marija mojca peternel »LJUBITELJEM »LJUBITELJEM KRANJSKIH ALP!« KranjsKa podružnica nemšKega g in n av a strijsKega g planinsKega g društva v Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 1 31. 03. 2023 13:37:52 »LJUBITELJEM KRANJSKIH ALP!« Kranjska podružnica Nemškega in avstrijskega planinskega društva Avtorica: Marija Mojca Peternel Recenzenta: Janez Mlinar, Jure Gašparič Lektorica: Zala Mikeln Oblikovanje in prelom: Irena Hvala Fotografija na naslovnici: Wikipedia Citat na naslovnici: Sektion Krain, OeAV SE 252.101 Aufruf Založila: Založba Univerze v Ljubljani Za založbo: Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani Izdala: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za izdajatelja: Mojca Schlamberger Brezar, dekanja Filozofske fakultete Ljubljana, 2023 Prva izdaja Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Naklada: 200 izvodov Cena: 26,90 EUR Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. / To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ DOI: 10.4312/9789612971069 (PDF) Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Tiskana knjiga COBISS.SI-ID=146204163 ISBN 978-961-297-105-2 E-knjiga COBISS.SI-ID=146204163 ISBN 978-961-297-106-9 (PDF) Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 2 31. 03. 2023 13:37:52 Kazalo Knjigi na pot 5 predgovor 9 UVOD 13 deutscHer und oesterreicHiscHer alpenverein 19 Ustanovitev, ustroj in delovanje društva v obdobju 1873−1914 19 Delovanje društva v obdobju 1914−1938 in njegov konec 25 mitteilungen des deutscHen und oesterreicHiscHen alpenvereins 27 Zunanja podoba in zgradba 29 Uredništvo 32 Zaton glasila 34 družBenopolitiČne razmere na prelomu iz 19. v 20. stoletje v slovensKem vzpetem svetu 37 podružnice nemšKega in avstrijsKega planinsKega društva na slovensKem 41 ustanovitev section Krain in njeno delovanje do leta 1878 47 ponovna oživitev section Krain 55 vodstvo podružnice 61 Članstvo podružnice 75 Konec podružnice 83 dejavnosti podružnice 95 Društvene aktivnosti 95 Gradnja prvih planinskih koč 99 Koče v lasti Section Krain 104 Odprtost in ponudba koč 122 Obiskovalci koč 124 Poti vzpetega sveta 131 Vodništvo 140 Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 3 31. 03. 2023 13:37:52 nacionalizmi vzpetega sveta na prelomu iz 19. v 20. stoletje na slovensKem 157 Oblike nacionalnih ostrenj 157 Odnos Kranjske podružnice do Slovenskega planinskega društva 165 Primer Johanne Stein 173 section Krain v tisKu 179 Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 179 Odmevi v drugih časopisih 190 sKlep 199 zusammenFassung 203 priloge 207 Priloga 1: Popis gradiva za Section Krain (Archiv Alpenverein Innsbruck) 208 Priloga 2: Premoženjsko stanje Kranjske podružnice leta 1895 223 Priloga 3: Člani glavnega odbora Kranjske podružnice 1874-1918 224 Priloga 4: Društveni večeri in letne seje Kranjske podružnice (1881−1919) 231 Priloga 5: Obiskovalci koč po nacionalnih oznakah (1908–1913) 239 Priloga 6: Seznam poti in vodnikov za leto 1908 242 viri in literatura 243 imensKo Kazalo 269 Kratice DAV − Deutscher Alpenverein DuOeAV − Deutscher und Oesterreichischer Alpenverein KID – Kranjska industrijska družba OeAV – Oesterreichischer Alpenverein OeTC – Oesterreichischer Touristen Club PZS – Planinska zveza Slovenije SPD – Slovensko planinsko društvo Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 4 31. 03. 2023 13:37:52 5 Knjigi na pot V marcu 2023 je Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani izdala znanstveno monografijo z naslovom »Ljubiteljem kranjskih Alp!« Kranjska podružnica Nemškega in avstrijskega planinskega društva. Monografsko delo je nastalo izpod peresa dr. Marije Mojce Peternel, lektorice za nemški jezik na Oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, obenem pa tudi zgodovinarke, docentke za področje slovenske in obče zgodovine 19. stoletja. Študija predstavlja najnovejše znanstvenoraziskovalne izsledke o Kranjski podružnici društva DuOeAV, ki je na Slovenskem pustila izjemno velik, a danes ne toliko znan pečat. Ponuja vpogled v bogato in temeljito obdelano zgodovino delovanja nemških planincev v Vzhodnih Alpah in posledično daje lep uvid v paradoks današnjega slovenskega dojemanja samih sebe, torej da smo to, kar smo – gorski narod (oz. da so slovenski narod gore na neki način zgra-dile) – prav zaradi delovanja podružnic DuOeAV na naših tleh. V desetletjih pred prvo svetovno vojno našega prvega narodnega nasprotnika. Zakaj takšna misel? Dejstvo je, da je planinstvo danes del slovenske narodne identitete in tako rekoč slovenski nacionalni šport. Slovenske gore so poleti in pozimi zelo oblegane – obiskovalcev naštejemo že skoraj dva milijona, na vzponih in sestopih se lahko spočijemo in okrepčamo ali pa prespimo v več kot 180 kočah, bivakih in zavetiščih. Vsega skupaj imamo danes na voljo skoraj 2000 označenih planinskih poti s skupno dolžino več kot 10.000 kilometrov. Zato, da sodi planinstvo v slovensko narodno identiteto in predstavlja neločljivi del naše kulture, je več razlogov: osnovni pogoj je ta, da je Slovenija alpska Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 5 31. 03. 2023 13:37:53 6 Marija Mojca Peternel: »ljubiteljeM kranjskih alP!« dežela; da gore obiskujejo množice ljudi, da ima gorska motivika pomembno mesto tudi v slovenski kulturi in umetnosti, pa je ključno dejstvo, da je planinstvo odigralo pomembno zgodovinsko vlogo v narodnostnem (kulturnem) boju z Nemci. In prav tukaj pridemo do vloge Kranjske in drugih podružnic DuOeAV, ki so delovale na (današnjem) slovenskem ozemlju. V »slovenskih deželah« Avstrijskega cesarstva so se namreč v drugi polovici 19. stoletja najprej pojavila nemška planinska društva. Prvo izmed uradnih društev je bila Kranjska podružnica ustanovljena 30. marca 1874 v Ljubljani. DuOeAV je pri nas ustanovilo skupno osem podružnic, in sicer Kranjsko, Mariborsko, Celjsko, Beljaško, Goriško, Kočevsko, Primorsko in Slovenjegraško. Poleg DuOeAV so na Slovenskem delovala še druga nemška planinska združenja, kot je Avstrijski turistovski klub ( Oesterreichischer Touristen Club – OeTC), ustanovljen leta 1869 na Dunaju. Tudi ta je ustanavljal podružnice v slovenskih deželah, a v nasprotju z DuOeAV predvsem v manjših krajih. Ena od glavnih nalog v sklopu njihovega delovanja je bila urejanje in vzdrževanje poti po gorah ter gradnja koč in s tem posredno markiranje prostora kot nemškega. Slovensko planinsko društvo (SPD) je bilo ustanovljeno šele leta 1893 in se je kmalu začelo v »boju za gore« upirati močnemu nemškemu vplivu z ge-slom »Ohranimo slovensko lice slovenskim goram«. Z gradnjo koč in poti, uporabo slovenskih imen vrhov in označevanjem teh v slovenščini, posebno v triglavskem pogorju, kjer so bila v tistem času narodnostna nasprotja največja, je želelo čim prej onemogočiti Nemce pri prisvajanju (slovenskega) gorskega sveta. Ti so za slovenske koče upravičeno uporabljali izraz Trutzhütte – kljubo-valne koče, ker so bile marsikdaj postavljene iz čistega kljubovanja nemškemu delovanju, medtem ko so svoje imenovali Schutzhütte – koče za zavetje. Slovenske planinske koče so namreč marsikdaj stale v bližini nemških koč, kjer za to ni bilo nobene praktične potrebe. Do tja pa so nadelali in markirali še svojo »slovensko« pot. Ko je po prvi svetovni vojni razpadla Avstro-Ogrska in je večji del slovenskega ozemlja postal del Kraljevine SHS, ki je delovanje tujih društev zakonsko prepovedala, je SPD prevzel lastništvo nad vsem premoženjem nemških planinskih organizacij na Slovenskem, tudi Kranjske podružnice. SPD se je v novi državi znašel v situaciji, ko je imel na razpolago izjemno infrastrukturo v obliki markiranih poti in koč za razvoj planinstva oz. gorskega turizma in je to vlogo tudi sprejel. Že takrat se je v novi večnarodni jugoslovanski državni tvorbi slovenska enota prepoznavala kot svoja entiteta z gorsko identiteto in Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 6 31. 03. 2023 13:37:53 Knjigi na pot 7 kot taka ji je pripadla vloga razvoja zimskih in gorskih športov ipd. Po drugi svetovni vojni se je ta vloga Slovencev kot naroda smučarjev in planincev le še stopnjevala. Monografija »Ljubiteljem kranjskih Alp!« Kranjska podružnica Nemškega in avstrijskega planinskega društva avtorice dr. Marije Mojce Peternel ob vsem bogatem opisu delovanja Kranjske podružnice od ustanovitve do propada prinaša nov pogled na Nemško in avstrijsko planinsko društvo, ki je bilo do sedaj prevečkrat ovrednoteno kot neke vrste »temna zapuščina« slovenske (planinske) zgodovine, a je v slovenskem prostoru pustilo zelo močne in široke sledi, pomembne za današnje slovensko dojemanje gora. Dr. Peter Mikša Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 7 31. 03. 2023 13:37:53 Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 8 31. 03. 2023 13:37:53 9 predgovor D eutscher und Oesterreichischer Alpenverein (DuOeAV) je v drugi polovici 19. stoletja imela na Slovenskem osem podružnic: Primorsko, Beljaško, Goriško, Kranjsko, Kočevsko, Mariborsko, Celjsko in Slovenjegraško. V pričujoči študiji smo želeli predstaviti Kranjsko, in sicer od ustanovitve do njenega konca leta 1919. Poseben poudarek je na obdobju, ko jo je vodil dolgoletni predsednik in eden izmed stebrov združenja dr. Rudolf Roschnik. Čeprav je podružnica uradno prenehala obstajati šele po koncu prve svetovne vojne leta 1919, je izbruh vojne že pomenil začetek njenega zatona. V življenje kranjskega Alpenvereina in vseh podružnic v takratnem slovenskem prostoru je krvava morija zarezala tako globoko rano, da si niso več opomogle. Znaten delež je k temu dodatno prispevala popolnoma nova politična stvarnost, ki se je pojavila po letu 1918. V delu je orisan ustroj Kranjske podružnice, njeno članstvo, odnos do Slovenskega planinskega društva, zlasti pa široko polje njenega delovanja, ki ni segalo le v vzpeti svet takratnega slovenskega prostora. Za celovito predstavitev je (bila) na voljo lepa količina virov in gradiva, ki ga hrani Archiv Alpenverein v Innsbrucku. Na tem mestu bi se za pomoč in ves poslani material želela iskreno zahvaliti tamkajšnjemu zgodovinarju Martinu Achrainerju, ki je tudi avtor preglednega seznama bibliografskih del o društvu DuOeAV.1 Mnogo materiala iz omenjenega arhiva je digitaliziranega in tako prosto dostopnega 1 Archiv Alpenverein Innsbruck, https://www.alpenverein.at/portal_wAssets/docs/museum-archiv/historisches-archiv/rechverzeichniserche/Veroeffentlichungen-zur-Alpenvereinsge-schichte.pdf, pridobljeno 21. 12. 2021. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 9 31. 03. 2023 13:37:53 10 Marija Mojca Peternel: »ljubiteljeM kranjskih alP!« na njegovi uradni spletni strani.2 Celoten popis gradiva innsbruškega arhiva, povezanega s Kranjsko podružnico od začetka do konca njenega delovanja, je tudi priložen na koncu knjige (priloga 1). Ker je iz časa predsedovanja Rudolfa Roschnika ohranjena precej obsežna korespondenca med podružnico in centralo društva, je v delu samo za vtis vklju- čenih nekaj primerov transkripcij. Te v ozadju problemov v zvezi s planinskimi kočami, gradnjo in urejanjem planinskih poti ter postavljanjem smerokazov odražajo odnos podružnice oziroma njene tesne povezave s SPD. Ključen vir pri pisanju zgodovine podružnice do leta 1900 je predstavljal slavnostni zbornik, ki je izšel ob 20-letnici delovanja Kranjske podružnice.3 V njem so številni statistični podatki in prispevki, ki sodobnemu raziskovalcu nudijo podroben uvid v začetke in temelje njenega delovanja. Za opis stanja v zvezi s podružničnim življenjem takoj po prvi svetovni vojni in ne nazadnje tudi večji del ohranjenega materiala v innsbruškem arhivu gre zahvala njenemu takratnemu podpredsedniku Walterju Rizziju. V njegovih razmeroma ču-stvenih zapisih so precejšnje podrobnosti o zadnjih dneh življenja podružnice. Za študijo so bili poleg innsbruškega gradiva pomembni še drugi, zlasti časopisni viri, med katerimi je bila na prvem mestu ena izmed društvenih publikacij DuOeAV, osrednje glasilo Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, ki je prav tako dosegljivo na spletnih straneh.4 V široki paleti takratnega tiska, ki je objavljal novice o Kranjski podružnici, je poleg omenjene publikacije mogoče najti številne časopise iz osrednjega slovenskega prostora in tudi od daleč onkraj Karavank. Zaradi obsega gradiva gre, podobno kot pri ohranjeni korespondenci, tudi v tem delu predvsem za vtis o dimenzijah geografskega prostora, v katerem je bilo védenja o južnem delu vzhodnih Alp razširjeno že v tistem času. Morda za konec predgovora še nekaj glede pisave nemških imen: • V virih se pojavljajo različne oblike imena društva, a pravilno in uradno zapisano ime društva je Deutscher und Oesterreichischer Alpenverein. Pri 2 Deutscher Alpenverein, http://www.dav-bibliothek.de/webOPAC/02_AV-Sektionsschriften/ Sektion_Krain/, pridobljeno 21. 12. 2021. 3 Festschrift zur Feier des zwanzigjährigen Bestehens seit der Neugründung im Jahre 1881 (Laibach: Selbstverl. der Section Krain des deutschen und österreichischen Alpenvereines in Laibach: Ig. V. Kleinmayr & Bamberg, 1901). 4 Austrian literature online, http://www.literature.at, in Deutscher Alpenverein, https://bibliothek. alpenverein.de/webOPAC/01_Alpenvereins-Publikationen/02_AV-Mitteilungen/Mitteilungen%20bis%201948/, pridobljeno 10. 10. 2021. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 10 31. 03. 2023 13:37:53 Predgovor 11 slovenjenju imena društva je bilo kar nekaj pomislekov, saj bi zaradi izrazito dualističnega koncepta društva, ki je obsegal dve različni politični enoti, tudi pridevnik avstrijski lahko povsem upravičeno pisali z veliko začetnico. Ker pa bi ime Nemško in Avstrijsko planinsko društvo bilo lahko razumeti, kot da gre za dve društvi, smo na koncu izbrali kompromisno rešitev, in sicer Nemško in avstrijsko planinsko društvo. • Pri navajanju imena osrednjega glasila društva Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins je v besedilu upoštevan modernejši zapis, ki se je uveljavil po letu 1902 namesto starega Mittheilungen, v opombi je oblika, ki je bila natisnjena na številki. Ker je bil datum v glavi omenjenega glasila naveden v različnih oblikah ali pa ga celo ni, je v sklicih zaradi poenotenja zapisana samo številka in ne datum, kakor je sicer običajno pri navajanju periodičnega tiska. • Zapisi nemških osebnih imen so skladni z oblikami v virih, saj se slove-njenje zaradi možnih napak ni zdelo smiselno. Z gotovostjo si denimo nemške oblike imena Johann ne bi upali zapisati kot Janez, saj je bil lahko tudi Ivan. • Zapisi nemških geografskih imen so v kurzivi in v večini primerov poslovenjeni. • Zapisi imen nemških društev so v kurzivi in v večini primerov poslovenjeni. • Iz virov je bila razvidna precejšnja neenotnost pisanja imen nemških koč, še zlasti kadar je šlo za kombinacijo imena s samostalnikom koča ( Hütte) ali hiša ( Haus). Tako se je na primer današnja Erjavčeva koča na Vršiču pojavljala v oblikah Vosshütte ali Voss–Hütte, današnji Dom Planika pod Triglavom pa kot Deschmannhaus, Deschmannhütte ali tudi kot Deschmann- -Hütte. Da bi poenotili zapise, so v naslovih poglavij in v besedilu imena koč navedena v enotni obliki, torej Voss–Hütte ali Deschmann-Hütte, v skli-cu pa je originalni zapis iz vira. V oklepaju so zapisana današnja, uradna slovenska imena koč, če objekti še obstajajo. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 11 31. 03. 2023 13:37:53 Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 12 31. 03. 2023 13:37:53 13 UVOD Za lažje razumevanje razmer in razlogov, ki so pripeljali do ustanovitve društva Deutscher und Oesterreichischer Alpenverein in posledično njegovih podružnic, se zdi smiselno najprej na kratko osvetliti duha in družbeno ozadje časa njegove ustanovitve. Alpski svet je že v razsvetljenstvu zanimal raziskovalce in polihistorje. Tako se je že v drugi polovici 17. stoletja predvsem Zahodnim Alpam posvečal švicarski zdravnik in raziskovalec Johan Jakob Scheuchzer.5 Dolgotrajna radovednost in občutno povečanje zanimanja za alpsko pokrajino je prišlo pozneje z razsvetljenstvom, ko so pri odkrivanju vzpetega sveta čustva nadomestila razum.6 Poseben vpliv na dojemanje tega sveta je v začetku 18. stoletja vzbudila objava lirične mojstrovine Alpe 7 švicarskega zdravnika Al-brechta von Hallerja.8 Po njenem izidu je namreč vse več slikarjev, glasbenikov in naravoslovcev želelo spoznati čare tega območja. Močno čustveno doživljanje alpske pokrajine se je pozneje odlično ujemalo z duhom romantike, ki je v 19. stoletju v vse širših družbenih krogih prebujala 5 Johan Jakob Scheuchzer (*2. 8. 1672, Zürich; †23. 6. 1733, Zürich), zdravnik. Historisches Lexikon der Schweiz, https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/014622/2012-11-20/, pridobljeno 30. 11. 2021. 6 Borut Batagelj, »Odkritje gora: strukturne spremembe v dojemanju gora na Slovenskem do začetka 20. stoletja«, Ekonomska i ekohistografija, 6 (2010), št. 1, str. 128. 7 Albrecht Haller, Die Alpen. 1729. Projekt Gutenberg-de, https://www.projekt-gutenberg.org/ haller/gedichte/alpen.html, pridobljeno 10. 10. 2021. 8 Albrecht Viktor Haller (*16. 10. 1708, Bern; †12. 12. 1777, Bern), zdravnik, botanik, pesnik. Historisches Lexikon der Schweiz, https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/010656/2009-11-05/, pridobljeno 30. 11. 2021. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 13 31. 03. 2023 13:37:53 14 Marija Mojca Peternel: »ljubiteljeM kranjskih alP!« hrepenenje po vzpetem svetu.9 Pomemben odraz dokumentiranega poznava-nja celotnega alpskega prostora 19. stoletja je bilo tridelno delo Alpski vodnik (1863−1868) angleškega politika in alpinista Johna Balla.10 Ta je bil prvi predsednik leta 1857 ustanovljenega Alpine Cluba, ki velja za prvo ustanovljeno planinsko društvo nasploh.11 Znanje o Vzhodnih Alpah, zlasti o visokogorju, je bilo do sredine 19. stoletja šibko. Številna gorska območja so bila neznana, in četudi se je sredi 19. stoletja začela doba železnic in so mesta podonavske monarhije že doživljala razcvet, so gore še vedno čakale na svoj razvoj.12 Prebivalci vzpetega sveta so njihovo območje obravnavali le kot prostor, v katerem so lahko opravljali svoj poklic lovca, pastirja ali lesnega delavca.13 Zanimanje zanj so pokazali samo, če so bili pašniki dobri za živino in gozdovi donosni, torej koristni vir za les, jagode, zelišča in smolo. Vse nad gozdno in alpsko pašniško mejo je veljalo za precej nepriljubljeno območje gamsov ter »grdih« sten.14 Kljub večjim prizadevanjem za intenzivnejši stik s tem prostorom je še celo leta 1912 veljalo, da je v višjih predelih zelo malo označenih poti.15 Prav tako ni bilo mogoče najti niti primerne osebe, ki bi gorohodcem služila kot vodnik, niti primernega prenočišča, kjer bi se lahko najedli ali odpočili.16 9 Helmut Tiefenhalter, »Wandern und Wanderwege in der Anfangszeit des Voralerberger Fremdenverkehrs . « Sonderdruck aus Montfort, Vierteljahrsschrift für Geschichte und Gegenwart Vorarlbergs, 55 (2003), zv. 1, str. 48. 10 Rudolf Werner Soukup, »... zum Frommen der Wissenschaft und zum genaueren Verständnis der Natur der Alpen. Bedeutende Naturwissenschaftler als Gründungsväter europäischer alpiner Vereine.« Rudolf-Werner-Soukup, ww.rudolf-werner-soukup.at/Publikationen/Dokumente/ Gruendungsvaeter_alpiner_Vereine.pdf, str. 5 pridobljeno 10. 10. 2021. John Ball (*20. 8. 1818, Dublin; †21. 10. 1889, London), politik, naravoslovec in alpinist. Suzanne Schär Pfister: Ball, John. Historisches Lexikon der Schweiz, https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/044468/2001-12-07/, pridobljeno 2. 10. 2021. John Ball, The Alpine Guide, Central Alps (London: Longmans, Green & Co., 1866). Delo je dosegljivo na spletnem naslovu Hathi Trust Digital Library, https://babel. hathitrust.org/cgi/pt?id=hvd.hn2cld&view=1up&seq=9&skin=2021. 11 Alpine club, http://www.alpine-club.org.uk/, pridobljeno 24. 7. 2022. 12 DuOeAV, Section Austria, Der Österreichische Alpenverein und die Sektion Austria des Deutschen u. Österreichischen Alpenvereins 1862−1912 (Wien: Verlag der Sektion ‚Austria‘, 1912), str. 3 in Anneliese Gidl, Alpenverein. Die Städter entdecken die Alpen (Wien, Köln, Weimar: Böhlau Verlag, 2007), str. 17. 13 DuOeAV, Section Austria, Der Österreichische Alpenverein, str. 3. 14 Gidl, Alpenverein, str. 17. 15 DuOeAV, Section Austria, Der Österreichische Alpenverein, 1912, str. 5. 16 Gidl, Alpenverein, str. 17 in DuOeAV, Section Austria, Der Österreichische Alpenverein, 1912, str. 26. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 14 31. 03. 2023 13:37:54 Uvod 15 Navzlic temu so lepote Alp takratnega slovenskega prostora redki zanesenjaki občudovali in o njih pisali tudi že dosti pred tem.17 Slavni francoski naravoslovec Balthasar Hacquet18 je svoja znanstvena potovanja po tem območju opisal v posebnih publikacijah že konec 18. stoletja.19 V prvi polovici 19. stoletja so navdušenje nad tem delom narave odražala tudi poročila o vzponih na Triglav, ki jih je zbral in objavil zgodovinar, publicist in politik Henrik Costa.20 Šele liberalizem je prinesel pomembne družbene spremembe, ki so posledično vplivale na poznavanje in obiskovanje alpskega sveta. Buržoazija je kot aktivna družbena komponenta postala nosilka novega razvoja. Družabno življenje državljanov je vse bolj prihajalo v ospredje in članstvo v društvih je postalo del državljanske samoumevnosti.21 Močno se je povečalo število društev, ki so svoje dejavnosti širili tako rekoč v najmanjšo vas.22 V šestdesetih letih 19. stoletja se je zanimanje za vzpeti svet Srednje Evrope okrepilo do te mere, da so tudi v Švici, Italiji in Nemčiji pričeli ustanavljati planinska društva, v katerih so se sprva neformalno združevale majhne skupine planinskih navdušencev.23 V opisanih okoliščinah je leta 1862 na Dunaju prišlo do ustanovitve Avstrijskega planinskega društva ( Oesterreichischer Alpenverein – OeAV). Vabilo za včlanitev med drugim zrcali razloge za njegov nastanek in tudi takratni odnos do narave: 17 Janez Mlinar, »V senci gora. Oblikovanje Zgornjesavske doline kot turistične destinacije«, Triglav 240 (Ljubljana: Založba ZRC, 2018), str. 180−181. 18 Belsazar de la Motte Hacquet, tudi Balthasar ali Balthazar Hacquet (*1739/1740 Le Conquet, Bretanja; †10. 1. 1815, Dunaj), naravoslovec, zdravnik, avtor. Wurzbach, Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich, 1861, zv. 7, str. 163–165 in Slovenska biografija, https://www. slovenska-biografija.si, pridobljeno 22. 7. 2019. 19 Baltazar Hacquet, Physikalisch-politische Reise aus den Dinarischen durch die Julischen, Carni-schen, Rhätischen in die Norischen Alpen, im Jahre 1781 und 1783 unternommen von Hacquet: mit Kupfern (Leipzig: verlegts Adam Friedrich Böhme, 1785), Baltazar Hacquet, Hacquet’s mineralogisch-botanische Lustreise, von dem Berg Terglou in Krain, zu dem Berg Glokner in Tyrol, im Jahr 1779 und 81 (Wien: im Verlage der Johann Paul Krausischen Buchhandlung, 1784). 20 Henrik Costa, Reiseerinnerungen aus Krain (Laibach: Druck der Eger’schen Gubernial-Buchdruckerei, 1848). Henrik Costa (*28. 5. 1796, Ljubljana; †21. 4. 1870, Ljubljana), publicist, zgodovinar, politik, državni uradnik. Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si, pridobljeno 22. 8. 2022. 21 Ernst Bruckmüller, Sozialgeschichte Österreichs (Wien, München: Böhlau Verlag Wien, 2001), str. 327. 22 Franz Grieshofer, »Das Vereinswesen in Wien. Ein volkskundlicher Aufriss«, Verband Österreichischer Geschichtsvereins, Bericht über den vierzehnten österreichischen Historikertag in Wien veranstaltet vom Verband Österreichischer Geschichtsvereine in der Zeit vom 3. bis 7. April 1978 (ur. Lorenz Mikoletzky) (Wien: Verband Österr. Geschichtsvereine, 1979), zv. 22, str. 223. 23 Gidl, Alpenverein, str. 67–76 in Österreichischer Alpenverein, https://www.alpenverein.at/portal/der-verein/geschichte/, pridobljeno 23. 10. 2021. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 15 31. 03. 2023 13:37:54 16 Marija Mojca Peternel: »ljubiteljeM kranjskih alP!« Naš čas ne zaznamujejo le izumi, odkritja na področju vseh naravoslov-nih znanosti ter njihova uporaba v industriji in trgovini. V današnjem času je ljubezen do narave in njeno poznavanje postala last vse družbe. Od konca prejšnjega stoletja vsako leto Alpe obišče vse več ljubiteljev narave različnih narodov in družbenih slojev. Ob tej zunanji vzpodbudi so se tudi prebivalci alpskega sveta začeli zavedati lepot gora, pod katerimi živijo.24 Da sta ljubezen do narave in hrepenenje do alpskega sveta prihajala vse bolj do izraza tudi širše v družbi, je na ustanovnem sestanku društva poudaril njegov predsednik, botanik dr. Eduard Fenzl.25 Na dunajski Akademiji znanosti in umetnosti, kjer je potekalo zasedanje, je v uvodnem govoru 19. novembra 1862 med drugim potrdil, da je bilo dotlej poznavanje Alp samo po sebi precej nepopolno in omejeno skoraj zgolj na strokovnjake.26 Že kmalu po ustanovitvi OeAV je bilo med člani najti tudi predstavnike iz Kranjske. Gibanje članstva do propada društva prikazuje spodnja tabela (tabela 1):27 Tabela 1: Število članov s Kranjske v OeAV Leto Kranjska Skupno 1863 / 643 1865 13 791 1867 36 965 1869 43 1228 1871 51 1425 1873 39 1414 Kot vidimo, v prvem letu obstoja OeAV članov s Kranjske ni bilo, pozneje pa je trend naraščanja in upadanja sledil gibanju skupnega števila članstva. Na za- četku je število društvenikov s Kranjske predstavljalo 1,6 % članstva, leta 1871, ko je bilo število največje, pa že 3,6 %, kar gotovo ni zanemarljiv podatek. Leta 24 Gidl, Alpenverein, str. 18. 