IZHAJA VSAk TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Poštnina plačana t gotovini. Cena poHamezni številki Din l‘W. Časopis za trgovino, Industrffo In obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za % leta 90 Din, za yA leta 45 pin, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. - Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo ir upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. - Račun pri pošt hranilnici v Ljubljani št. 11.953 - Telefon št. 30-69. Lctp XVin. V Ljubljani, v Četrtefc dne 4. aprila 1935. , ; . , štev. 38. l)tk&.nccntcadia uf*cav& Ni bilo pri nas vlade, ki ne bi priznala nujnost upravne dekoncentracije in ki Je tudi ne bi obljubila, kljub temu pa je ostala ta še vedno le neizpolnjena obljuba, ki dobiva že značaj paradne obljube. In vendar je dekoncentracija uprave nujnost, ki prekaSa vse druge. Hočemo n- pr. povečati gospodarsko aktivnost na vseh poljih, toda kako naj pride do tega »življenja, če ima birokrat vedno pravico in možnost, da vsak gospodarski polet zatre. Hočemo preorientirati vso agrarno proizvodnjo, da bo ta bolj rentabilna in da se bo ozirala tudi na potrebe naše industrije, a kako naj se ta preorientacija izvede, če pa ni tu uprave, ki bi pospeševala. to proorientacijo. Baš g’cde agrarne proizvodnje je uspeh odvisen od vsestranskega upoštevanja lokalnih razmer, predpis, ki izgloda za zeleno mizo še tako pravičen, more napačno uporabljen napraviti na terenu največjo škodo. Preorientacija agrarne proizvodnje je zato direktno odvisna od dekoncentracije uprave, ker le poleni bodo vsi lokalni interesi zadostno iti pravilno upoštevani. Zlasti pa je dekoncentracija uprave potrebna v časih, ko je potrebna večja aktivnost na vssh poljih gospodarstva, ko je treba do maksimuma dvigniti zasebno iniciativnost in voljo do investicij. Če ne . ^la v takšnih časih uprava zasebni iniciativi v vsakem pogledu na roko, temveč 1<> morda še z napačnimi tolmačenji izdanih predpisov ovirala, potem je čisto izključeno, da bi se mogla zasebna aktivnost razgibati. Kdo pa bo tvegal svoj denar, da bo imel na koncu še sitnosti. Oživljenje gospodarskega življenja je mogoče le, če se doseže ozko sodelovanje med vlado in gospodarskimi stanovi. Z drugimi besedami se pravi to, da mora vladati ozek kontakt ne le med vlado in osrednjimi organizacijami gospodarskih stanov, temveč tudi med lokalnimi gospodarskimi organizacijami in lokalnimi oblastmi. Vsaka iniciativnost, ki pride od zasebnikov, mora najti svoj dober odmev Pri Uradih, prav tako pa tudi vsak podnet uradov svojo oporo v zasebnih krogih. Ni Pa misliti, da bi bil mogoč takšen plodo-nosen kontakt, če ni izvedena dekoncentracija uprave, če je vsaka iniciativnost ^kalnih oblasti onemogočena, ker je odvisna od navodila iz centrale. Ni stvar centrale, da se briga za vsako malenkost, ker tudi pri največjem' številu uradništva he more tega izvesti, temveč njena naloga je le, da določi okvir za delavnost lokalnih uradov, dočim naj prepusti lokalnim obla-stem, da se udejstvujejo v mejah tega okvira. Tudi zaradi pocenitve produkcije je potrebna dekoncentracija uprave. Naša podjetja trpe od stroškov, ki jih povzročajo razne drage in nepotrebne komisije iz centrale, mesto da bi to delo opravile lokalne oblasti in prihranile s tem podjetjem tisočake in tisočake. Dekoncentracija uprave pa jo tudi edino učinkovito sredstvo proti birokratizaciji uprave. Ta se je pri nas zlasti v zadnjih zelo razpasla in da ne v korist na-rodvkaže vsakdanja izkušnja le v preve-Dok meri' Zlasti v davčnih zadevah se je naettn kako Pogubne posledice morejo . , ’ Prevladuje v upravi birokratič-1 ’ . P^šna le še predpise črk, real- no zivjenje pa niti najmanj ne upošteva. e ne bi bilo tega birokratizma, ne bi pri-s o do dražb v fcfrezčerije, ko so se uničevale gospodarske eksistence in he bi pri-o do napetega razmerja med davkopla-°evalci in davčno upravo. Pa tudi za zboljšanje uprave same je i Jona dekoncentracija prvi pogoj. Napake uprave se v centrali in med akti ne vidijo nikdar v tej meri, ko na terenu, ko je mogoče kar denarno povedati škodo, ki jo je povzročila ta napaka. Če se bo uprava zavedala, da ni samo pod kontrolo svoje nadrejene oblasti, temveč tudi pod kontrolo one javnosti, v krogu katere posluje, potem se bo kakovost njenega dela takoj zboljšala za 100 odstotkov. Vlada g. Jevtiča je začela z reformami na vseh poljih. Te reforme pa dobe svojo Gospodarska kriza pri nas ne bi nikdar rodila tako težkih posledic, če bi ji od vsega početka posvečali pravo pozornost in če bi vodili s posledicami te krize energičen, oiganiziran in dobro preudarjen boj. Toda mi smo resnost krize omalovaževali, skušali si pomagati s pozitivnimi sredstvi, kjer so bili potrebni energični ukrepi in nismo hoteli pogledati resnici v oči, da bi postavili pravo diagnozo. Na to našo največjo napako je opozoril v svojem z nad vse tehtnimi ugotovitvami podprtim predavanjem v torek zvečer v Ljubljanskem klubu gen. tajnik Ivan Mohorič. Brez vseh olepšav je podal ostro analizo razvoja gospodarske krize pri nas in vseh naših popolnoma nezadostnih ukrepov proti tej krizi. Njegovo predavanje, ki je napravilo najmočnejši vtis, sicer ni bilo namenjeno za širšo javnost, vendar pa je potrebno, da se ta seznani vsaj z nekaterimi glavnimi mislimi tega izrednega predavanja. Uvodoma svojega predavanja je podal g. Mohorič kratko sliko težkega kaosa, ki ga je povzročila gospodarska kriza. Kljub neprijetnosti te slike pa je treba resnici pogledati odkrito v oči, ker le tako je mogoče najti pravo zdravilo. Ko so se pokazale prve posledice krize pri nas, smo si hoteli dopovedati, da je vsa ta kriza le prehoden pojav, samo lahka hnpa, ki jo bomo hitro preboleli. Saj smo vendar agrarna država, ki pridela toliko, da bodo vedno vsi njeni prebivalci imeli za živeti. Izkazalo pa se je, da je ravno kmet prvi odpovedal. Razmere na deželi so postale težke, zlasti na jugu in vzhodu naše države in tako je leta 1931. 76 poslancev zahtevalo, da se zaščiti kmetskii, dolžnik. Ni se takrat napravila prava diagnoza in ni se ugotovila prava bolezen. Rešitev se je poskušala s paliativnimi sredstvi in sladkorna bolezen se je skušala ozdraviti z angleškim obližem. Dal se. je kmetu moratorij. 