih pri potresu v Florenci in okolici. — Staro mesto čisto razdejano. Florenca, Italija, :!(). junija. — V nedeljo popoldne so j«* /.avršu v tem iik-nIii in okolici velikanski potres. Petnajst j to vse m razlienili sunkov je bilo. ki so trajali <»d r«-tih zjutraj* <1«> .šestih zvečor; Slari ,1<>! mesta je v razvaiiiudi. Oblasti eenijo število pone^re-<■< nih 1700 «lo l,s(M). Vlaki prinašajo pomoč iz Bologne, Teru^-jiije in s»t>ednjili mest. Potres so čutili celi Toskan- >!d Florence s»- je ]»n- rušila cerkev, ki stt»pi ob v/.nožju j visokega »rriea. : Pničena je bila železniška Uiaja v Koccliiua obenem z večjim! ln** vslotl xaprt k i >»l<*?':i Seloflra, rtisp • lit »tih ali jffrnih bolezni. }'■ "Ir.sp-fMf-jni zdravilo za t", izgubo živaiinofiti. nio«" n .k grliivolml nei isto kri. < »sS;i tifTosf, imt^ljf V.sl»»<1 IVi.šljiitt 10 centov v zt jKjkrllj«- ftošiljalnlti sti-f L A X A L MEDICINE t.axal Bldg. No. 435-4th Ave. Pittst S0VJ5TNE .ČET] Washington, Kuske sovjetne zai'ele napa. \ natančnih poročil ni mogoče biti kajti zveze med Kimoni i prizadetimi okraji so bile pre njene. Potresne sunke so ču j tudi v Pizzi, Benetkah ter \ jdtlih severne Italije Florenca ima nekako 20Q j prebivalcev in več kot ena č •na leh je živela v starem del j sla na zapadnem bregu rek ■ne. Ta del mesta je sogli pororili popolnoma uničen. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. "GLAS NARODA", NAJVEČJI DRŽAVAH. JUGOSLOVANI SO SE U1 LI Z ITALJANI. Pariz, Francija. 30. junija J Neoficijelna poročila, ki so spela sem. naznanjajo, da so >popadli Ltaljani in .Jugoslovaj pri Divači. V brzojavki je sicer omenjj kraj Dizrai, ker pa tega kr; iii na Primorskem, bo 1 <> najbj Divača. Divača je blizu meje. katero) »l(»l(H"'ila mirovna konferenca ni Italijo in Jugoslavijo. Moški in r^ Ne napravite napake. Zakaj ni ne preskrbi ie naj starejiU-sa. naJpofcteneJSega. naJlsku»encjSeR% ln nal bolišefa zdravnika v aa.etku. I>r. Mullln Inu. 39 li IzkuSnJe v zdravljenju tisočev ln tisofef bolnik (f b<.lnib na na irazličneJSe načine. Vsled tega. Je jhm *iaibo!j neodvisen zdravnik, prt katerem »e lahko ■ieurate za »vojo bolezen. Bre« »krbl boste dp bill $ ntem najbolj temeljito zdravljenje In vWiko ne pomoli za vafi denar. Brezplačna zdravniška preiskava p< »m Govori vaJ materni jezik. Ur,dn. - 10. de Jt GLAS XABOD&. 1. JIH 1919 Poljska armada Piše Elias Tobenkm. ______i (Nadaljevanje.) C m huje se je godilo oblegani Kržan. ko jo Bragadmo i/nova za-Ksui« glisti, čim slovitej>i so bili C-i-i govoriti o potrelii poirtvoval-tur«ki napadi in čim l»«»lj jc j>eial uosti. Xa vojaštvo in prebivalstvo odpor l* u» šUe popadke. toliko sil- -e l.hLo zanesi te. Nobena žrtev iit jH.- jr Antonio lirauadino rotil ui prevelika, da se obvaruje r'a-:n pro«i! sina piratskega kralja mag usta. J*adi»lavu itjačiča za pomoč, a to- l!:;ieuu pogo^iej" j»- /,at"-e| mislit: da ko na ramo, inu pogledal globoko stori prav, «"•■• žrtvuje koristim v o«'i ter po' mii s slove-uim po-svoje domovin«* in mesta ter nje- ud;.rkom rekel: jja piebivaUtva — Andreja Krž^- — Veseli me. plemič Kržan, da i ;« in njesfovesfrt >lugo Toma. sem to slišal iz vailli ust, zakaj v va*ih ro- itvoila Kam a guste je kali. — V mojib romali ? je v brez- te/a\e, preskrbijevati ni J-'amHgust o vt-n moAtva /j beneško armado, čakal odgovora, je dostavil: Pri-zaiiaj čeilalj * mnogobrojnej^a tur- pravljeu sem storiti vse, kar je v ii:;jil» močfli^ da rešim Famagu-to. — - (V je tako, plr-uič Kržan, podobni m vniite Ladislavu Cjai-icu nje govo ženo. Pri teb besedah je Kržan skoro oiiiabiul. Kri mu je zastala in *•!«--«ial je Pragadhna, kakor tla bi ne veijel, da je prav slišal — Sedite, prijatelj, iu pr>slu->a.jle mi* do kow*a. je «"-ez n«*kaj liipav iz pregovoril Urajradirio ter potisnil Kržaua nazaj na stol. — I videli bodete, da je moja zahteva upravičena. 