25 Eduard Fenzl (*15. 2. 1908, Krummnußbaum Spodnja Avstrija; †29. 9. 1879, Dunaj), botanik. Constantin von Wurzbach, »Fenzl, Eduard«, Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich (Wien: L. C. Zamarski, C. Dittmarsch & Comp., 1858), zv. 4, str. 179−181. 26 Eduard Fenzl, »Erste (constituirende) Versammlung − Eröffnungsrede«, Paul Grohmann et. al, Verhandlungen des oesterreichischen Alpenvereins (Wien: Wilhelm Braumüller, 1864), zv. 1, str. 14. 27 Gidl, Alpenverein, str. 37. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 16 31. 03. 2023 13:37:54 Uvod 17 1873 je prišlo do upada članstva na Kranjskem, kar bi bilo sicer možno po-vezati s slabšim gospodarskim položajem po zlomu dunajske borze v začetku istega leta. Ta je namreč ostal v spominu kot rušilen in uničujoč pretres, ki je usodno zaznamoval slovenske gospodarske razmere in razvoj v zadnjih desetletjih 19. stoletja.28 Verjetneje pa se vendarle zdi, da je upad članstva preprosto posledica zmanjšanja začetne zagnanosti in navdušenja nad novoustanovlje-nim društvom. Drugo središče planinstva sredi 19. stoletja je bil München, kjer je živelo večje število premožnih meščanov in kjer je na splošno vladalo širše zanimanje za Alpe. To so bile ugodne razmere za delo krajinskih slikarjev, alpskih literatov, ljubiteljev narave in ne nazadnje tudi alpinistov. Primerna geografska lega do bližnjih gora ter ustrezni pravni in gospodarski pogoji so bili razlogi, da je bilo 9. maja 1869 ustanovljeno Nemško planinsko društvo ( Deutscher Alpenverein − DAV), ki so ga večinoma sestavljali nezadovoljni člani OeAV. Fokus dejavnosti OeAV je bil namreč sprva skoraj izključno usmerjen v znanstveno raziskovanje alpskega sveta. V društvu je to v povezavi z očitnim nezani-manjem za gradnjo koč kmalu privedlo do notranjega trenja in nezadovolj-stva nekaterih članov. Glavni razlog za ustanovitev DAV je bila v nasprotju z OeAV prav želja po množičnem obisku vzpetega sveta in gradnji koč v tem območju.29 Ob ustanovitvi društva DAV je bilo zato jasno zapisano, da ne gre le za »društvo gorohodcev«, ampak za društvo »vseh ljubiteljev« alpskega sveta. Njegov osnovni namen je bil v prvi vrsti približati vzpeti svet čim širši javnosti, in to ne glede na politične meje.30 DAV, ki ni bil centralno organiziran, je zaradi intenzivnega delovanja precej hitro pridobival člane in prav razvejana dejavnost in hitro širjenje društva je že nekaj let po njegovi ustanovitvi privedlo do združitve z OeAV.31 28 Več o tem gl. Stane Granda, »Viri akumulacije kapitala na Slovenskem v 19. stoletju«, Prispevki za novejšo zgodovino 34 (1994), št. 1, str. 20−22 in Peter Vodopivec, »Velika gospodarska kriza 1873 in Slovenci«, Prispevki za novejšo zgodovino 39 (1999), št. 2, str. 25−38. 29 Gidl, Alpenverein, str. 67–76; Martin Achrainer, Stefan Ritter, Florian Trojer, »Erschließung und Erhaltung. Fundamente für Hütten und Wege«, DAV, ÖAV und AVS, Hoch hinaus! Wege und Hütten in den Alpen (Köln, Weimar, Wien: Böhlau Verlag, 2016), str. 53. 30 »Zum Anfang«, Zeitschrift des Deutschen Alpenvereins, 1869, zv. 1, str. 2 in Gebhard Bendler, »‚by fair means‘ Wie sollen Routen erschlossen werden?« DAV, ÖAV und AVS, Hoch hinaus! , str. 309. 31 Alpenverein Österreich, https://www.alpenverein.at/portal/der-verein/geschichte/index.php, pridobljeno 21. 12. 2021. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 17 31. 03. 2023 13:37:54 Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 18 31. 03. 2023 13:37:54 19 deutscHer und oesterreicHiscHer alpenverein Ustanovitev, ustroj in delovanje društva v obdobju 1873−1914 V času združitve je bilo vzdušje v centrih obeh planinskih združenj precej različno. Če se je München v letih 1873 in 1874 boril z epidemijo kolere,32 je Dunaj od 1. maja do 2. novembra leta 1873 gostil svetovno razstavo33 in se hkrati spopadal z borznim zlomom z začetka istega leta. V nekdanjem strelišču pri gradu Gayenhofen v Bludenzu je bila 23. avgusta 1873 izvedena združitev OeAV in DAV v Nemško in avstrijsko planinsko društvo ( Deutscher und Oesterreichischer Alpenverein).34 Že samo ime kaže na to, da je šlo za društvo, ki sta ga sestavljali dve enoti dveh različnih političnih prostorov, torej avstrijskega in nemškega. To je razvidno tudi iz statuta društva, 32 Več o tem gl. Frank Martell, Die Cholera- Epidemie in München in dem Jahre 1873/74: nach amtlichen Quellen dargestellt (München: Literarisch-artistische Anstalt, Th. Riedel, 1875). 33 Friedrich Bömches (ur.), Bericht über die Weltausstellung im Jahre 1873. Selbstverlag der Kü- stenländischen Ausstellungs-Commission (Triest: Buchdruckerei des Österreichisch-Ungarischen Lloyd, 1874). 34 Gidl, Alpenverein. str. 67−76 in Alpenverein Österreich, https://www.alpenverein.at/portal/der-verein/geschichte, pridobljeno 23. 10. 2021. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 19 31. 03. 2023 13:37:54 20 Marija Mojca Peternel: »ljubiteljeM kranjskih alP!« ki je v avstrijskem delu določal enotnejša določila kot v nemškem. V tem delu so se namreč formalnopravne zadeve razlikovale po deželah.35 Osnovni namen društva DuOeAV je bilo širiti védenje o Alpah v takratni Nemčiji in Avstriji. Uresničitev cilja so želeli doseči z različnimi akcijami: založništvom literarnih in umetniških del, izgradnjo in izboljšanjem poti in nastanitvenih objektov v vzpetem svetu, organiziranjem vodništva, skrbjo za meteorologijo, organizacijo družabnih srečanj in predavanj ter podporo pod-jetjem, ki delujejo za uresničitev društvenih ciljev. 36 Društvo DuOeAV sicer ni zagotavljalo subvencij za podružnice v nealpskih regijah, a tudi ni bilo v nasprotju s statutom, če so podružnice zunaj tega ob-močja na podlagi posebnega sporazuma za svoje člane prejemale društvene publikacije. Med drugim je to veljalo za podružnici v Angliji in Egiptu.37 Tik pred prvo svetovno vojno je bilo v angleško podružnico vključenih 67, v egip-tovsko pa 20 društvenikov.38 Temelje društva DuOeAV so predstavljale podružnice, v katerih se je dejansko odvijalo društveno življenje. Takšna struktura naj bi na eni strani omogočala široko vključitev prebivalstva na geografsko čim širšem prostoru, na drugi pa zagotavljala precejšnjo avtonomijo. Podružnice so namreč imele svoja vodstva, ki so po svoje, vendar v skladu s smernicami DuOeAV gojile društveno življenje in odločale o nalogah ter oblikah dela.39 Simbol društva DuOeAV je bila planika,40 ki je bila zaradi prevelike priljublje-nosti leta 1893 ponekod že prepovedana za trgovanje.41 Varovanje okolja je bilo v društvu pomembna tema, kar so med drugim odražali pogosto zapisi osrednjega glasila. Tako je denimo v zapisu o izvozu več kot 200.000 cvetov te alpske rastline, predvsem s koroških vrtov, šlo za umetno vzgojene »bele zvezde«, kar je vsaj deloma zagotovilo zaščito visokogorske planike.42 28. maja 1898 je bil nato tudi 35 Johannes Emmer, Verfassung und Verwaltung des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (Berlin: Verlag des DuOeAV, 1892), str. 41–44. 36 Prav tam, str. 3. 37 Prav tam, str. 4. 38 Gidl, Alpenverein. str. 331−332. 39 Prav tam , str. 87. 40 Prav tam, str. 95. 41 »Zum Schutze der Alpenpflanzen« in »Verbot des Edelweisshandels in der Schweiz«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 17, str. 214. 42 »Edelweissexport«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 3, str. 38. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 20 31. 03. 2023 13:37:54 Deutscher unD Oesterreichischer Alpenverein 21 za Kranjsko sprejet Zakon o varstvu planik in kraljeve rože, ki je prepovedoval iz-kopavanje in prodajo planike ( Gnaphalium Leontopodiu) in kraljeve rože ( Daph-ne Blagayna). Izjemo so predstavljali le znanstveni nameni, a še za te so morali imeti dovoljenje političnega okrajnega oblastva. Zakon se je nanašal na rastline v naravnem okolju, ne pa na rastline, vzgojene v vrtovih, za kar je bilo prav tako potrebno uradno dovoljenje.43 Društvo se je močno zavedalo krhkosti narave in je s številnimi objavami v osrednjem glasilu tako rekoč do konca svojega obstoja na ta način širilo tovrstno zavedanje in skrb.44 Vodenje društva DuOeAV je, kljub maloštevilnim članom v vodstvenem odboru, potekalo precej gladko. Statut je v 13. členu določal desetčlanski centralni upravni odbor, v katerem so bili prvi in drugi predsednik, prvi in drugi zapisnikar, blagajnik, urednik društvenih publikacij ter štirje člani.45 Predsednik društva je postal predsednik tiste podružnice, ki je za tri leta prevzela vodenje. Tako se je denimo do leta 1913 zvrstilo 13 predsednikov.46 Zasedanje centrale društva DuOeAV je bilo enkrat letno, in sicer v drugi polovici avgusta ali prvi polovici septembra.47 Skupščine so izmenično potekale v avstrijskem in nemškem delu. V letih 1874−1913 se je zvrstilo dvajset zasedanj v Nemčiji in prav toliko v Avstriji.48 Najbližje Ljubljani je bilo v začetku avgusta 1897 v Celovcu. Celovško zasedanje je Planinski vestnik v skladu s proslovensko usmeritvijo pospremil v jedkem tonu: »Mesto je bilo okrašeno skoraj s samimi ‚frankfurčankami‘, govore je prešinjal večinoma nemški duh, in potem še trde, da se to društvo ne peča s politiko.«49 Omenjena frankfurtarica je označevalo črno-rdeče-rumeno zastavo, očiten simbol nemštva, ki ga je opazil tudi neimenovani pisec. Privoščljiv ton je čutiti iz zapisa o koncu zasedanja, ko naj gostilničar v Vrbi ob Vrbskem jezeru, zadolžen za jedi, ne bi želel postreči udeležence. Slednji so se zato morali znajti sami in nekateri so hrano dobili tudi v slovenskih gostilnah. 50 43 » Zakon o varstvu planik in kraljeve rože« (25. 5. 1898), veljaven za vojvodino Kranjsko o varstvu planik in kraljeve rože. Österreichische Nationalbibliothek, Alex, Historische Rechts- und Gesetzestexte, https://alex.onb.ac.at/, pridobljeno 19. 6. 2022. 44 »Schutz dem Edelweis«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1902, št. 2, str. 22; »Schutz dem Edelweis«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 24, str. 294. 45 Emmer, Verfassung und Verwaltung, str. 6. 46 Gidl, Alpenverein, str. 98. 47 Emmer, Verfassung und Verwaltung, str. 7. 48 Gidl, Alpenverein, str. 89−90. 49 »Glavno zborovanje Nemškega in avstrijskega planinskega društva«, Planinski vestnik, 25. 9. 1897, št. 9, str. 146. 50 Prav tam. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 21 31. 03. 2023 13:37:54 22 Marija Mojca Peternel: »ljubiteljeM kranjskih alP!« V okviru omenjene skupščine sta bila za udeležence zasedanja organizirana tudi dva izleta, in sicer na Kranjsko na vabilo Kranjske podružnice in na Kras, ki ga je organizirala Primorska podružnica.51 Na Kranjsko je odpoto-valo 37 udeležencev, 14 se jih je povzpelo na Triglav, nekaj na Golico. Zvečer je sledilo slavje v Kazini, kjer pa je »žal« prišlo do nacionalnega izgreda. Kot je zapisano v poročilu, je nekemu udeležencu v roke priletel kamen, ki ga je odvrgel slovenski nezadovoljnež, »in to kljub temu, da društvo DuOeAV noče nič imeti opravka s politiko«.52 Kljub komentarjem o izraziti nemški usmeritvi društva DuOeAV v literaturi in nekaterih virih, pregledano gradivo za obdobje do prve svetovne vojne in nenazadnje tudi ta zapis tega ne potrjujeta. Društvo je 90 % prihodkov dobilo s članarinami, preostali denar pa je prite-kal od prodaje različnih zemljevidov, publikacij itd. Največ denarja (tudi do 70 %) je bilo namenjeno publikacijama društva: Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins in Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins. Izdatki za gradnjo koč tudi v najintenzivnejšem obdobju na začetku 20. stoletja niso predstavljali več kot 32 % celotnih izdatkov, pri čemer je večino denarja šlo iz podružničnih lastnih sredstev. Okoli 10 % je društvo porabilo za vodništvo, za administracijo pa je delež z začetnih 13 % padel na 7 %.53 V počastitev pete obletnice delovanja je društvo izdalo 30 strani obsežno publikacijo, ki je odličen vir za opis delovanja društva v tem obdobju. V njej so poleg povzetka vseh preteklih dejavnosti društva tudi opisi oziroma na- črti bodočih akcij.54 Kot lahko preberemo v omenjeni knjižici, se je v prvih petih letih dejavnost društva precej okrepila in je segala skoraj v vse dele vzpetega sveta v monarhiji. Opazna je bila živahna aktivnost podružnic, ki jih je lokalno prebivalstvo večinoma toplo sprejelo in marsikje so se predstavniki vseh družbenih slojev, državni uradniki, zdravniki, učitelji, kmetje, že zavedali pristnosti in koristnosti delovanja društva. Njegove akcije so 51 »Ausflug nach Krain «, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenverein s, 1897, št. 16. str. 194 in »Der Ausflug nach Triest«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1897, št. 16. str. 194, »Der Generalversammlungs-Ausflug nach Triest«, Mittheilung des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1897, št. 17, str. 199–200. 52 »Ausflug nach Krain «, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1897, št. 16. str. 194. 53 Gidl, Alpenverein, str. 101−103. 54 Der Deutsche und Oesterreichische Alpenverein: ein Blick auf seine Ziele und bisherige Leistungen (Graz: Verlag von Leuschner und Lubensky, k. k. Universitäts-Buchhandlung, 1879). Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 22 31. 03. 2023 13:37:54 Deutscher unD Oesterreichischer Alpenverein 23 poleg ustanavljanja podružnic po celotnem alpskem območju obsegale še urejanje oziroma gradnje planinskih poti ter postavljanje koč in zavetišč − torej vse v duhu ustanovne naloge društva, približevanju alpskega sveta čim širšemu krogu ljudi. Ponovno torej lahko vidimo, da v ospredju delovanja niso bili niti nacionalni niti verski interesi, ki so v dolinah sicer postajali vse izrazitejši: »Če je bilo društvo kljub temu osumljeno političnih ali verskih nagnjenj, je šlo zgolj za zlonamerno obrekovanje s strani posameznikov. Društvo se ob tem le nasmehne, zdrava pamet prebivalcev Alp pa to eno-stavno prezre.«55 Čeravno osrednja prizadevanja društva DuOeAV niso šla v smeri aktualne družbene problematike, je bilo pričakovano, da v takratnem političnem vzdušju v monarhiji, prežetem z vedno ostrejšimi nacionalnimi boji, društvo ni moglo ostati neobčutljivo. Še po prvi svetovni vojni, ko se je znašlo v povsem novi politični stvarnosti, je želelo in vsaj poskušalo slediti načelom, zaradi katerih je nastalo. Odločilen, predvsem pa jasen in dokončen obrat v njegovi politiki je povzročil anšlus leta 1938, ko je društvo postalo eno od orodij velikonemške politike. Tik pred prvo svetovno vojno je društvo DuOeAV imelo precej utrjen polo- žaj. Skupno število članov je preseglo 102.000, sestavljalo ga je 406 podru- žnic in tudi njegov finančni položaj je bil precej ugoden. Mreža podružnic je obsegala ves nemško govoreči srednjeevropski prostor. Med člani jih je 36 % prihajalo iz Severne Nemčije, 35 % iz južne Nemčije, 29 % iz avstrijskega prostora, 0,1 % pa sta zastopali dve podružnici v »tujini«, v Egiptu in Angliji.56 Omenimo še to, da je v začetku leta 1909 centralni odbor društva v Münchnu za muzejske namene dobil v last impozantno stavbo z rokokojsko notranjo-stjo na Praterinsel, 57 v kateri je še danes Planinski muzej ( Alpines Museum).58 55 Prav tam, str. 4. 56 Gidl, Alpenverein, str. 331. 57 »Das Alpine Museum des DuOeAV«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1909, št. 4, str. 53. 58 Alpines Museum, https://www.muenchen.de/sehenswuerdigkeiten/orte/119227.html, pridobljeno 11. 4. 2022. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 23 31. 03. 2023 13:37:54 24 Marija Mojca Peternel: »ljubiteljeM kranjskih alP!« Zemljevid: Podružnice DuOeAV leta 1891 ( Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1891, št. 24, str. 312) Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 24 31. 03. 2023 13:37:55 Deutscher unD Oesterreichischer Alpenverein 25 Delovanje društva v obdobju 1914−1938 in njegov konec Prva svetovna vojna je v življenje društva DuOeAV zarezala globoko rano. V tem času so odpadla redna letna, geneneralna zasedanja društva. Prvo večje zasedanje je bilo sicer septembra 1918, a prvo generalno zasedanje društva šele leta 1919.59 V zadnjih letih vojne se je društvo želelo notranje spremeniti in prevzeti aktivnejšo vlogo na področju planinstva. Zaradi tega je bilo treba okostenelo, z izrazito konservativnim duhom prežeto organizacijo društva prevetriti in ji dati novega duha. Stare člane so tako zamenjali mlajši, polni elana in novih idej, člani torej, ki »so in ne ki so bili« alpinisti. V društvu so si prizadevali za večjo aktivnost žensk, delo funkcionarjev pa naj poslej ne bi bilo zgolj dodatna prostočasovna dejavnost.60 Vse to kaže nov trend društva, katerega delovanje naj bi s profesionalizacijo vodstva postalo bolj strokovno in kvalitetno. Kljub novi politični situaciji in vse očitnejšim nacionalističnim pojavom, je iz objav osrednjega glasila društva Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins v obdobju med obema vojnama še vedno čutiti, da je dru- štvo delovalo predvsem za alpsko stvar. Še tako velike želje in prizadevanje pa času in vse močnejšim političnim pritiskom niso mogle kljubovati. Po an- šlusu so bile vse podružnice društva DuOeAV priključene k nemškemu rajhu in preimenovanje društva v Deutscher Alpenverein (DAV) je pomenilo konec DuOeAV. Po vojni se je v avstrijskem delu 14. novembra 1945 na novo osnovalo Oesterreichischer Alpenverein (OeAV), ki je začelo izdajati glasilo Mitteilungen des Oesterreichischen Alpenvereins.61 V nemškem delu je bilo organiziranje tovrstnih društev pod istim ali podobnim imenom prepovedano. Šele po letu 1989 oz. 1990 je prišlo do ponovne ustanovitve vrste podružnic izpred leta 1945.62 59 Gidl, Alpenverein, str. 335. 60 Prav tam. 61 Mitteilungen des Oesterreichischen Alpenvereins, št. 1, 1946, naslovnica in Austria-Forum, https://austria-forum.org/af/AEIOU/Alpenverein,_%C3%96sterreichischer,_%C3%96AV. pridobljeno 25. 10. 2021. 62 Nicholas Mailänder, »Deutscher Alpenverein e. V. (DAV)«, Historisches Lexikon Bayerns, https://www.historisches-lexikon-bayerns.de/Lexikon/Deutscher_Alpenverein_e._V._ (DAV). Pridobljeno 13. 3. 2022. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 25 31. 03. 2023 13:37:55 Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 26 31. 03. 2023 13:37:55 27 mitteilungen des deutscHen und oesterreicHiscHen alpenvereins Kot zapisano, sta v okviru društva DuOeAV izhajali dve publikaciji, poleg časopisa Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins tudi uradno glasilo društva, ki je zapisano v naslovu poglavja (v nadaljevanju Mitteilungen). V njem so bile dokaj sprotno objavljene raznolike (aktualne) informacije, obvestila, poročila in različno dolgi strokovni ali znanstveni članki. Pestrost, še bolj pa ažurnost sta glavna razloga za njegovo analizo, saj zaradi svoje vsebine močno dopolnjuje sliko o delovanju in življenju društva oziroma njegovih podružnic, tudi Kranjske. Pri raziskovanju njenih aktivnosti in njenega položaja v okviru društva DuOeAV so zapisi iz osrednjega glasila igrali precej pomembno vlogo. Drugi razlog za podrobnejšo analizo društvenega lista leži v pogostosti zapisov iz južnega prostora Vzhodnih Alp. Poleg informacij o delovanju tamkajšnjih podružnic se je z objavami v glasilu posredno širilo védenje o tem delu vzpetega sveta v geografsko precej velik prostor njegove ciljne publike. Glede na to, da so izvode dobivali vsi člani podružnic društva DuOeAV, torej tudi v Anglijo in Egipt, je to območje precej presegalo današnji skupni evropski prostor. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 27 31. 03. 2023 13:37:55 28 Marija Mojca Peternel: »ljubiteljeM kranjskih alP!« Slika 1: Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1875, naslovnica prve številke Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 28 31. 03. 2023 13:37:55 Mitteilungen des deutschen und oesterreichischen alpenvereins 29 Zunanja podoba in zgradba Posamezne številke glasila Mitteilungen so po letnicah spete v zvezke, ki so do-segljivi na spletnih straneh.63 Naslovnica prve številke je napovedovala izhajanje publikacije v Frankfurtu, in sicer šestkrat letno. Člani podružnice naj bi ga brezplačno dobivali pri njihovih vodstvih, sicer pa ga je bilo moč kupiti tudi v knjigarnah po ceni 4 mark oziroma 2 goldinarja (slika 1).64 Če vemo, da je bila istega leta polletna naročnina z dostavo po pošti za osrednji Laibacher Zeitung65 7,50 goldinarjev,66 četrtletna naročnina z dostavo po pošti za Slovenski narod67 pa denimo 4 goldinarje,68 potem vidimo, da cena glasila Mitteilungen vsekakor ni bila nizka. Visoka cena in dejstvo, da je bil pisan v nemščini, kažeta, da je bil v takratnem slovenskem prostoru namenjen ozkemu krogu bralcev, predvsem meščanstvu. Kmetje za te prostočasne dejavnosti niso imeli niti časa niti interesa, saj se je njihov položaj zlasti v drugi polovici sedemdesetih let 19. stoletja, ko je bil pritisk s strani nemških liberalcev in vlade precej hud, občutno poslabšal.69 V obdobju od leta 1881 do leta 1885 je glasilo razen avgusta in septembra izhajalo 20. v mesecu.70 Zaradi vse večjega števila novoustanovljenih podružnic in s tem naraščajočega obsega dejavnosti je bilo vedno več novic in poročil. Zato je z letom 1885 publikacija začela izhajati dvakrat mesečno, in sicer najprej 1. in 15. v mesecu, od leta 1889 pa 15. in zadnjega v mesecu. Leta 1910 je bila denimo celotna naklada glasila 90.000 izvodov, v glasilu pa so bila objavljena poročila iz skoraj 300 podružnic.71 63 Austrian literature online, http://www.literature.at in Archiv Alpenverein Innsbruck, https://bibliothek.alpenverein.de/webOPAC/01_Alpenvereins-Publikationen/02_AV-Mitteilungen/ Mitteilungen%20bis%201948/, pridobljeno 11. 11. 2021. 64 Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenverein s, 1875, št. 1, naslovnica. 65 Laibacher Zeitung je izhajal v letih 1784−1918, njegov založnik je bil Ignaz Alois Edler v. Kleinmayr in je bil največji in najbolj vpliven časnik v Ljubljani v 18. in 19. stoletju. Digitalna knjižnica Slovenije, https://www.dlib.si, pridobljeno 8. 11. 2022. 66 Laibacher Zeitung, 5. 7. 1875, št. 149, naslovnica. 67 Slovenski narod je izhajal v letih 1868−1943, in sicer najprej trikrat na teden v Mariboru, po letu 1873 pa dnevno v Ljubljani. Bil je političen časopis, prvi slovenski dnevnik in vodilno slovensko liberalno glasilo pred 1. svetovno vojno. Digitalna knjižnica Slovenije, https://www. dlib.si, pridobljeno 8. 11. 2022. 68 Slovenski narod, 24. 4. 1875, št. 92, naslovnica. 69 Vasilij Melik, »Slovenska politika v drugi polovici sedemdesetih let 19. stoletja«, Zgodovinski časopis, 28 (1974), št. 3-4, str. 269−277. 70 »Circulare No. 59 des Central-Ausschusses«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1881, št. 10, str. 342. 71 »Inhaltsverzeichnis«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1910, str. VII. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 29 31. 03. 2023 13:37:55 30 Marija Mojca Peternel: »ljubiteljeM kranjskih alP!« V zadnjem delu obravnavanega obdobja je uradno glasilo izhajalo le še enkrat mesečno, in sicer v začetku meseca. Pogostnost izhajanja glasila je bila torej sorazmerna z aktivnostjo društva in je sovpadala z njegovo življenjsko linijo. Od skromnih začetkov je višek doživel pred prvo svetovno vojno, čemur je sledil počasen zaton, ki se je dopolnil tik pred izbruhom druge svetovne vojne. Z vidika širšega konteksta bi bilo vsebino glasila mogoče razdeliti na tri obdobja, katerih ločnice bi predstavljali prelomni dogodki: začetek prve svetovne vojne, konec prve svetovne vojne, priključitev Avstrije k Nemčiji, torej obdobje med obema vojnama. Slednje sicer ne sodi več v čas delovanja Kranjske podružnice, a je za nas zanimivo zaradi posameznih daljših zapisov, povezanih s slovenskim delom Alp. To med drugim kaže, da tega prostora nekateri posamezniki niso pozabili in so z njim tudi v novem političnem prostoru (še) ohranili stike. V prvem obdobju izhajanja glasila je bralna publika lahko izbirala med okro- žnicami centralnega odbora DuOeAV, različnimi znanstvenimi in potopi-snimi prispevki ali se poučevala o prehranjevanju, opremi ipd. Sorazmerno s povečano dejavnostjo podružnic v vzpetem svetu je glasilo vse pogosteje prinašalo poročila o gradnji koč, urejanju planinskih poti, markiranju in postavljanju smerokazov. V glasilu so bili poleg tega objavljeni še podatki o novih poteh, obvestila o nesrečah, spomini na preminule člane društva, zapisi, povezani z vodništvom, smučmi itd. Na koncu številke so bili navadno seznami planinske literature, kamor so sodile tiskane izdaje planinskih vodnikov, geografskih kart ipd. Glasilo društva med prvo svetovno vojno ni prenehalo izhajati, saj je uredni- ški odbor menil, da »čim dlje traja vojna in čim dlje naši člani ne morejo biti aktivni v Alpah, tem bolj je potrebno, da se z društvenimi publikacijami krepi občutek skupne pripadnosti«.72 V tem obdobju je izhajanje hromilo povečanje stroškov izdaje in dela. Da bi dobili papir in druga sredstva, je bilo potrebno precej napora in iznajdljivosti. Mnogokrat je bilo to odvisno od podarjenega materiala, denimo žebljev in vijakov za izdelavo transportnih škatel.73 Prav tako je bila zaradi ponavljajoče se blokade pošte in tovora otežena dostava: »Zaradi pomanjkanja potrebne žice in nezmožnosti obnove rezil ‚Mitteilungen‘ v bližnji prihodnosti ne bo več mogoče dostavljati spete in razrezane.