75 odstotkom prebivalstva se je dal 100 odstoten moratorij, kar je bilo pretežko breme za drugo prebivalstvo. Izkazalo se je, da je problem 7 milijard kmetskih dolgov vendarle mnogo težji. Druga nesreča je bila, da se je vprašanje reševalo bolj iz političnih ko gospodarskih razlogov. Zato se je ta zaščita vedno menjevala in od 100% je padla na 90, potem 80 in na zadnje na 50%. Bila pa je tudi na več mestih predrta in ni veljala za Drž. hip. banko, pozneje pa tudi ne za Priv. agr. banko, ki je mogla z lahkoto prodreti s svojim opozorilom, da bi postala pri veljavnosti zaščite tudi za njene dolžnike deficitna za 37 milijonov in bi torej država morala dati 20 milijonov Din za od države zajamčeno dividendo banke. Če bi postavili pravilno diagnozo, bi spoznali, da je ves problem le v previsoki o jestni meri in da bi se mogel ta problem rešiti z navadnimi upravnimi ukrepi. Ker pa ni bilo prave diagnoze, se je rešilo vprašanje kmetske zaščite tako, da so izgubili denarni zavodi iia stotine milijonov, kmetu samemu pa tudi ni bilo pomagario. Ne da plača stare dolgove, temveč da se zopet reaktivira kmetska proizvodnja je bil problem. A na to se je pozabilo. Šele sedaj, £o treh iri pol letih se z ustanovitvijo solidno podlago šele z dekoncentracijo uprave, z razbremenitvijo centralnih uradov in z večjo zaposlitvijo lokalnih. Posebna važnosti pri tem je, da je uspeh vseh nameravanih reform v veliki meri odvisen od zaupanja naroda, ki ga daleč v centrali živeča uprava nikdar ne more pridobiti v tej meri, ko uprava, ki živi v najožjem kontaktu z narodom. In to je morda najmočnejši razlog, da postane dekoncentracija uprave čim prej resnica. kmetijskega sveta začenja reševati ta osnovni problem. Kriza je imela mnogo težje posledice, kakor se pri nas misli. Narodni dohodek je padel od 80 na 40 milijard, kar da v treh letih 120 milijard izgube, trikrat toliko, kolikor znašajo vsi državni dohodki. Za Slovenijo znaša ta izguba okoli 10 milijard. Po statistiki OUZD je padla dnevna mezda za 4 Din, kar da na leto 96 milijonov Din. Redukcija 20.000 ljudi pri dnevni mezdi 25 Din pomeni izgubo zaslužka v višini 150 milijonov Din. Zaslužek rudarjev pri TPD je padel od 180 na 60 milijonov Din, kar da zopet izgubo 120 milijonov dinarjev. Les nam je dal letno od 300—350 milijonov Din, sedaj je ta dohodek padel za polovico. Za plače javnih nameščencev je bilo treba preje mesečno 60 milijonov dinarjev, sedaj po redukciji plač le 40 milijonov, kar da zopet zmanjšanje za 240 milijonov. Ker so vsi drugi sloji izgubili na zaslužku, zato se je poostrila kmetska kriza, dočim ni bila katastrofa v kmetskih dolgovih, saj je 64.000 kmetskih dolžnikov financiralo 132.000 kmetskih upnikov. V krizi pa se je pokazala tudi cela vrsta drugih problemov. Tako se je videlo, da so naša mesta prezadolžena. Vse dežele današnje Jugoslavije so bile od nekdaj klasična dežela izseljeništva. Od svojih izseljencev je prejemala Jugoslavija v časih konjunkture dve milijardi letno, danes prejema le še 126 milijonov. Izseljeništvo je usahnilo, mesto njega je prišla repatriacija. Pri tem pa imamo na leto 140.000 ljudi naravnega prirastka, od katerega more dežela prehraniti le polovico. Druga polovica pritiska na borze dela in v mesta. Nastaja tako veliki socialni problem, ki krije v sebi panoge nevarnosti. Da se omogoči vsem tem brezposelnim zaposlitev, so se začela takoj od uvedbe diktature javna dela in v ta namen sklenile pogodbe e tujimi družbami. Nujno potrebno je, da se v vse te pogodbe vnese revizijska klavzula, ker ne gre, da treba plačevati njih delo na podlagi razmer, ki so vladale 1. 1925, ko je znašala dnevna mezda 35 Din, dočim znaša danes le največ 25 Din. Nato je govoril predavatelj o sedanjih javnih delih, s katerimi je zagotovljena zaposlitev 75.000 delavcev skozi dve leti. Predavatelj je nato analiziral razne ukrepe za zboljšanje gospodarskega stanja kmeta, ki pa niso prinesli koristi, ker se je delalo z narkozami in fikcijami. Tako se je z vso silo hotela vzdržati fikcija, da smo agrarna izvozna država. Našo pšenico, o kateri so pravili, da je vredna 160 Din, so morali doma plačevati naši ljudje po 200 300 Din. Vsi smo plačevali za fikcijo in niti Vojvodini ni bilo pomagano. Zato je danes v bogati Vojvodini davčnih zaostankov za poldrugo milijardo Din. Kaj naj torej storimo? Predvsem je logično, da delamo to, kar delajo vsi naši sosedi. Če nam oni zapirajo naš izvoz, ne moremo mi njim odpirati njih uvoz. Avtarkija postaja tudi za nas nujna in tudi uspešna. Moremo pridelati doma ves riž, ki ga uvažamo, kar pomeni letni prihranek 100 milijonov Din, moremo proizvesti vse potrebno laneno seme, kar bi dalo zopet 00 milijonov in če more Bolgarska pridelati skoraj ves njej potrebni bombaž doma, bi mogli to doseči tudi mi, ker je naše podnebje za gojitev bombaža še ugodnejše. In prav tako je glede rud, Mi moramo vse to doseči in ta »moramo« je tako kategoričen, da ne sme in ne more biti nobenega ugovora. Dvigniti moramo potrošnika in pomnožiti njegovo število, ker 75tih odstotkov prebivalstva ne more vzdržati 25 odstotkov. Jugoslavija je izvozna država za sirovine in izvoz agrarnih proizvodov znaša le še 45% vsega izvoza. Šele čisto polagoma se začenja dvigati tudi naš izvoz fabrikatov, vendar pa so v nekaterih panogah doseženi tudi že lepi uspehi. Tako smo pred leti uvozili bombaža in bombažnih izdelkov za 2 milijardi, lani le še za 700 milijonov. V dobrih časih konjunkture pridobljeni denar smo v veliki meri zapravili,, kakor kaže preobilica polnojarmenikov, ki smo jih kupili v teh časih. Ta denar nam danes manjka, tem bolj, ker je za denarne zavode-možnost zaslužka vedno manjša. Kakor je bila gospodarska kriza težka, bi ne bile njene posledice niti primeroma tako hude, če ne bi bili tako nedisciplinirani in če se ne bi ustrašili pravilne diagnoze. Težke so razmere, zlasti težke, ko naj naša le slabo razvita zasebna iniciativa prevzame vsa bremena. Vendar pa je kljub vsemu optimizem potreben in tudi utemeljen in z discipliniranim delom treba začeti boj proti vsem posledicam krize. Pri tem pa se ne ustrašiti resnice in tudi ne kritike, ki je pogoj dobrega dela. To pa nam je potrebno predvsem. Vojvodinski industrialci za načrtno gospodarstvo Združenje industrialcev za Donavsko banovino je imelo v nedeljo zelo dobro obiskano letno skupščino, ki jo je vodil Djoka Djundjerski. Po sprejetih poročilih in po krajši debati je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri se zahteva: 1. Vlada naj v sodelovanju z gospodarskimi organizacijami napravi posebej podroben načrt za gospodarsko obnovo države, in sicer načrt, ki bi najbolje odgovarjal razmeram in potrebam našega gospodarstva. Nažrt bi moral obsegati tudi vsa javna dela, ki bi se v ta namen v bližnji ali daljnji bodočnosti podvzela. 