1'ragadino se enkrat pojasnil Ki'.auu pomen Fam:i»"iste za be-iu«ko republiko in cbrambne razmere. .Morda se bom mogel držati še nekaj tednov, poleni pa je znKt-sra Turkov m-aojfilma. je končal lir i'_r:.tliiio sv.ije pojasnilo. Poiao- Uilo je koiieeni julija 1471. Pa-I'* iUthhl ,mI *• nieesar sluid, ko gu j«* začel piovetlHone itrugaduio i/.;naševati po A^uuti. K«r j« l&ragadmo i/ura še val pre vidno mu je Kržan zaupal in mn la/iid. I. da 1 j • a!»i A^unto Dni I Fer-r<» ter da se ho«"e ž njo poročiti, ■e bo papež njen zakon z Lau:-klnvom tjjačict-m razveljavil. Povedal je Bragadinu vse molčal mu je aamo eno - - kje da se mudi Asunta. t ir« bolj j.- Brayadmo puizv doval po Afimti, toliko tr-dov i iil ne je je Kižan molčal o siui A.du-u rvoje neveste, dasi tudi /daj .»ti »luul, kak« zahteve je Ladislav (tja-u- stavil i:i kaki t»»tuui na!.lepi so m- porajali v duši p.-o-v til it or j a Ki '.au ni o v s* ni tem ničesar ve del. Prišel je le redUokdaj v mesto, saj je imel sčasoma vse večje m večje teza\e, preskrb I je vati nujnem zciitlenju vprašal Kržan. opravičen izdati njene tajno-z živili ter dobiti no. Kako je to mogoče? Jn ne da bi m 11i^dam za nobeno eeuo na svetu. Mene in mojega slugo lahko žrtvujete piratom. Lahkega st ja bom prenašal najhujše muke in lahkega siva pojdein tudi .v snnt, a pribežališča vojvodinje ne izdam, in če bi me trpinčili na mu-čilniei do sodnega dne. Bragadiuo je sprevidel, da bi bilo vsako nadaljno prigovarjanje brezuspešno. — Plemič Kržan, na svojo čast vam povem, ko bi bil j;iz' na vašem mestu, bi ravnal prav tako kakor vi, je rekel Pragadino iu je krepko stisnil Kržanu roko. Odkrito vam tudi povem, da nisem imel tako dobrega mnenja o vas. kakor ga imam zdaj Čeprav sen: vas »post ova I. sem le mislil, da bo-dete raje vrnili CJjačiču njegovo ženo, kakor pa sebe pahnili v nesrečo iu v gotovo *mrt Vesel pa sem. da sem se motil. ve«?l, da vam morem takorekoč v zadnji uri povedati, da ste prvi junak v moji armadi ter da vas spoštujem, kakor nikogar drugega. Molče s^~je Kržan priklon.1., to-d.t iz njegovih oči je izirinil iz ni sovražnosti, iu ko mil j-' Uragadi-ii!) vnovič pod'tI roko jo je krepko stisnil. Stila sta si nasproti kot dva moža. ki sta prepričana, da ravnata oba prav. udariti z vs« .svojo mo<-j.» na tur kupu razvciiu. Satao kauieuite u-l ril be so bile šr4 v dobrem stanju in mnetie, kajti ]irebivalst vo je moralo *}»ruii popr n vljnti vsako •ki:renehotu;i streljale na doti'ne čolne. Sila je bil i vidika. Satuo strah pri-d smrtjo, le bojazen, da j oko-Ijejo Turki v^e je dajali preni-val»a ljubi ter veni. da je žrtev, ki jo od vas zahtevam, silno velika. Toda — kaj je sreča in kaj e življenje po-vimir nega človeka, kadar so «_'r«.' za korist eelote' K< bi bila Asunta moja hči jaz bi jo hl idne duš • žrtvoval domovini na korist Niti trenutek bi ne premišljal, iu če bi mi oreo. Pomisli*", plemič Kržau. da t iper, ec -n glavnih virov beneškega iKigistva, izgubljen zi republike, če pade Fiinagu^ta. Pomislite dalj». da rešite življenje vsemu prebivalstvu in vsema vojaštvu. če p.»vrnete Ladislavu f!jn-čiču njegovo ž *no. Končro morate sami prizr.sti. da je vfjvjdiuja Asunta ill Ferro pravilno in zakonito poročena z Ladislavom in Ja je torej ta opravičen zahtevati, da mu vrnete njegovo ube'/lo že- no Oficir st 1 beneške republike. Antonio Pragadino je imel na|,(it*.nič Ktžm. in i»o beneških nosi avab zapad*' najest ivjši kaini. kdor ima razmerje s poročeno ženo ali kdor jo zadržuje, da je ne more doUiti njen mež Trjvek nasmeh je le«*el na ustne Kržaua. — Vojvodinja Asnnta ni v moji vai taka nagovarjauja in siljenja le en odg »vor — Nikdar! Zastave sv. Marka se no lio dobro voljno umaknila pdumeseeu. Vr dnevih te velike sile za Fa-in a gust o je d'jbil Andrej Kr/.an p Um eno nar.W-ilo. naj prkle čiri prej v uiesto. (Mrval se je takoj temu povabilu in kmalu jo stal v prost o ni i pritlični sobi kjer j j prebival Antonio Bragadiuo iu ki je bila edini porabili prostor v nekdaj ponosni, kraljevsko o p »eni-Ijeni palaeL ^ Uragadino, ki je bil sieer vedno miren in hladno preudaren, je bil ta dan vidno rsdmrjen. Pojasnjeval je Kržanu obširno položaj Fa-augnste. lV»navljal se je jmgosto-kakor bi sproti pozabljal kar že povedal, xhtsl'x jo vedno in dokazoval, da na pomoč o ?io srečo ter nebesa na zemlji---- Boljševizem bo seveda kouečno propadel, kajti mora propasti, a iz razvalin boljševizma. — da bi b»l le kriv