«74 72 Gidl, Alpenverein, str. 337. 73 Prav tam, str. 338. 74 »Vereinsangelegenheiten«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1917, št. 17/18, str. 123. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 30 31. 03. 2023 13:37:56 Mitteilungen des deutschen und oesterreichischen alpenvereins 31 Izdajanje glasila društva je dodatno oteževalo pomanjkanje usposobljenih delavcev, kar je vse skupaj privedlo do manjšanja pogostnosti izdaje. Vsebina glasila je jasno odražala duh časa, obenem pa že tudi napovedovala resne spremembe v združenju, ki smo jih že omenili. V primerjavi s časom pred prvo svetovno vojno je prišlo do radikalizacije jezika, pogosta podvrženost cen-zuri je močno omejevala poročanje in upočasnjevala produkcijo. Informacije o boju, življenju in dejavnostih vojakov v visokogorju, ki so jih zahtevali bralci, je bilo kljub koncesiji najvišjih vojaških oblasti mogoče posredovati le delno. Poleg tega se je spremenila tudi pisava, saj je glasilo Mitteilungen od začetka vojne do svojega zatona izhajalo v tiskani gotici.75 V tej potezi se zagotovo že zrcali odmik od ustanovnih zahtev društva in usmeritev v izrazito nemško stran. Poročila, običajno urednikova, so bila v obdobju prve svetovne vojne nemalo-krat monotona in dolgočasna. Po uvodnem pregledu aktualnega dogajanja so sledili opisi posameznih odsekov. Viri informacij so bila avstrijska sporočila generalštaba, poročila različnih domačih časopisov in časopisov iz nevtralnih tujih držav (npr. Neue Züricher Zeitung). Uredništvo je prejelo tudi številna zasebna in italijanska poročila, katerih verodostojnost je bila vprašljiva.76 V letih 1915−1918 je v glasilu Mittelungen izšlo petindvajset podrobnih poro- čil o vojnih dogodkih na južni fronti. Cilj teh člankov, ki so imeli vedno enako strukturo, je bil predstaviti vojne dogodke v posameznih delih fronte. Sprva je bilo takšno poročilo v vsaki številki, od leta 1917 dalje le v vsaki drugi številki, v letu 1918 pa sta bili le dve poročili, saj so se namesto njih pričela pojavljati osebna poročila.77 Glasilo društva je poleg objav padlih članov78 pozivalo na pomoč bojujočim četam v vzpetem svetu s prostovoljnimi prispevki. Velika potreba je bila predvsem po uporabnih stvareh: gojzarjih, palicah, cepinih, vrvi, očalih, nahrbtnikih, svetilkah itd.79 Med obema vojnama so se ob tradicionalnih rubrikah sicer začele pojavljati nove, ki so na primer nagovarjale mlade pohodnike, v glavnem pa je še vedno opaziti sledenje temeljnim smernicam društva DuOeAV. V glasilu tako še vedno najdemo poročila podružnic društva, spomine na pomembne pokojne 75 Gidl, Alpenverein, str. 338. 76 Prav tam, str. 352. 77 Prav tam, str. 351. 78 »Von unseren Mitgliedern fanden den Heldentod auf dem Felde der Ehre«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1917, št. 3 in 4, str. 27−28. 79 »Aufruf an die Mitglieder des DuOAV«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1915, št. 11 in 12, str. 128. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 31 31. 03. 2023 13:37:56 32 Marija Mojca Peternel: »ljubiteljeM kranjskih alP!« člane društva, zapise planinskih vsebin, o pomenu planinske opreme, va-rovanju okolja itd. Poleg člankov in poročil je v tem obdobju opaziti več slikovnega gradiva, oglasov s področja planinske opreme, gostinskih obratov, transportnih sredstev, zavarovalnic, fotografskih aparatov, sončnih krem, far-macevtskih firm ipd. Uredništvo Informacije o urednikih in njihovem delovanju je ob stoletnici Mitteilungen lepo povzel Planinski vestnik z dopisom nekega T. O.80 Prvega urednika, nem- škega kemika in alpinista dr. Theodorja Petersena iz Frankfurta,81 tudi prvega predsednika DuOeAV, je po dveh letih predsedovanja leta 1877 nadomestil nemški alpinist Theodor Trautwein.82 Ta je glasilu vtisnil bolj literarni pečat, ki ga je v naslednjem obdobju (1885−1889) nadaljeval novinar, že omenjeni Johannes Emmer.83 Šele pod vodstvom dunajskega trgovca Heinricha Heßa,84 ki je leta 1889 prevzel urejanje in vodil uredništvo do leta 1919, je publikacija začela »zavzemati stališče do slehernega pojava v planinstvu in alpinizmu. Glasilo je postalo planinska dokumentacija, ki je bila nepogrešljiva v sleherni planinski knjižnici.«85 Heß je bil po srcu alpinist in znan po svojih alpinističnih vzponih. Tako je denimo leta 1877 brez vodnika osvojil Veliki Klek, pozneje tudi Matterhorn.86 Heßova predanost visokemu turizmu, kot so takrat imenovali alpinizem, in širok pisateljski opus sta v središču tako rekoč vseh objavljenih spominov nanj. Kot alpinistični pisatelj je deloval 42 let in se je pri tem držal precej strogih zahtev glede jasnega izražanja in čistosti 80 T. O., »Stoletnica planinskega biltena«, Planinski vestnik, 1975, št. 10, str. 630. 81 Carl Theodor Petersen (*9. 4. 1836 Hamburg; †15. 12. 1918 Frankfurt am Main), kemik in alpinist. Frankfurter Hauptfriedhof, https://frankfurter-hauptfriedhof.de/index.php/start/ listen-2/401-petersen-a61, pridobljeno 31. 12. 2021. 82 Theodor Trautwein (*19. 12. 1833 Stuttgart; †2. 7. 1894 München), alpinist. Deutsche Biographie, https://www.deutsche-biographie.de/pnd101067402.html#adbcontent, pridobljeno 31. 12. 2021. 83 Johannes Emmer (*18. 10. 1849 Dunaj; †20. 1. 1928 Innsbruck), novinar. Oesterreichisches Biographisches Lexikon, https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_E/Emmer_Johannes_1849_1928. xml;internal&action=hilite.action&Parameter=emmer*, pridobljeno 31. 12. 2021. 84 Heinrich Heß (*29. 12. 1857 Dunaj; †7. 3. 1944 Dunaj), alpinist. Deutsche Biographie, https:// www.deutsche-biographie.de/sfz31829.html, pridobljeno 31. 12. 2021. 85 T. O., »Stoletnica planinskega biltena«, str. 630. 86 Deutsche Biographie, https://www.deutsche-biographie.de/sfz31829.html, pridobljeno 31. 12. 2021. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 32 31. 03. 2023 13:37:56 Mitteilungen des deutschen und oesterreichischen alpenvereins 33 jezika. Imel je prirojen občutek za izbiro pravega prispevka med številnimi prispelimi, hkrati pa je znal spretno izpolnjevati pogosto skoraj neizpolnljive želje številnih članov DuOeAV.87 Heß je lastne zapise bogatil tudi z osebnimi izkušnjami iz vzponov zunaj meja takratnega avstrijskega območja. Pisanju je namenil številne noči in po pričevanjih so ga jutra pišočega precej pogosto ujela za pisalno mizo.88 Nekaj dodatnih zanimivosti o njem je bilo najti v Planinskem vestniku, ki je v okviru obvestil o novih publikacijah društva DuOeAV, dokaj kritično reagiral na Heßovo razpravo o Kamniški Alpah iz leta 1896 Wandertage in den Steiner Alpen. Neimenovani avtor slovenskega zapisa je precej kritično ugotavljal, da Heß »opisuje svoje potovanje natančno, zanimivo, vzneseno ter pikantno za Nemce; kajti, žal, v svoji nemški zloglasni nepristranosti in nahujskan po naših domačih nasprotnikih se ni mogel vzdržati, da ne bi bil pri vsaki priliki mahnil po ‚Slovenskem planinskem društvu‘«.89 Po mnenju pisca gre sicer nedvomno za dobrega turista, »vendar se nam iz njegovega določevanja časa za posamezne ture dozdeva, da po planinah divja, zato njegovi podatki o času za večino hribolazcev niso prikladni«.90 Leta 1916 je bil Heßu podeljen naziv častni član društva DuOeAV.91 Čeprav je uredniško palico odložil leta 1919, ga uradno glasilo ob njegovi 80-letnici leta 1937 ni pozabilo. V obširnem zapisu se je bavarski učitelj in bibliotekar dr. Aloys Dreyer92 spomnil na vso Heßovo planinsko dejavnost, ki jo je začel že kot 10-letni deček. Od junija 1876 je veljal za pionirja na področju alpinizma, pri čemer je z enakomislečimi sopotniki, občasno tudi sam, plezal in osvajal vrhove.93 Bil je velik zagovornik svobode alpinizma, kar z drugimi besedami 87 Dr. Karl Blodig, »Heinrich Heß und die Veröffentlichungen des DuOAV (Anläßlich seiner 31jährigen Tätigkeit als Schriftleiter und des Erschienens des 50. Bandes der Zeitschrift)«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1920, št. 9−12, str. 22. 88 »Personalnachrichten«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1916, št. 13−16, str. 43. 89 »Zeitschrift des deutschen u. osterreichischen Alpenvereins 1896«, Planinski vestnik, 25. 5. 1897, št. 5, str. 78. 90 Prav tam. 91 »Personalnachrichten«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1916, št. 13−16, str. 43. 92 Aloys Dreyer (*3. 9. 1861 Straubing; †17. 9. 1938 München), učitelj, bibiliotekar. Literaturportal – Bayern, https://www.literaturportal-bayern.de/autorinnen-autoren?task=lpbauthor. default&pnd=116220473, pridobljeno 12. 2. 2022. 93 Dr. A. Dreyer, »Verschiedenes«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1937, št. 12, str. 322−323. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 33 31. 03. 2023 13:37:56 34 Marija Mojca Peternel: »ljubiteljeM kranjskih alP!« pomeni, da bi bilo treba alpinistom dovoliti vse, česar so sposobni in s čimer zaradi neodgovornega vedenja ne škodijo alpinizmu.94 Leta 1920 je uredništvo osrednjega glasila društva prevzel Hans Barth in ga vodil do njegovega zatona.95 Zaton glasila Preimenovanje društva DuOeAV v DAV je povzročilo tudi preimenovanje osrednjega glasila. Tako je bil nov naslov Mitteilungen des Deutschen Alpenvereins natisnjen že na prvi številki po anšlusu, ki je to spremembo z navdušenjem sprejela. V precej stvarnem uvodu naslovnega članka so bili podatki o ustanovitvi Nemškega in avstrijskega planinskega društva in dejstva o preimenovanju oziroma poenote-nju društva v Deutscher Alpenverein kot posledici združitve obeh dežel.96 V izrazito pronemškem nadaljevanju je čutiti radost ob združitvi in veselje nad vodjem, ki je bil zaslužen za uresničitev stoletnih sanj o enotni državi. Sprememba imena je zahtevala tudi nov statut v 21 točkah in s številnimi prehodnimi določili, kar je bilo objavljeno v junijski številki leta 1938.97 Da je glasilo poslej očitno stalo na strani uradne nacistične politike, kaže tudi precej jasen, predvsem pa viden poziv vsem podružnicam o izključitvi vsega judovskega članstva iz društva. Izključitev velja »b r e z i z j e m e (sic!)«98 za vse, ne glede na različno stopnjo judovskega izvora. Po preimenovanju je glasilo društva postalo izrazito politično glasilo nacisti- čne oblasti, ki je ob planinskih vesteh razvijalo in širilo velikonemški duh. Tej jasno začrtani politiki lahko sledimo do prenehanja izhajanja glasila. Očitno podpiranje velikonemškega prodiranja na vzhod so odražali na primer pozivi, objavljeni na naslovnicah, kot Das Sudetenland deutsches Reichsgebiet!99 Ob tem vseeno ne gre prezreti rubrik o vodništvu, poročil o podružnicah, nesrečah v vzpeten svetu ipd., kot ostankov »starih« prizadevanj in načel, zaradi katerih je društvo DuOeAV nastalo. 94 Prav tam, str. 323. 95 T. O., »Stoletnica planinskega biltena«, str. 630. 96 Mitteilungen des Deutschen Alpenvereins, 1938, št. 4, naslovnica. 97 »Satzungsänderung«, Mitteilungen des Deutschen Alpenvereins, 1938, št. 6, str. 140−145. 98 »Aufruf!«, Mitteilungen des Deutschen Alpenvereins, 1938, št. 4, str. 93. 99 »Sudetenland deutsches Reichsgebiet«, Mitteilungen des Deutschen Alpenverein s, 1938, št. 10, nepaginirano. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 34 31. 03. 2023 13:37:56 Mitteilungen des deutschen und oesterreichischen alpenvereins 35 Zaton glasila je pravzaprav že napovedoval začetek izhajanja revije Der Bergfreund septembra 1938. Mesečnik, s precej več slikovnega gradiva, je namreč želel širiti duha »starega« glasila: »V čudovitih, večinoma ilustriranih poročilih in dogodkih širi prizadevanja in cilje društva na področje doživljanja, opazo-vanja in uživanja narave.«100 Zadnja številka Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Vereins je izšla 5. decembra 1938. Njen konec je najavljalo suhoparno obvestilo na naslovnici, da mora glasilo »na podlagi zakonskih določil« prenehati izhajati.101 Osrednje glasilo je izhajalo v različnih nemških mestih, poleg Frankfurta še v Berlinu, Dunaju, Salzburgu in Münchnu. Po ustanovitvi OeAV leta 1946 je prva številka Mitteilungen des Oesterreichischen Alpenvereins izšla na Dunaju, v obdobju 1948−1981 pa je glasilo izhajalo v Innsbrucku.102 100 »Aufruf!«, Mitteilungen des Deutschen Alpenvereins, 1938, št. 9, nepaginirano. 101 Mitteilungen des Deutschen Alpenvereins, 1938, št. 12, naslovnica. 102 T. O.,» Stoletnica planinskega biltena«, str. 630. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 35 31. 03. 2023 13:37:56 Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 36 31. 03. 2023 13:37:56 37 družBenopolitiČne razmere na prelomu iz 19. v 20. stoletje v slovensKem vzpetem svetu Kakšen je bil odnos do gorohodcev v takratnem slovenskem prostoru, je v svojih spominih slikovito predstavil Janko Mlakar: »Ako se je kdo na ulici prikazal v planinski opremi, so gledali za njim, se smejali kratkim hlačam, ki so jih takrat nosili samo mestni otroci ter se čudili dolgi palici in nahrbtniku. Gorje pa ženski, ki bi se bila pokazala v javnosti v hlačah ali celo z golimi koleni! Hlače in njeno posestnico bi bili odpeljali na opazovalnico, gola kolena bi bila pa šla v Begunje pokoro delat za javno pohujšanje.«103 Še konec leta 1893 se je na planinsko in plezalno druščino gledalo precej zvi- ška in zasmehovalo njene klobuke, okrašene s šopki cvetja, ko se je vračala z vrhov.104 Tudi ženske so bile v vzpetem svetu precejšnja redkost, a jih je bilo na planinskih poteh prav na prelomu stoletja mogoče vse pogosteje srečevati. Tako sta denimo 20. septembra 1886 prvič preplezali iz Logarske doline na Kamniško sedlo dve ženski, in sicer Maria Unterberger iz Steinbrucka ter Maria Bach iz Innsbrucka.105 103 Janko Mlakar, Iz mojega nahrbtnika (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1972), str. 19. 104 Peter Mikša in Maja Vehar, »Telovadba, šport in ženske na slovenskem: čas do 1. svetovne vojne.« Retrospektive 1 (2018), str. 16. 105 »Wege auf den Steinersattel«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1886, št. 19, str. 230. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 37 31. 03. 2023 13:37:56 38 Marija Mojca Peternel: »ljubiteljeM kranjskih alP!« Na prelomu iz 19. v 20. stoletje v vzpetem svetu niso bile v manjšini le ženske, tudi gorohodci niso bili prav pogosti. Turisti, kot so se obiskovalci vzpetega sveta po planinski turi tudi imenovali, so bili predvsem iz vrst meščanstva,106 ki je imelo čas in sredstva za nakup opreme. Z današnjega vidika, ko je gorništvo modno, je morda precej nenavadno, da je bila hoja v hribe kot rekreativna dejavnost včasih privilegij in še zdaleč ne samoumevna dejavnost malega človeka. Glede na to, da je bil vsakdanjik konca 19. stoletja prežet z nacionalnimi boji, takratni gorohodci tega bremena pogosto niso mogli pustiti ob vznožju gora.107 Posledično je to prispevalo k vedno pogostejšemu netenju nacionalnih strasti v vzpetem svetu, v katero so bili vključeni tako posamezniki kot planinske organizacije. Med njimi je na tem območju Alp poleg društva DuOeAV deloval še Avstrijski turistovski klub ( Oesterreichischer Touristen-club − OeTC) z graško podružnico, v kateri je bil sprva aktiven avstrijski matematik, astronom in profesor dr. Johannes Frischauf,108 čigar ime danes nosi dom na Okrešlju109 in avtor številnih vodnikov.110 OeTc je bil ustanovljen na Dunaju leta 1869 z namenom poučnega in ne toliko znanstvenega razisko-vanja avstrijskega gorskega sveta. V svojem programu je predvideval skupne izlete, družabna srečanja, uvajanje in vzdrževanje poti, gradnjo kažipotov, prenočišč in razgledišč, ureditev vodniškega sistema.111 Klub je navsezadnje pomemben tudi za to, ker je Kranjska podružnica od njega leta 1903 dobila 106 O meščanstvu in meščanih v habsburški monarhiji gl. Ernest Bruckmüller, »Nove raziskave zgodovine avstrijskega meščanstva«, Zgodovinski časopis 3 (1991), str. 369−389. O političnem življenju na Slovenskem v drugi polovici 19. stoletja je na voljo številna literatura, naj omenim nekaj del: Dragotin Lončar, Politično življenje Slovencev (Od 4. januarja 1797 do 6. januarja 1919) (Ljubljana: Slovenska Matica, 1921), str. 26−91; Jože Dežman, Slovensko meščanstvo: od vzpona nacije do nacionalizacije (1848− 1948) (Celovec: Mohorjeva, 2008); posebej za Štajersko: Janez Cvirn, Trdnjavski trikotnik: politična orientacija Nemcev na Spodnjem Štajerskem (1861− 1914) (Maribor: Obzorja, 1997). 107 Marija Mojca Peternel, Knjige za gorohodce: prvi planinski vodniki na Slovenskem (Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2020), str. 9. 108 Olga Janša, »Zgodovina turizma na Slovenskem«, Turistični vestnik: strokovni časopis za turizem in gostinstvo (Ljubljana: Turistična zveza Slovenije, 1968), str. 115. Johannes Frischauf (*17. 9. 1837, Dunaj; †7. 1. 1924, Gradec), matematik, astronom, alpinist, profesor. Österreichisches Biographisches Lexikon, https://www.biographien.ac.at, pridobljeno 23. 7. 2019. 109 Planinska zveza Slovenije, https://www.pzs.si, pridobljeno 1. 10. 2019. 110 Johannes Frischauf, Die Kreuzer-Alpe bei Stein (1837− 1924) (Laibach: Kleinmayr & Bamberg, Verfassers, med 1877 in 1900); Johannes Frischauf, Die Sannthaler Alpen: mit einer Karte und einem Panorama (Wien: Brockhausen & Bräuer, 1877); Johannes Frischauf, J. Frischauf ’s Gebirgsführer. Steiermark, Kärnten, Krain und die angrenzenden Theile von Oesterreich, Salzburg, Tirol (Graz: Leuschner & Lubensky, 1874). 111 »Vereins- und Volksversammlungen. Neuer Verein«, Morgen-Post, 26. 4. 1869, št. 115, str. 4. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 38 31. 03. 2023 13:37:56 Družbenopolitične razmere na prelomu iz 19. v 20. stoletje v slovenskem ... 39 današnje Kočo pri Triglavskih jezerih, Dom Planika pod Triglavom in Valvasorjev dom pod Stolom.112 112 »Südliche Ostalpen. Julische Alpen«, DAV, ÖAV und AVS, Hoch hinaus! Wege und Hütten in den Alpen (Köln, Weimar, Wien: Böhlau Verlag, 2016), str. 221−223. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 39 31. 03. 2023 13:37:56 Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 40 31. 03. 2023 13:37:56 41 podružnice nemšKega in avstrijsKega planinsKega društva na slovensKem Društvo DuOeAV je na takratnem slovenskem območju imelo osem podružnic (tabela 2). Beljaška podružnica ( Section Villach), ustanovljena že leta 1870, je bila v tem prostoru najstarejša in je bila hkrati najmlajša ustanovna podružnica nemškega DAV.113 V Trstu je bila leta 1873 ustanovljena Primorska podružnica ( Section Küstenland) in po njenem zgledu je bila leta 1874 v Ljubljani osnovana Kranjska podružnica ( Section Krain). Obe sta sicer prvo svetovno vojno preživeli, a bili ukinjeni kmalu po njej, Kranjska leta 1919, Primorska leto pozneje.114 Leta 1884 je nastala Celjska podružnica ( Section Cilli), ki je bila prvič razpu- ščena leta 1919. Z vdorom nemških oblasti je nato ponovno delovala štiri leta in bila dokončno razpuščena leta 1945.115 Podobno se je zgodilo z leta 1876 ustanovljeno Mariborsko podružnico ( Section Marburg an der Drau), ki je bila prvič razpuščena leta 1919 in jo je vkoraka-nje nemške vojske v mesto leta 1941 za štiri leta ponovno obudilo. Dokončno 113 Klaus Dalmatiner, Helmut Lang, »Der Villacher Alpenverein und seine Geschichte 1870 − 2020«, S onderbeilage zum Magazin 01/2020 anlässlich 150-Jahr Bestandsjubiläum, str. 2. 114 Deutscher Alpenverein, https://www.alpenverein.de/geschichte/blog/portrait/sektion-kuesten-land , pridobljeno 10. 9. 2021. 115 Deutscher Alpenverein, https://www.alpenverein.de/geschichte/blog/portrait/sektion-cilli , pridobljeno 10. 9. 2021. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 41 31. 03. 2023 13:37:56 42 Marija Mojca Peternel: »ljubiteljeM kranjskih alP!« je bila razpuščena leta 1945.116 Ob tem gre zapisati, da je bilo verjetno nekaj štajerskih gorohodcev vključenih tudi v Graško podružnico ( Section Graz), ki je bila ustanovljena že 1870.117 V obdobju od leta 1888 do leta 1901 je delovala Goriška podružnica ( Section Görz),118 v letih 1894−1898 Kočevska podružnica ( Section Gotschee),119 v letih 1906-1909 pa tudi Slovenjegraška podružnica ( Section Windischgraz)120. Tabela 2: Podružnice DuOeAV v slovenskem prostoru v 19. in 20. stoletju. Ime podružnice − sedež Obdobje delovanja Beljaška podružnica ( Section Villach − Beljak) od 1870 Primorska podružnica ( Section Küstenland − Trst) 1873−1920 Kranjska podružnica ( Section Krain − Ljubljana) 1874−1919 Celjska podružnica ( Section Cilli − Celje) 1884−1919 1941−1945 Mariborska podružnica ( Section Marburg an der Drau − Maribor) 1876−1919 1941−1945 Goriška podružnica ( Section Görz − Gorica) 1888−1901 Kočevska podružnica ( Section Gotschee − Kočevje) 1894−1898 Slovenjegraška podružnica ( Section Windischgraz – Slovenj Gradec 1906−1909 Imena podružnic kažejo na neenotno načelo pri njihovem poimenovanju. Pri Kranjski in Primorski podružnici gre morda za poimenovanje po državnih upravnih enotah na deželni ravni (Kranjska) ali naddeželni ravni (Primorska). Pri manjših podružnicah je verjetno imenovanje sledilo samo mestu (Celje, Maribor, Kočevje in Slovenj Gradec). Pri Goriški podružnici ni prav jasno, ali gre za deželo ali za mesto, a ker je sodila k manjšim, bi tako kot pri Celjski ali Mariborski lahko domnevali, da je ime dobila po mestu. 116 Deutscher Alpenverein, https://www.alpenverein.de/geschichte/blog/portrait/sektion-mar-burg-a-d-drau , pridobljeno 10. 9. 2021. 117 Graz Museum, https://www.grazmuseum.at/ausstellung/stadt-sucht-berg, pridobljeno 11. 4. 2022, pridobljeno 10. 9. 2021. 118 Deutscher Alpenverein, https://www.alpenverein.de/geschichte/blog/portrait/sektion-goerz/, pridobljeno 13. 4. 2022. 119 Deutscher Alpenverein, https://www.alpenverein.de/geschichte/blog/portrait/sektion-got-tschee , pridobljeno 10. 9. 2021. 120 Deutscher Alpenverein, https://www.alpenverein.de/geschichte/blog/portrait/sektion-win-dischgraz/, pridobljeno 14. 3. 2023. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 42 31. 03. 2023 13:37:56 Podružnice nemško-avstrijskega Planinskega društva na slovenskem 43 Delovanje podružnic je s subvencijami finančno podpirala centrala DuOeAV. Uradna valuta društva je bila marka, tako da je bilo potrebno dnevno prera- čunavanje v avstrijske goldinarje.121 Da pa je bilo na finančnem področju vse skupaj še nekoliko bolj zapleteno, je k temu prispevala denarna reforma, ki se je zgodila prav na prelomu stoletij. Z njo so po letu 1900 forinte oziroma goldinarje (fl) in krajcarje (kr) zamenjale krone (K) in helerji (h) oziroma na Slovenskem vinarji (vin).122 V obdobju od leta 1874 do leta 1909 sta Kranjska in Primorska podružnica skupno dobivali 3,65-odstotni delež vseh dotacij. Največji delež je v tem obdobju tako dobila Tirolska (48,50 %), najmanj Spodnja Avstrija (1,65 %). Za primerjavo navedimo še Koroško s 7,73- in Štajersko z 2,21-odstotnim deležem.123 Osrednje glasilo društva Mitteilungen je objavljalo letne prihodke in izdatke društva. Med 26 podružnicami je denimo leta 1892 Kranjska za gradnjo poti in koč dobila 2160 mark, kar je bila četrta najvišja podpora v tistem letu. Celovška podružnica je v istem letu dobila le 400, Innsbruška pa 900 mark.124 Če vemo, da je bilo za eno marko v tistem času moč dobiti 2 goldinarja (fl),125 potem je Kranjska podružnica dobila približno 1080 fl. Naslednje leto ji je bilo iz centralne blagajne nakazano dvakrat toliko denarja, 5595 mark,126 kar je 2797 fl. Visok znesek je verjetno odraz navdušenja centrale nad tem delom alpskega prostora, ki ga je z ustrezno infrastrukturo želela napraviti čim dostopnejšega. V obdobju do leta 1896 je bilo tako s strani centrale sofinanciranih le nekaj poti: leta 1889 pot na Kokrsko sedlo, leta 1893 poti do slapa Savice in do vrha Golice, leta 1894 na Rudnico in do slapa Vintgar.127 121 Gidl, Alepnverein, str. 100. 122 O tem gl. Vinko Rajšp, »Slovenski protestantizem, uraška tiskarna in cene«, Zgodovina denarstva in bančništva na Slovenskem: posvetovanje ob štiridesetletnici Denarnega zavoda Slovenije, Ljubljana, 11. in 12. decembra 1984, (ur. Peter Kos et al) (Ljubljana: Zveza zgodovinskih druš- tev, 1987), str. 33−36. Za primerjavo cen posameznih artiklov gl. Vasilij Melik, » Nekaj o cenah, plačah in kulturi v predmarčni dobi: referat na posvetovanju o zgodovini denarstva in bančništva na Slovenskem. Ljubljana, 11. in 12. december 1984«, (Ljubljana: Zgodovinski časopis, 1985). 123 Gidl, Alpenverein, str. 114. 124 Jahres-Rechnung pro Jahr 1892, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 2 str. 24. 125 Oesterreichische Nationalbank, Oesterreichische Geldgeschichte. Vom Mittelalter bis Euro (Wien: Geldmuseum der Oesterreichischen Nationalbank, 2000), str. 74. 126 »Ausgaben der Sektion bis Ende 1893«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1894, str. 384. 127 Rudolf Roschnik, »Die Hütten und Wege der Section ‚Krain‘ des deutschen und österreichischen Alpenvereines«, Deutscher Kalender für Krain (Laibach: Ig. von Kleinmayr & Fed. Bamberg, 1896), str. 108−109. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 43 31. 03. 2023 13:37:57 44 Marija Mojca Peternel: »ljubiteljeM kranjskih alP!