2. Pri izvajanju velikih javnih del naj vlada zaposli izključno samo domačo, industrijo in domačo ljudsko silo in uporabi naj se za ta dela samo domači material. Ceste naj se tlakujejo z domačim cementom in kamnom in ne s tujim asfaltom, 3. Vlada naj posveti svojo pažnjo vprašanju industrijskih kreditov in naj vpliva na Narodno banko, ki danes še edino more dajati kredite, da v nobenem primeru ne zmanjšuje industriji že dovoljenih kreditov, temveč narobe z novimi krediti poživi našo gospodarsko delavnost, zlasti pa industrijsko. Četrta in peta točka resolucije obravnavata samoupravne davščine, ki naj se Znižajo, kar se je z najnovejšimi ukrepi finančnega ministra dr. Milana Stojadiuo-viča tudi že v znatni meri zgodilo. Šesta točka pa se glasi: V bodoče naj se ob izdaji novih zakonov, uredb in odlokov, ki se tičejo našega gospodarstva in ki morejo v kateremkoli oziru vplivati na našo gospodarsko delavnost, predhodno vedno zasliiijo naše gospodarske organizacije in ustanove. Dobava drv. Dne 4. aprila bo pri Komandi savske divizijske oblasti v Zagrebu licitacija za dobavo ca. 25.000 m’ drv; dne 5. aprila pa pri Komandi dravske divizijske obla,sti v, Ljubljani za. dpba^O gsg. 17.000, m8 drv. (Pogoji so na vpogled pri oTbeh komandah.) Haš s pasledicatni Uucse Predavanje gen. tajnika Zbornice za TOI Ivana Mohoriča v Ljubljanskem klubu stran 2-_________________________________________ TRGOVSKI LIST, 4. aprila 1935. 7xty(H/ci U% volitve. Pod tem naslovom je objavil zagrebški >Trgovački vjesnik« uvodnik, ki je tudi za naše razmere aktualen. Zato objavljamo ■njegove glavne misli. Nismo politični list niti se ne bavimo •z dnevno politiko, najmanj pa s strankarsko, vendar pa tudi nismo brez zanimanja za politiko. Tu mislimo na politiko, ki upravlja javno življenje in vse njegove pojave in ki hoče, da se vse to življenje •razvija v smeri, ki je po volji onim, ki vodijo to politiko. Ta politika pa se nanaša tudi na gospodarska vprašanja in to je razlog, da se bavimo tudi z vprašanjem bližnjih volitev. Nam trgovcem ne imore biti vseeno, kdo bo v našem bodočem zakonodajnem telesu, ker ta ne bo odločal le o čisto političnih, temveč tudi o gospodarskih vprašanjih. Izkušnja je dokazala, da so bili zlasti trgovci zelo prizadeti, ker se niso zanimali za javna vprašanja. Skoraj vsi (zakoni in uredbe so nam prinesli škodo. Spomnite se samo vprašanja razdolžitve in •zaščite. Odločujoči krogi so izprevideli, da je treba nekaj storiti in zato so izdali ■zaščitne odredbe za kmetski stan, ker je ta najštevilnejši. Nesreča pa je bila, da ni •bilo v parlamentu zastopnikov trgovskega stanu, ki bi energično naglasili to načelo: Priznavamo, da je treba zaščititi kmetovalce, ker uvidevamo, da se nahajajo v težkem položaju. Toda upoštevati j© treba, da kmetski stan ne živi sam za sebe, temveč da je navezan tudi na druge stanove in da je ta medsebojna odvisnost •stanov tako velika, da se morajo dobre razmere kmetovalca nujno tudi pokazati v dobrih razmerah trgovca in obrtnika, da pa na drugi strani propadanje kmetovalca pomeni propadanje tudi drugih stanov. Če ee zato zaščitijo kmetovalci, potem je •nujno, da se zaščitijo tudi drugi stanovi in da ee zaščita raztegne tudi na trgovce, obrtnike in industrialce. Ker pa ni bilo zastopnikov trgovskega ■stanu v parlamentu, se je zgodilo, da je bil kmetovalec zaščiten pred svojim upnikom trgovcem, da pa trgovec ni bil niti OUZD v Ljubljani je zaključil leto 1934 s presežkom Din 1,0 (v letu 1933 Din 3,5) milijona Din. Računski zaključek se nanaša zgolj na bolniško zavarovanje. Po določilih statuta se poslovni rezultati izpre-inene, ko Osrednji urad določi višino povračila, ki ga prispeva nezgodno zavarovanje za upravne stroške boln. zavarovanja in ko določi ustrezni del, ki odpade na OUZD za pokritje morebitnih primanjkljajev pri ostalih krajevnih organih Osrednjega urada. Določitev višine povračila in drugih deležev je odvisna od poslo-vahja obeh panog zavarovanja, t. j. od bolniškega in nezgodnega zavarovanja. Poslovni uspeh v letu 1934 je zaradi šlabših gospodarskih razmer neugodnejši ko: oni v 1. 1933. Porast zavarovancev od 75.584 v letu 1933 na 79.010 v letu 1934 je pripisovati več ali manj zasilni zaposlitvi in ne pomeni poživitve delavnosti v pravem smislu. Vendar je ta porast zvišal dohodke bolniškega zavarovanja za Din 1,740 milj. Nasprotno pa je bolniško zavarovanje izgubilo Din 0,606 milj. zaradi padca zavarovane mezde, ki je znašala v letu 1933 na dan Din 23.23, v letu 1934 pa Din 22.63. Tako je prišlo od višjega števila zavarovancev samo Din 1,134 milj. v korist (bolniškega zavarovanja. Na drugi strani pa so neugodnejše zdravstvene razmere povzročile znatno višje izdatke. Medtem ko je znašal povprečni stalež bolnikov v letu 1933 le 2.39%, jih izkazuje leto 1934 — 2.71°/o, kar je povzročilo za Din 1,7 milij. več izdatkov samo iz naslova hranarine. Za cca Din 0,300 milij. se iz istega razloga povišajo ostale dajatve in storitve. Tudi podaljšana podporna doba od 26 na 52 tednov je stalež bolnikov nekoliko zvišala. Doseženi poslovni uspeh pomeni minimalni prebitek, ki je za varnost finančnega ravnovesja potreben. Dohodki bolniškega zavarovanja znašajo 40,2 milijona (39 milij. v 1. 1933). Izdatki bolniškega zavarovanja so znašali (v milijonih Din) 39,27 (35,5). Na hra-narino odpade 10,8 ali 27.03% (1. 1903 9,1 — 23.53*/o), na porodniške dajatve 2,19, na pogrebnine 0.29, za zdravnike 4,37 ali 10.80?/* (1.1933 4.11), za zdravila in zdravilne pripomočke 3,0, na oskrbne stroške v najmanje zaščiten pred svojimi upniki. Nastalo pa je še težje stanje, ko so denarni zavodi s svojim vplivom dosegli, da se je zaščita raztegnila še na denarne zavode in banke. Svojim upnikom ne plačajo ti nič, od svojih dolžnikov pa imajo pravico izterjevati vse dolgove. Tako j© prišel trgovec nakrat med dva ognja, ker j© trgovec tako upnik ko dolžnik. Od svojih dolžnikov ni mogel nič zahtevati, do svojih upnikov pa je imel vse dolžnosti. Da mora takšno stanje uničiti trgovca, je jasno. To je le en primer, kako silno se j© maščevalo trgovcem, ker niso imeli v parlamentu svojih zastopnikov. Ponovno naglašamo: Če bi šlo 1© za strogo politična in strankarska vprašanja, se mi sploh n© bi zanimali za delo parlamenta. Toda v njem se razpravlja tudi o tarifnih vprašanjih, o železnicah ter o vseh gospodarskih, finančnih in socialnih vprašanjih. Razpravlja se torej o vprašanjih, ki nas trgovce globoko tičejo, ker ta vprašanja odločajo o tem, koliko bomo plačali za vodo, kruh in za vse druge stvari. Zato pa se tudi moramo zanimati za ta vprašanja, da bodo pravilno branjeni interesi trgovstva. Zato moramo gledati na to, da bodo v bodočem parlamentu tudi dobri zastopniki trgovstva, da se bo uveljavila naša zahteva, da se o naših zadevah nikdar ne sklepa brez nas. Brez ozira na posamezne kandidatne in državne liste moramo trgovci, ko tudi vsi gospodarski stanovi, gledati na to, da se kandidirajo na vsaki državni listi tudi odlični zastopniki trgovstva, ki bodo v čisto političnih vprašanjih nastopali po svojih osebnih nazorih, ki pa bodo v gospodarskih vprašanjih vedno branili interese trgovstva in vsega gospodarstva. Ne briga nas visoka politika, tem bolj pa gospodarska poli tile a, zlasti ona, ki se neposredno tiče nas trgovcev. Naloga vsega zavednega trgovstva je zato, da poskrbi, da bo imelo trgovstvo v novem parlamentu dobre zastopnike, ki bodo odločno in pogumno branili interese trgovstva in vsega gospodarstva! bolnišnicah 5,0, na stroške v kopališčih in zdraviliščih 3,0, za zobno lečenje 0,78, za vzdrževanje amibulatorijev 1,15, na upravne stroške 6,59 milij. ali 16.37°/o (v 1. 