prorok. — bo najbrž vstal nov earizem, ne pa republika V tem času pa živi v tej divji, kaotični Kusiji, na .stotine tisoče v naših rojakov v lakoti, mrazu in pomanjkanju.... Prav tako zgovoren je bil tudi glede obrambe meja Poljske: — Poljska se nahaja v takem položaju, da bo prisiljena branit soje meje in naj se zgodi kar se hoče. Minsk. Piivsk in Vilna. ki s< naša last, se nahajajo v rokah boljševikov. V Vol h in t ji. 1'krajini Podolju in Kdeči Rusiji smo napravili zemljo mastno s krvjo iu mo zgom svojih pradedov. velikih poljskih junakov.... Dvignili snu to zemljo z našo poljsko kulturo.... Sedaj pa moramo odpovedati svojim zahtevam do zibelke Zolkiewskija in Sobieski-ja. Po govoru ministrskega predsednika je vojaška komisija nadaljevala z delom sestavljanja načrta za novo poljsko armado, te melječo na splošni vojaki obveznosti. Komisija je sklenila ustanovitev armade ."»00,000 mož. Da se dobi toliko število vojakov, hi bi lo treba poklieati pod zastave šest letnikov mladih ljudi, rojenih <>d 1896 do 1901. Parlament je bil pozvan naj odobri vlad ni načrt za ustanovitev armade. Vnela se je -debata. Bila je lo najostrejša debata, kar jih je vidi 1 mladi poljski parlament. Dr. Herman Li« berman. prvi govornik za poljsko soeijalistično stranko, prebrisan odvetnik, je otvoril debato, izjavil je. da bi nje gova stranka podpisala poziv vl-ode za ustvarjenje obrambne ar made. V svrho obrar»be poljskih meja proti vsem mog. "«m sovražnikom jia je armada 2trt).00<) mož dosti obsežna. Razveutega pa je taka armida vse. kar more vzdržati nova poljska država. Če bi vstrajala vla.Ta pri tem. da sprejme parlament predlogo za ustano vi jen je armade pol miljona mož. bi se s tem porazila samo sebe. kajti taka armada bi nikdar ne mogla biti kaj drugega kot armada nn papirju, številka poi miljona bi dobro izgledala v brzojavkah, poslanih v inozemstvo, vendar pa bibilo to hahanje. kateremu bi polj sk: narod nikdar ne mogel zadostiti. Prejšnji ministrski predsednik Moraezewski je govoril eelo še bolj oslro. Svaril je člane desniee ter izjavil, da bi se vsi poskusi uporabiti armado v proti revni neijoname namene doma in v inozem-s! vu. gotovo i z ja 1 o v i! i. Kljub femu pa šo stranke desniee ustrajale pri zahtevi, naj sprejme parlament predlogo, tikajočo se armade j>ol miljona in ko so soeijalisti videli, da bo jiredloga sprejeta, so prenenali s svojo opozicijo, da se izognejo s tem ohdolžbi. o si mislili r — Napravili bomo iz nje armado revolucije. — Na stotine radikalnih soeijalistov je stopilo v armado in ti so svetovali svojim prijateljem, naj store ist v namenu, da pridobe kouečno eelo armado za stvar proletarijata. POJASNILO, rafclte are ali kak« tfrng« zlatnino ali prav« *» Ufa« glaM Colombia gramofone ta krajslu ploMe, •krnite ae nn rašep rojaka IVAN PAJK. M MAIN STBEBT. CONEMAdOH, Pa. Dobili boste pofteno Mac« in m m bo-Rte keoaii ta vai PlAm ftiu PO CKNUL Križ nad Sveto Sofijo Ena izmed posletlie razdelitve iu likvidacije Turčije bo ta. da bo zopet za blestel križ na veliki baziliki, s katere ga je odstranil su'tan Melimed leta 1453. da postavi na njegovo mesto mtdiame-danski polumesee. To bo dogotlek v zgodovini krščanske cerkve, ki bo gotovo vzbudil pozornost celega sveta. Čustva ljudi pri tem pa bodo zelo mešana. Stari spor. ki je divjal glede vprašanja, če naj se imenuje zgo-' Boljševiki se g;bljejo. Sirijo se govorice o bližajočem se vihar-tloviiLsko svetišče krščanstva ono ja dne 20. oktobra. To bo pomenilo ponovitev strašnih dogodkov iševiški vihar 5 e\ cova zdravila vzdržujejo 2dravje v družinah. Komfort za noge. Ako so Vam ranjene nc^e ali se Vam pote ter na ta način povzročajo občutne bolečnine. Iti žgo in ustvarjajo srbljenje, ako nabreknejo noge v čevhjh in rane povzročajo pri hoji trpienje. ne cagajt«. Dobite pri Vašemu lekarrarju Severa's Foot Powder (Severov Prašek za noge) in komfort za Vase noge bo zag-c tovljen. To je prijeten prašek- za noge. Malo posutega praška med prsti in na vrh ter podplatih vsako j_utro in nekoliko v vsak čevelj aii nogovico povzroči čudeže. Cena 25 centi in le davka. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Iščemo Leskov i c. I Fronten a c, Kans.: Iiok Firm. Kingo, Kans.: Mike PenclL ! Iiitzmillcr. Md. in okolica: Frani i Votlopivec. Calumet. Mith. in okoiiea: M. t Kot>e In Pavel Shaltz. Detroit. Mich.: Pan' Bartel. Aurora, Minn.: Ij. Perufiek. Chisholm, Minn.: Frank O o v že, Jak Pet rich. Ely, Minn, in okolica: Frank Gouže, Jos. J. Peniie 1 ln Anton Poljanec. Eveleth, Minn.: Louis Govže in Jari| Kotze. Gilbert. Minn, in okolica: L. Veeeh Hibbing, Minn.: Ivan Pou.^e. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch, St. Louis. Mo.: Mike Grabrlan. Great Falls, Mont.: Math. Urth Klein, Mont.: Gregor Zobec. I Govand.i. N. ¥.: Karl SterntSa. Little Falls, N. Y.: Frank Masla Barber ton. O. in okolica: Frank Po* je ln Alb. Poljanec. Collicwood. O.: Math. Slapnik. Cleveland, O.: Frank Sakaer, Chaa Kariiuger, Frank Meb in Jakob Heo-nik. Lorain. O. in okolica: Lonis Balaal J. Kntn.še in M. Ostanek. Niles, O.: Frank KogovRek. Youngstown, O.: Anton Kikelj. Oregon City, Ore.: M. Justin. Allegheny, P».: m. Klarlch. Ambridge, Pa.: Frank JakSe. Besemer, Pa.: Louis Hribar. Broughton, Pa. in okolica: An to* dobrega kovača za premogo- H rov Atlantic Coal Company S 11 v New Geneva, Fayette Co- § Tpavec. mty, Pa. Garantirano, da »j Burdioe, Pa. in okolica; John se dela vsak dan. Plačamo S j riemSar. $6.00 na dan dobremu kovaču. Iščemo moža, ki je vajen delati premogarske ka-e. Iščemo tudi dobrega ko- H vaškega pomočnika. To delo H je na razpolago samo možu, ff ki koče založiti nekaj denar- g ja v družbo, ki je lastnica n premogorova. H ** " H Pišite ali se oglasite oseb g : | no pri Atlantic Coal Compa- H ! i iy Inc., 2C9-210-211 Union | Bank Bldg, Pittsburgh, Pa. H Piš Maksim Gorki. Suneta Sophie ali Hagije Sofije. — - če naj prevzame latinska ali grška eerkev pravosodje na tem svetiščem .je zopet iznova izbruhnil potem ko je trajal več kot deset stoletij. Padee polumeseca bo pospešil obnovljenje starega spora oblike križa, ki naj stopi na mesto mohamedanskega znaka. Gotova stvar pa je, da je ena u kadar We. Tudi če bi hotela|ob,ika krščanskega križa že defi- iti svojemu možu, bi .ji jaz tega n^ branil. Vem pa, kje je njeno skrivališče, ali to je moja tajnost m zato je ne smem izdati. -- Pomislite, plemič Kržan, da se i;re za življenje in za *ret"o pH-de-ct t noč ljudi' je vzkliknil Hra-gndiuo. Kai je v primeri s tem ijiilvz- nska sreča malega oficirja :n ne/uatue ženske? Verujem, da vas 'm> I »ob lo, če ae bo Asunta vrnila k svojemu možu, in verujem tndi, da Im^ nesrečna vse žive dni, toda to ne pride v postov, ko gre >.a korist domovine in za življenje tolikih ljudi. Vi ste beneški oficir, plemič Kržan, in kot tak imate dolžnost, da žrtvujete vse. samega sel.e. očeta in mater, brate in se stre. »*ast in imetje beneški repnb-. . _ I ki tt r vaša dolžnost je tudi. da ti imetje, kri in življenje zal žrtvujete ženo Ladislava (Jjačiča. ko repnbl|Uo, se je 1emn; in sovražni so bili p ogle- ;nderT ■n >TAR ptAKi Rtt«bur*K P«- nitivno izločena in to je ona ru-skejra križa. O Petra Velikega naprej so ruski državniki, ki so se posluževali mogočnega stroja rnske cerkve. neprestano stavljali pred oči globoko vernega ruskega naroda blesteči se načrt, da se vrne Sveto Sofijo krščanski cerkvi. Skozi generacije je sanjal ruski kmet sanje, da vidi krščanski križ — a oni ruske oblike. — na velikem svetišču, katero je pričel graditi Justinijan leta 53*2 ter ga dokončal v petih letih. Skozi generacije je smatral ruski kmet povratek križa na KSveto So_fijo" za eno izmed velikih nalog ruske sile in eui-ržija je postala mlačna! dni 3. in f». julija. Še enkrat bomo videli dirjati skozi ulice vozove polne ljudi, ki bodo držali puško in revolverje v plašljivih, tresočih se rokah. streljali bodo na izložbena okna, na mimoidoče iu edini motiv njih streljanja bo ubijati strah v njih lastnih srcih. Širili bodo uničenje in trpljenje in zastrupi je vali bodo druge razvaline človeštva krog sebe s sovraštvom in osveto. Ljudje bodo pobijali drug drugega siti laži, blata in izdajstva politike, kajti ne vedo, kako bi postali mojstri njih lastne bedasto-če in best i jasnost i. Neorganiziran