« Poleg subvencij s strani centrale društva DuOeAV so Kranjsko podružnico financirale še deželna vlada, okrajno radovljiško glavarstvo, državna železni- ška uprava državne železnice,128 Kranjska industrijska družba (KID- Krainische Industriegesellschaft)129 in Kranjska banka ( Krainische Sparkassee).130 Slednja je tako poleti leta 1891, ko je vse kraje od Jesenic do Rateč prizadelo močno ne-urje, že v nekaj dneh nakazala precejšnjo vsoto denarja, s katerim so pomagali najbolj prizadetim.131 Podružnico so financirale še druge organizacije, denimo Südmark in Schulverein.132 Finančna podpora je prihajala tudi s strani lokalnih podjetnikov, med katerimi naj omenimo Henrika Mallnerja133 z Javornika (Jesenice) in vodstvo cementarne v Mojstrani, ki je financiralo pešpot od železni- ške postaje na Dovjem do Mojstrane.134 Poleg lokalnih so znani podporniki iz 128 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1906« (14. 1. 1907). 129 Kranjska industrijska družba ( Krainische Industriegesellschaft) je bila tretja delniška družba na Kranjskem, ustanovljena leta 1869. Več o tem gl. Andrej Pančur, »Kranjska industrijska druž- ba«, Slovenski veliki leksikon (Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, 2003−2005 ), zv. 2, str. 356. 130 Kranjska deželna banka ( Krainerische Sparkassee ) je bila banka, ustanovljena za financiranje potreb gospodarstva v deželi Kranjski, in sicer 15. oktobra 1909 na podlagi sklepa deželnega zbora, delovati pa je začela 4. januarja 1912. Več o tem gl. Ivan Hribar, Kranjska hranilnica (Ljubljana: Narodna Tiskarna, 1909) in Stane Granda, »Kranjska hranilnica«, Slovenska kronika XIX. stoletja. 2001, zv. 1: 1800−1860, str. 146. 131 »Hochwasser in Oberkrain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1891, št. 18 str. 248. 132 Peter Mikša in Kornelija Ajlec, Slovensko planinstvo (Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2011), str. 27. Nemški Schulverein ( Deutscher Schulverein) je bil ustanovljen leta 1880 na Dunaju, leta 1884 so obstajale njegove podružnice v Celju, Mariboru, Vitanju, Kočevju, Ljubljani, Slovenski Bistrici, Slovenj Gradcu, na Ptuju, v Mežici, Laškem, Sevnici, Dravogradu in na Prevaljah. Več o tem gl. Werner Drobesch, »Deutscher Schulverein. njegova ideologija, notranja struktura in delovanje s posebnim ozirom na Slovenijo«, Zgodovinski časopis, 46 (1992), št. 2, str. 188 (opomba 6). Društvo Südmark je bilo ustanovljeno 24. 11. 1889 v Gradcu z namenom, da z gospodarskimi ukrepi utrjuje nemštvo v tistih delih monarhije, kjer je bilo ogroženo, ter pospešuje nemško naseljevanje na Štajerskem. Koroškem, Kranjskem in Primorskem. Andrej Vovko, »Delovanje društva Südmark na slovenskem Štajerskem do leta 1914«, Zbornik Janka Pleterskega (ur. Otto Luthar in Jurij Perovšek), Ljubljana: ZRC SAZU, 2003), str. 230. 133 Henrik Mallner (1844–1908) je bil na Javorniku upravitelj fužine, med letoma 1881 in 1891 pa gozdni inšpektor in vodja gozdnega urada Kranjske industrijske družbe. Z družino je živel v drugem nadstropju javorniške graščine. Po prodaji tržiških gozdov leta 1891 je postal upravitelj Bornove-ga posestva in oskrbnik gradu Sveta Katarina v Jelendolu. Gornjesavski muzej Jesenice, arhiv KID, t. e. 63, a. e. 511, Irena Lačen Benedičič et al., Gozdovi Kranjske industrijske družbe (Jesenice: Gornjesavski muzej Jesenice, 2014), str. 19 in Alojz Rizzoli, »Iz mojih spominov«, Tovarniški vestnik, 15. 8. 1937, št. 16-17, str. 4. Za posredovane podatke se iskreno zahvaljujem dr. Marku Mugerli. 134 »Lengenfeld-Mojstrana«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 19, str. 241. Amannovi so bili lastniki cementarne v Mojstrani. Gornjesavski muzej Jesenice, arhiv KID, t. e. 60, a. e. 501. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 44 31. 03. 2023 13:37:57 Podružnice nemško-avstrijskega Planinskega društva na slovenskem 45 osrednjega dela dežele. Tako je leta 1906 bankir Joseph Luckmann v spomin pokojnemu očetu podružnici podaril 100 K.135 Denarno so si podružnice v okviru društva pomagale tudi med seboj. Podru- žnica Krummholz z Dunaja je Kranjski na primer leta 1890 podarila vpisno knjigo za Triglav.136 Šlo je za »čedno« železno skrinjico (v obliki mizice) z vpisno knjigo.137 Tabela 3: Predvideni stroški Kranjske podružnice v letu 1896 ( Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.101 S. Krain fol. 141−150) Predvideni stroški Kranjske podružnice v letu 1896 Cene v goldinarjih (fl.) centrala 800 predavanja 40 poštnina in drugo 100 knjižnica 100 nakup fotografskega aparata 150 nepredvideni stroški 100 poti 200 dela na Deschmannovi koči 800 posteljnina za kočo na Golici 400 poti na Triglav 600 pripravljalna dela za kočo v Kamniških Alpah 750 SKUPAJ 4040 Da bi si lažje predstavljali cene oziroma stroške, poglejmo nekaj primerov denarne porabe za gradnjo koč. Za izgraditev Triglavske koče je bilo porabljenih 600 fl, za kočo na Mangartskem sedlu, ki jo je zgradila Beljaška podružnica, pa 1260 fl.138 Če vemo, da je Kranjska podružnica v prvem letu delovanja imela 135 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1906« (14. 1. 1907). Joseph Luckmann (*7. 2. 1840, Ljubljana; †20. 3. 1906, Ljubljana), bankir, član Kranjske hranilnice, podpredsednik trgovske in industrijske zbornice. Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si/ro-dbina/sbi335786/, pridobljeno 25. 2. 2022. 136 »Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1901, št. 4, str. 50–51. 137 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1909« (14. 1. 1910). 138 Der Deutsche und Oesterreichische Alpenverein: ein Blick auf seine Ziele und bisherige Leistungen, str. 16. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 45 31. 03. 2023 13:37:57 46 Marija Mojca Peternel: »ljubiteljeM kranjskih alP!« skoraj 200 fl sredstev,139 so torej za gradnjo Triglavske koče potrebovali trikrat toliko. Za vtis o o denarnih razmerah podružnice je na koncu knjige priloženo premoženjsko stanje leta 1895 in predvideni stroški za leto 1896 (priloga 2), ki smo jih vpisali v tabelo 3.140 Kot vidimo v tabeli 3, je največji izdatek podružnice za leto 1896 poleg pla- čila centrali društva DuOeAV pomenilo delo na Deschmannovi koči. V tem kontekstu je zanimiva namera Kranjske podružnice za nakup fotografskega aparata, ki je bil samo 50 fl cenejši od predvidenih stroškov za knjižnico ali poštnino. Angažiranje na področju urejevanja triglavskih poti odraža drugi najvišji izdatek, na tretjem mestu pa je notranja oprema za kočo na Golici. Kot je razvidno iz priloge 2, naj bi večino denarja (1075 fl) Kranjska podružnica dobila od članarine svojih 215 članov, stroške za urejanje triglavskih poti pa naj bi v celoti krila centrala društva DuOeAV.141 139 »Die Entwicklung der Sektion Krain«, Festschrift zur Feier des zwanzigjährigen Bestehens seit der Neugründung im Jahre 1881 (Ljubljana: Selbstverl. der Section Krain des deutschen und österreichischen Alpenvereines; Ljubljana: Ig. V. Kleinmayr & Bamberg, 1901), str. 8. 140 Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.101 S. Krain fol. 141−150 (Vermögens-Stand und Voranschlag). 141 Prav tam. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 46 31. 03. 2023 13:37:57 47 ustanovitev section Krain in njeno delovanje do leta 1878 Čeprav statut društva ni predvideval spodnje meje za ustanovitev podružnice, je bilo priporočljivo, da je namero za včlanitev v društvo izrazilo vsaj 15−20 gorohodcev. Na ustanovnem sestanku podružnice sprejet statut sta morala potrditi tako centralni odbor društva kot deželna vlada. Če slednja v roku štirih tednov ni podala negativnega mnenja, je podružni-ca smela začeti delovati, do takrat pa je morala mirovati.142 Po zgledu Trsta, predvsem pa po prizadevanjih prijateljev gora v Ljubljani, zlasti poznejšega predsednika ljubljanskega tiskarja Ottomarja Bamberga,143 je bila leta 1874 ustanovljena Kranjska podružnica DuOeAV.144 Poziv s 1. marca 1874 (slika 2), pod katerega sta se poleg Bamberga podpisa-la še zdravnik dr. Alois Valenta145 in pravnik Alfons Moschè,146 je uvodoma 142 Emmer, Verfassung und Verwaltung, str. 41−43. 143 Ottomar Bamberg (*22. 1. 1848, Ljubljana; †1. 4. 1934, Arto – Impoljca), tiskar, založnik. Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si, pridobljeno 22. 9. 2020. 144 »Die Entwicklung der Sektion Krain«, Festschrift, str. 7. 145 Alois Valenta (*18. 6. 1830, Vyškov, Češka; †18. 12. 1918, Ljubljana), zdravnik, porodničar, avtor številnih medicinskih knjig. Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich (Wien: Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei), 1884, zv. 49, str. 213 in Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi755618, pridobljeno 22. 9. 2020. 146 Alfonz Moschè (*6. 7. 1839, Ljubljana; †15. 1. 1901, Ljubljana), pravnik in politik. Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si, pridobljeno 22. 9. 2020. O njem gl. Ervin Dolenc, »Turizem v slovenskih hribih in gorah«, Razvoj turizma v Sloveniji: Zbornik referatov (Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1996), str. 137, opomba 9. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 47 31. 03. 2023 13:37:57 48 Marija Mojca Peternel: »ljubiteljeM kranjskih alP!« na kratko predstavil razloge za nastanek društva DuOeAV. Ker sta v sose- ščini, v Beljaku in Trstu, že bili podružnici, se je tudi na Kranjskem izkazala potreba, če že ne nuja, po ustanovitvi podobnega združenja. Izvedba obse- žnih del v vzpetem svetu, kot so bili gradnja koč, urejanje in gradnja poti ter postavljanje smerokazov, je bila namreč mogoča le v okviru močnega društva.147 Smiselnost članstva v tako veliki organizaciji je na koncu poziva odražal rek slavnega nemškega pesnika, zgodovinarja in filozofa Friedricha Schillerja.148 Temelj popolnosti in celovitosti je po njegovem sicer res v delovanju posameznikov, a je za javno dobro osebna stremljenja vendarle treba podrediti skupnemu cilju.149 Pozivu je naslednji dan sledil posvetovalni, v nedeljo, 30. marca 1874, pa ustanovni sestanek, na katerem so bili v vodstveni odbor izvoljeni Ottomar Bamberg (predsednik), Christian Klauser (tajnik), dr. Alfons Moschè (blagajnik), Alois Valenta in dr. Julius Fränzel von Vesteneck (nadzornika).150 Med člani glavnega odbora sta bila torej znani finančnik Julius Vesteneck151 ter Christian Klauser, o katerem podrobnejših biografskih podatkov ni bilo mo-goče dobiti. Ustanovni sestanek se je začel ob 17. uri v poletni sobi gostilne Pri zlati zaponi ( Zur Goldenen Schnalle) med današnjim Hotelom Slon in stavbo Kazine, ki je bila leta 1878 porušena.152 V ljubljanski tiskarni Kleinmayr & Bamberg je bil že pred tem, 25. marca 1874, na štirih straneh natisnjen tudi statut društva (slika 3), ki je v desetih členih med drugim opredeljeval namen društva, članstvo, vodstvo, zbore podružnice in generalna zasedanja DuOeAV ter izstop iz društva. 147 Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.101 Aufruf. 148 Friedrich Schiller (*10. 11. 1759, Marbach; †9. 5. 1805, Weimar), pesnik, zgodovinar, filozof. Hermann Fischer, Johann Christoph Friedrich Schiller. Deutsche Biographie, https://www.deutsche-biographie.de/sfz45355.html#ndbcontent, pridobljeno 10. 7. 2022. 149 Reklo »Pflicht für jeden“ je iz zbirke Tabulae Votivae. Deutsche Gedichtebibliothek, https://gedichte.xbib.de/Schiller_gedicht_254.+Pflicht+f%FCr+jeden.htm, pridobljeno 10. 7. 2022. 150 O ustanovitvi gl. Mikša, Ajlec, Slovensko planinstvo, str. 27. 151 Schematismus der k. k. Finanzbeamten des österr. Kaiserstaates. Als Beilage des Jahrbuches dür den Gebrauch der k. k. Finanz- und Rechnungs-Kontrollbeamten, dann der k. k. Finanzwache, nach den neuesten Organismen und Personalständen zusammengestellt (Graz: Joseph A. Kienreich, 1858), str. 1. 152 Mikša, Ajlec, Slovensko planinstvo, str. 27. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 48 31. 03. 2023 13:37:58 Ustanovitev section krain in njeno delovanje do leta 1878 49 Slika 2: Poziv ( Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.101) Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 49 31. 03. 2023 13:37:58 50 Marija Mojca Peternel: »ljubiteljeM kranjskih alP!« Slika 3: Statut Kranjske podružnice iz leta 1874 ( Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.104 Krain Statuten 1874, prva stran) Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 50 31. 03. 2023 13:38:00 Ustanovitev section krain in njeno delovanje do leta 1878 51 Centrala društva DuOeAV je bila o ustanovitvi Kranjske podružnice ob-veščena dan po ustanovnem sestanku, kajti Bamberg je že 31. marca pisal takratnemu predsedniku dr. Theodorju Petersenu v Frankfurt (slika 4).153 Uvodoma se je najprej opravičil za svojo neažurnost, saj sta dva frankfurtska dopisa ostala namenoma neodgovorjena. Bamberg je namreč želel počakati na ustanovitev Kranjske podružnice in v odgovoru poročati tudi o tem. Podružnica je po njegovih besedah trenutno štela sicer 45 članov, a so zanesljivi viri napovedovali, da bo rednih članov podružnice že kmalu okoli 100. V pismu je navedel člane vodstvenega odbora podružnice in na kratko opisal njene načrte. Prva in glavna naloga podružnice je bilo pridobivanje čim več novih članov. V ta namen so želeli aktivirati zaupanja vredne ljudi, ki naj bi znali v pravi luči predstaviti društvo širšemu krogu. Za to je na seji že dobil zagotovila, za nasvet v zvezi s tem pa je zaprosil še predsednika DuOeAV. Hkrati ga je prosil še za razlago značaja povezave centralne skupščine z glavnim odborom podružnice in tega, kakšne dolžnosti ima podružnica, kdaj je treba nakazati članarino podružničnih članov glavni blagajni itd.154 Bambergovo pismo poleg popolnoma konkretnih zadev v zvezi z delovanjem Kranjske podružnice kaže, da so že pred njeno ustanovitvijo obstajali stiki vodilnih iz Ljubljane z vodilnimi društva DuOeAV v Frankfurtu. Posledično nam ta korespondenca izpričuje, da se je podružnica verjetno bolj povezovala z nemškim kot avstrijskim delom društva. Predsedniku Theodorju Petersenu Vzhodne Alpe niso bile neznane, saj se je poleti 1873, torej leto pred ustanovitvijo Kranjske podružnice, povzpel na Triglav.155 Kot piše v svojih spominih na to, se je kljub krajši poti iz Mojstrane raje odločil za slikovitejšo pot iz Bohinja v spremstvu znanega bohinjskega vodnika Josepha Skantarja. Spričo slabega vremena je slednji precej trmasto nasprotoval Petersenovemu prigovarjanju h končnemu vzponu na Triglav. K sreči se je kmalu vreme razjasnilo, tako da sta se vendarle lahko povzpela na vrh ter se pri spustu nato usmerila v dolino Soče.156 153 Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.101, Bamberg Petersenu. 154 Prav tam. 155 Dr. Theodor Petersen, »Vom Triglav in das Isonzothal«, Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1874, str. 86−90. 156 Prav tam, str. 87−90. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 51 31. 03. 2023 13:38:01 52 Marija Mojca Peternel: »ljubiteljeM kranjskih alP!« Slika 4: Bambergovo pismo Petersenu ( Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.101, prva stran) Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 52 31. 03. 2023 13:38:03 Ustanovitev section krain in njeno delovanje do leta 1878 53 Med člani novoustanovljene Kranjske podružnice je bilo najti številna slovenska imena, buditelja slovenske turistike Franca Kadilnika,157 organizatorja slovenskega gasilstva Franca Doberleta,158 znanega montanista Marka Vincenca Lipolda159 in druge.160 Društveniki novoustanovljene podružnice so takoj pričeli živahno dejavnost na področju vodenja, organizacijo predavanj in izletov na Nanos, Javornik in Kum, od katerih je bil prvi uspešen zaradi aktivnega sodelovanja s Primorsko podružnico. Ob koncu prvega leta je Kranjska podružnica štela 85 članov.161 Kot vidimo, se Bambergove napovedi o 100 članih ob koncu leta niso povsem uresničile. Nov odbor podružnice, ki je štela 72 članov, je bil izvoljen 2. junija 1876. Kljub temu je njeno nadaljnje življenje zaradi neugodnih finančnih razmer nazado-valo. Na poizvedbo centralnega odbora iz Münchna z 2. maja 1878 o tem, ali Kranjska podružnica še obstaja ali je bila tiho razpuščena, je bil odgovor, da je še delujoča. V tem obdobju, leta 1877, je bila dokončana Triglavska koča ( Maria Theresien Hütte, današnji Dom Planika pod Triglavom), a je bila zaradi razpustitve podružnice leta 1880 prodana OeTC.162 157 Franc Kadilnik (*21. 10. 1825, Krško − Stara vas; †12. 8. 1908, Ljubljana), turistični pisec. Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si/iskanje, pridobljeno 10. 10. 2021. 158 Franc Doberlet (*6. 4. 1832, Ljubljana; †5. 5. 1916, Ljubljana), obrtnik, organizator slovenskega gasilstva. Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si/iskanje, pridobljeno 10. 10. 2021. 159 Mark Vincenc Lipold (*19. 1. 1816, Mozirje; †22. 4. 1883, Idrija), montanist, rudarski inženir, geolog, strokovni pisec. Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si/iskanje, pridobljeno 10. 10. 2021. 160 Mikša, Ajlec, Slovensko planinstvo, str. 27. 161 »Die Entwicklung der Sektion Krain«, Festschrift, str. 8. 162 Prav tam in »Südliche Ostalpen. Julische Alpen«, DAV, ÖAV und AVS, Hoch hinaus! , str. 221. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 53 31. 03. 2023 13:38:03 54 Marija Mojca Peternel: »ljubiteljeM kranjskih alP!« Slika 5: Seznam podružnic DuOeAV konec leta 1875 ( Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1875, št. 1, nepaginirano) Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 54 31. 03. 2023 13:38:03 55 ponovna oživitev section Krain Kranjska podružnica je bila ponovno aktivirana 25. novembra 1881. Na sestanku, ki ga je sklical nekdanji predsednik Ottomar Bamberg, se je zbralo več kot 20 članov, ki so ostali zvesti združenju. Odločeno je bilo, da se bodo sestanki decembra nadaljevali dvakrat mesečno. Karl Deschmann, ki je bil izvoljen za predsednika, je ostal duša združenja vse do svoje smrti, pri vodenju pa mu je pomagal izkušeni blagajnik Ernst Stöckl.163 V seznamu članov za leto 1881 najdemo društvenike različnih poklicev, med drugim podjetnike, uradnike, učitelje, obrtnike, deželne poslance, finančne svetovalce in hišne posestnike. Med njimi so bili leta 1881 najštevilčnejši tr-govci, saj jih je bilo med 80 člani kar 12.164 V seznamu članov je tudi ena ženska, baronica »Jenni von Gall«.165 Podružnica je zato, da bi javnost kar najbolje obveščala o svojem delovanju in da bi privabila čim več ljudi v svoje vrste, uporabljala najsodobnejša sredstva: ilustracije, fotografije in razglednice. Kot je zapisano v jubilejnem zborniku, je bil leta 1896 kupljen fotografski aparat, s pomočjo katerega je glavni odbor 163 »Die Entwicklung der Sektion Krain«, Festschrift, str. 8−9. 164 Erster Nachtrag zum Verzeichniss der Mitglieder des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1882 (Wien: Verlag des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1882), str. 20−21. 165 Baronica Johana Gall-Gallenstein (1844–1892). Johana oziroma Jenny Gall-Gallenstein je bila mrzla sestrična baronice Marije Ane Gall-Gallenstein (1752–1839) in hči očetovega brat-ranca barona Jožefa Gall-Gallensteina (1805–1869). Miha Preinfalk, »Grofica Marija Auersperg Attems in njena družina«, Ines Babnik, Jaki Barbara et al., Presek ustvarjene krajine, arhitekture in likovne umetnosti: primer Marije Auersperg Attems: zbornik recenziranih prispevkov (Volčji Potok: Arboretum, 2020 ), str. 15, opomba 33. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 55 31. 03. 2023 13:38:03 56 Marija Mojca Peternel: »ljubiteljeM kranjskih alP!« lahko pridobil »čudovite« fotografije v zvezi s svojim delovanjem, še zlasti slike svojih planinskih koč. Podružnica je velikokrat sporočala informacije o prometnih in nastanitvenih možnostih, posredovala številna strokovna mnenja, vlagala različne zahtevke pristojnim organom in prometnim institucijam ter si med drugim prizadevala za uvedbo hitrih vlakov na gorenjski progi in za pridobitev ugodnosti pri plačilu vozovnic itd. Zaradi vse večjega števila gorohodcev se je povečalo število nesreč v gorah, zato je bilo nujno potrebno sprejeti ukrepe za njihovo preprečevanje. Podružnica je v vseh izhodiščih za ture na Kranjskem o tem organizirala posvetovanja z vodniki.166 Poleg praktične dejavnosti in konkretnih akcij na terenu si je prizadevala izpolniti še druge cilje društva DuOeAV. V prvi vrsti je šlo za organizacijo strokovnih in znanstvenih predavanj. Na večerna druženja so bili po večini vabljeni strokovnjaki, ki so društvenikom in širši javnosti predavali o različnih, za društvo zanimivih temah. Hidrografska služba, ki sta jo uvedli cesarska in kraljeva vlada, je Kranjski podružnici prav tako omogočila sodelovanje. Na njeno pobudo so bili v letih 1895 in 1896 na Triglavu in v Karavankah postavljeni merilniki snega, tako da so snežne karte hidrografskega urada, nudile podatke o snežnih razmerah na Gorenjskem. Podružnica je bila aktivno v stiku z Vojaškim geografskim inšti-tutom ( Militärgeographisches Institut)167 in je imela pogosto priložnost popra-vljati in dopolnjevati posebne zemljevide. Bilo ji je v čast, da je kartografskim oddelkom zagotovila brezplačno nastanitev v svojih kočah, najemodajalcem pa naročila, naj kartografskim ekipam v kočah nudijo čim večje udobje in jim tako olajšajo »zahtevno« delo na terenu.168 Na zasedanjih društva DuOeAV sta Kranjsko podružnico največkrat zastopa-la blagajnik Rudolf Kirbisch in njen dolgoletni predsednik Rudolf Roschnik. To na eni strani dokazuje vpetost podružnice v življenje društva ter hkrati tudi medsebojnega poznanstva članov znotraj društva. Kot že zapisano, je statut društva precej natančno opredeljeval odnos med podružnicami in centralnim odborom. Tako je bilo denimo tudi s 166 »Die Entwicklung der Sektion Krain«, Festschrift, str. 10−17. 167 Vojaški geografski inštitut ( Militärgeographisches Institut) je bil iz Milana na Dunaj prestavljen leta 1839 in se je do leta 1888 imenoval K. k. Militärgeographisches Institut. Od leta 1888−1918 je bilo njegovo uradno ime K. u. k. Militärgeographisches Institut. Robert Messner, »Das Wiener Militärgeographische Institut. Ein Beitrag zur Geschichte seiner Entstehung aus dem Mailänder Militärgeographischen Institut«, Jahrbuch des Vereins für Geschichte der Stadt Wien (Wien: Verlag Ferdinand Berger & Söhne, OHG Horn, 1967/69), zv. 23/25, str. 206. 168 »Die Entwicklung der Sektion Krain«, Festschrift, str. 18. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 56 31. 03. 2023 13:38:03 Ponovna oživitev Section krain 57 korespondenco. Pisma centralnemu odboru niso smela biti naslovljena na posamezne člane, ampak na celoten odbor, vsebinsko pa so morala nago-varjati le eno tematiko.169 V pristojnosti centralnega odbora DuOeAV so bili ključi koč, ki so jih dodelili glavnim odborom podružnic, te pa so jih razdelile po terenu.170 Podružnice so bile centrali DuOeAV dolžne pošiljati poročila letnih zasedanj, finančna poročila, sezname vodilnih v podružnici skupaj s funkcijami. Finančna poročila so vsebovala natančne podatke o prispevkih iz centrale ter njihovi porabi pri gradnji koč, markiranju poti ter organizaciji vodništva. V zvezi z vodništvom so podružnice morale dostavljati centrali DuOe AV sezname kvalificiranih vodnikov ter datume začetka in konca opravljanja njihove dejavnosti.171 Tudi kar zadeva članstvo, so bile podružnice dolžne biti precej natančne in ažurne. Obstajali so formularji (slika 6), ki jih je bilo treba izpolniti ob vstopu v društvo (bele barve), ob spremembi bivališča (zelene barve) in ob izstopu iz društva (rdeče barve).172 Društveniki so iz centralne blagajne vsako leto dobili novo izkaznico, v javnosti pa so bili vedno dolžni nositi znak DuOeAV. 173 Naj dodamo še zanimivost v zvezi z organizacijo zasedanj podružnic. Podru- žnica v avstrijskem delu društva je morala lokalne politične oblasti o nameravani seji obvestiti 24 ur pred začetkom. V prijavi so bili zahtevani natanč- ni podatki o kraju, času in naravi seje, torej ali bo šlo za odprto ali zaprto zasedanje.174 169 Emmer, Verfassung und Verwaltung, str. 31. 170 Prav tam, str. 35. 171 Prav tam, str. 31−32. 172 Prav tam, str. 33. 173 Prav tam, str. 27. 174 Prav tam, str. 48. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 57 31. 03. 2023 13:38:03 58 marija mojca peternel: »ljuBiteljem KranjsKiH alp!« Slika 6: Formularji za vpis v članstvo, spremembo bivališča ter izstop iz članstva (Johannes Emmer, Verfassung und Verwaltung des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1892, str. 33) Prijateljski odnosi s sosednjimi podružnicami (zlasti s Primorsko) in drugimi društvi so bili nadvse topli, kar se je še najlepše pokazalo ob velikem potresu, ki je leta 1895 prizadel Ljubljano. Organizirane so bile številne na-birke, katerih izkupiček (1674 fl 91 kr) je bil poslan Kranjski podružnici, ki ga je, kot je zapisano v slavnostnem zborniku, smotrno porabila. O denarnih nabirkah različnih podružnic za prebivalce Ljubljane in okolice leta 1895 lahko beremo tudi v osrednjem glasilu društva.175 Sodelovanje je bilo vza-jemno, saj je tudi Kranjska podružnica večkrat posredovala v javno dobro, da bi ublažila stisko, ki so jo povzročile različne naravne nesreče. Leta 1882 je prispevala k nabirki za prebivalce Koroške in Tirolske, ki so jih prizadele poplave, podobno leta 1885 ob velikih poplavah na Zgornjem Koroškem.176 Leta 1894 je prispevala za gradnjo šole v Heiligenblutu, hkrati pa je ob 175 »Spenden«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 14, str. 176. 