1933 6,34 milij. ali 16.26%), na stroške samouprave 0,07 in drugo na manjše izdatke. Na dajatvah je bolniško zavarovanje izplačalo Din 31,37 milij. ali 77.90% (1. 1933 28,008 milij. — 71.75°/o). Imovinsko stanje z dne 31. dec. 1934 izkazuje (vse v milijonih Din) 29,6 aktiv, pasiv pa Din 28,6. Denarnih sredstev je izkazanih Din mil. 2,2, med temi naložb Din 1,7, od teh je Din 0,74 pod zaporo. Vrednostni papirji so izkazani z 0,13, premični inventar z Din 2 58, nepremičnine pa z Din 0 09. Zaostanki — neporavnani prispevki znašajo Din 16 9 ali 30.37°/o, kar je jasen dokaz, da gospodarstvo ne zmore več predpisanih socialnih dajatev. (Op. ured.) Na regresih, obrestih in izterjevalnih sitro-ških dolgujejo delodajalci Din 0 91, razini dolžniki pa Din 0,93. Neizterljivi prispevki so izkazani z Din 3,19 milij. Visoki zaostanki na neplačanih prispevkih, ki znašajo že Din 16,92 milij., so dosegli nad 4 mesečni predpis, dočim so znašali v letu 1930 komaj 2'A mesečni predpis. Poročilo OUZD pravi, da to stanje ogroža likvidnost urada in da je izplačevanje rednih podpor in dajatev že v resni nevarnosti. Tudi ostale obveznosti, bolnice, zdravila in drugo izplačuje urad z velikimi zamudami, kar povzroča motnje in zastoj pri vseh ustanovah in dobaviteljih, ki imajo poslovne stike z uradom. Poročilo pravi, da mora zato urad rigorozno izterjavati vse prispevke. (Mi bi pa ponovili, da veliki zaostanki dokazujejo, da je gospodarstvo tako oslabljeno, da ne zmore zvišanih prispevkov. Op. ured.) Pasiva sestojajo v glavnem iz upnikov, na tekočih računih (lekarne, bolnišnice, zdravniki in drugi dobavitelji) Din 3,10 milij. SUZOR izkazuje zahtevek Din 5,77 milij., ki se nanaša deloma na predpisane in še nepobrane, deloma pa na pobrane in še ne preodkazane prispevke za nezgodno zavarovanje, dalje na zahtevke iz ostalega obračunavanja najemnin in dr. Poleg tega izkazuje Osrednji urad tudi zahtevek iz obračuna povračil in iz razdelitve presežkov iz prejšnjih let v znesku Din 2,81 mi- lijona. Delavski zbornici dolguje bolniško zavarovanje Din 0,5 milij., borzi dela izkazuje pa Din 1,33 milij. Depoziti so izkazani v isiti vsoti kakor med aktivi z Din 2,154 milij. Poslovanje bolniškega zavarovanja je bilo v letu 1934 aktivno. Toda ta prebitek je tako neznaten, da bi bilo poslovanje pri najmanjši izpremembi v pogledu zdravstvenih razmer v zadnjih mesecih lahko zaključilo z večjim ali manjšim primanjkljajem. Sadni trgovci proti novemu monopoliziranju trgovine s sadjem Združenje sadnih eksporterjev in sadnih trgovcev za Dravsko banovino v Mariboru je izdalo naslednjo izjavo: »Na zborovanju kmetovalcev, ki je bilo v nedeljo, dne 24. t. m. v dvorani »Union« v Mariboru, je bila v resoluciji sprejeta tudi zahteva, da se doseže, da dobi Kmetijska družba v Ljubljani monopol za sadno trgovino in eksport v Dravski banovini. Podpisano Združenje sadnih eks-porlerjev in sadnih trgovcev za Dravsko banovino s sedežem v Mariboru najodločneje protestira proti tej zahtevi, ker bi bil s tem ogrožen obstanek vso sadne trgovine in velikega števila podeželskih trgovcev. S tem pa bi bila prizadeta cela vrsta producentov sadja, katerim dajejo trgovci zaradi današnjih razmer iskozi )vse ileto potrebščine na račun bodoče letine. Ti producenti plačajo potem potrebščine šele jeseni ob prodaji sadja, ki je dandanes za kmetovalca eden glavnih virov dohodkov. Združenje bo v imenu vsega svojega članstva podvzelo pri odločujočih oblastvih vse potrebno proti tej nameri.« Skupščina Združenja trgovcev v Zagrebu V nedeljo je bila v Zagrebu skupščina Združenja trgovcev za mesto Zagreb ter okraje Zagreb in Dugo selo. Od 2414 članov se je udeležilo skupščine 606. Skupščino je vodil predsednik Ivan Prpič, ki se je najprej spominjal tragične smrti našega velikega voditelja, nato pa predlagal, da se pošljeta pozdravni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in trgovinskemu ministru dr. Vrbaniču. Nato je podal predsednik Prpič obširno predsedniško poročilo, ki ga je skupščina odobrila, kakor tudi kesnejše tajniško poročilo. V debati se je oglasil k besedi g. Živko Cvijič, ki ni bil zadovoljen z delom združenja. Živahnejša debata se je razvnela pri razpravi proračuna, ki znaša 750.000 Din. Na predlog tajnika združenja je bilo sklenjeno, da se določi članarina progresivno z ozirom na gospodarsko moč posameznih članov. Članarina bo znašala od 60 do 6000 Din letno. Po sprejemu proračuna se je prešlo na volitev novega načelstva. Predloženi sta bili dve listi. Lista stare uprave s predsednikom Prpičem na čelu je dobila 368 glasov in bila izvoljena, opozicionalna lista z Brankom Bittermannom na čelu pa je dobila 178 glasov. Skupščina je bila nato zaključena. Studijski odbor za reorganizacijo kmetijstva Kar bi se moralo zgoditi že pred tremi leti, se je šele sedaj zgodilo. Kmetijski minister dr. Jankovič je imenoval studijski odbor za reorganizacijo kmetijstva, ki naj predloži potrebne ukrepe, da se zboljšajo cene kmetijskih pridelkov in da postane kmetijstvo zopet rentabilno. V odbor so imenovani: univ. prof. Bajkič, bivši gen. dir. Prizada Milan Najdanovič, upravnik Glav. Saveza srb. zem. zadrug inž. Gjorgjevič, šef urada za izvoz živine doktor Petrovič, univ. prof. dr. Jovanovič, upravnik Mlinarske zadruge dr. Paljič, upravnik kmetijske ogledne postaje na Topčideru dr. Čosič in gen. dir. Prizada dr. Markovič. Skromno bi si dovolili pripomniti, da pogrešamo med imenovanimi praktičnih gospodarjev. Centrala za pospeševanje izvoza živine Veterinarski oddelek kmetijskega ministrstva proučuje vprašanje ustanovitve posebne centrale za pospeševanje našega izvoza živine. V tej centrali bi bili poleg strokovnjakov iz kmetijskega ministrstva tudi zastopniki trgovinskega ministrstva, zveze kmetijskih zadrug in izvozniških organizacij. Nova centrala bi zlasti pospeševala izvoz goveje živine simentalske pasme. Štev. 38. %*c>litične vesti Deputacija oficirjev rumunskega gardnega polka »Kralj Aleksander« se je na Oplencu poklonila spominu svojega pol- [ kovnega imejitelja. Na grob je položila i srebrn venec z napisom: »Mučeniku^kralju I in svojemu vzvišenemu komandantu ofi-1 cirji II. gardnega polka.