nnib. ki komaj ve kaj hoče, bo korakal po ce stali in tatov, morilci in pustolovci bodo uporabljali ta mob kot š"-it za vse vrste izgredov. Tako bo pisana zgodovina rnske revolucije. Z eno besedo stojimo lit-e v lice s ponovitvijo krvavega, brez-smiselnega mesarenja one vrste, katero smo že doživeli, ki je izpod-kopalo moralni pomen revolucije ter napravilo dvomljivo njene kulturne uspehe. . Zelo vrjetno je, da bodo dogodki v tem Času še bolj krvavi ter da bodo še večji meri izgledali kot pogrom, s čemur bodo zadali revoluciji nevaren uadree. Kdo potrebuje to? Kaj je namen te»a prelivanja krvi? Centralni komitei boljše viške stranke se najbrž ne vdeiežuje tega pustolovstva. Vsaj potrdil ni govoric o prihajajoči ust a ji. Na drugi strani pa teh govoric tudi ni zanikal. Vprašanje je naslednje: Ali se smatra to podjetje za neke vrste puščanja krvi .kojega namen je prebuditi one dele proletarijata, kojih reolucijonarna ruske vernosti. Te sanje pa so sedaj omajane vsled krute realnosti. Rusija ne cjj0> k j £e obstaja? Ali pa ima ta stvar namen pospešiti načrte, katere so zasnovali proti-revoleijonarei, da razbije jo z njimi katerokoli organiza- zahteva niti deleža pri administraciji arigrada, ki bo prišel v roke mednarodne komisije. Na mesto turškega poln meseca nad Hagijo Sofijo go stopil kešeanaki križ. a gotova atvar je. da ta križ ne bo oni sv. Vladimirja, kajti -Ru&ija Dolžnosr centralnega komiteja boljševiške stranke je zanikati ta poročila o bližajoči se ustaji. Storiti mora to, če je v resnici neodvisen organ, ki ima moč voditi nutae, ne pa igrača brez volje \ rokah nesramnih pnsJoloveev in blaznih fanatikov. . krščanski križ ter pričal o min ljivosti posvetne slave ter o veli-je izločena iz kroga velikih za- kanskih izpremembah, ki so po-vezniških narodov, ki so se. lotili slediea svetovnega konflikta med naloge likvidiranja nekdaj mo-|«ilami pravice ter onimi silami, goene tuieke «3e. (kojih verna eastopniea je bila sko- Nad Sveto Sofijo bo sablett»l zdi dolga stoletja Turčija. M1AXX KA&OČAJTZ 8S NA MABODA", JT14VSČJI NAŠI ZASTOPNIKI. kateri so pooblaSCenv pobirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Naročnina za "Glas Naroda" je: Za celo leto $4.00; za pol leta $2.50 za četrt leta $1.25. Vsak zastopnik i za a potrdilo za svoto, katero je prejel in jih roja kom priporočamo. San Francisco, Cal,: Jakob Lovšin Denver, Colo.: Louis AndolSek ta Frank Škrabec. Pueblo, Colo.: Peter Cnltg, Jobn Germ, Frank Ja nesli in A. Koehevar Salida, Colo, in okolica: Louis Costello. Somerset, Colo.: Math. Kernely. Indianapolis, Ind.: Alois Rudinan. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Chicago, 111.: Jos. Bostič, Jos. Blisb Jos. Bevčič in John Zaletel. Joliet, I1L: Frana Bambich, Frani Lav rich in John Zaletel. Mascoutah, ILL*. Fr. Augusttn. La Salle, 111.: Matija Komp. Livingston, 111: Mich. Cirar. North Chicago, IlL in okolica: Ant Kobal in Math. Ogrin. So. Chicago, IlL: Frank Černe. Springfield, IlL: Matija Barborlfl. YVaukcgan, IlL: Frank Petkovsek. Franklin, Kans. in okolica: Frani Conemaugh, Pa.: Ivan Pijk, Vid Rovanšek. Claridge, Pa.: Anton Jerina in Ant Kozoglov. Duulo, Pa.: Joe Oshaben. Export, Pa.: lx)uis Supančlč. Forest City, Pa.: Mat Kamin In Fr. Leben. Farell, Pa.: Ant. ValentlnčiC. Greensburg, Pa. in okolica: Frank Novak. Hostetter. Pa. In okoiiea: Frank Jordan. Imperial. Pa.: Val. Peternel, bx 172. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja in Jobn Polanc. Luzerne, Pa. In okolica: Antoa Osolnik. 'Ianor, Pa. in okolica: Fr. Demfiar^ Moon Run, Pa.: Frank Maček in Fr< PtximilSek. Pittsburgh, Pa. ln okolica: V. R. Jakobieh, Z. Jakshe, Klarich Mat in I. Magister. Ralphton, Pa. in okolica: Martin Koroschetz. Reading. Pa. in okolica: J. PezcJIro South Bethlehem, Pa.: Jernej Ko-privšek. ..Southview, Pa.: Fr. Stalner. Steelton, Pa.: Anton Hren. Turtle CrCek, Pa. in okoUca: Frank Sehifrer. West Newton, Pa.: Josip Jotan. Willock, Pa.: J. Peternel. Murray, Utah in okolica: J. Kastelli Black Diamond, Wasn.: G. J Po- renta. Coketon, W. Va.: Fr. Kocian. Davis, W. Va. in okolica: John Brosich. Thomas, W. Va. in okotleaj Korenchan. Milwaukee, Wis.: Andrew Foe, Jo- sip Tratnik in Aug. Collander. Sheboygan, Wis.: John Stampfol la H. Svetlin. W. Allis, Wis.: Frank Bkofc Rock Springs, Wyo.: Lonis TaVH cher in A. Justin. til iimiiiiiuiiiittllliEilllliiintnniiiHTTifTim "iiiiniiy'Miitiianffypyimijifumijuiyiifjg V zalogi imamo sledeč« cerkvene pesmi OBHAJttNE PESMI, I. zv. P. Hribar, 1 partltur« In 7 Ktanr ........ft-tl MISS A In HON. S. Jo«. (PoflaCnik) 2 partlrurt fn t ebmor ........ $•.>» 10 EUHAR. PESMI (Fo«r«ter) 2 partlturl In 8 glasov ........ SRCE JEZUSOVO (Klmovec) 2 partlturt ln 7 flaaov .......... »4.U PANGE LINGUA (Fo*rst«r) 2 partiturt ln S gUutor .......... $3.1« 10 OBHAJIL NI H (Crum) 4 izlisl .......................... J2.9* 12 PANGE LINGUA (Gerblfi) 2 partlturl ln S glaaov .......... HVALITE GOSPODA (Pramrt) 2 partlrurt ln 1 glamor ........ M-M ZBIRKA caric pesmi (Laban) m s t z tisi .......................... 9i.it PET BOŽIČNIH (Grum) i KUal ............................ fi,fa SLOVENSKA SV. MAŠA m tact ««. Fran«lika (Gcrbf«) 2 partlturt In 7 Klasov .......... $2.1« MtSSA (Chlendowskl) i partltura ln 4 stavov.......... 92.SČ MISSA DE ANGELIS (Klmovac) 1 partltura In 1 Ikl .......... 91.00 SANCTE JOSEPH (Ohloodowakl) 2 partlturl in « clun ........ »116 SLAVA neb. kraljice (Gerblfi) 1 partltura ln 7 tfl&aev ..........f3.SC LITANI JE PRESVETEGA SRCA » JEZUSOVEGA (Foerater) 2 lztlu .......................... ».4« ŠMARNIČNE PESMI (LSharnar) S IxOaa ............................ fl-M S MARIJINIH PESMI tFoerster) 2 partlturl ln 2 fftaaova ........ fg.2f ECCE Sacerdoa Msgnua (Foerater) 2 partlturl ...................... e.«0 ORE M US pro Pontlflce (ChlwtOowakl) 1 part, in t gismrr ........... Slovenic Pub] 89 OOBTLAMDT 8TBSBT, SE1W TVBX, M* % i iigiU! ^ ! IZ NIŽIN (LA JUNGLE DE PARIS.) I! Francoski spisal Jean Binuii • Za "Qlas Naroda" priredil O. F. ■ - C LAS MAH.ODA. 1. JFT. 1«» --Zakaj bi »govorila o tek stvareh? — je rekel. — Da me osrečile, gospod Mirambeau, — je odgovorila Josette, ko je oei so zalile solze. — Reči ste hoteli, da me ljubite, kaj net Ne bojte, se izgovorite te besede. — O milostljiva gospodična! — Tui jaz sem vam prav od srca dobra. — Tudi vi? — 7c vzkliknil on s ponosnim glasom. (Dalje prihodnjič.*) (Nadaljevanje.) VSPOREX> ZA JUGOSLOVANSKI DAN V ZAPADNI PENNSYLVANUI 3. JULIJA 1919. Pod okriljem okrožne organizacije št. 1 JEZ. Mirambeau se je pojavil na pragu. V tem majhnem, nizken. prostoru je .zgledal fce veliko večji kot ponavadi. Njegov resni o braz se je razsvetlil, kakor hitro je zapazil Josette. t L — Shajališče ob vznožju Wood in Water Sts. blizu baltimor — Vi i ukaj: — je rekel očividno vzradoščen. ^ postaje, Pittsburgh, Pa. " j — Da jaz. — je odgovorila ona boječe ter mu skoro nehote t 2. — Sprejemanje vdeležencev na parnik "Sunshine" se prične pomolila obe roki nasproti. job 8. nri zjutraj. (Svira godba). Živahni jo je prijel za roki. poljubil drugo za drugo in iz lah 3. — Parnik "Sunshine" odpluje točno Ow deveti dopoldne po kega riti»ka, > kateri n je sprejemala te poljube, je sklepal, da so ju reki Ohio. (Godba svira ameriško himno Star Spangled Banner inf je ponovil — V nezakurjeni sobi! ti poljubi osrečili. — Vi tukaj? — — Ne zebe me. — Torej ste se res tako ponižali ter prišli v moje ponižno sta-novanje!? — Zelo lepo je pri vas. — Kako me veseli da vas zopet vidim! — In kako mene.... Ce bi le vedeli! — Pojdite sem! Ne da bi izpusti! roki jo je od vedel k naslonjaču. — Sedite semkaj — je reke!, — ter si vzemite knjige pod no ge. Žal mi da vam ne morem ponuditi drugega. Ce se motim, s« to dela Ba&tiat-a. S temi iesedami je vzel z mize par knjig ter jih postavil pod I noge Josette. — Ali je dosti? — je vprašal. — Drugače poiščem še nekaj J modrijanov. Ona se je nasmehnila in lep plamen sreče ji je blestel iz oči ' Njeni roki pa sta še vedno počivali zaupno v onih mladega moža ; On ki je pokleknil pred njo, da postavi knjige, je še vedno ostal i v tem položaju, ki je izražal občudovanje in oboževanje. — Sedi«e vendar tudi vi. — je prosila ona. — Ne, ne, boljše je tako, — je odvrnil ter zmajal z glavo. — j Naj se vam