176 »Die Entwicklung der Sektion Krain«, Festschrift, str. 12. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 58 31. 03. 2023 13:38:04 Ponovna oživitev Section krain 59 nesrečah vodnikov pogosto podpirala njihove družine,177 o čemer je poročalo tudi društveno glasilo.178 Oblik sodelovanja med podružnicami je bilo več, poleg omenjene denarne pomoči denimo organiziranje skupnih izletov. Tako je 20. avgusta 1885 Kranjska podružnica popeljala več kot 100 gostov Primorske podružnice po Gorenjski. Skupaj so si ogledali Blejsko jezero in Ljubljano, kjer je bil topel sprejem, vzpon na Ljubljanski grad in zvečer velik banket v igralnici. Vsi gostje so nočevali v zasebnih hišah, naslednjega dne so jih v Postojno pospremili številni člani. Po poročilih iz tistih dni je vse skupaj precej spo-minjalo na kakšno slavnostno procesijo. Izleti s Primorsko podružnico so bili kar pogosti, tako je bil 16. julija 1907 organiziran skupni izlet na Kepo.179 Delovanje Kranjske podružnice je bilo v obdobju do prve svetovne vojne večplastno. Poleg prirejanja društvenih večerov, družabnih srečanj oziroma izletov ter znanstvenih in strokovnih predavanj so v ospredje vedno bolj prihajale aktivnosti v vzpetem svetu, in sicer gradnja koč, urejanje planinskih poti, postavljanje smerokazov itd. Članstvo v podružnici je bilo vsako leto večje in leta 1914 je štelo 448 oseb, podružnica je imela v lasti osem koč:180 Deschmann-Hütte (Dom Valentina Staniča pod Triglavom), Valvasor-Hütte (Valvasorjev dom pod Stolom), Goliza-Hütte oz. Kahlkogel-Hütte (Koča na Golici), Maria-Theresien-Hütte (Dom Planika pod Triglavom), Siebenseen- -Hütte (Koča pri Triglavskih jezerih), Zois-Hütte (Cojzova koča na Kokrskem sedlu), Voss-Hütte (Erjavčeva koča na Vršiču), Hubertus-Hütte (ne obstaja več).181 177 Prav tam, str. 18. 178 »Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 2, str. 28. 179 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1907« (16. 1. 1908). 180 Gidl, Alpenverein, str. 332. 181 »Südliche Ostalpen. Julische Alpen«, DAV, ÖAV und AVS, Hoch hinaus! , str. 221−223. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 59 31. 03. 2023 13:38:05 Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 60 31. 03. 2023 13:38:05 61 vodstvo podružnice Celoten seznam društvenikov, ki so sestavljali gonilno silo podružnice v obdobju 1873−1914, je priložen na koncu knjige (priloga 3),182 zato si bomo v nadaljevanju podrobneje ogledali le nekaj imen. Njihove oblike pogosto kažejo na nemško poreklo, neredki nazivi pred njimi pa na (visoko) izobraženost, pogosto s šolskega področja. Oblike slovenskih imen v vodstvenem odboru so bile po ponovni oživitvi podružnice redke. Glavni razlog za podrobnejši ogled posameznih imen je njihova široka družbena an-gažiranost, saj so z aktivnim in pogosto tudi s sočasnim članstvom v drugih društvih močno zaznamovali javno življenje v Ljubljani in tudi širše. Glavni odbor podružnice je bil sestavljen po zgledu centralnega odbora in se je sorazmerno z vse številčnejšimi in pestrejšimi akcijami društva, ki so zahtevale nove funkcije, z leti krepil. Tako se je s široko akcijo gradnje planinskih koč pozneje pojavila funkcija nadzornika koč in njihovih ključev. Med člani glavnega odbora gre najprej omeniti tiskarja Ottomarja von Bamberga, ki je leta 1871 skupaj s somišljeniki postavil prvo leseno planinsko koči-co oziroma zavetišče na Prodih pod Triglavom.183 Kot prvi predsednik Kranjske podružnice je na tem mestu ostal štiri leta (1874−1877), v glavnem odboru pa ga najdemo še po njenem ponovnem zagonu. Kot je ob njegovi smrti leta 182 »Die Sektionsausschüsse 1874 − 1901«, Festschrift, str. 8, str. 41−42 in letna poročila podružnice. 183 Tone Strojin, »Zgodba okrog prvega triglavskega zavetišča na Prodih«, Planinski vestnik, 103 (2003), št. 3, str. 12–15 in Peter Mikša in Matija Zorn, »Nacionalno markiranje slovenskih gora pred prvo svetovno vojno«, Igra ustvarjalnosti: teorija in praksa urejanja prostora. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 2018, št. 6, str. 22−29, https:// www.iu-cg.org/stevilka.php?vol=6&lang=si, pridobljeno 11. 4. 2020. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 61 31. 03. 2023 13:38:05 62 Marija Mojca Peternel: »ljubiteljeM kranjskih alP!« 1934 bilo zapisano v osrednjem glasilu društva, je v njem večkrat predaval. V trajen spomin na njegovo delovanje je bila današnja Pot čez Plemenice poi-menovana Bambergova pot. V poslednjem zapisu o Bambergu lahko še preberemo, da je bil »zvest član in podpornik društva vse do leta 1919«, ko je bila Kranjska podružnica uradno razpuščena.184 V prvih dveh letih obstoja podružnice (1874−1875) je bil član vodstvenega odbora Julius von Vesteneck, ki je v letu njene ustanovitve postal tudi član deželne vlade na Kranjskem. Od februarja 1876 do februarja 1879 in od maja 1880 do junija 1883 je bil poslanec v Kranjskem deželnem zboru kot predstavnik veleposestva.185 O znanstveniku in politiku Karlu Deschmannu, ki je bil med ustanovitelji OeAV,186 je napisanega mnogo.187 Zato le poudarimo, da je njegovo večletno predsedovanje podružnici (1881−1889) močno opečatilo njeno delovanje in je postalo zgled za bodoče podružnične aktivnosti. Med širokim poljem delovanja v društvu naj omenimo predavanja, ki sta jih napovedovala Laibacher Wochenblatt 188 in Laibacher Zeitung.189 Deschmannovo angažiranje v Kranjski podružnici je bilo znano in cenjeno tudi v okviru društvu DuOeAV, na kar kaže tri strani dolg članek, objavljen ob njegovi smrti v osrednjem glasilu. Zdravnik in politik Friedrich Keesbacher190 je poleg širokega spektra 184 »†Ottomar Bamberg«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1934, št. 5, str. 118. 185 Damir Globočnik, »Julij Fränzl vitez Vesteneck«, Zgodovinski časopis, 72 (2018), št. 1–2, str. 148. 186 Mikša, Ajlec, Slovensko planinstvo, str. 29. 187 Karel Dežman (*3. 1. 1821, Idrija; †11. 3. 1889, Ljubljana), znanstvenik in politik. Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si, pridobljeno 22. 7. 2020. O njem še: »Kdor te sreča, naj te sune, če ti more, v zobe plune: Dragotin Dežman in slovenstvo«, Zgodovina za vse, 14 (2007), št. 2, str. 38−56 in Janez Cvirn, »Vražji Dežman, kaj si storil«, Slovenska kronika XIX. stoletja (Ljubljana: Nova revija, 2001−2003), zv. 2, str. 36−38. 188 »Die Entwicklung der Sektion Krain«, Festschrift, str. 9. Laibacher Wochenblatt zum Nutzen und Vergnügen je bil časopis, ki je v letih 1804−1810 in 1814−1818 izhajal v Ljubljani pri tiskarni Kleinmayr, kot priloga časnika Laibacher Zeitung. Bil je bolj znanstvene kot razvedrilno-belet-ristične narave, saj je vseboval članke z zgodovinsko in topografsko tematiko, pesmi, življen-jepise in še kaj. Tanja Žigon, »Laibacher Wochenblatt – ljubljanski tednik za korist in zabavo (1804–1810 in 1814–1818)«, Zgodovinski časopis, 55 (2001), št. 1, str. 67−91. 189 Med drugim: »Alpenverein«, Laibacher Zeitung, 12. 12. 1881, št. 282, str. 2394, »Die Section ‚Krain‘ des deutschen und oesterreichischen Alpenvereins«, Laibacher Zeitung, 31. 1. 1882, št. 24, str. 218. »Die Section ‚Krain‘ des deutschen und oesterreichischen Alpenvereins«, Laibacher Zeitung, 12. 3. 1883, št. 58, str. 496 itd. 190 Friedrich Keesbacher (*9. 7. 1831, Schwaz (Avstrija); †8. 8. 1901, Ljubljana), politik, zdravnik. Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si, pridobljeno 22. 7. 2020. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 62 31. 03. 2023 13:38:05 VodstVo podružnice 63 Deschmannovega delovanja poudaril njegove osebnostne lastnosti, iskre-nost, odprtost, humornost, empatičnost in sposobnost vplivanja na ljudi.191 Avstrijski botanik Wilhelm Voss,192 po katerem je Voss-Hütte (današnja Erjav- čeva koča na Vršiču) dobila ime, je vodil podružnico le leta 1889. Ostal je zvest Deschmannovi tradiciji, predvsem kar zadeva vsebino predavanj, za katero ni bil nihče bolj usposobljen. Z odličnim znanstvenim delom o Kranjski si je namreč pridobil sloves kranjskega učenjaka. Bil je član nemškega Muzejskega društva za Kranjsko193 in je večkrat predaval o glivah in mineralih. Je avtor številnih mineraloških prispevkov, znanega herbarija ter obsežne botanično-zgodovinske razprave Versuch einer Geschichte der Botanik in Krain, v kateri je z mnogimi podrobnostmi prikazal delovanje domačih in tujih botanikov 18. in 19. stoletja na Kranjskem.194 Vodstvo društva je v njegovem času v Podko-renu postavilo spominsko ploščo angleškemu kemiku in fiziku Humphryju Davyju,195 ki je izredno rad potoval po Slovenskem in v začetku 19. stoletja večkrat v omenjenem kraju tudi bival.196 Omenjeno dejanje Kranjske podru- žnice kaže njeno široko polje delovanja kot vpetost takratnega slovenskega prostora daleč zunaj meja monarhije. Na skupščini 2. aprila 1889 je bil spremenjen statut podružnice, v skladu s katerim predsednika ni volil sam odbor, kot je bilo to prej, temveč skupščina; hkrati se je odbor okrepil s petih na sedem članov. V povezavi s tem in s spremembo v vodenju društva se je spremenilo vodenje zadev društva, ki je vse bolj pripadalo odboru.197 191 Friedrich Keesbacher, »Karl Deschmann†«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1889, št. 7, str. 85−87. 192 Wilhelm Voss (*31. 12. 1849, Dunaj; †30. 3. 1895, Dunaj), botanik, mikolog, mineralog. Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si, pridobljeno 21. 12. 2020. O njem gl. Jernej Jogan, »Flora Ljubljanskega gradu stoletja po Vossu«, Hladnikia (Ljubljana: Botanična sekcija Društva Biologov Slovenije, 2013), št. 32, str. 53−66. 193 Društvo Kranjskega deželnega muzeja je bilo ustanovljeno leta 1839, leta 1865 se je preimenova-lo v Muzejsko društvo za Kranjsko. Več o njem gl. Olga Janša - Zorn, Tone Wraber, »Muzejsko društvo za Kranjsko«, Enciklopedija Slovenije (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993), str. 256. 194 Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi812512, pridobljeno 21. 2. 2022. 195 Humphry Davy (*17. 12. 1778, Penzance, grofija Cornwall, Anglija; †29. 5. 1829, Ženeva), kemik in fizik. Platforma za odprte podatke, https://data.bnf.fr/en/12459774/humphry_davy, pridobljeno 21. 2. 2022. 196 »Die Entwicklung der Sektion Krain«, Festschrift, str. 13. 197 Prav tam. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 63 31. 03. 2023 13:38:05 64 Marija Mojca Peternel: »ljubiteljeM kranjskih alP!« Tako kot Wilhelm Voss je tudi njegov naslednik Anton Ritter von Gariboldi svoje vodenje združenja zaradi kratkosti ocenil za prehodno obdobje. Podru- žnico je vodil leta 1890, a je bil v društvu aktiven že pred tem. Ugled podružni-ce se je v njegovem enoletnem vodenju povečal z večjo raznolikostjo predavanj in ekskurzijami.198 V tem času se je vodstveni odbor sestajal vsak drugi pone-deljek v Kazinski dvorani.199 Kot mnogi drugi člani glavnega odbora je bil tudi Gariboldi aktiven član takratnega družbenega življenja v Ljubljani, saj ga na primer najdemo med ustanovitelji Slovenske matice.200 Življenje društva je dobilo nov zagon v obdobju 1891–1894, ko je podružnico vodil oftamolog dr. Emil Bock.201 Njene dotakratne dejavnosti na področju gojenja družabnosti zunaj svojega območja delovanja so nadomestili različni nemški klubi (Nemško telovadno društvo − Laibacher deutscher Turnverein,202 Ljubljanski kolesarski klub − Laibacher Bicycle-Club).203 Podružnica se je izrazito osredotočila na delo v alpskem prostoru. Glavni del delovanja je bil v tem obdobju namenjen gradnji poti in koč ter organizaciji vodništva. Tudi notranje vodenje, predvsem tiho delo za pisalno mizo, je postalo pomembnejše kot prej. Pozornost, ki jo je Bock, tudi po zaslugi njegovega predhodnika Antona Gariboldija, posvečal vodenju arhiva in natančnemu, jasnemu zapisovanju vseh dogodkov društva, je prinesla lepe uspehe. Vsa aktivnost podružnice je doživela vzpon, predvsem zaradi aktivnejšega in raznovrstnejšega delovanja odbora in njegove usposobljenosti za obravnavanje najrazličnejših vprašanj in zadev, pomembnih za planinsko stroko.204 Bock je bil podobno kot drugi predsedniki precej aktiven član takratnega javnega življenja v Ljubljani. V članstvu 198 Prav tam. 199 »Bestandverzeichniss des DUOAV 1890«, Beilage zur Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1890, št. 8, str. 113. 200 Andrej Vovko, »Članstvo Slovenske matice v Ljubljani do prve svetovne vojne«, Otorepčev zbornik (Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005), str. 460. 201 Emil Bock (*19. 8. 1857, Wadowicah (Galicija); †17. 12. 1916, Ljubljana), zdravnik oku-list, član direkcije FD. Österreichisches Biographisches Lexikon, https://www.biographien.ac.at, pridobljeno 5. 2. 2020 in Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/ sbi144781, pridobljeno 5. 2. 2020. 202 Nemško telovadno društvo ( Laibacher deutscher Turnverein) je bilo ustanovljeno leta 1863. »Dopisi: iz Ljubljane«, Novice gospodarske, obertnijske in narodske, 21. 10. 1863, št. 42, str. 342. 203 Ljubljanski kolesarski klub ( Laibacher Bicycle-Club) je bil ustanovljen leta 1884, predsednik J. Kris-per. Club Ausschusse des Laibacher Bicycle (ur.), Club Gedenkblatt, aus Anlass des Feiers seines fün-fjährigen Jubileums (Laibach: Buchdruckerei R. Millitz, 1890), nepaginirano. O klubu gl. Drago Stepišnik, Kolesarstvo na Slovenskem: ob devetdesetletnici (Ljubljana: Kolesarska zveza Slovenije, 1979). 204 »Die Entwicklung der Sektion Krain«, Festschrift, str. 13−14. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 64 31. 03. 2023 13:38:05 VodstVo podružnice 65 direkcije Filharmonične družbe205 se je zavzemal za večjo zaposlenost mo- škega in ženskega zbora ter si prizadeval, da bi bile prireditve družbe v veliki meri posnemanje telovadnih pevskih večerov.206 Žalostno je, da ga je prav ob branju govora na žalnem zboru omenjene družbe 17. decembra 1916 zadela srčna kap. V kratkih spominih nanj izpod peresa dr. R. R. (po vsej verjetnosti Rudolfa Roschnika) je najti vse, kar je Bock bil: Primarij dr. Bock je več kot 26 let kot dober oče vodil in skrbel za očesni oddelek Kranjske bolnišnice, imel vedno odprto srce za bolnike in se je od za- četka vojne pogosto žrtvoval za zdravljenje vojakov z očesnimi boleznimi. Za Kranjsko podružnico je bil dr. Bock vzor zvestobe in pripravljenosti za delo, kjer je bilo potrebno, je bil vedno pripravljen pomagati.207 Avtor je poudaril Bockova prizadevanja pri gradnji koče na Golici ter še posebej pri organizaciji vodništva na Kranjskem. Tudi po prenehanju predsedniške funkcije je ostal zvest združenju in je bil članom vedno pripravljen pomagati ter svetovati.208 Dr. Fritz Suppan je podružnico vodil le nekaj mesecev, saj je 28. aprila 1894 umrl. V tem kratkem času je deloval v duhu svojega predhodnika. V podružni-ci si je zagotovil časten spomin zaradi izvedbe vodniškega tečaja v Mojstrani ter zaradi sodelovanja v alpskem delu razstave o prehrani ljudi, ki je bila leta 1894 na Dunaju.209 Med zanimivimi predstavniki vodilnega odbora naj omenimo upravnika Auer-spergovih posesti Wilhelma Linharta,210 ki je bil dve leti (1875−1877) njegov član. Leta 1894 je postal deželni šolski nadzornik za Štajersko, bil je tudi okrajni šolski nadzornik za Kočevje in leta 1893 začasni vodja ljubljanskega učiteljišča. Nasploh se je živahno udejstvoval pri organizaciji nemštva na Slovenskem. Skupaj z Johannom Simo sta leta 1872 ustanovila Učiteljsko društvo ( Krainischer 205 Filharmonična družba ( Philharmonische Gesellschaft) je bila ustanovljena leta 1794. O družbi gl. Primož Kuret, Ljubljanska filharmonična družba: 1794− 1919: kronika ljubljanskega glasbenega življenja v stoletju meščanov in revolucij (Ljubljana: Nova revija, 2006). 206 Primož Kuret, »Kronika Ljubljanske filharmonične družbe 1899/1907«, Muzikološki zbornik 51 (2015), št. 1, str. 118. 207 »Dr. Emil Bock†«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1917, št. 1 in 2, str. 10−11. 208 Prav tam. 209 »Die Entwicklung der Sektion Krain«, Festschrift, str. 16. 210 Wilhelm Linhart (*18. 5. 1846, Wolfern, Avstrija; †10. 1. 1932, Gradec), šolnik, upravnik, organizator nemštva. Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi331430, pridobljeno 20. 1. 2022. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 65 31. 03. 2023 13:38:05 66 marija mojca peternel: »ljuBiteljem KranjsKiH alp!« Lehrerverein) in Linhart je bil njegov prvi predsednik. Zaslužen je tudi za izda-janje glasil Laibacher Schulzeitung ter Deutscher Kalender (slika 7).211 Blagajniško funkcijo je v odboru tri leta (1874−1877) imel pravnik Alfons Moschè,212 sicer tudi protagonista roma- na Avgusta Šenoa Nagelj s pesnikovega groba.213 Sicer je šlo za politika, ki je bil leta 1883 izvoljen za deželnega poslanca v Ljubljani in je imel velike zasluge za uve- ljavitev slovenskega jezika na sodiščih.214 Morda je bila njegova proslovenska usme- ritev tudi razlog, da je po treh letih pre- kinil sodelovanje z vodilnimi v Kranjski podružnici. Po letu 1877 ga namreč med člani glavnega odbora ne zasledimo več. Kot drugi blagajnik je dve leti (1892−1894) v odboru sodeloval lekarnar Ubald von Trnkóczy,215 hkrati prvi predsednik Slika 7: Deutscher Kalender für Deželne zveze za pospeševanje prome- Krain 1901 (Laibach: Ig. von ta tujcev na Kranjskem (Landesverein zur Kleinmayr & Fed. Bamberg, Förderung des Fremdenverkers in Krain). 1901, naslovnica) Njegova družina izvira iz Moravske, izo- brazbo si je pridobil v Gradcu, v Ljubljani na Mestnem trgu 4 pa je po bratovi smrti prevzel lekarno, ki jo je oglaševal po vsem takratnem slovenskem prostoru (slika 8).216 Kot pristaš Narodno napredne stranke je bil v letih 1901−1922 še član občinskega sveta.217 V podružnici se je Trnkóczy angažiral s precej 211 Prav tam. 212 Alfons Moschè (*6. 7. 1839 Ljubljana; †15. 1. 1901, Ljubljana), pravnik, politik. Slovenska biografi ja, https://www.slovenska-biografi ja.si/oseba/sbi376277, pridobljeno 21. 12. 2021. 213 Egon Mosche. Locuto – prva slovenska literarna on-line revija, https://www.locutio.si/avtorji. php?ID=1360, pridobljeno 21. 12. 2021. 214 Slovenska biografi ja, https://www.slovenska-biografi ja.si/oseba/sbi376277/, pridobljeno 21. 12. 2021. 215 Ubald v. Trnkóczy (*18. 7. 1856, Stražnice, Češka; †16. 10. 1924, Ljubljana), komunalni politik in gospodarstvenik. Slovenska biografi ja, https://www.slovenska-biografi ja.si/oseba/sbi723665, pridobljeno 21. 12. 2021. 216 Oglasi na Goriškem v časopisih Soča, 13. 4. 1888, št. 15, nepaginirano, Primorski list, 6. 9. 1894, št. 17, str. 146 in Deutscher Kalender für Krain 1901, str. 284. 217 Olga Janša Zorn, »Odnos slovenske politike do turističnih organizacij«, Zbornik Janka Pleterskega (Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2003), str. 219. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 66 31. 03. 2023 13:38:08 VodstVo podružnice 67 konkretnimi akcijami. Leta 1892 je Deschmannovo kočo oskrbel z zabojem prve pomoči in povojem za primer nenadne bolezni ali poškodbe.218 Med člani glavnega odbora Kranjske po- družnice najdemo tudi slovenska imena. Na kratko omenimo trgovca Antona Je- čmineka. Ko je bila julija 1899 v Ljubljani ustanovljena Kranjska planinska reševalna postaja ( Alpine Rettungsstation für Krain), ki je bila članica Rettungsgesellschaft v In- nsbrucku, je postal njen vodja.219 Med slovenskimi imeni si vsekakor ve- čjo pozornost zasluži seizmolog in na- ravoslovec dr. Albin Belar.220 Dvakratni doktor znanosti je bil zlasti na prelomu stoletij (1898−1901) precej aktiven v glavnem odboru podružnice. V tem času je bil nadzornik koč, zapisnikar in leta 1900 tudi njen podpredsednik. V jav- nem življenju je bil najprej imenovan Slika 8: Oglas za lekarnarja za okrajnega, leta 1908 pa za deželne- Ubalda v. Trnkóczya ( Deutscher ga šolskega nadzornika ljudskih in me- Kalender für Krain 1901, ščanskih šol z nemškim učnim jezikom str. 284) v Ljubljani in na Kranjskem. Leta 1897 je v stavbi Višje realke (današnja Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana na Vegovi ulici) ustanovil potresno opazovalnico, prvo v Sloveniji in Avstro-Ogrski, s katero je postavil temelje seiz-mologije v monarhiji ter Ljubljano dvignil na raven pomembnega središča svetovne seizmološke znanosti. Sočasno je znanstveno deloval na mnogih področjih, od katerih so najpogosteje omenjeni radiofonija, meteorologija in varstvo narave.221 Zlasti s prizadevanji na vremenoslovskem področju je 218 »Deschmannhütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1892, št. 14, str. 165. 219 »Die Entwicklung der Sektion Krain«, Festschrift, str. 18 in »Alpine Rettungsstation für Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1899, št. 13, str. 163. 220 Albin Belar (*21. 2. 1864, Ljubljana; †1. 1. 1939, Polom), naravoslovec, seizmolog, učitelj in idejni oče triglavskega narodnega parka. Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si, pridobljeno 21. 2. 2020. 221 Prav tam. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 67 31. 03. 2023 13:38:09 68 Marija Mojca Peternel: »ljubiteljeM kranjskih alP!« pomagal uresničevati nalogo društva DuOeAV, ki se je nanašala na skrb za meteorološke postaje.222 Skoraj deset let (1891−1900) je bil v vodstvenem odboru učitelj Josef Vesel. V tem času je imel kar nekaj funkcij: zapisnikar, nadzornik koč, blagajnik, štiri leta (1895−1899) pa tudi predsedniški namestnik. Podrobnejših biografskih podatkov ni bilo mogoče dobiti, bil pa je precej dejaven v podružnici in je bil poleg Johanna Sime tudi sodelavec osrednjega glasila društva.223 Za konec poglavja o članih upravnega odbora društva smo pustili osebi, ki sta predstavljali stebra Kranjske podružnice in sta v njej imeli najdaljši staž delovanja. Rudolf Kirbisch je kot prvi blagajnik v vodstvenem odboru sodeloval deset let (1890−1901). Bil je izrazito aktiven na številnih področjih takratnega družbenega življenja v Ljubljani. Najdemo ga med člani moškega zbora Filharmonične družbe224 in Slovenske matice,225 dve leti (1888−1889) je bil še predsednik Ljubljanskega kolesarskega kluba.226 Bil je hišni posestnik in v njegovi hiši na Kongresnem trgu je bila tudi slaščičarna, v kateri ni bilo mo-goče kupiti samo slaščic, ampak tudi »konzerve za lovce in turiste« (slika 9).227 V društvu njegova aktivnost ni bilo le pobiranje prijavnine za udeležence večdnevnega zborovanja centrale društva DuOeAV.228 Sestanki, seje ter predavanja Kranjske podružnice, ki so se sprva odvijali v klubski sobi Kazinske restavracije,229 so se po letu 1899 preselili v Kirbischevo hišo. Tam je poslej društvo imelo svoj prostor, kar je prispevalo k izboljšanju njegovega notranjega življenja. Soba je bila prijetna, opremljena z borovim lesom, v njej je bila bo-gata knjižnica, arhiv in ogromen zemljevid Kamniških Alp. V knjižnici je bilo uporabnikom na voljo 400 knjig alpinistične in znanstvene vsebine. Podružni-ca je bila še posebej ponosna na zgledno urejen arhiv, ki je med drugim hranil knjige o planinskih poteh in kočah.230 222 Emmer, Verfassung und Verwaltung, str. 25. 223 »Mitarbeiter«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, str. VIII. 224 Kuret, »Kronika Ljubljanske filharmonične družbe 1899/1907«, str. 123. 225 Andrej Vovko, »Članstvo Slovenske matice v Ljubljani do prve svetovne vojne«, str. 455. 226 Club Ausschusse , Gedenkblatt des Laibacher Bicycle Club, aus Anlass des Feiers seines fünfjährigen Jubileums (Laibach: Buchdruckerei R. Millitz, 1890), nepaginirano. 227 Deutscher Kalender für Krain (Laibach: Ig. von Kleinmayr & Fed. Bamberg, 1896), nepaginirano in Ivan Vrhovnik, Gostilne v stari Ljubljani (Ljubljana: Jutro, 1926), str. 33. 228 »Deutscher und österreichischer Alpenverein«, Laibacher Zeitung, 15. 7. 1895, št. 159, str. 1390. 229 »Alpenverein«, Laibacher Zeitung, 12. 12. 1881, št. 282, str. 2394. 230 »Die Entwicklung der Sektion Krain«, Festschrift, str. 19. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 68 31. 03. 2023 13:38:09 VodstVo podružnice 69 Slika 9: Oglas za Kirbischevo slaščičarno ( Deutscher Kalender für Krain, 1896, nepaginirano) Kirbischeva smrt leta 1901, ki je nastopila po dolgotrajni bolezni, je odmevala v tisku231 in glede na njegove zasluge prav tako v osrednjem glasilu društva: »Gospod Kirbisch, energičen in hkrati vedno vesel človek, je bil neutruden delavec, ki je v glavnem odboru Kranjske podružnice storil zares zelo veliko. Kot zvest obiskovalec občnega zbora centralnega združenja je pogumni mož zagotovo postal znan širšemu krogu ljudi.«232 Besede neznanega pisca ozna- čujejo Kirbischevo zagnanost ne samo na regionalni ravni v okviru Kranjske podružnice, ampak tudi na ravni društva DuOeAV. S Kirbischevo smrtjo je podružnica morala poiskati nov prostor za sestanke, kar izpričujejo seznami stroškov. Od leta 1902 dalje se je namreč med izdatki društva začela pojavljati rubrika »Prostor društva« ( Vereinszimmer), ki je vedno 231 »Rudolf Kirbisch«, Deutsche Stimmen, Beilage zu Nr. 213 des Gratzer »Tagblattes«, 4. 8. 1901, št. 64, nepaginirano. 232 »R. Kirbisch«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1901, št. 15, str. 185. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 69 31. 03. 2023 13:38:09 70 Marija Mojca Peternel: »ljubiteljeM kranjskih alP!