« Na kandidatno listo predsednika vlade \ je med drugimi sprejet tudi bivši predsednik skupščine dr. Kumanudi. Vlada je izdala uredbo o zaščiti pomorščakov, ki je bila potrebna v skladu z določbami mednarodnih konvencij. Novinarski dom bo svečano otvorjen v j nedeljo, dne 7. t. m. v Beogradu. Slovenske iu hrvatske napise na nagrobnih spomenikih so prepovedale policijske oblasti v Pulju. Ukrep je v nasprotju z določbami konkordata. Svet Društva narodov bo razpravljal o italijansko - abesinskem konfliktu dne j 15. aprila. ■ ! Predsednik francoske vlade Flandin je | po svojem poročilu o ukrepih Francije pri Društvu narodov- zaradi nemške kršitve | mii ovnih pogodb in oborožitve dobil zaup- f nico parlamenta s 410 proti 134 glasovom, : nakar je odgodil parlament do 28. maja. Picrro Renaudel, eden najuglednejših I voditeljev francoske socialistične stranke, | je umrl. Litvinov je dejal Edenu pri slovesu: j »Želim vam uspeh, ker je vaš uspeh tudi S naš uspeh.« Eden pa je izjavil Litvinovu, j kakor poročajo sovjetski listi: »Ko se vr-^i nem v London, bom svojim povedal, da je Anglija v drugič priznala sovjetsko Rusijo.« Misija lorda Edena v Varšavi se ni prav > posrečila, ker Poljska še nadalje odklanja j vzhodni pakt Oficialni kominike o razgo- s vorih Edena z Beckom pravi, da je bil in- i formativni namen sestanka dosežen. Oba državnika sta končno ugotovila, da treba še naprej ohraniti tesne medsebojne stike. Iz Varšave poročajo, da je zunanji minister Beck izrazil Edenu stališče Poljske glede nenapadalnih paktov, ki je isto kakor stališče Nemčije. Zato Eden ni predložil jj Poljski londonskega načrta za letalski pakt, sprejel pa je nato poslanike Italije; Rusije in Češkoslovaške ter jim sporočil ; svoje uspehe, nakar je odpotoval v Prago. Poljska se upira vzhodnemu paktu Je j zaradi svojega zemljepisnega položaja, ker | se nahaja med dvema vojaško silno moč- i nima državama. Noče dovoliti prehoda skozi poljsko ozemlje niti zavezniškim voj- i skam, ker je vedno nevarnost, da bi te f mogle ostati v katerem kraju Poljske. Mussolini piše v »Popolo d’Italia«, da bi j morala pomeniti konferenca v Stresi novo ] akcijo za organiziranje miru v Evropi. V i; zvezi s tem so nastale mnoge nade in ilu- j zije, da bo Stresa že prinesla rešitev iz- j mučenemu človeštvu. Zato treba reči: Kakor je važna konferenca v Stresi, vendar pa ni od nje pričakovati prevelikih uspe- ; hov, ker še ni v Evropi za to potrebnega , razpoloženja. Koncem članka pravi Mus- j solini, da bo konferenca uspešna le, če se | odreče utopiji, da je že prišel čas za raz-orožitev. Italija se je tej iluziji odrekla že 1. 1922. Novo špansko vlado je sestavil zopet Lerroux, in sicer brez katoliške ljudske stranke, torej brez Gila Roblesa, ki je izjavil, da nove vlade ne bo podpiral. Ler-roux je zaradi tega odgodil parlament za en mesec, dokler ne razširi vlade, v kateri je zdaj samo šest poslancev. Med Heimwehrom in krščanskimi social- ci je prišlo, kakor oficialno poroča »Poli-tische Korrespondenz«, v vseh spornih vprašanjih do sporazuma. Vest pa ni posebno prepričujoča. Knez Starhembcrg je izjavil z ozirom na govorice, da bodo hajmverovski oddelki po uvedbi splošne vojaške dolžnosti razpuščeni, da hajmverovci niso voljni položiti orožja, temveč da bodo to storili šele potem, ko bo tako notranji ko zunanji mir Avstrije zagotovljen. Švicarska vlada je naročila svojem* berlinskemu poslaniku, da napravi pri nemški vladi potrebne korake zaradi ugra- i bitve nemškega časnikarja Jacoba na švicarskem ozemlju in njegove nasilne od-veditve na nemško ozemlje. Zaradi vpada abesinskih tolp v angleško Somalijo, je odredila angleška vlada mobilizacijo svojih čet v vseh kolonijah, ki meje na Abesinijo. . : 1 JlacuHsUi Jugoslovenski Lloyd< je objavil potreben in s težkimi podatki podkrepljen članek o težkih posledicah hiperprodukcije, ki je že nastala v naši industriji nogavic. Ker je tudi del prebivalstva naše banovine ogrožen od posledic te nadproizvodnje, objavljamo glavne misli iz članka, da s tem tudi s svoje strani podkrepimo zahtevo zagrebškega gospodarskega lista. V Jugoslaviji je danes okoli 75 večjih in manjših tvornic za nogavice, ki zaposlujejo 8000 delavcev v tvornicah in nad en tisoč delavcev v hišnem delu. Ta podjetja se dele v tako imenovane Standard tvornice, ki izdelujejo svoje izdelke na okroglih avtomatih, in na tvornice, ki uporabljajo stroje sistema Coton. Kapaciteta standard tvornic je 2-5 milijona nogavic na leto, od katerih pa se proda le okoli poldrug milijon nogavic. Proizvodna sila tvornic ostaja torej za en milijon nogavic neizrabljena. Kapaciteta tvornic s Coton stroji pa znaša letno 300 tisoč nogavic, od katerih pa se proda okoli 120.000 nogavic. Skupno znaša hipcrpro-dukcija torej okoli 1,200.000 nogavic. Kapital, ki je investiran v te tvornice, znaša okoli 300 milijonov dinarjev in je do 80 odstotkov izključno čisto domači kapital. Mezde, ki jih izplačajo te tvornice, dosegajo na leto vsoto do 60 milijonov Din. Tudi v teh številkah se jasno vidi veliki gospodarski pomen teh tvornic. Stara resnica je, da pade cena vsakega izdelka, če se pojavi na trgu v večji množini, kakor pa je povpraševanje po tem izdelku. Zaradi tega so tudi cene nogavicam padle v tej meri, da so morale tvornice znižati delavstvu plače. Ce bi cene nazadovale še v večji meri, potem bi bil ves v to industrijo vloženi domači kapital prav resno ogrožen. Obenem pa bi bil velik del de- Pretežki pogoji pri drž. licitacijah Težko so .