zahvalim na kolenih, da ste prišla. —»Že včeraj sem bila tukaj, — je mrmrala Josette. P— Ali res? — A ni bilo nikogar doma. — Veliko sem imel opravka. — Kot vidite. iue ta prvi ponesrečeni obisk ni prestrašil. •— A!i ste dolgo čakali? — Ne vem. Zdi se mi, da tukaj pri vas sploh ne obstaja čas. — Kako dobro mi store vaše besede! — Ali veste, da tem prila le raditega, da vas ozmerjam? — Le storite to. — Zdi se mi, da se hočete dvobojevati. — Kdo vam je izdal to? * — Časopisi. — O ti blebetavi časopisi! — Zakaj pa se hočete dvobojevati? — je vprašala Josette > resnim obrazom, d očim so njene roke močnejše stiskale one Mirani beau-ja. On pa je povesil glavo ter se delal kat da je v skrajni meri * zadregi za odgovor. Njegove roke pa so vrnile pritisk njenih. — Jaz pa nočem, da bi se dvobojevali, — je rekla deklica z Ijnbeznjivo odločnostjo. % — In vendar mora to biti. •— Zakaj mora hiti? * — V«e jc že določeno, sekundanti in kraj sestanka. * — Potem vam mostavno ni treba iti tja. — To bi me om "astilo. Svet ne pozna nikake šale v tem oziru Se pred drugo uro bo vse pri kraju, mi lost] ji va gospodična. — In če boste ranjeni? (> boste..., — Na taka presenečenja mora biti človek pripravljen. Ta spa dajo k poslu. — Tega pa jaz ne trpini. Vem. da se hočete biti radi mene. — je nadaljevala Josette razburjeno. — Le priznajte da se godi to radi mene. — Milostljiva gospodična, — pe mrmral on z dobro hlinjeno zadrego, P — Da, radi mene, to vem. V listih je pisano, da ste oklofutaii Roispouillanta, ker >i je dovolil žaljive opazke glede neke družine Kdo je ta družina? Priznajte, da je to moja. — Jaz ne vc m.... \ n — Sploh pa sem zadnjič iz svoje lože slišala.... — Ali res? slovensko himno Hej Slovani.) t NAZNANILO IH ZAHVALA. Potrtim srcem naznanjam prijateljem in znancem čirom Ame-irike. da lian. je nemila smrt po-'brala iz naše srede brata MATETA SANKOVIČA v najlepši dobi 33 let. Poškodo-j val se je na delu dne 7. decembra ' Zdravil se je v bolnišnici 1 Shenango Valley, New Castle, Pa., (dokler mu ni nem?la smrt pretrgala nit življenja dne 11. junija. iKanjki je bil doma iz vasi Ž^jane,. občina Pod^rad, kotar Volovskof — na Primorskem. Tukaj zapušča 41 brate, v starem kraju pa očets, mater in s«.-st:-o Prav lepo se zahvaljujem za krasne vence, ki so bili daiovaui; za zadnji pozdrav. Ilvala vsemi onim inladei>i"-«m, ki so mu kupili' lep venec. Ranjki je pripadal k DNE Kad bi izvedel za naslov svojega brata JOSIPA ZDRAVJE Doma je iz vasi Gradež pri Turjaku na Dolenjskem. Pred tremi! leti in pol se je nahajul v Lead v ile, Colo., in od tistega časa mi ni več pisal. Zatorej presimj c«>n j ene rojake, če kdo ve za, njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, z:i kar bom zelo; hvaležen. V slučaju, da sam čitai tc vrstice., urj pe mi takoj ogla-! si. Ker mu imam ooročati važne' Kie je moj brat JOŽEF KAPEL! Doma je i/ Kela pri Št. Petru na Notranjskem. l*red 5 leti je bil v Coneaut, Ohio, kje se adaj nahaja, in i ni ziimo. Prosim cenjene rojake, ako vedo za nje-gov naslov, da ga mi naznanijo, aii pa naj se sam oglasi svojemu bratu, imam mu zelo važne reči sporočiti iz stare domovine. — I* rank Kapel. G7."> Kast 159. St., Cleveland, Ohio. (28-6—1-7 > stvari iz st ir.? domovine. J*hn;Rad bi izvedel za vas]oy jm Zdravje, Bex »91, Gilbert, Minn «tirjh bratov MATIJE ALO.J (1-&—7) Rad Rad bi izveii*.! a naslov svo-| jih dveh bratranec v JOŽEFA t I- K ADA št. i;> in za IVANA COOVIČ .V 42. Oba sta doma' iz Dolcnj pri Jelšinah na Pri [ morskem. Prosim eenjene roja- m , .... . . dvem podpornžm društvom, k N. i 4. — Slovenske pesmi, pojejo slovensko pevsko drnstvo Prese- }I z Ma]ka Ii(>žja txl zdrv odsek; 2->4 v Bessemer, Pa., in IT. Z ill. ZIJA, FRANKA in JOIINA ZADEL. Ce kdo izmed rojakov ve za naslov katerega, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sami oglasijo. Doma so iz .Turšič pri st. Petru na Notranjskim, podoniače »luccv. — An-t on'Zadel, Rathbun, Tik Co, Pa. (30-6—2-7) ren in druga pevska društva. 