« znašala nekaj nad 100 K. Kje točno so bili poslej prostori društva, ni bilo zapisano. Znano je le, da je podružnica še nadalje skrbela za knjižnico, ki so jo dopolnjevali tudi s podarjenimi knjigami pokojnih članov.233 Leta 1902 je bil opravljen popis knjig, zaloga je bila dopolnjena z aktualno periodiko, stare knjige Deschmannove koče in koče na Golici pa je glavni odbor poslal v centralno knjižnico v München.234 Drugi steber Kranjske podružnice predstavlja finančnik Rudolf Roschnik, ki je bil hkrati njen predsednik z najdaljšim stažem. Vodstvenemu odboru se je pridružil leta 1892 in bil v različnih funkcijah njegov član do svojega dokonč- nega odstopa. Najprej je bil prvi zapisnikar, leta 1893 je za dve leti prevzel vlogo predsedniškega namestnika in z enoletnim premorom skoraj petnajst let (1895–1910) bil predsednik podružnice. V nasprotju s prej omenjenimi člani glavnega odbora pri njem ni opaziti široke družbene aktivnosti. Očitno je v prostem času raje obiskoval alpski svet in o tem pisal. Znan je namreč kot avtor planinskih vodnikov235 in publikacij s svojega poklicnega področja, to je strokovnih knjig s področja financ.236 Slednja so bila zaradi svoje natančnosti v monarhiji precej cenjena.237 Med njegovimi objavami naj omenimo še separat iz Deutscher Kalender o kočah in poteh Kranjske podružnice z naslovom Die Hütten und Wege der Section »Krain« des Deutschen und österreichischen Alpenvereines iz leta 1896.238 Zahvaljujoč osebni energiji, neutrudnemu navdušenju za delo ter ciljnemu vodenju, je Kranjska podružnica v njegovem času doživela razcvet.239 Zakaj je Roschnik poleti leta 1901 podal odstopno izjavo, ni znano. Je pa bila zabeležena tudi v letnem poročilu za leto 1902: 233 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1901« (15. 1. 1902). 234 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1903« (31. 1. 1904). 235 Rudolf Roschnik, Der Triglav: mit 17 Abbildungen, 2 Karten und 1 Umrisszeichnung (Stuttgart; Leipzig: Deutsche Verlags-Anstalt, 1906); Rudolf Roschnik, Führer durch die Julischen Alpen: mit fünfzehn Vollbildern, einer Rundschau, sieben Einzel und eine Übersichkarte und mehreren Handrissen (Klagenfurt: Joh. Heyn, 1914). 236 Rudolf Roschnik, Die österreichischen Stempel- und Gebührenvorschriften (Wien: k. k. Hof- und Staatsdruckerei, 1917). 237 »Dr. Rudolf Roschnik. Gebührengesetzte«, Die Arbeit, 26. 7. 1916, št. 1442, str. 2. 238 »Die Hütten und Wege der Section ‚Krain‘ des deutschen und österreichischen Alpenvereines«, separat iz Deutscher Kalender für Krain, 1896, str. 96–109 s prilogo. 239 »Die Entwicklung der Sektion Krain«, Festschrift, str. 16−17. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 70 31. 03. 2023 13:38:09 VodstVo podružnice 71 Dr. Roschnik, naš dolgoletni in zaslužni predsednik, je v pismu z dne 15. julija, sporočil svoj odstop in vodenje poslov podružnice prenesel na namestnika predsednika. Prepričani smo, da bo ta novica vzbudila iskreno obžalovanje, saj so uspehi in sedanji položaj podružnice v veliki meri plod njegovih neutrudnih prizadevanj ter njegovega načrtnega vodenja.240 Njegov odstop je obeležila priloga graškega časopisa Deutsche Stimmen, ki je tudi sicer redno poročal o delovanju podružnice. Glede na to, da je novica posredovana z istimi besedami, ter dejstvo, da je bila objava že konec januarja, torej dobra dva tedna po zasedanju skupščine,241 bi lahko celo domnevali, da je imel časopis vpogled v letna poročila. Morda jih je na redakcijo pošiljal celo sam Roschnik. Kje so razlogi za njegov nenadni odstop, ne vemo. Morda je k tej odločitvi botrovala Kirbischeva smrt, morda je bilo to povezano z novo funkcijo na profesionalnem področju. Poleti 1900 je bil s sklepom finančnega ministra namreč imenovan za višjega finančnega komisarja v finančni direkciji v Ljubljani.242 Morda bi mu lahko sprememba službenega mesta prinesla preveč dela in bi predsedniško funkcijo v podružnici kot perfekcionist težje opravljal. Glede na ohranjeno korespondenco s centralo DuOeAV in domnevno avtorstvo številnih člankov v osrednjem glasilu, bi ga namreč lahko označili tudi za deloholika. Morda se je bal, da bo sprememba delovnega mesta in okolja s seboj povečalo obveznosti, ki jih ne bi mogel opraviti brez napak. Podatke o Roschnikovem osebnem in poslovnem življenju smo v razpolo- žljivih biografskih leksikonih iskali zaman. Vse informacije, zlasti v zvezi s poslovnim življenjem, je bilo najti le v takratnem tisku. Med drugim vest, da mu je bilo aprila leta 1914 za izredne zasluge na področju civilnega delovanja podeljeno posebno priznanje, viteški križec reda Franca Jožefa.243 Tako kot niso znani razlogi za odstop, tako tudi niso znani razlogi, zakaj si je Roschnik dobro leto pozneje premislil. Poročila društva pričajo, da je leta 1903 ponovno prevzel vodenje in na tem mestu ostal do leta 1910. Prav v času Roschnikovega predsedovanja je v osrednjem društvenem glasilu zaslediti največ objav iz takratnega slovenskega prostora, vendar skoraj vedno 240 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1901« (15. 1. 1902). 241 »Section Krain des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins«, Deutsche Stimmnen, Beilage zu Nr. 29 des »Gratzer Tagblattes«, 30. 1. 1902, št. 8, nepaginirano. 242 »Personalien«, Österreichische Zeitschrift für Verwaltung, 28. 6. 1900, št. 26, str. 18. 243 »Personalien«, Österreichische Zeitschrift für Verwaltung, 2. 4. 1914, št. 14, str. 60. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 71 31. 03. 2023 13:38:09 72 Marija Mojca Peternel: »ljubiteljeM kranjskih alP!« brez navedenega avtorja. Roschnikovo avtorstvo je jasno izpričano samo pri poročilu o prvem vodniškem tečaju v Mojstrani leta 1894244 in domnevno v že omenjenih spominskih besedah ob Bockovi smrti leta 1917.245 Morda je bil še avtor daljšega dopisa z naslovom Zur Frage der Erbauung einer Alpenvereins-Hütte an der Südseite der Steiner Alpe.246 Kranjska podružnica je namreč z izgradnjo nove koče južno od Grintovca in Skute želela ta del alpskega sveta približati širšemu krogu gorohodcev. Pri uresničitvi te namere je imela precej težav. Čeprav so od lokalnih oblasti leta 1891 sicer dobili dovoljenje in so bila dela za gradnjo koče na Podih že v teku, je veto na gradnjo koče vložil tamkajšnji lovec ( Pachtjäger). Po njegovi smrti leta 1893 si je Kranjska podružnica ponovno prizadevala pridobiti dovoljenje, a so se lokalne oblasti že pogodile z novo lovsko pogodbo, tako da do rešitve spora sploh ni prišlo. Nasploh so bile aktivnosti Kranjske podružnice v času Roschnikovega vodenja tako intenzivne, da je navdušenje nad njenim živahnim delovanjem obeležilo tudi letno poročilo centrale DuOeAV.247 Arhiv Alpenverein v Innsbrucku prav iz tega obdobja hrani številna, v pisani gotici napisana pisma, ki jih je Roschnik pošiljal centrali ali »sestrski« Avstrijski podružnici ( Section Austria). Dejstvo namreč je, da je prav njegovo predsedovanje sovpadalo z vse hujšimi ostrenji s SPD, intenzivno gradnjo planinskih poti in drugimi nacionalnimi nagajanji z obeh strani. Na kakšen način se je Kranjska podružnica smela spopadati s tem, bomo pogledali v nadaljevanju, je pa zanimivo, da se ni ukvarjala samo z alpskim svetom. Omenjeni arhiv hrani tudi korespondenco s Kočevjem iz časa, ko Kočevska podružnica ni bila več aktivna. Gre za začetek leta 1899 in kaže namero nekega ljubljanskega profe-sorja, sicer nečlana DuOeAV, ki naj bi s predavanji o Kočevju kot turističnemu cilju poleg reklame za to področje z zbranim denarjem od vstopnine sofinanciral gradnjo doma tamkajšnjim »študentom«, kot so v tistem času imenovali dijake.248 Pobuda s strani centralnega odbora DuOeAV ni bila sprejeta, pomi-sleke pa je imela tudi Kranjska podružnica.249 244 Rudolf Roschnik, »Führerlehrkurs in Mojstrana«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1894, št. 7, str. 83−84. 245 »Dr. Emil Bock†«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1917, št. 1 in 2, str. 10−11. 246 »Zur Frage der Erbauung einer Alpenvereins-Hütte an der Südseite der Steiner Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1894, št. 2, str. 18. 247 »Jahresbericht 1«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1899, št. 16, str. 196−198. 248 Archiv Alpenverein Insbruck, OeAV SE 252.102_10 S. Krain Gottschee. 249 Prav tam. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 72 31. 03. 2023 13:38:09 VodstVo podružnice 73 V tem konteksu gre omeniti še nepodpisan in nedatiran dopis, ki neznanemu naslovniku navaja razloge, zakaj Kočevje ne more postati turistična točka. V prvi vrsti gre za območje, ki razen težko dostopnega gričevja obiskovalcem nima kaj ponuditi. Poleg tega je ta s Slovenci obdan nemški jezikovni otok tudi zaradi neugodnih prometnih povezav precej težko dosegljiv. Kljub tem oviram pa se je avtor strinjal z načrtovano gradnjo doma za dijake. V Kočev-ju so namreč nameravali ustanoviti višjo gimnazijo, kar bi lahko dosegli le, če bi se zvišalo število dijakov. Nov dijaški dom bi k temu zagotovo močno pripomogel.250 Leta 1910 se je Roschnik dokončno poslovil od funkcije predsednika Kranjske podružnice,251 njegovo vlogo je prevzel učitelj Heinrich Ludwig, ki jo je vodil do njenega konca. V podružnici je imel eno leto funkcijo nadzornika koč, potem jo je vodil do njenega zatona. Ker je kmalu po vojni zapustil Ljubljano, je, kot bomo videli, agonijo konca društva bolj kot on doživljal njegov namestnik Walter Rizzi. Podrobnih podatkov o slednjem ni bilo mogoče najti, gotovo pa ni bil brat Slovencem morda bolj znanega koroško-nemškega pesnika in časnikarja Vincenca Rizzija.252 Walterja Rizzija z Ludwigom ni povezoval le upravni odbor društva, oba sta bila tudi učitelja in sta v Ljubljani živela na istem naslovu, na Bleiweisovi ulici 15,253 ki je potekala ob Narodnem domu.254 Med člani vodilnega odbora Kranjske podružnice najdemo torej znana imena takratnega družbenega življenja v Ljubljani. Bili so različnih profilov in večinoma precej izobraženi, lahko bi celo zapisali elita takratne družbe na Slovenskem. Skupna značilnost večine članov vodstva je bila široka družbena angažiranost. Pogosto so delovali na področju šolstva, bodisi kot učitelji ali kot organizatorji učiteljstva na Slovenskem. Mnogi so bili hkrati aktivni člani tudi v drugih takratnih ljubljanskih nemških društvih, posamezniki celo v več različnih. 250 Zweiter Jahresbericht des k. k. Staats-Untergymnasium zu Gotschee, veröffentlicht am Schlusse des Schuljahres 1897/1898 (Gotschee, Laibach: Verlag des k.k Staatss-Untergymnasius Buchdruckerei Ig. V. Kleinmayr & Fed. Bamberg, 1898), str. 32. 251 »Sektion Krain des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins«, Deutsche Stimmnen, 3. 2. 1910, Beilage zu Nr. 30 des » Grazer Tagblattes«, št. 10, nepaginirano. 252 Vincenc Rizzi (*22. 1. 1816, Špital ob Dravi, Avstrija; †25. 2. 1856 Celovec, Avstrija), koroš- ko-nemški pesnik, časnikar, duhovnik. Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija. si, pridobljeno 22. 7. 2019. 253 Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.103 (19. 4. 1919). 254 Vlado Valenčič, Zgodovina ljubljanskih uličnih imen (Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 1989), str. 112−113. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 73 31. 03. 2023 13:38:10 74 Marija Mojca Peternel: »ljubiteljeM kranjskih alP!« Oblike imen članov glavnega odbora v prvem poglavju življenja društva, torej do leta 1878, kažejo na to, da je bilo društvo v tem času v prvi vrsti kranjsko društvo. Društvo torej, ki je v slogaškem duhu zastopalo deželo in se v njenem okviru angažiralo za alpsko stvar. Razen redkih posameznikov v vodstvu in med članstvom ni izrazitih protislovencev in tudi ni znanih poskusov sloveni-zacije društva. Zdi se, da jih je resnično najbolj družilo alpinstvo in jih ni motil obstoječi položaj slovenskega jezika v društvu. Kljub temu pa so v tem obdobju med njimi bili aktivni posamezniki, ki so se angažirali za slovenski položaj v družbi. Na prvem mestu gre omeniti predsednika Ottomarja Bamberga, ki je sicer sprva tiskal samo nemške knjige in časopise, od osemdesetih let 19. stoletja pa tudi vse več slovenskih učbenikov in literarnih del, med drugim prvo izdajo Erotike Ivana Cankarja leta 1899. Ne le, da je imel prijateljske odnose s predstavniki slovenske literarne moderne in slovenskimi likovnimi umetniki, pogosto jih je kot kulturni mecen podpiral.255 Nadalje naj ponovno omenimo prizadevanja blagajničarja podružnice Alfonsa Moschèja za uveljavitev slovenščine na sodiščih, a je njegovo angažiranost v smeri slovenstva odražalo še nekaj njegovih akcij. Bil je soustanovitelj Mestne hranilnice, za katero je deloma sestavil pravila. Poleg tega je ponovno prebudil misel na zidanje Narodnega doma v Ljubljani in bil leta 1883 izvoljen za deželnega poslanca v Ljubljani.256 Od ponovne ustanovitve leta 1881 v vodstvenem odboru društva skoraj ne zasledimo več slovenskih imen. Nasploh se zdi, da podružnica po ponovnem zagonu ni več nastopala v smislu dežele Kranjske. Res je sicer, da v ospredju prizadevanj podružnice niso bile politične agitacije, ampak alpska stvar, a so poteze podružnice z vidika širšega, nacionalno vedno bolj nabitega družbenega konteksta vse pogosteje izhajale iz precejšnje naklonjenosti nemštvu. Zgolj zaradi politične konservativnosti in nemškega nacionalizma je vse bolj tonila v trdno nemštvo in se v bistvu odtujevala teritoriju, zaradi katerega je nastala. 255 Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi133737/, pridobljeno 20. 12. 2021. 256 Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi376277/ pridobljeno 20. 12. 2021. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 74 31. 03. 2023 13:38:10 75 Članstvo podružnice Naraščanje članstva Kranjske podružnice prikazuje spodnja tabela (tabela 4). Podatki do leta 1900 so povzeti po slavnostnem zborniku ( Festschrift),257 po tem letu pa iz letnih poročil društva.258 Izvor podatkov do leta 1900 v zborniku ni naveden, verjetno pa številke izhajajo iz letnih poročil podružnice. Ob pogledu na število članov podružnice je treba opozoriti na nenatančnost podatkov, ki so posledica različnih navedb v virih. Do razlik pride že v prvem letu obstoja podružnice, leta 1874. Kot smo videli, je Bamberg v pismu glavnemu predsedniku zapisal, da je število članov 45,259 medtem ko slavnostni zbornik navaja številko 55,260 obstaja pa še seznam, v katerem jih je brez vodstvenega odbora 80.261 Tudi v že omenjenih finančnih napovedih za leto 1896 se predvideva dohodek iz članarine 215 članov,262 v zgornji tabeli pa je razvidno, da je bilo tega leta članov 228. Številčni podatki se prav tako razlikujejo v letnih poročilih podružnice. Obi- čajno je v letnem poročilu za preteklo leto naveden trenutni, torej januarski podatek števila članov. Ta številka se pogosto razlikuje od podatka v naslednjem letnem poročilu za preteklo leto. Za leto 1904, ko je bilo v Mitteilungen navedenih 308 257 »Mitgliederschaft«, Festschrift, str. 47. 258 Podatki med leti 1900-1918 so iz letnih poročil podružnice, dostopni na Archiv Alpenverein Innsbruck, bibliothek.alpenverein.de - /webOPAC/02_AV-Sektionsschriften/Sektion_Krain/ Jahresberichte/, pridobljeno 12. 3. 2022. 259 Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.101 Bamberg Petersenu. 260 »Mitgliederschaft«, Festschrift, str. 47. 261 Erster Nachtrag zum Verzeichniss der Mitglieder des Deutschen und oesterreichischen Alpenvereins 1882, str. 20−21. 262 Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.101 S. Krain fol. 141−150 (Vermögens-Stand und Voranschlag). Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 75 31. 03. 2023 13:38:10 76 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« članov Kranjske podružnice,263 letno poročilo za isto leto navaja številko 313.264 Prav tako je osrednje glasilo društva za leto 1905 sporočalo 303 članov Kranjske podružnice,265 v letnem poročilu za tisto leto pa je podatek 305.266 Tabela 4: Članstvo Kranjske podružnice DuOeAV 1873−1918 1874: 50 1887: 166 1898: 240 1909: 267 301 1875: 85 1888: 160 1899: 240 1910: 268 304 1876: 72 1889: 146 1900: 233 1911: 269 370 1877: ? 1890: 144 1901:270 247 1912: 271 427 1878: ? 1891: 154 1902:272 284 1913: 273 439 1881: 55 1892: 196 1903: 274 308 1914:275 467 1882: 102 1893: 217 1904: 276 313 1915: 277 433 1883: 99 1894: 204 1905: 278 305 1916: 279 423 1884: 130 1895: 216 1906: 280 296 1917:281 425 1885: 147 1896: 228 1907: 282 310 1918:283 496 1886: 155 1897: 240 1908: 284 317 263 »Krain«, Mittheilung des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1904, št. 6, str. 75. 264 Section 'Krain' des DuOeAV, »Jahresbericht 1904« (18. 1. 1905). 265 »Krain,« Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1905, št. 12, str. 147. 266 Section 'Krain' des DuOeAV, »Jahresbericht 1905« (17 .1. 1906). 267 Section 'Krain' des DuOeAV, »Jahresbericht 1909« (14. 1. 1910). 268 Section 'Krain' des DuOeAV, »Jahresbericht 1910« (10. 2. 1911). 269 Section 'Krain' des DuOeAV, »Jahresbericht 1911« (13. 3. 1912), str. 7. 270 Section 'Krain' des DuOeAV, »Jahresbericht 1901« (15. 1. 1902). 271 Section 'Krain' des DuOeAV, »Jahresbericht 1912« (13. 2. 1913). 272 Section 'Krain' des DuOeAV, »Jahresbericht 1902« (31 .1. 1904). 273 Section 'Krain' des DuOeAV, »Jahresbericht über das 32. (39) Vereinsjahr,« (26. 2. 1913), str. 7. 274 Prav tam. 275 Section 'Krain' des DuOeAV, »Jahresbericht 1914« (13. 3. 1915). 276 Section 'Krain' des DuOeAV, »Jahresbericht 1903« (31. 1. 1904). 277 Section 'Krain' des DuOeAV, »Jahresbericht 1916« (23. 2. 1917). 278 Section 'Krain' des DuOeAV, »Jahresbericht 1905« (17. 1. 1906). 279 Prav tam. 280 Section 'Krain' des DuOeAV, »Jahresbericht 1906« (14. 1. 1907). 281 Section 'Krain' des DuOeAV, »Jahresbericht 1917« (april. 1917). 282 Section 'Krain' des DuOeAV, »Jahresbericht 1907« (16. 1. 1908). 283 Section 'Krain' des DuOeAV, »Jahresbericht 1918« (23. 3. 1919). 284 Section 'Krain' des DuOeAV, »Jahresbericht 1908« (21. 1. 1909). Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 76 31. 03. 2023 13:38:11 Članstvo podružnice 77 Do razlik pride na eni strani zaradi umrljivosti članov, na drugi pa so društva žive skupnosti, v katere se člani zaradi različnih razlogov svobodno vključujejo in tudi izstopajo. Izstop iz društva je bilo sicer treba napovedati vsaj do novembra tekočega leta, a je v primeru neplačane članarine do njega prišlo samodejno.285 Podatki iz tabele kažejo konstantno rast članstva skoraj ves čas delovanja Kranjske podružnice do prve svetovne vojne: od 50 članov v prvem letu obstoja do več kot 400, kolikor jih je bilo v združenju pred začetkom prve svetovne vojne. Občutnemu porastu članstva lahko sledimo v prvih letih po ponovnem zagonu podružnice. Tako se je v njenem drugem letu število članov povečalo za skoraj 100 %. Počasnemu naraščanju števila članov sledimo do leta 1887, ko je prišlo do rahlega, triletnega upada. Ker v tem času ni bilo večjih gospodarskih ali političnih pretresov, bi razlog za to morda lahko iskali v zgodnjih začetkih razslojevanja družbe v takratnem slovenskem prostoru. V družbi se je namreč vse globlje politično zavračalo nemštvo in postavljanje na nacionalne in politične okope je postajalo vedno očitnejše. Od leta 1891 in vse do začetka prve svetovne vojne pa je število članov v Kranjski podružnici stalno naraščalo. Kljub deloma nepopolnim podatkom smo želeli ugotoviti velikost Kranjske podružnice v primerjavi z drugimi podružnicami DuOeAV in s takratnimi ljubljanskimi društvi. Kolikšno je bilo članstvo Kranjske podružnice v primerjavi z drugimi podružnicami DuOeAV v takratnem slovenskem prostoru, nam kaže tabela 5. V njej so podatki povprečnega števila članstva od ustanovitve do konca prve svetovne vojne. Iz tabele je razvidno, da je bila tik pred prvo svetovno vojno Kranjska podru- žnica druga največja podružnica DuOeAV v takratnem slovenskem prostoru. Njeno članstvo je bilo takrat sicer precej podobno kot v Beljaški podružnici, a je bilo tam večinoma vendarle precej višje. Leta 1882 je namreč s 170 člani286 Beljaška podružnica za več ko 60 članov presegla Kranjsko, leta 1896 pa s 348 člani287 že za 120. 285 Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.104 Krain Statuten 1874, str. 4. 286 Prav tam, str. 5. 287 Prav tam, str. 7. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 77 31. 03. 2023 13:38:12 78 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« Tabela 5: Število članov podružnic DuOeAV v takratnem slovenskem prostoru Podružnica DuOeAV Število članov Primorska podružnica (Trst) 300−500288 Kranjska podružnica (Ljubljana) 50−496 Celjska podružnica (Celje) okoli 100 (po letu 1900)289 Mariborska podružnica (Maribor) > 100 (ves čas delovanja) Goriška podružnica (Gorica) > 100 (ves čas delovanja)290 Kočevska podružnica (Kočevje) 20−40291 Slovenjegraška podružnica (Slovenj Gradec) 20–40292 Beljaška podružnica (Beljak) 57−428293 Da Kranjska podružnica ni bila majhno združenje, dokazujejo tudi primerjave z nekaterimi podružnicami DuOeAV zunaj meja današnjega slovenskega prostora. Akademska podružnica v Gradcu ( Akademische Section Graz des DuOeAV) je imela leta 1900 denimo 100 članov, 294 kar je za več kot 100 članov manj kot Kranjska. Leta 1912, ko je imela Kranjska podružnica 427 članov, so jih najmanjše podružnice DuOeAV imele le okoli deset: podružnica Schladming 8 članov, podružnica Arco 11 članov in podružnica Hofgastein 12 članov.295 Primerjavo članstva s tremi najmočnejšimi podružnicami DuOeAV nam kaže tabela 6.296 288 Deutscher Alpenverein, https://www.alpenverein.de/geschichte/blog/portrait/sektion-kuesten-land, pridobljeno 10. 12. 2021. 289 Deutscher Alpenverein, https://www.alpenverein.de/geschichte/blog/portrait/sektion-cilli, pridobljeno 10. 12. 2021. 290 Deutscher Alpenverein, https://www.alpenverein.de/geschichte/blog/portrait/sektion-goerz, pridobljeno 10. 12. 2021. 291 Deutscher Alpenverein, https://www.alpenverein.de/geschichte/blog/portrait/sektion-got-tschee, pridobljeno 10. 12. 2021. 292 Deutscher Alpenverein, https://www.alpenverein.de/geschichte/blog/portrait/sektion-win-dischgraz/, pridobljeno 14. 3. 2023. 293 Klaus Dalmatiner, Helmut Lang, »Der Villacher Alpenverein und seine Geschichte 1870−2020«, S onderbeilage zum Magazin 01/2020 anlässlich 150-Jahr Bestandsjubiläum, str. 4−7. 294 Akademischen Sektion Graz des DOUAV-V, Die akademische Sektion Graz DUOAV-V 1896− 1901 (Graz: Im Verlage des Deutschen und Oesterreichischen Vereins-Druckerei Graz, 1901), str. 16. 295 Gidl, Alpenverein, str. 85. 296 Prav tam. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 78 31. 03. 2023 13:38:12 Članstvo podružnice 79 Tabela 6: Primerjava števila članstva Kranjske podružnice s tremi najmočnejšimi podružnicami DuOeAV Leto Najšte- Št. Druga Št. Tretja najš- Št. Kranjska vilčnejša najšte- tevilčnejša podruž- podružnica vilčnejša podružnica nica podružnica 1875 Avstrija 823 München 352 Frankfurt (M) 152 85 1878 Avstrija 1168 München 731 Salzburg 278 / 1888 München 1801 Avstrija 1779 Leipzig 1735 160 1897 München 2913 Avstrija 1883 Berlin 2840 240 1912 München 4825 Avstrija 4717 Berlin 3394 427 Po podatkih iz tabele je razvidno, da sta bili na prvih dveh mestih po pričakova-njih podružnica Avstrija in München, na tretjem mestu pa so se menjavale podružnice večjih mest: Frankfurt, Salzburg in Berlin. Gotovo primerjave Kranjske podružnice z velikimi zaradi precejšnjih razlik v številu prebivalstva in velikosti mest niso povsem primerne, a so za vtis o njeni velikosti vendarle lahko uporabne. Številke namreč že na prvi pogled kažejo, da je Kranjska podružnica sodila med srednje velike znotraj DuOeAV. To potrjuje tako velika razlika v številu članov v primerjavi z najmanjšimi podružnicami, v katerih se je število gibalo okoli številke 10. Hkrati pa njeno velikost odraža tudi dejstvo, da je imela leta 1875 le 67 članov manj kot podružnica Frankfurt, ki je tega leta veljala za tretjo največjo podružnico. Podobno sliko dobimo, če primerjamo število članov s povprečnim številom članov celotnega društva DuOeAV.297 Podatek bomo najprej predstavili v obliki tabele (tabela 7) in za še boljši prikaz v obliki grafikona (grafikon 1). Tabela 7: Primerjava med povprečnim številom članov DuOeAV in številom članov Kranjske podružnice v letih 1875−1912 Leto V Nemčiji V Avstriji Skupno Kranjska podružnica 1875 77 102 91 85 1888 144 116 130 160 1897 190 120 161 240 1905 227 150 198 308 1912 257 188 232 427 297 Gidl, Alpenverein, str. 85. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 79 31. 03. 2023 13:38:13 80 marij m a arij mojca m peternel p : »ljuBiteljem »l juBiteljem Kr anjsKiH alp a !« 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 1875 1888 1897 1905 1912 v Nemčiji v Avstriji skupno kranjska podružnica Grafi kon 1: Primerjava med povprečnim številom članov DuOeAV in številom članov Kranjske podružnice v letih 1875−1912 Že bežen pogled na grafi kon kaže izrazito odstopanje števila članstva Kranjske podružnice od povprečnega članstva v Nemčiji, Avstriji in tudi od skupnega števila članstva. Gre torej za še eno potrditev, da znotraj društva DuOeAV Kranjska podružnica ni bila med manjšimi, ampak bi jo lahko uvrstili med srednje velike. Poglejmo še velikost Kranjske podružnice z drugimi takratnimi društvi na Kranjskem: bila je malenkost večja od Kranjskega, od leta 1875 dalje Slovenskega društva za umno čebelarstvo, v katerem se je članstvo ves čas gibalo okoli številke 200.298 Leta 1881 je bila s 55 člani precej manjša od Glasbene matice, ki je takrat štela 174 članov.299 Leta 1913 je bila za dobrih 100 članov večja od Muzejskega društvo za Kranjsko, ki je takrat imelo 329 članov.300 298 Janez Poklukar, »Zgodovina«, Čebelarska zveza Slovenije, https://www.czs.si/content/A2, pridobljeno 20. 