čakala vsa gradbena podjetja Jugoslavije, da se vendar enkrat začno javna dela in z njimi poživi gradbena delavnost, ko pa so bila prva dela razpisana, se je pokazal neuspeh licitacij. Tako je bilo na licitaciji za oddajo del velike avtomobilske ceste Beograd—Novi Sad le troje licitantov. Vzrok tega nezanimanja je v pretežkih pogojih za podjetnike. Ti se morajo n. pr. zavezati, da plačajo tudi vse davke, ki ibodo uvedeni za časa trajanja del. Ker bi delo na cesti Beograd—Novi Sad trajalo osem let, bi bili tisti podjetniki osem let v neprestani nevarnosti, da jim novi davki ovržejo vso kalkulacijo. Država ima nadalje pravico, da izpremeni tudi smer ceste, kar pomeni za podjetnika zopet nove in nepredvidne izdatke. Tudi mezde se morejo izpreme-niti, a podjetnik nima nobene pravice do odškodnine. Ce pa nastanejo spori, nima podjetnik pravice pritožbe na državni svet. Takšnih in podobnih pretežkih določb je vse polno in posledica tega je, da se domača podjetja, zlasti manjša ne morejo udeleževati licitacij. A baš našim manjšim podjetjem bi bilo treba pomagati in zato je treba, da se določila o državnih dobavah prav temeljito revidirajo. klini! v&efivtMrJio ali najsdidmp KLIiARNAiTDElf JLJUBtJANA-DAlMAHNOVAtl Nekaj obrtniške statistike iz Savske banovine Na področju zagrebške obrtniške zbornice je 22.587 obrtnikov, v Zagrebu samem pa 5859. L. 1934 je bilo na novo prijavljenih 1619 obratov, odjavljenih pa 1950, da je padlo število obrtnikov za več ko 300. Neregistriranih obrtnih obratov pa je 1907, ki pa neovirano delajo. Zaradi šušmarstva je zbornica prijavila 6799 oseb, od katerih pa je bilo kaznovanih le 1101, torej niti ne vsak šesti. Naravno, da pri lavstva odpuščen, da bi se brezposelnost še povečala. Treba je upoštevati tudi to, da se zlasti za izdelavo nogavic pojavljajo vedno novi stroji in da so že danes stroji, s katerimi bi bilo mogoče vso potrebo Jugoslavije na nogavicah kriti v dvojni meri, a da bi bilo treba v vsem zaposliti samo 1000 delavcev. Ni treba podrobno opisovati škodo, ki bi s tem nastala. Ne drži niti ugovor, da bi bili delavci, če bi nastale še nove tvornice nogavic, zaposleni pač v novih tvornicah. Prvič bi se število zaposlenega delavstva silno zmanjšalo, drugič pa je treba pomisliti, da morejo pri sedanjih plačah vzdržati samo oni delavci, ki stanujejo doma V najbližji okolici tvornice. Ti kmetski ljudje pa so danes za kmetijstvo že izgubljeni, ker je bilo od nekdaj tako, da kmetski delavec, ki je enkrat našel pot v tvornico, ne najde več pota domov v kmetsko delo. Z novimi in dejansko nepotrebnimi tvornicami nogavic bi torej samo odvzeli deželi delovne moči, a v mestih bi ustvarili nov proletariat. Tudi ta argument je vreden vsega upoštevanja. Zato je nad vse umestna zahteva industrije nogavic, da se prepove ustanavljanje novih tvornic in čezmerno povečevanje novih tvornic. To tem bolj, ker je že pri sedanji kapaciteti tvornic krita potreba Jugoslavije za deset let. S primernimi ukrepi pa se tudi čisto lahko prepreči, da industrija nogavic ne bi zlorabljala te zaščite in da bi pri zmernem dobičku ostala cena nogavic na primerni višini, delavec v teh tvornicah pa dobil plačo, ki bi mu dajala vsaj primerno eksistenco. Nikar ne uničujmo domačega kapitala z lahkomiselnim ugovorom, da je samo stvar tvorničarjev, kako se obrestuje njih kapital. Avstrija, Grška in Turčija so na ta način že zaščitile svojo industrijo in čas je, da tudi mi sledimo njih primeru. takšni prizanesljivosti mora šušmarstvo vedno bolj rasti. Na področju zbornice je bilo 53 obrtniških združenj, katerih proračuni so znašali skupno 2,258.458 Din. Za Zagrebom je najmočnejše združenje v Djurdjeveu, ki ima 795 članov, ki zaposlujejo 232 pomočnikov. Na tretjem mestu je Združenje v Bjelcvaru, ki ima 760 članov. Ureditev turističnega prometa med Jugoslavijo in Poljsko Poljsko notranje ministrstvo je izdalo na svoje podrejene organe okrožnico o izdajanju potnih listov za potovanja v Jugoslavijo. Potni listi se izdajajo brez vseh omejitev. Edini pogoj za prejem potnih listov po ugodnostni taksi je, da se predlože oblastem akreditivi, ki jih je treba kupiti pri turističnem uradu >Orbis«. Akreditivi, ki se glase na dinarje, morajo biti izstavljeni v vrednosti od 550 do 750 zlotov za individualna potovanja in od 400 do 500 zlotov za skupinska potovanja, če ne traja bivanje v Jugoslaviji dalj ko 4 tedne. V primeru krajšega bivanja morajo biti akreditivi primeroma manjši. Osebe, ki potujejo v Jugoslavijo, niso zavezane, da dokažejo potrebo potovanja niti da predlože zdravniško izpričevalo. Veljavnost potnih listov je določena na največ osem tednov. Poljski konzulati v Jugoslaviji ne smejo potnih listov podaljšati. Za potne liste, ki se izdajajo za potovanje v Jugoslavijo, velja ugodnostna taksa 80 zlotov mesto običajnih 400 zlotov, in to brez ozira na premoženjsko stanje potnika. Ti predpisi pa ne izključujejo izdaje tudi brezplačnih potnih listov, če so dani za to predpisani pogoji. Ta določila veljajo do 1. novembra 1935. Indeks cen na veliko Narodna banka je objavila indeksne številke cen na veliko za mesec februar. V primeri z 1. 1926. so se gibale indeksne številke tako-le: febr. jan. febr. 1934 1935 1935 rastlinski proizvodi 54’4 62-9 60-9 živalski 57-0 58-6 57*1 mineralni 83-7 78-8 78-8 industrijski 69-1 65-4 66-0 splošni indeks 63-6 64-5 63-9 izvozni predmeti 58-2 62-6 607 uvozni predmeti 72-9 68'0 67-8 Splošni indeks cen na veliko je torej za 0-6 točke manjši ko januarski. Od posameznih proizvodov šo padli rastlinski za 2 točki, in sicer zaradi padca cen za suhe češplje, pekmez, konopljo in seno. Popravile pa so se cene rži in ječmena. Cene drugih pridelkov so ostale neizpremenje-ne. Indeks živalskih proizvodov je padel za poldrugo točko. Posebno je padla cena jajc, popustile pa so tudi cene prešičem. Industrijski izdelki so se nekoliko popravili. Popravila se je cena moke št. 3 in sladkorja (kristalnega), dočim so volna in bombažni izdelki popustili. lunan/a trgovina Neugodno stanje pohištvenega obrta Zagrebški »Morgenblatk objavlja zanimivo poročilo o stanju našega pohištvenega obrta. Od večjih del, ki obljubljajo vsaj manjše življenje v lesni stroki, je omeniti novo skupščinsko poslopje, ki bo menda letos po 20 letih vendarle dograjeno. Licitacija oddaje del v višini 30 milijonov je uspešno končana. Ker pa so vsa dela oddana le enemu podjetniku, bo ta seveda skušal čim bolj znižati cene, da pri teh delih ne bo dosti zaslužka. Tudi patriarhat v Beogradu namerava izvesti večja dela, ki bi veljala do 8 milijonov Din. Ni pa še rešeno vprašanje, če naj ta dela plača država ali patriarhat. Gradbena delavnost ne obljublja mnogo za pohištveno in lesno gradbeno stroko'. Večja povpraševanja po našem pohištvu so iz Egipta in Turčije, vendar pa ne kažejo naša podjetja za ta naročila posebnega zanimanja zaradi velikih izgub v prejšnjih letih. Da se znižajo transportni stroški, se mnogo zahteva zložljivo pohištvo, ki pa se pri nas ne izdeluje. Iz Anglije je veliko povpraševanje po lesenih izdelkih, zlasti obešalnikih, lesenih košarah za jedilno orodje, suho robo in podobno. Kalkulacija