5. — Slovenske in druge slovanske komade svira j o slovenski! godbi iz Canonsburga in Thorn's Run-a. 6. — Nastop raznih govornikov. N s 7. — Ples, srečkanje in vsestranska zabava. x . " 8. — Vrnitev ob 7. uri zvečer. VABILO Sv. Anton odsek 110 v Bessemer, Pa.. Kar se omenjenim društvom lepo zahvaljujem za lepi sprevod in krasne vence. Hvala vsem, ki _ ;so ga tolazi'i v zadnjih urah ter! ___:__ Jugoslovansko občinstvo v Zapadni Pennsylvaniji se vljudno spremili k zadnjemu počitku na,Kad bi izvedel /a liaslin vabi, da se mnogoštevilno vdelezi tega velepomembnega izleta. katoliško po kopališče sv. Antona Vstopnina za osebe od- 14 let naprej $1.00, za otroke do 14 let?. v Bessemer, Pa. Pokopali smo ga 25c. Vstopnice se dobija pri vseh krajevnih tajnikih ali na licu me- dne 1-i. junija. Priporočamo ga"v ke, čc kdo vc za uju naslov, daj mi naznani, ali pa Če sama či- 1 tata ta oglas, naj se mi oglasita.j ker jima imam nekaj važn« ga sporočiti iz stare domovine. — n?l P^e?no veselico, katero prirede Joseph I'd »vič \\ x ">47. Shef-t vdenvillski Fantje v loboto 5. field, Pa. 11-3—7) julJa \ dvorani Mrs. Alary Mi-__ ihevr lia Haydenvillc, Pa. Vatop- FF1 IKS!"i,UI /a lllo*ktf iu za daiue IV. ' ' polom vljudno vabimo vso sta. Jugoslovani! Mi vas pričakujemo! Pripravljalni odbor. Pismo slov. vojaka s Hawajskega otočja Honolulu, Hawaii, j šel naproti. Ko sem pa videl, da S teb otokov se redkokdaj ber?jscm sc spet. pre varil, sem vzdihnil ■ j v slov. časo« isjn, zato sem se jaz Nihče me ne obišče, nihče mi nič la-r.eni! napisali dopLs v Gl. Nar.jn«- piše. Ali je vse flu pomorila,! a br:,tranea j To mišljenje bi lahko imelo ne-j" j0HN SANKOVIČA. ..... Rmjki je bil star komaj 25 let. Milo še slwjolDoma -c u vas| škaluice, ob-; tega otočja, vidim le pur majhiiiL j nehali s hrupom in začeli prepe- -nili čina Klana, kotar Volovsko na T £„ . - Primorskem Bil je član dveh pod- Ameriean Iron Hioos iu nekaj| vati, kakor da so vsi v si. nih ra- por.MiJl društev N H Z sv Jože mlinov. Zaposleni so veČina Ha-j'iah. . ta odsek 43 v Braddoeku, hi., in vajci m Kitajci; kar je amev:škib Ker ^en- večina ,"i;ta dela.' imamo slabo poštno zvezo čez mor- £$raddocku Pred kratkim smo imeli plesne, ne dr bi vam nič slov. časopis ;talu v Taconiilf Wash Pokopali! 7 katerega so priredile solnčnc rožena /elo bi l il hvaležen rojaku, kijsmo ga na katoliSkem pokopališču f? nekuton , iz Honolulu. Na jnogramii je t-ilojbi mi pismi kake novice iz slov. iu pogrebnc obrede "je opravil!SVo-Iih delnic, kar pa jim jej smo hkidne rečijnns^Ibin m poslal kak časopis, i Rpv QQor„e 7 x'k:biel S J od vsIcti PrPj«nje naredbe od-' Naslov: (cerkve sv L. V. M., ^ Quarantine Camp, n ve ^Pla^tev njih; _ Hawaii.^,«10 pa Josipu MLehal!. dolnLC' lsto ^^a- P, osi ^e pa. da i Dragi bratranec počivaj v miru, Oil! KAZNI MIRU. naj ti sveti večna kateri želijo izplačitev ^Vl.mj » »»lil,! ... JI- ... luč in naj ti bo*VOJlh delnle' Jav*-»0 redni seji, Deset miljonov starih gospodov v ameriška zemlja! katera se vrsi vsako četrto nede- oguljenih princ AlbeHih bo pri-! Žaluioči ostali: i'Jrt v ,ncsecu 2. uri popoldne, čelo prodajati po hišah "Zgodo j oče, mati^ brat in sestra najkasneje do 28. septembra i010. smo uničili niuogo^ino velike vojne". v starem krani Oddaljeni člani se pa lahko ohr- Jožef v Brnddceku. Pa , i ue i° Pomenim sladoleda in u.t-zle vode. Nekateri j smo cel^ led rabili za v žepe, da nas je kolikor mogoče hladilo. To je bilo izvrstno, da se hlačam ni dosti poznalo, čeravno so bile vse jnokre. Seveda dekletom se ni bilo treba hlnditi z vodo ali ledom, ker Nikdo se ne bo bal bodoče žice,' Več miljonov armadnih mul se1 potom 11a naslov. iz«mo krav. ! Andrej, Jakob, Anton v Bessemer | ta-uika: Andl,;w Bocata.v. Box 12 Export S. It.. Pa zakaj pozneiše ... n)»*maliio obh-čene. • vam jer ekel nekaj slabega o meni. Jaz sem, Rf) som y enin]>0 scm vi. ..._ , . ... , , d.-l tovariša, da je šc hlače sušil MiramUau je molčal par sekund ter odgovoril nato s pove- im rosi m cenjene rojake, če kdo vc za njegov naslov, da mi naznani, ali pa naj se sam oglasi svojemu sinu- Joseph Pilpal;.. Korest City, Pa. (30-6—2-7) Dr. Koler BLOVmSKi ZDRAVMB 638 Pen Ave,, ftttstnr Jaa mOnrtm aastrnpUcao trt, maanlja la Uae pe v griv, lapadanla laa. bolafltifce v koeteb, itln huml