5. 2022. 299 Nataša Cigoj Krstulovič, Zgodovina, spomin, dediščina: ljubljanska Glasbena matica do konca druge svetovne vojne (Ljubljana: Založba ZRC, 2015), str. 40. 300 »Občni zbor Muzejskega društva za Kranjsko«, Carniola: Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, 5 (1914), št. 3, str. 188. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 80 31. 03. 2023 13:38:14 Članstvo podružnice 81 Primerjava števila članov Kranjske podružnice s konkurenčnim SPD je pokazala, da je bilo leta 1893 v Ljubljani 157 članov SPD,301 medtem ko je istega leta imela Kranjska podružnica DuOeAV že 217 članov. Razmerje v njeno korist je bilo pričakovano, saj je bil SPD šele ustanovljen, medtem ko je nem- ška podružnica do takrat imela za seboj že kar nekaj let delovanja. Hkrati tudi vidimo, da je bilo prvo leto obstoja v Ljubljani vključenih precej več članov v SPD kot v istem obdobju v Kranjsko podružnico. Podobno velja tudi za skupno članstvo v društvu SPD, ki je v prvem letu obstoja štelo že 225 članov,302 torej precej več kot v istem obdobju delovanja nemška podružnica. Primerjave lahko torej sklenemo z ugotovitvijo, da se je Kranjska podružnica po številu svojih članov znotraj društva DuOeAV uvrščala med srednje velike podružnice, pred prvo svetovno vojno pa bi jo tudi na Kranjskem lahko uvrstili med srednje velika društva. 301 Mikša, Ajlec, Slovensko planinstvo, str. 35. 302 Peter Mikša , Matica planinstva. Ob 120-letnici Planinskega društva Ljubljana – Matica (Ljubljana: Planinskega društva Ljubljana – Matica, 2013), str. 49. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 81 31. 03. 2023 13:38:14 Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 82 31. 03. 2023 13:38:14 83 Konec podružnice Začetek prve svetovne vojne je pomenil tudi začetek konca Kranjske podružnice DuOeAV. Krvava morija je poleg številnih človeških žr-tev, bede in bolezni dodobra pretresla, predvsem pa povsem predru-gačila politično sliko takratnega evropskega prostora.303 Položaj Kranjske se je v tem pogledu precej spremenil, saj je postala del druge države: najprej Države Slovencev Hrvatov in Srbov304 in 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.305 S Kranjske se je bilo poslej treba v center države namesto čez Karavanke ozirati v popolnoma drugo smer, v Beograd, kar gotovo ni bila majhna sprememba. Društvo DuOeAV se je skupaj s podružnicami znašlo v prostoru, razdroblje-nem med številne povsem nove politične ločnice. Delovanje vseh podružnic društva v takratnem slovenskem prostoru je najprej prizadela uredba nove vlade, ki je prevzela nadzor na vsem premičnim in nepremičnim premoženjem podjetij, združenj in društev, ki svojega sedeža niso imele znotraj njene oblasti. Uredba o Nadzoru nad podjetji in nepremičninami ( Verordnung der Nationalregelung der SHA Zl. 232 über die Aufsicht über die Unternehmen und Liegenschaften) je v 15 točkah natančno določala prihodnost »tujega« 303 Več o prvi svetovni vojni gl. Petra Svoljšak in Gregor Antoličič, Leta strahote: Slovenci in prva svetovna vojna (Ljubljana: Cankarjeva založba, 2018). 304 Več o tem gl. Jurij Perovšek, Slovenska osamosvojitev v letu 1918: študija o slovenski državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov (Ljubljana: Modrijan, 1998). 305 Več o tem gl. Andrej Rahten et al., Velikih pet in nastanek Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev = Les cinq grands et la création du Royaume des Serbes, Croates et Slovènes (Loka pri Mengšu: Center za evropsko prihodnost; Ljubljana: ZRC SAZU, 2011). Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 83 31. 03. 2023 13:38:15 84 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« premoženja. Njegovo usodo je zapečatil že njen 1. člen, zoper katerega pritožba ni bila možna: »Slovenska deželna vlada lahko postavi pod nadzor vsako podjetje ali podružnico podjetja na območju SHS, katerega celotni dohodek ali del dohodka se steka v tujino ali za katerega obstajajo razlogi za sum, da se v območju SHS namerava na kakršenkoli način izogniti obdavčitvi.«306 14. člen omenjenega predpisa je vse organizacije, združenja itd., torej tudi Kranjsko podružnico, ki so imeli sedež zunaj nove države, opozarjal, da morajo na podlagi odredbe deželne vlade (slika 10) prenesti svoj sedež iz tujine v Ljubljano.307 Za delovanje Kranjske podružnice je bila pomlad leta 1919 tako kot za vsa druga nemška društva v mestu vse prej kot lahka. Kako boleče so jo do- življali, je razvidno iz ohranjenih pisem, ki bodo v nadaljevanju navedena kronološko. SPD je »z glasom odredbe predsedništva deželne vlade za Slovenijo od 15. aprila 1919 št. 3240 pooblastilo za nadzorstvo vsega premičnega in nepremičnega premoženja D. Oe. A. V., kolikor spada v področje Kranjske podružnice.«308 V njenem imenu je ljubljanski advokat dr. Denis Švigelj predsednika Ludwiga že 17. aprila 1919 (slika 11) prosil, da mu določi čas, kdaj si bo mogel pogledati knjige in spise ter blagajniško stanje društva, ter dodal: »Nadalje Vas prosim, da mi izvolite izročiti prepis inventarja vseh v oskrbi Kranjske podružnice na-hajajočih se planinskih koč i.t.d.«309 Kranjska podružnica oziroma njen namestnik Walter Rizzi je o tem 18. aprila 1919 obvestil centralni odbor društva DuOeAV. Precej vizionarsko je že v prvem stavku naznanil, da je usoda podružnice tako rekoč zapečatena. Navajal je odloke, ki so premoženje podružnice postavile pod nadzor SPD, ter naslovnika seznanjal o pravicah novega upravitelja. Iz opisov takratnih razmer v deželi je čutiti pristen Rizzijev strah in razočaranje. Položaj podružnice je bil po njegovem v vseh pogledih »obupen«, saj je z vsem svojim premoženjem ležala na »sovražnikovem« ozemlju. Kranjske Nemce se je brez razlik (torej tudi »domačine«) štelo za sovražnike in njihovo že tako majhno število je bilo po njegovih besedah zaradi nacionalnega terorizma in imperializma iz dneva v dan manjše. Kot je ugotavljal, so bili popolnoma brez obrambe in pravic in zato ni bilo nobenega razloga več, da bi kot 306 Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.103 Krain Rizzi. 307 Prav tam. 308 Prav tam. 309 Prav tam. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 84 31. 03. 2023 13:38:15 Konec podružnice 85 društvo v teh krajih še spodbujali turizem in na ta način še naprej omogoča-li, da bi se v državo stekal nemški denar. Obstoj društva se mu zaradi izrazito neugodnih pogojev ni zdel več možen, saj v takih razmerah niti ne bi bilo mogoče sestaviti glavnega odbora. Mnogo starih članov ni bilo več v mestu in tudi sam bo kot gimnazijski učitelj odšel iz mesta konec šolskega leta. Avtor je v drugem delu pisma z žalostjo ugotavljal, da je kulturno življenje Nemcev bilo uničeno z enim udarcem. Ob tem se je spraševal, kakšne protiukrepe je sprejela avstrijska vlada. V mislih je imel državni nadzor nad slovenskimi društvi v Avstriji in nad slovenskimi napisi, kajti nemški so bili na Kranjskem odstranjeni tako rekoč v enem dnevu. Ob koncu se je potožil še nad cenzuro, ki da je nad Nemci bila še posebej močna. Odrezani so bili namreč od vseh časopisov in pošte, pisma so v Avstrijo občasno odnesli tisti, ki so zapuščali Ljubljano.310 Odvetnik Švigelj se je še istega dne, ko je bila izdana odredba, torej 17. aprila 1919, oglasil pri predsedniku podružnice z vabilom na sestanek, ki naj bi bil naslednjega dne, 18. aprila, ob 8. uri zvečer. Iz kasnejšega vira izvemo, da je advokat Švigelj obenem vzel tudi ključe pisarne Kranjske podružnice.311 Kot je zapisano v prošnji podružnice, naslovljeni na slovensko deželno pred-sedstvo dne 19. aprila, sta se ob dogovorjenem času v odvetniški pisarni zgla-sila Walter Rizzi kot namestnik predsednika in blagajnik Karl Tschech. Odvetnik jih je presenetil z novico, da bo po nalogu deželne vlade prevzel ne samo nadzor, ki ga je narekoval dekret, ampak tudi upravljanje nad vsemi posli in vsem premoženjem Kranjske podružnice. Ker je bilo to v nasprotju z uredbo, sta oba člana takoj vložila ugovor, saj je bil napovedani prenos sredstev podružnice v upravljanje SPD podoben konfiskaciji. Da bi zaščitila svoje pravice in pravni položaj, se je podružnica s pritožbo obrnila na najvišjo instanco v državi.312 Pod protest sta bila sicer podpisana predsednik Ludwig in njegov namestik Rizzi, a ker Ludwiga takrat ni bilo več v Ljubljani, ga je verjetno podpisal kar Rizzi. 310 Prav tam (18. 4. 1919). 311 Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.103 Rizzijevo pismo (10. 3. 1920). 312 Prav tam (19. 4. 1919). Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 85 31. 03. 2023 13:38:16 86 marij m a arij mojca m peternel p : »ljuBiteljem »l juBiteljem Kr anjsKiH alp a !« Slika 10: Uredba narodne vlade ( Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.103 Krain Rizzi, prva stran) Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 86 31. 03. 2023 13:38:17 Konec podružnice 87 Slika 11: Pismo advokata dr. Denisa Šviglja predsedniku Kranjske podružnice Henriku Ludwigu ( Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.103 Krain Rizzi − 17. 4. 1919, prva stran) Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 87 31. 03. 2023 13:38:18 88 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« Še istega dne, 19. aprila 1919, je podružnica v »nujnem« in »strogo zaupnem« pismu centralo društva DuOeAV obvestila o nameravani konfiskaciji in po-slanem protestu deželni vladi. Hkrati je zapisala željo po ostrih protiukrepih z avstrijske strani ter zaprosila, da pisma v Ljubljano pošiljajo samo preko zanesljivih kurirjev, in sicer izključno na osebne naslove Ludwiga in Rizzija, ki sta, kot vemo, živela na istem naslovu, ter Tschechu na Nunsko ulico 8.313 Ta ulica se je vila od samostana uršulink do Dunajske ceste. Gre za poznejšo Šelenburgovo ulico, današnjo Slovensko cesto.314 Sklep deželne vlade (Oddelek za trgovino in obrt) s 24. maja 1919 je do-ločal, »da se vsa imetja društva ‚Deutscher Oesterreichischer Alpenverein‘ v območju Slovenije stavi pod posebno nadzorstvo in sekvester. Sekvestrom se imenuje g. Makso Hrovatin, tiskar v Ljubljani, kateremu je naročeno, da ima takoj popisati sekvestrirano imetje in popis z okroglo cenitvijo vrednosti sem-kaj doposlati.« 315 Omenjeni tiskar je bil tudi sicer sekvester, torej upravitelj vseh drugih nemških planinskih društev v Sloveniji (1918–1919) in je izvršil njihove likvidacije v prid SPD.316 Kranjska podružnica je pri slovenski vladi 29. maja 1919 spet vložila protest proti odločbi v zvezi z nadzorom nad delovanjem in nepremičninami, ki so ga izvajale oblasti SHS.317 Dopis vodje policijskega ravnateljstva z dne 10. junija 1919 je seznanil predsednika Ludwiga, da je bil 26. maja 1919 izdan odlok, po katerem se »do nadaljnjega ustavi vsako delovanje naslovljenega društva in se istega obenem pozivlja, da tekom treh dneh predloži policijskemu ravnateljstvu izkaz o dru- štvenem premoženju«.318 Dne 8. septembra 1919 je bila Kranjska podružnica z odlokom dokončno razpuščena, njeno delovanje prepovedano, upravitelj društvenega premoženja pa je še naprej ostal Makso Hrovatin (slika 12).319 313 Prav tam. 314 Vlado Valenčič, »Oblikovanje Ljubljane v prvi polovici 19. stoletja«, Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, 14 (1966), zv. 3, str. 148 in »Slovenska cesta skozi čas«, Arhitektov bilten: AB: mednarodna revija za teorijo arhitekture, 43 (2013), št. 197–198, str. 11−28. 315 Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.103 (24. 5. 1919). 316 Makso Hrovatin (*19. 7. 1883, Sodražica; †27. 9. 1967), tiskar, sekvester. Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi241013, pridobljeno 20. 5. 2022. 317 Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.103 (29. 5. 1919). 318 Prav tam (10. 6. 1919). 319 Prav tam (18. 9. 1919). Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 88 31. 03. 2023 13:38:19 Konec podružnice 89 Slika 12: Odlok o razpustitvi Kranjske podružnice ( Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.103 − 18. 9. 1919) Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 89 31. 03. 2023 13:38:20 90 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« Odvetnik Franz Poje,320 od leta 1917 tudi član glavnega odbora podružnice, se je v imenu Kranjske podružnice sicer že 17. septembra 1919 pritožil in prosil za razveljavitev razpusta, a je bila 15. novembra 1919 pritožba s strani Pover-jeništva za notranje zadeve brez utemeljitve zavrnjena.321 Ludwig je v pismu centrali še 29. marca 1920 (slika 13) denimo pisal, da še vedno čaka na odgovor s strani slovenske vlade. Hkrati je zaprosil, naj se Kranjske podružnice ne izbriše iz popisa društva, dokler se zadeva s protestom dokončno ne uredi.322 Za opis razmer v letu po prvi svetovni vojni, predvsem pa vzdušja v podružnici in okoli nje je pomemben ohranjen dopis Walterja Rizzija, ki ga je 10. marca 1920 napisal centralnemu odboru DuOeAV.323 Vsebina odraža osebno stisko človeka, ki se je po koncu vojne morije znašel sicer v istem geografskem prostoru, vendar v popolnoma drugačnih političnih razmerah. Mesto, v katerem je živel in deloval kar nekaj let, je moral zapustiti sredi avgusta leta 1919. Po njegovem je bilo življenje Kranjske podružnice že v miru precej težavno, pa čeprav nikoli ni bila člen nemškega mostu na Kranjsko. Po njegovem bi tak po-ložaj ohranila tudi v prihodnje, če se vojna ne bi tako končala. Prvi trenutki po zlomu države za društvo po njegovem še niso bili tako kritični in prva izredno liberalna načela slovenske vlade ga niso skrbela. Že kmalu pa se je izkazalo, da ta načela ne veljajo za nemška društva, saj so bila podvržena sili in preganjanju. Ob vseh pritiskih na takratne Nemce v državi je poudaril antinemško medij-sko propagando, zlasti časopisa Slovenski narod.324 Potem ko Rizzija ni bilo več v Ljubljani, mu je o tamkajšnjem dogajanju po-ročal namestnik in blagajnik Karl Tschech. Vse pritožbe in ugovori, ki jih je podružnica ob zaplembi premoženja vložila pri slovenski vladi, so ostali brez odgovora.325 320 Odvetnik Franc Poje, rojen leta 1886, vpisan v seznam odvetniške zbornice Slovenije 1918−2018 (3. 7. 1919−30. 4. 1943). Seznam odvetnikov odvetniške zbornice slovenije 1918– 2018, http://www.odv-zb.si/upload/Imenik/Seznam%20odvetniske%20zbornice%20od%20 leta%201918%20do%202018-kon%C4%8Dni.pdf, pridobljeno 21. 2. 2022. 321 Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.103 (15. 11. 1919). 322 Prav tam (29. 3. 1920). 323 Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.103 Rizzijevo pismo (10. 3. 1920). 324 Prav tam. 325 Prav tam. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 90 31. 03. 2023 13:38:20 Konec podružnice 91 Slika 13: Pismo Ludwiga glavnemu odboru društva ( Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.103 – 29. 3. 1920) Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 91 31. 03. 2023 13:38:21 92 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« Zadnja seja glavnega odbora Kranjske podružnice je bila 23. marca 1919, na njej so navkljub slabim družbenim razmeram razpravljali celo še o predlogu, da bi podružnico preoblikovali v samostojno planinsko društvo, vendar so to misel na koncu opustili.326 Rizzijevo pisanje se izpoje v grenkih občutkih pri opisovanju rušilnih akcij nad nemškimi dosežki v Ljubljani. Slovenci, ki Nemcem po njegovem mnenju dolgujejo vse, kar imajo, so namreč želeli izbrisati tudi najmanjši spomin na nemško preteklost Kranjske. V ta namen naj bi uporabljali »najzlobnejša in najpodlejša« sredstva. Po njegovem je bil cvetoči, samoustvarjeni šolski in društveni sistem Kranjcev oropan svojih kultnih institucij. Pismo je zaključil v želji po povračilnem dnevu, dnevu maščevanja, ne le nad Slovenci, temveč tudi nad tistimi, »ki so naš narod spravili ob čast in ga na-redili tako nemočnega«.327 Rizzi je tipičen predstavnik nemočnega človeka, ki se je zaradi poraza svoje države naenkrat znašel v popolnoma drugačnem političnem okolju. Njegovo pisanje je nastalo iz globoke osebne prizadetosti nad takratnim stanjem v državi, kar se zrcali v izrazu nacionalne zagrenjenosti in maščevalnem duhu. Rizzijeva bolečina se je razkrila v močnem protisloven-skem nastopu, kar pa je bilo glede na razmere razumljivo. Ob Rizzijevem pisanju je še vrsta majhnih podrobnosti, ki dopolnjujejo sliko zadnjih dni Kranjske podružnice. Med drugim najdemo podatek, da je Švigelj v pismu 24. aprila 1919 po navodilih vlade zahteval vso dokumentacjo in računske knjige ter dostavo vsega materiala Goriške podružnice iz Gorice v Ljubljano, na kar Rizzi ni pristal. 328 Ker je bila v tistem času Gorica že pod Italijani, gre pri tem za očitno nagajanje s slovenske strani. Nadalje izvemo, da so jeseni leta 1918 perilo iz triglavskih koč v hrambo poslali v Mojstrano oziroma v Staro Fužino. V tem dejanju bi morda že lahko videli slutnjo dokončnega propada podružnice. Ker je bilo v marcu 1919 že vprašljivo delovanje podružnice, se je omenjeno perilo formalno prodalo nekaterim članom, pri čemer so se morali pisno obvezati, da ga bodo ob morebitni potrebi dali na voljo podružnici. Datum 24. maj 1919 pa je na dopisu, po katerem je morala podružnica med drugim vrniti že prodane lanene rjuhe.329 326 Prav tam. 327 Prav tam. 328 Prav tam. 329 Prav tam. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 92 31. 03. 2023 13:38:22 Konec podružnice 93 V sklopu Rizzijevega pisanja je ohranjen dopis policijske direkcije z dne 4. junija 1919, ki je bil naslovljen na SPD in njegovega zastopnika, pravnika dr. Frana Tominška,330 s katerim so ga obvestili, da mu pošiljajo račune in druge dokumente Kranjske podružnice, ki so jih zasegli pri predsedniku Ludwigu. Štirinajst strani dolg dopis o zadnjih trenutkih obstoja Kranjske podružnice ter o preganjanju nemštva in nemškega v takratnem slovenskem prostoru Rizzi konča z željo po njegovi tiskani objavi.331 Prva svetovna vojna je torej končala delovanje Kranjske podružnice. Vse, kar je bilo nemško, ni bilo zaželeno, zato so številni člani glavnega odbora nemškega društva zapustili mesto. Obstoj podružnice po koncu vojne zaradi prevelikih družbenopolitičnih sprememb preprosto ni bil več mogoč. Kranjska podružnica je bila že aprila 1919 prisiljena predati vse imetje SPD, ne le v nadzor, ampak že kar tudi v upravljanje. Vse pritožbe v zvezi s tem so bile s strani slovenske vlade zavrnjene ali spregledane. Odlok z začetka septembra 1919, ki je pomenil konec delovanja Kranjske podružnice, je bil zato samo logična posledica vsega dogajanja zadnjih let vojne, ko je avstrijsko nemštvo prešlo vse okvire dotedanjega sobivanja. Nemcem v Ljubljani in na Kranjskem so spremenjena politična stvarnost ter strahotne posledice vojne precej otežile pomlad leta 1919. Zaradi pritiskov so doživljali težke osebne usode, pa čeprav so že vse življenje bivali v Ljubljani in četudi so se imeli za Kranjce. Iz Ljubljane so se umikali ljudje, ki so se tako čutili navezani na nekdanjo državo in nemški kulturni prostor, da v novi državi niso bili pripravljeni živeti. V stiski so se znašli številni, ne glede na položaj in znanje. Med njimi gre omeniti idejnega očeta triglavskega parka, znanstvenika Albina Belarja. Bil je žalostno odpuščen in onemogočen, čeprav je bilo njegovo znanje izkoriščano v SHS, a k njegovi rehabilitaciji ni pripomogel niti trud kralja Aleksandra, ki ga je večkrat obiskal.332 Razmišljanje in prizadetost Walterja Rizzija sta rezultat časa, ki ga je doživljal takrat in tudi še pred tem na fronti. Njegova jeza, a tudi žalost sta se izrazili v 330 Fran Tominšek (*26. 11. 1868 Bočna − Slatina; †23. 3. 1943), pravnik, organizator planinstva. Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi708490, pridobljeno 2. 2. 2022. 331 Prav tam. 332 Več o njem gl. Renato Vidrih, Jože Mihelič, Albin Belar: pozabljen slovenski naravoslovec (Radovljica: Didakta, 2010); Jože Mihelič, »Albin Belar v Julijskih Alpah: idejni oče našega edinega narodnega parka«, Planinski vestnik, 102 (2002), št. 7-8, str. 56−59; Peter Skoberne, »Predlog Albina Belarja za zavarovanje Doline Triglavskih jezer (1908)«, Triglav 240 (Ljubljana: Založba ZRC, 2018), str. 167−177. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 93 31. 03. 2023 13:38:22 94 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« maščevalnih občutkih, ki jih je zlil na papir in ki so hkrati odličen vir za prikaz in hkrati za razumevanje stisk takratnih Nemcev na Kranjskem. Ob vsem tem ne gre pozabiti še na Rizzijevo dejanje, brez katerega danes ne bi bilo zgornjih besed. Društvo DuOeAV je skrbno pazilo na knjige podružničnih koč, ki jih je glavni odbor podružnice pošiljal centralni knjižnici v München, ki se je odprla 1. oktobra 1902.333 Kaj se je zgodilo z drugim knjižnim materialom, ne vemo. Iz pisma odvetnika Šviglja je razvidno, da je Kranjska podružnica že decembra 1918 ves arhiv prenesla v Gradec. Od Walterja Rizzija je Švigelj nato 24. aprila 1919 zahteval, naj poskrbi za vrnitev gradiva, »ker ni nobenega povoda, da bi ne bil shranjen v Ljubljani«.334 V istem dopisu je zahteval še inventarje vseh koč, vpisne knjige, tajniške spise, blagajniške poslovne knjige in vse drugo, »ker moram po zmislu naloga deželne vlade vse spise sprejeti v svojo shrambo«.335 Kaj točno se je dogajalo z arhivom podružnice po prenosu v Gradec, ne vemo. Morda je ostal v Gradcu, morda je bil uničen, a prav po Rizzijevi zaslugi se je vsaj del gradiva ohranil. V pismu Planinskemu društvu Innsbruck ( Alpenverein Innsbruck) iz leta 1941 je namreč zapisal, da mu je poslal »velik paket z najpomembnejšimi dokumenti in listinami Kranjske podružnice«.336 Zahvala za gradivo, ki ga hrani innsbruški arhiv in ki je bilo v veliki meri podlaga pričujočega dela, gre torej prav Walterju Rizziju. Za konec poglavja bi želeli zapisati še razmišljanje našega velikega poznavalca planinske zgodovine ter avtorja številnih prispevkov in knjig gospoda Duša-na Škodiča: »Rizzijevo klicanje maščevanja je skorajda preroško, saj se ravno on skupaj z ‚rešenim‘ arhivom pojavi 20 let pozneje in verjetno doživi kratko katarzo zadoščenja, ko vse nekdanje podružnične koče skupaj s slovenskimi postanejo nemška last, čeprav ne ravno od Kranjske podružnice, ki je že zdav-naj ni več. Na podlagi dokumentov smo spoznali pot arhiva podružnice in razloge, zakaj je v hrambi ravno v Innsbrucku. Ohranjen material je dejansko rešil Rizzi, kajti vemo, da če bi ostal pri nas, bi skupaj z vsemi dokumenti iz časa SPD zgorel v požaru leta 1958.«337 333 »Zentralbibliothek«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1902, št. 20, str. 245. 334 Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.103 Krain Rizzi (24. 4. 1919). 335 Prav tam. 336 Prav tam (10. 7. 1941). 337 Dušan Škodič, ustni vir (19. 2. 2022). Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 94 31. 03. 2023 13:38:23 95 dejavnosti podružnice Društvene aktivnosti Poleg akcij na terenu je bilo za Kranjsko podružnico pomembno društveno življenje, se pravi organizacija znanstvenih in strokovnih predavanj ter družabnega življenja, denimo v obliki skupnih izletov. Društvena dejavnost Kranjske podružnice je bila precej razvejana, kar dokazuje štiristranski seznam 127 aktivnosti, ki so se zgodile v obdobju 1881−1900.338 Tako popolnega seznama društvenih dejavnosti po tem letu ni bilo več najti, zato je za vtis angažiranosti društva ključnega pomena in je priložen na koncu knjige (priloga 4). Seznam je bil po letu 1900 dopolnjen z informacijami, naj-denimi v letnih poročilih društva, a glede na njihovo skromno število se zdi, da v njih niso bili zabeleženi vsi dogodki. Razlog za široko društveno dejavnost podružnice ni le v nalogi društva kot takega, marveč predvsem v značaju in univerzalnosti njenega prvega predsednika. Vsestranskost ter izostren občutek za lokalno zgodovino Karla Deschmanna namreč najnatančneje označujeta življenje podružnice pod njegovim vodstvom, kar je, kot že zapisano, dalo njenemu prihodnjemu delovanju neizbrisen pečat. Znanstvene dejavnosti so se skupaj z gojenjem družabnih dogodkov začele že takoj po ustanovitvi. Iz seznama društvenih aktivnosti je poleg številčnosti jasna predvsem raznolikost in kakovost znanstvenih razprav. Čeravno se je število predavanj v tretjem letu zmanjšalo in so pod De-schmannovimi nasledniki v ospredje vedno bolj prihajale praktične dejavnosti 338 »Die Vereinsabende der Section Krain 1881 bis 1900«, Festschrift, str. 42−46. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 95 31. 03. 