pa je dokazala, da se nudijo tako nizke cene, ki se ne bi izplačale niti pri velikih naročilih. Velike izgube imajo pohištvena podjetja, ker je povpraševanje po modernem pohištvu otežkočilo prodajo stilnega pohištva. Podjetniki so zato silno znižali ceno temu pohištvu in tako n. pr. prodaja v Zagrebu podjetnik pohištvo, ki je njega veljalo 25.000 Din, za 15.000 Din. Takšna prodaja pa že pomeni redukcijo premoženja. Kakor v drugih strokah, tako je tudi v pohištveni. Zboljšanje more priti le od dviga kupne moči prebivalstva in dviga gradbene delavnosti. Nemški turisti ne morejo priti v Jugoslavijo Tako zasebnikom ko tudi turističnim ustanovam v Splitu prihajajo vsak dan odpovedi nemških turistov, ki odpovedujejo svoj napovedani prihod, ker še ni urejen turistični kliring z Nemčijo. Samo »Put-nik« v Splitu je prejel dosedaj 700 takšnih odpovedi. Svoj prihod pa ne odpovedujejo samo posamezniki, temveč tudi cele skupine. Nevarnost je zato, da bo letos tujska sezona v Dalmaciji zelo slaba, če se pravočasno ne uredi turistični klirinški promet z Nemčijo. Po zadnjih vesteh pa je že Narodna banka ukrenila potrebno, da bodo nemški turisti mogli prihajati k nam. Ze v 24 urah S CTŠŽ klobuke itd. ftkrnbi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši. manga in lika domafe perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Selenbnrgova ul. 8. Telefon št 22 72. Nova trgovinska pogodba med Češkoslovaško in Ameriko sloni na določbi naj večjih ugodnosti, vendar pa Zedinjene države niso zahtevale olajšav, ki jih je Češkoslovaška dovolila podonavskim državam. Fotografski oddelek I. G. Farben je znižal s prvim aprilom cene za fotografične filme. Sovjetske tvornice morajo v aprilu vsak dan izdelati 34.500 ton litega železa in 24.500 jekla, kakor je ukazal narodni komisar za težko industrijo. Pogajanja med našo monopolsko upravo in nemškimi tobačnimi tvornicami so bila uspešno zaključena in bodo te kupile 1,250.000 kg našega tobaka. Trgovinska pogodba med Nemčijo in Italijo je podaljšana do konca aprila. Uvoz v U. S. A. se je v prvih dveh letošnjih mesecih dvignil za 51 milijonov (ali za 19%) na 319’5 milijona dolarjev. Izvoz se je dvignil le za 4 mil. na 839'2. Bilanca, ki je bila lani aktivna za 66’4, je letos le še za 197 milijona dolarjev. Stran 4. TRGOVSKI LIST, 4. aprila 1935. Stbv. 88, tlced&a a franoviMkiU tcošacinaU Nai podlagi § 63 finančnega zakona za 1. 1934/36 je predpisal ministrski Svet na predlog finančnega ministra to uredbo o banovinskih trošarinah. Cl. 1. — Banoviiie ne morejo za svoje potrebe pobirati trošarine, takse ali kak-šnp druge davščine: 1. na premog, električno silo in na naft«, Iti Služi kot pogonsko sredstvo, odnosne kot siroVina pri proizvajarijn blaga, 2. na motoma vozila vseh vrst, 3. lia sččnjo lesa ih 4. na kalcijev karbid, ki služi v tvorni-cah karbida za izdelavo kemičnih preparatov, za proizvajanje toplote ali za razsvetljavo pri ribolovu na morju. Čl. 2. — Kot skupne banovinske trošarine se pobirajo v vsej državi trošarina na: riž, oluščen za kg 1‘— Din, fieoluščen riž za kg 0'90 Din, kavo od kg 2— Din, kakao od kg 2— Din, čaj od kg 20’— Din in kalcijev karbid od 1 kg T50 Din. Čl. 3, Trošarina na riž, kavo, kakao, čaj in kalcijev karbid, ki se uvažajo iz tujine, se plačuje pri uvozu na carinarnicah. Od riža domačega izvora se ne plačuje trošarina, od kalcijevega karbida, ki se proizvaja doma, pa se plačuje troSarina, ko se stavi v promet. Čl. 4. — Dohodki od trošarine iz čl. 2. se izročajo Državni hipotekarni banki in iz teh dohodkov se ustanovi fond skupnih banovinskih trošarin. Po Vsakih dveh mesecih razdeli finančni minister nabrane zneske banovinam, odnosno občinam na področju mesta Beograda, sorazmerno številu prebivalstva, in to po zadnjem uradnem štetju. Čl. 5. Na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, se popišejo pri prodajalcih na drobno in na debelo vse zaloge riža, kave, kakava, čaja in kalcijevega karbida ter še pobere trošarina, oziroma razlika v stopnji na njo. Čl. 6. Ta uredba stopi v veljavo z objavo v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobi dne 1. aprila 1935. Podpisani: finančni minister, predsednik ministrskega sveta in vsi ministri. Konkurz Ilirske rudarske družbe z o. z. Okrožno sodišče v Mariboru je razglasilo konkurz o imovini Ilirske rudarske družbe z o. z. v Prevaljah. Ilirska rudarska družba v Prevaljah je lastnica rudokopov in ruidoslednih pravic na obsežnem Zemljišču v prevaljski okolici. Lastnika podjetja sta grof Lasy Hen-ckel von Donnersmark iz Nakla v poljski Sleziji ter rudniški ravnatelj Ivan Flasch-bergeT. Družba je bila ustanovljena leta 1930. z glavnico 1,5 milijona Din in brezobrestno vlogo 2 milijona Din. Imetje družbe sestoji in premogokopov Leše in Sele, iz svinčenega rudnika Prevalje, iz zemljišča v izmeri 408 ha ter iz 85 stanovanjskih hiš v Prevaljah in Lešah. Propad družbe je povzročilo izčrpanje premogovnika Leše. Družba je potem začela iskati novo žilo, kar je bilo zvezano z velikimi stroški, ni pa prineslo uspeha. Ko je nastopila splošna gospodarska depresija, je zmanjkali družbi sredstev za nadaljevanje preiskovMnih del ter je družba zašla v čim dal« večjo stisko, ki je povzročila ustavitevfobrata in plačil. Propast družbe je povzročila veliko krizo v Prevalju in okolici, ker je ostalo na stotine rudarjev z družinami vred brez dela. Aktiva tvrdke se cenijo na 6,986.433 dinarjev, pasiva znašajo istotoliko. Zemljišče Z gozdovi vred se ceni na 2,722.000, stavb-hi objekti in parcele pa na 4,839.000 Din. Kartel podražil sladkor Zagrebški »Trgovački vjesnik« piše: »Od novega leta sem so vse sladkorne tvornice v naši državi brez kakšnih količkaj upravičenih razlogov povišale ceno sladkorja na 12.000 do 13.000 Din za vagon. Obenem pa tudi že naznanjajo, da se bodo te cene še bolj povišale. Po potrošnji sladkorja v naši državi znaša ta povišica okoli 1Q0 milijonov Din. Kaj to pomeni? Ali ni to najbolj navadna' tat^ifia, zagrešena, nad vsem narodom, ker se danes vendar ne more reči, da je sladkor luksuz, ker je nasprotno nujno potrebna hrana. Ne.čudimo se, če pri tem nelepem poslu sodelujejo zasebne tvofniče, ki so v rokah popolnoma madjarskega kapitala. Svoje dni šmo javili, da je sladkorni kartel prenehal in da obstoji samo še državna zveza sladkornih tvornic z nalogo, da ščiti skupne interese sladkorne industrije. Upali smo zato, da bo razpust kartela z znižanjem cen sladkorja ugodno deloval na trg, a smo se grdo prevarili, ker ta kartel pod nekim plaščem zopet dviga glavo, da popolnoma uniči narod. Vpričo milijonov konzumentov in vsega trgovstva zato apeliramo na kraljevsko vlado gosp. Jevtiča, da napravi energično konec paševanju sladkornih tvornic, ki so če ne de jure pa de facto kartelirane, ker široke množice naroda, pa tudi trgovina, ne morejo prenesti nove obremenitve, kakor to popolnoma pravilno stoji v vladni deklaraciji. Cene sladkorja je treba znižati in iti z njimi pod 10 Din, ne pa sedanje cene še poviševati! Trgovči razširjajte Trgovki list! Jz trgovinskega ---- ------------registra Trgovinski register Vpisale so se izpremcmbe in dodatki pri uastopni tvrdki: Opekarna Mengeš, Milan Jenčič in drug, Pristava pri Mengšu. Izbriše se zaradi smrti družabnik Ivan Kastelic, vpiše pa nov javni družabnik Gabrijel Kastelic iz Ljubljane. Zastopstvo in podpis firme ostaneta neizpremenjena. Izbrisale so se nastopne tvrdke: A. Fon, Kamnik, zaradi opusta obrata. I. Blas, Ljubljana — zaradi opusta obrata. J. Fon, Ljubljana — zaradi opusta obrata. Franc Deu v Tržiču. Iz zadružnega registra Kazdružila se je m prešla v likvidacijo Splošna gospodarska zadruga v Ribnem, r. z. z o. z. Likvidatorja Anton Dežman iz Ribnega in Janez Grilc iz Ribnega. Izbrisala se je: Stanovanjska zadruga uslužbencev drž. železnic v Ljubljani. Konkurzi in prisilne poravnave Razglašen je konkurz o premoženju rudarske družbe z o. z. v Prevaljah. Konkurz-ni sodnik dr. Kovča, upravnik mase odvetnik dr. Miler v Mariboru. Prvi zbor upnikov pri okrpžnem sodišču v Mariboru dne 18. aprila ob 10., oglasitveni rok do 15. junija, ugotovitveni narok dne 24. junija ob 9. Odpravljen je konkurz o premoženju pocestnika Fer^a Smrekarja v Vel. Mengšu, ker ni pokritja za stroške postopanja. Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju Franca Šnuderla, trgovca in posestnika pri Sv. Jakobu v Slov. Goricah. Poravnalni spdnik dr, Kovča, poravnalni upravitelj odvetnik Kapus v Mariboru. Narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Mariboru dne 16.. maja ob 10., rok za oglasitev do 11. maja. Poravnalna kvota 50 odstotkov. zn po svetu . Mednarodni sadjarski kongres bo dne 16. septenibra otvorjen v Rimu. Na kongresu bodo imeli Jugoslovani pet referatov. Na Dunaju se je začel velik proces proti 21 bivšim soc. demokratom, ki da so zagrešili veleizdajo, ker so pripravljali vojaški, udar. Vsem ofičirjem v britanski Somaliji je angleška vlada preklicala dopust©, ker je vedno večja nevarnost, da pride mod Italijo in Abesinijo do oboroženega konflikta. 1500 milijonov frankov novih kreditov je dovolil francoski parlament za okrepitev bojnega letalstva. Izredni kongres belgijske soč. demokratske stranke je odobril vstop soc. demokratičnega voditelja Vandervelda v belgijsko vlado. Popolen razkol je nastal y romunski kmetski stranki na seji osrednjega vodstva stranke v Sibinju. Med pristaši Vajde Voevoda na eni ter onimi Mihelakeja in Mania je prišlo do težkih pretepov, da je morala posredovati policija. Avstrijski socialni demokrati demantirajo vest, da bi se pogajali z vlado ali njenimi odposlanci. Grška ministra Pesmazoglu in Sajas sta odstopila, ker se ne strinjata, da so bili venizelistični oficirji obsojeni »le« na dosmrtno ječo, in ne na smrt. V belgijskih ljudskih šolah morajo otroci po eno uro na teden plesti oblačila za reveže. 34, 977.127 avtomobilov je na vsem svetu. Od teh je v Združenih državah Severne Amerike 24 milijonov. 100 milijonov frankov je odobril pariški občinski svet za obrambo in varnost pariškega prebivalstva v primeru zračnih napadov. Bolgarska vlada je odobrila bolgarski proračun, ki izkazuje 5695 milijonov levov izdatkov in prav toliko dohodkov. Italija more po pisanju italijanskih listov mobilizirati 7,930.000 vojakov. Silen vihar, kakršnega se ne spominjajo stari mornarji, je bil na Jadranu. Ob italijanski obali se je potopilo več ribiških ladij in pogrešajo 33 italijanskih ribičev. Ob jugoslovanski pa sta se potopili dve ribiški ladji in pogrešajo 12 mornarjev. Proračun mesta Zagreba je odobril finančni minister skoraj brez izprememb. Črtal je samo plačo za podpredsednika občine. Dva velika požara sta bila na Dravskem polju. V Dobrovcih je ogenj uničil 7 hiš. Ko so že enkrat ogenj pogasili, je pa izbruhnil znova in gasilci so le z največjo težavo omejili ogenj, da ni pogorela vsa vas. V Št. Jur ju v Rožu pa so pogorele tri slovenske kmetije. Stavkati so začeli lesni delavci družbe »Slaveks« v Pakracu, ker jim družba noče priznati kolektivne pogodbe in ker jim plačuje tako nizke mezde, da te ne zadostujejo niti za prehrano delavcev. Kongres bolgarskih Junakov v Stari Zagori se je končal v nedeljo in izvoljena je bila nova uprava z generalom Atanasovom na čelu. Kongresa so se udeležili tudi naši in češkoslovaški Sokoli. Naša deputaci-ja je bila zelo prisrčno sprejeta ter bila sprejeta tudi od kralja Borisa v daljši avdienci. Do ostre bitke je prišlo na albanski meji med tihotapci in albansko obmejno stražo. V boju so bili ubiti en oficir in dva albanska vojaka ter dva tihotapca. Bivši cesar Viljem je dobil lani od svojih številnih posestev v Nemčiji 1,456.430 mark. Ruska akademija znanosti je poslala posebno ekspedicijo v gorovje Altaj, da najde nova ležišča. Altajsko pogorje je zlasti bogato na zlatu in odtod je dobilo tudi svoje ime. Altaj se namreč pravi po kitajsko zlato pogorje. Za banane se izda v Jugoslaviji na leto 26 milijonov, Beograd sam izda v ta namen 5 in pol milijona Din. V Splitu je bilo v zadnjih letih zgrajenih 357 hiš s 1305 stanovanji. Gradba teh hiš je veljala približno 200 milijonov Din. Po riajnovejših statističnih podatkih Mednarodnega urada za delo je brezposelnih v Nemčiji 2,764.000, v Angliji 2,272.000 in v Italiji 1,011.000. ......... ...... Gospodinjsko zbornico zahtevajo žene na Estonskem. Zbornica naj bi skrbela za zaščito gospodinj ter napredek gospodinjstva. Novi vojni kamandant češkoslovaške vojske divizijski general Kopal je bil srbski dobrovoljec ter se udeležil bojev v Do-brudži. Za svojo hrabrost je bil odlikovan s Karadjordjevo zvezdo. 80 oficirjev, med njimi tudi nekaj generalov, je bilo aretiranih v Dublinu, ker so pomagali pri nedavni stavki špediterjev. Občni zbori Posojilnica v Trbovljah ima 40. redni občni zbor dne 11. aprila ob 5. v uradnih prostorih posojilnice. Hranilnica in posojilnica v Središču ob Dravi ima 28. redni občni zbor dne 14. aprila v zadružni pisarni. Izredni občni zbor Tovarne strojil d. d. v Majšperku bo v sredo, dne 17. aprila v pisarpiskih prostorih tvornice v Majšperku. Na dnevnem redu je izprememba pravil radi zmanjšanja števila članov upravnega sveta in volitev novega člana. SoB