2023 13:38:23 96 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« podružnice, predavanja niso zamrla. Vsebinsko se je v Deschmannovem času vse bolj ali manj vrtelo okoli Kranjske, njenih naravnih, kulturnih in zgodovinskih posebnosti ter velikih kranjskih naravoslovcev Hacqueta in drugih, katerih vrsto je tako rekoč zaključil sam. Na predavanjih so razpravljali o najpomembnejših literarnih pojavih, izletih in klubskih zadevah vseh vrst, neredko pa so se gradili tudi »gradovi v oblakih«, ki jih ni bilo mogoče uresničiti. Prvi večer, 12. decembra 1881, je bil zgled bodočim tovrstnim dogodkom. Po branju pozdravnega pisma, ki ga je poslala centrala DuOeAV, je sledilo branje reportaže o Obirju, zvrstilo se je nekaj pogovorov o novih alpskih pojavih, nato pa je sledilo Deschmannovo predavanje o slavnem Baltazarju Hacquetu in njegovih delih.339 Laibacher Wochenblatt je o teh dogodkih pogosto objavljal poročila, večinoma izpod Deschmannovega peresa, večkrat pa tudi popolne ponatise predavanj. Predavanje dr. Friedricha Keesbacherja340 o »Alpski dietetiki« je bilo objavljeno v posebni brošuri,341 predavanje Karla Deschmanna »O polhanju na Kranjskem« pa v Jahrbuch des Alpenvereins, v katerem je bilo tudi sicer objavljenih več Deschmannovih esejev.342 Dobri oče podružnice, kot so ga upravičeno imenovali, je umrl 11. marca 1889 in v njegov spomin je bil dobra dva tedna pozneje v Ljubljani organiziran poseben društveni večer.343 Dejansko so se po Deschmannovi smrti leta 1889 društveni večeri spremenili v predavalne večere in so vsebinsko močno presegli ozke okvire Kranjske.344 Tako so bila na primer pod Bockovim predsedovanjem v začetku leta 1892 organizirana predavanja Juliusa Kugyja345 o vzponu na Mont Blanc.346 Še zlasti pod Roschnikovim vodenjem pa je podružnica organizirala predavanja, ki so po vsebini in po preda-vateljih segla daleč zunaj okvirov takratnega slovenskega prostora. Predavatelji so bili pogosto ugledni strokovnjaki onkraj Karavank, kot denimo znani graški 339 »Die Entwicklung der Sektion Krain«, Festschrift, str. 9. 340 Friedrich Keesbacher (*9. 7. 1831 Schwaz, Avstrija; †6. 8. 1901, Ljubljana), zdravnik, politik. Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi269718, pridobljeno 10. 7. 2022. 341 Friedrich Keesbacher, Alpine Diätetik. Ein Vortrag, gehalten den 20. März 1882 am siebenten Vereinsabende der »Section Krain« des deutschen und österreichischen Alpenvereins zu Laibach (Laibach: Ign. V. Kleinmayr & Fed. Bamberg, 1882). 342 »Die Entwicklung der Sektion Krain«, Festschrift, str. 16. 343 Prav tam, str. 9−12. 344 Prav tam, str. 13. 345 Julius Kugy (*19. 7. 1858, Gorica; †5. 2. 1944, Trst), pravnik, alpinist, častnik humanist. Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi308558, pridobljeno 10. 7. 2022. 346 Dr. J. Kugy, Eine Besteigung des Montblanc von der italienischen Seite. »Die Vereinsabende der Section Krain von 1881−1901«, Festschrift, str. 43. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 96 31. 03. 2023 13:38:24 Dejavnosti poDružnice 97 alpinist dr. Camillo Baumgartner347 s predavanjem Aus den Julischen Alpen. Še slavnejši je bil dunajski oficir, kartograf ter raziskovalec Alp in severnega tečaja dr. Julius Johannes Ludovicus Payer.348 Payer (slika 14) se je v Ljubljani s predavanjem Die neue Nordpolexpedition 349 mudil dvakrat, in sicer 21. marca 1895 in v prvi polovici leta 1902,350 kar je obeležilo tudi glasilo društva DuOeAV.351 Svoja doživetja pri odkrivanju severnega tečaja je sicer opisal v posebni knjig.352 Leta 1876 je dobil viteški naziv, naslednjega leta je bil imenovan tudi za častnega člana Italijanskega planinskega kluba (C lub alpine Italiano).353 Koča pod Ortlerjem (ital. Ortles, 3905 m), najvišjem vrhu italijanske province Južna Tirolska, denimo še danes nosi njegovo ime.354 Sicer pa ga s slovenskim prostorom ne povezujejo le predavanja, ampak tudi njegovo grob na Bledu. V Roschnikovem času se je med predavatelji kar trikrat pojavila Alba Hintner:355 10. maja 1898 z naslovom Eine vergessene Ecke der Julischen Alpen, 25. aprila in 9. maja 1900 pa s predavanjem z naslovom Berggänge an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheid e, v katerih so bile dostojno opisane slikovite lepote Kamniških Alp in Karavank.356 Ta prispevek je v več nadaljevanjih objavil Laibacher Zeitung.357 347 Dr. Camilio Baumgartner je bil znan alpinist in smučarski pionir, predaval je tudi v Akademski podružnici Gradec. Akademischen Sektion Graz des DOUAV-V, Die akademische Sektion Graz DUOAV-V 1896− 1901 (Graz: Im Verlage der Deutsche Vereins-Druckerei Graz, 1901), str. 14. 348 Julius Johannes Ludovicus Payer, od leta 1876 vitez von Payer (*2. 9. 1841 Teplitz-Schönau, Češka; †29. 8. 1915, Bled), oficir, kartograf, raziskovalec. Constantin von Wurzbach, Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich (Wien: Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, 1870), zv. 22, str. 155–157. 349 »Die Vereinsabende der Section Krain 1881 bis 1900«, Festschrift, str. 46. 350 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1902« (31. 1. 1903). 351 »Krain«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 9, str. 115. 352 Julius Payer, Die österreichisch-ungarische Nordpol-Expedition in den Jahren 1872–1874, nebst einer Skizze der zweiten deutschen Nordpol-Expedition 1869–1870 und der Polar-Expedition von 1871 (Wien: Alfred Hölder, 1876). 353 »Personalien«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1877, št. 1, str. 20. 354 Več o tem gl. Peter Holl, Alpenvereinsführer Ortleralpen. Ein Führer durch Täler, Hütten und Berge (München: Bergverlag Rother, 2003), str. 196–227. 355 Albina Hintner, psevdonim Alba Hintner (*4. 12. 1871, Ljubljana; †22. 11. 1952, Gradec). Več o njej gl. Milena Mileva Blažić, »Dva modela ženskega pravljičarstva na Slovenskem – pisateljice in pripovedovalke«, Studia mythologica slavica, 2016, št. 19, str. 240. 356 »Die Entwicklung der Sektion Krain«, Festschrift, str. 16. 357 Alba Hintner, » Berggänge an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide«, Laibacher Zeitung, 4. 5. 1900, št. 102, str. 831 in Laibacher Zeitung od 5. 5.−15. 5. 1900, št. 103−111. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 97 31. 03. 2023 13:38:24 98 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« Poleg predavanj so bili v času Deschman- novega predsedovanja organizirani trije humoristični večeri (leta 1884, 1885 in 1886). Družabnost, ki jo je gojila podru- žnica in ki je posledično vplivala tudi na življenje v mestu, je bila sredstvo, s katerim je vodstvo krepilo razumevanje za alpski svet in s tem za cilje samega združenja. V ta namen in v tem duhu je bilo organizira- nih več izletov, kot smo videli, tudi v sode- lovanju z drugimi podružnicami. Kranjska podružnica si je torej poleg prak- tične dejavnosti v vzpetem svetu tudi na terenu močno prizadevala gojiti notra- Slika 14: Illustriertes Wiener nje življenje društva in izobraževati svoje Extrablatt, 25. 9. 1874, št. 263, člane in širšo publiko s strokovnimi ter naslovnica – levo Payer znanstvenimi vsebinami s področij, ki so se dotikali njenega delovanja. Društveno življenje podružnice je, zahvaljujoč velikemu angažiranju prvega predsednika, živelo tako rekoč do konca njenega delovanja. Vsebinsko so predavanja predvsem po zaslugi priznanih »tujih« predavateljev vse bolj širila obzorja publike. Teme predavanj skoraj gotovo niso zanimale preprostega človeka, zato je bila publika tako kot članstvo podružnice predvsem iz vrst (izobraženega) me- ščanstva. To ne nazadnje izpričujejo še javne objave o Kranjski podružnici v osrednjem Laibacher Zeitung, ki so ga brali meščani. Notranje življenje društva je glede na znane podatke po letu 1900 poča-si usihalo. Do začetka prve svetovne vojne gre omeniti le še dva dogodka. Prvi se nanaša na v začetku leta 1909 ustanovljeno »informacijsko točko« ( Auskunftstelle) v knjigarni Kleinmayr & Bamberg na Kongresnem trgu, ki je bila precej dobro obiskana.358 Drugi je povezan z velikim planinskim pra-znovanjem v kazinski dvorani 1. februarja 1911, ki ga je dopolnilo veliko slavje ob odprtju koče Maria Theresien-Hütte (Dom Planika pod Triglavom) poleti leta 1911.359 358 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1909« (14. 1. 1910). 359 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1911« (13. 3. 1912). Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 98 31. 03. 2023 13:38:25 Dejavnosti poDružnice 99 Gradnja prvih planinskih koč Da bi vse številčnejšim odpravam v vzpeti svet olajšali vzpone, so se ob koncu 18. stoletja pojavljale težnje po vzpostavitvi zavetišč ( Schutzhütte) na višjih nadmorskih višinah, stran od človeških bivališč, namenjenim izključno opazo-vanju in raziskovanju Alp ter kot pomoč pri osvajanju najvišjih vrhov.360 V Zahodnih Alpah je bila denimo prva taka koča postavljena na območju Velikega Kleka.361 Na pobudo nadvojvode Janeza362 je v prvi polovici 19. stoletja tako že nastalo nekaj koč na področju Pastiric ( Pasterze) v bližini današnje najvišje avstrijske gore. Ker so prve koče večinoma gradili zasebniki in ker je bilo sodelovanje z lokalnimi gorskimi vodniki nemalokdaj neuspešno, jih je večina kmalu propadla.363 Šele z ustanovitvijo planinskih društev, ki so največkrat prevzele že obstoječe objekte vzpetega sveta, je gradnja koč v tem območju zares doživela razcvet.364 Če je bilo v okviru društva DuOeAV v obdobju med 1874 in 1885 na leto zgrajenih v povprečju 5 do 6 koč, se je tempo gradenj od poznih osemdesetih let stopnjeval in je vrhunec dosegel tik pred prvo svetovno vojno, ki je gradnjo koč zaustavila. Samo leta 1912 je bilo odprtih 22 koč in leta 1914 je društvo DuOeAV v Vzhodnih Alpah skupno imelo že 345 koč.365 Gostota koč na zahodu je bila večja kot na vzhodnem delu Alp, saj so bili zahodni vrhovi zanimivejši in privlačnejši takratnim gorohodcem.366 Prvi projekti koč so predvidevali majhne, preproste enosobne stavbe. Zgrajene naj bi bile iz zglajenih kamnov, saj je bilo v gorah lažje dobiti kamenje kot les.367 Že takrat so opozarjali na škodljivost odplak in smeti, ki jih ni bilo dovoljeno raztresati po koči, ampak so se morale zbirati v ločenih jamah za 360 Martin Scharfe, »Wege ins Behauste, Wege ins Offene. Das große Erschließungsprojekt des Alpenvereins, seine Geschichte und seine Probleme«, DAV, ÖAV und AVS, Hoch hinaus!, zv. 1, str. 14. 361 Prav tam in Michael Guggenberger, »Die Hütten, Biwaks und Aussichtswarten des Alpenvereins. Zentrale Ostalpen«, DAV, ÖAV und AVS, Hoch hinaus! , zv. 2, str. 168. 362 Erzherzog Johann Baptist Josef Fabian Sebastian von Österreich (*20. 1. 1782, Firence; †11. 5. 1859, Gradec), brat cesarja Franca I., avstrijski feldmaršal in v revolucionarnem letu 1848/1849 nemški Reichsverweser. Constantin Wurzbach, Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich, 1860, zv. 6, str. 280–287. 363 Achrainer, Ritter, Trojer, »Erschließung und Erhaltung, str. 49–53; Doris Hallama, »Hüttenbauen im Hochalpinen. Zur Architektur der Schutzhütten«, DAV, ÖAV und AVS, Hoch hinaus! , str. 121, 128. 364 Peter Grupp, Faszination Berg. Die Geschichte des Alpinismus (Wien-Köln-Weimar: Böhlau Verlag Köln, Wimar, 2008), str. 176. 365 Gidl, Alpenverein, str. 109–115. 366 Hallama, »Hüttenbauen im Hochalpinen«, str. 165. 367 Prav tam, str. 129−135. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 99 31. 03. 2023 13:38:26 100 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« odpadke. Ker gorohodci tega niso vedno upoštevali, so se že kmalu začele pojavljati težave z onesnaževanjem.368 S časoma so se zahteve gorohodcev povečale in nastanitev je postajala vse udob-nejša. Dejstvo, da so bili graditelji koč večinoma meščani, se je odražalo tako v zunanjih mestnih elementih in terasah kot v notranji razdelitvi prostorov.369 Glede na obliko koče se je razlikovalo med preprostimi zavetišči ( Schirmhütte), ne-oskrbovanimi, oskrbovanimi kočami in pozneje še smučarskimi kočami. Najpre-prostejša so bila seveda zavetišča, ki so bila namenjena zgolj zaščiti v primeru nenadnega poslabšanja vremena in so bila postavljena na vrhu ali tik pod vrhom gore.370 V kočah, ki niso bile pod nadzorom, so pa nudile zavetje in tudi nekaj hrane, so se zaradi vse številčnejših obiskovalcev kmalu pojavili problemi. Nemogoče je bilo namreč vzpostaviti ustrezen način plačevanja, problem je predstavljalo tudi čiščenje in oskrbovanje z živili. Prav zato so se ob koncu 19. stoletja tovrstni objekti počasi začeli spreminjati v urejene koče z oskrbnikom.371 Leta 1877 je v Pragi rojeni trgovec Johann Stüdl372 pripravil osnutek splošnega pravilnika o kočah, ki je predvideval sprejem vseh, ki so iskali zatočišče. Če je le bilo mogoče, je bilo za ohranjanje morale ženskam treba dodeliti ločeno spalnico.373 Na splošno so koče od osemdesetih let 19. stoletja postajale vedno večje zaradi zagotovitve udobnega bivanja. Do te spremembe je prišlo tudi zaradi genera-cijske menjave gostov. Nova vrsta gorohodcev se je namreč le redko povzpela na vrh gore, saj je bil njen cilj največkrat dosežen že z vstopom v kočo.374 Gradnja velikih koč in sprehajalnih poti z varovali za turiste se je pozneje pojavila v skladu s takratnim duhom časa, ki je želel naravo spremeniti v nadzorovano okolje, podobno alpskim muzejem.375 368 Gidl, Alpenverein, str. 129, 141. 369 Hallama, »Hüttenbauen im Hochalpinen«, str. 146, 158. 370 Gidl, Alpenverein, str. 125. 371 Grupp, Faszination Berg. Die Geschichte des Alpinismus, str. 176−178. 372 Johann Stüdl (*27. 6. 1839, Praga; †29. 1. 1925, Salzburg), trgovec in aktiven član DuOeAV. Ch. Kanzler, »Stüdl Johann«, Österreichisches Biographisches Lexikon 1815–1950 (Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 2010), zv. 13, str. 442. 373 Achrainer, Ritter, Trojer, »Erschließung und Erhaltung«, str. 62. 374 Vera Bedin, »Von Hüttenwanzen, Proviantkörben und Rosshaarmatratzen. Alltag auf alpinen Schutzhütten«, DAV, ÖAV und AVS, Hoch hinaus! , zv. 1, str. 214 in Gidl, Alpenverein, str. 142. 375 Ben Anderson, »The construction of an alpine landscape. Building, representing and affecting the Eastern Alps«, Journal of Cultural Geography 29 (2012), št. 2, str. 155–183. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 100 31. 03. 2023 13:38:26 Dejavnosti poDružnice 101 V skladu z opisanimi trendi je prišlo še do spremembe notranjih prostorov. Kuhinje so postajale večje, precej preproste spalnice s senom so vse bolj nadomeščale spalnice s skupnimi ležišči ali ločenimi sobami s posteljami. Od preloma stoletij dalje so ponekod zgradili vodovode in male hidroelektrarne, ki so kočam omogočale oskrbo z električno energijo, vključno s telefonskim priključkom in električnim ogrevanjem. Planinske koče so se ponekod razvile v majhne vasi ali celo v konglomerate stavb, ki so bolj spominjale na hotelski kompleks kot na planinsko kočo.376 Opisane smernice so se odražale tudi v številnih zapisih osrednjega glasila društva DuOeAV. Čeprav so bili tovrstni prispevki vsebinsko zelo pestri, bi jih morda bilo vendarle mogoče lahko razdeliti v dve večji skupini. K prvi bi sodili prispevki, ki so obravnavali splošne teme o gradnji koč, denimo tehniko in obliko gradnje koč ter njihovo oskrbo. V drugo skupino bi uvrstili izrazito lokalne objave, kot so poročila o slovesnostih ob novoodprtih kočah, informacije o času odprtosti, oskrbnikih, napadih na koče in druge nesreče.377 V zvezi z njihovo gradnjo lahko spremljamo polemike o načinu oziroma teh-niki gradnje koč, v kateri je bil precej angažiran tudi sicer precej aktiven dopi-snik Mitteilungen dr. Emil Pott.378 Zaradi obsežnosti se v podrobnosti na tem mestu ne bi spuščali, zapišemo naj le, da je njegova ideja o enotni gradnji koč v vsem alpskem svetu doživela ostre kritike še zlasti s strani inženirja Helmu-ta Steinacha.379 Ta je menil, da je gradnjo treba prepustiti podružnicam, saj najbolj poznajo teren in razmere njihovega vzpetega sveta. Predlagal je nekaj rešitev v zvezi z izolacijo, gradnjo streh, lokacijo stranišč itd. Pri bodočem načrtovanju koč je poudaril nujnost upoštevanja dosedanjih izkušenj.380 Polemike v zvezi z gradnjo koč je bilo v glasilu najti večkrat,381 in to ne le samo 376 Gidl, Alpenverein, str. 142; Grupp, Faszination Berg. str. 179; Michael Guggenberger, »150 Jahre Hüttengeschichte«, Hoch hinaus! , zv. 2, str. 16–18. 377 »Koroschitsca-Hütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1881, št. 9, str. 259, Dr. Josef Rosenthal, »Die Schützhütten im Jahre 1897«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1898, št. 2, str. 16−18. 378 Emil Pott (*27. 8. 1851, Oldenburg; †22. 5. 1913, Wendelstein), živinorejec. Deutsche Biographie, https://www.deutsche-biographie.de/sfzP5087.html, pridobljeno 20. 12. 2021. 379 Ingenieur H. Steinach, »Unsere Schutzhütten«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1892, št. 23, str. 269−270. 380 Prav tam. 381 Helmut Steinach, »Über Hüttenbau«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 23, str. 283−286 in Helmut Steinach, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 24, str. 295−297. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 101 31. 03. 2023 13:38:27 102 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« zaradi zunanje oblike koč, ampak tudi zaradi (preveč vnetljivega) materiala.382 Mimogrede naj omenimo, da je tudi v takratnem slovenskem prostoru v tistem času bilo možno brati daljša besedila na to temo. Tako je v Planinskem vestniku o gradnji objektov v vzpetem svetu383 in o njihovi opremljenosti384 pisal znani avtor Fran Kocbek.385 Statut društva DuOeAV je v obširnem poglavju obravnaval koče z različ- nih zornih kotov.386 Med kočami je razlikoval dve veliki skupini. V prvo so sodile koče pod vrhom ali na vrhu gore ( Gipfelhütte) in t. i. prehodne koče. Prve so bile namenjene obiskovalcem na koncu ture, biti so morale lahko dostopne, po možnosti oskrbovane, z odličnim razgledom, v bližini pomembnih prometnih poti in hkrati ne več kot pol ure oddaljene od vrha gore. Po določilih statuta je šlo za koče, ki so bile namenjene neizkušenim gorohodcem, zato so morale biti zgrajene pod vrhovi, ki jih je bilo moč do-seči na lahek način, tudi brez vodnika. V to skupino so sodila še zavetišča ( Schirmhütte), ki so nudila preprosto zaščito – predvsem streho v primeru nenadnega pojava slabega vremena. Pomembnejše so se zdele koče, ki so bile gorohodcem namenjene za vmesni postanek pred končnim ciljem. Te od zadnje postaje v dolini niso smele biti oddaljene več kot 4−5 ur, po pravilu največ dve uri oziroma dve uri in četrt. Najbližji vrh je moral biti od koče dosegljiv v treh urah, pot do naslednje koče pa ni smela trajati več kot 6−7 ur hoje. Ker so bile te koče pogosto bolj mno- žično obiskane, je bilo v njih treba razmišljati tudi o oskrbi.387 Statut je nadalje podrobno določal potrebna administrativna dovoljenja za gradnjo, gradbeni material, položaj postavitve koče, streho, notranjo opremo, proviant, obveznosti v zvezi z zemljiškoknjižnim vpisom, pristojbinami itd. 382 »Schutz der Hütten gegen Brände«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 5, str. 61−62. 383 Fran Kocbek, »O stavbi planinskih koč«, Planinski vestnik, 25. 9. 1896, št. 9, str. 148−150; Planinski vestnik, 25. 10. 1896, str. 164−166. 384 Fran Kocbek, »O opravi planinskih koč«, Planinski vestnik, 25. 6. 1897, št. 6, str. 91−92; Planinski vestnik 25. 7. 1897, str. 99−100. 385 Fran Kocbek (*26. 1. 1863, Ločki Vrh/Lenart; †7. 8. 1930, Gornji Grad), učitelj, pisatelj, planinski pisec, organizator planinstva. Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si, pridobljeno 22. 12. 2020. 386 Emmer, Verfassung und Verwaltung, str. 71−89. 387 Prav tam, str. 71−73. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 102 31. 03. 2023 13:38:27 Dejavnosti poDružnice 103 S kočami so seveda povezani tudi obiskovalci, natančneje njihovo obnašanje, za kar so obstajala pravila (slika 15).388 Glede na zapise v osrednjem glasilu vidimo, da obnašanje v kočah včasih ni bilo povsem primerno, saj kljub spreje-tim pravilom poročila o nočnem razgrajanju niso bila redka.389 Slika 15: Hišni red za Triglavsko kočo iz leta 1887 ( Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.401, naslovnica) 388 Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.401, hišni red in pristojbine za obiskovalce Triglavske koče (julij 1887). OeAV SE 252.402, hišni red in pristojbine za obiskovalce koče na Golici (avgust 1892), OeAV SE 252.404, hišni red Vossove koče (marec 1900). 389 »Ein Engländer über Tiroler Schützhütte und Berge,« Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 4, str. 49 ali »Über einen Akt sonderbaren Benehmens«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 19, str. 237. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 103 31. 03. 2023 13:38:33 104 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« Koče v lasti Section Krain Pri obravnavanju te teme smo poleg osrednjega glasila društva DuOeAV podatke dobili tudi v literaturi.390 Pri tem gre izpostaviti »Triglavsko kroniko« izpod peresa naše slavne alpinistke Mire Marko Debelak - Deržaj,391 ki je več let izhajala v Planinskem vestniku.392 Avtorica je pri pisanju uporabljala raznovrstne vire in v besedilu lahko najdemo številne podrobnosti iz zgodovine triglavskega območja, tudi o kočah v lasti Kranjske podružnice. Podobno kot v Zahodnih Alpah je tudi v alpskem svetu takratnega slovenskega prostora potekala vse živahnejša dejavnost gradnje gorskih zavetišč oziroma koč, za leti 1884 in 1885 je to navdušenje izražalo celo letno poročilo društva DuOeAV.393 Izhodišče za nadaljnje pisanje o kočah Kranjske podružnice nam je bil pet strani dolg seznam koč v Alpah, ki je bil objavljen na začetku zvezka Mitteilungen leta 1897 (slika 16).394 V njem so zabeležene koče, zavetišča, gostišča in celo gloriete, majhne odprte stavbe na vrtovih, v parkih ali na vzpetinah na celotnem območju Alp, ki so bila v lasti takratnih planinskih društev, torej tudi OeTC in SPD. Seznam je na podlagi zemljevidov tistega časa izdelal član centralnega odbora društva DuOeAV, polkovnik von Prybila, o katerem podrobnejših biografskih podatkov v razpoložljivi literaturi ni bilo najti. Imenik je napravljen pregledno in glede na navedene vire domnevamo, da tudi natančno. Objekti v lasti DuOeAV so bili tiskani odebeljeno in so izstopali že na prvi pogled. Številka ob oznaki stavbe je označevala lastnika, torej društvo, poseben znak je sporočal oskrbovanost koče in čas odprtosti (poleti ali vse leto), 390 Peter Mikša, »Nemška ali slovenska − planinske koče v slovenskih gorah«, LC tim: interni časopis skupine, 2016, št. 6, str. 26−32. 391 Mira Marko Debelak - Deržaj (*26. 12. 1904, Sarajevo; †27. 9. 1948, Ljubljana), alpinistka. Borut Batagelj, »Mira Marko Debeljak«, Alenka Šelih et al., Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem (Ljubljana: Tuma: SAZU, 2007), str. 396−399. 392 Mira Marko Debelak - Deržaj, »Triglavska kronika«, Planinski vestnik, 1947, št. 6−8, str. 165−171, Planinski vestnik, 1947, št. 9-10, str. 219−221, Planinski vestnik, 1947, št. 11-12, str. 269−227, Planinski vestnik, 1948, št. 5−7, str. 164−170, Planinski vestnik, 1948, št. 3-4, str. 104−112, Planinski vestnik, 1948, št. 8-9, str. 230−245, Planinski vestnik, 1948, št. 10, str. 299−304, Planinski vestnik, 1948, št. 11-12, str. 336−345, Planinski vestnik, 1949, št. 2, str. 45−54, Planinski vestnik, 1949, št. 3, str. 80−84, Planinski vestnik, 1949, št. 4, str. 114−118, Planinski vestnik, 1949, št. 5−7, str. 152−159, Planinski vestnik, 1949, št. 8-9, str. 197−209, Planinski vestnik, 1949, št. 10−12, str. 225−242. Navedeni časopisi niso bili datirani. 393 »Jahresbericht für 1884−85«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1885, št. 20, str. 236−239, omemba Triglava na str. 237. 394 K. u. k Oberst Prybila, »Verzeichniss der Hütten des DuOeAV, anderer Vereine, der Alpen-Wirtshäuser und Warten«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins,1897, str. 1−5. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 104 31. 03. 2023 13:38:34 Dejavnosti poDružnice 105 s posebnim zaznamkom pa je bilo dodatno označeno, ali je bil za vstop v kočo potreben ključ. V oklepaju je bila običajno, ne pa vedno, navedena nadmorska višina. V primeru še ne povsem jasnega podatka je bila številka zapisana kurzivno, kar je bilo tudi vodilo pri našem prepisu. V Prybilovem seznamu bo podrobnejši pogled namenjen območju Julijskih Alp, v katerem je bilo osem objektov, ki so si jih lastila različna planinska društva: • SPD: Aljažev stolp, Triglavski dom na Kredarici, Vodnikov dom na Velem polju (2865 m); • OeTC: Maria Theresien-Hütte (2404 m − Dom Planika pod Triglavom); Erzherzog Franz Ferdinand Hütte ( 1752 m − Koča pri Triglavskih jezerih); • DuOeAV: Mangart-Hütte ( 2000 m − Koča na Mangartu), v lasti Beljaške podružnice;395 Baumbach-Hütte ( 600 m), v Logu v Trenti, last Primorske podružnice, danes ne obstaja več;396 Deschmann-Hütte ( 2323 m − Dom Valentina Staniča pod Triglavom). Razen Baumbach-Hütte, ki je bila sicer oskrbovana, a so bili za vstop potrebni ključi društva, so bile druge koče v lasti DuOeAV oskrbovane in odprte poleti. Razlog, da Baumbach-Hütte nismo slovenili, je v tem, da je ime dobila po pe-sniku Rudolfu Baumbachu.397 Glede na seznam so si torej leta 1897 v Julijskih Alpah tri različna društva lastila različno število objektov: SPD in DuOeAV po tri in OeTC dva. Kot vidimo je število kurzivno napisanih podatkov o njihovi nadmorski višini razmeroma veliko, kar odraža na eni strani natančnost pri navajanju podatkov, na drugi pa težave pri ugotavljanju točne nadmorske višine, kar se zrcali tudi v zapisih osrednjega glasila društva. V Karavankah je bilo v Prybilovem seznamu navedenih 10 objektov. Valvasor- -Hütte ( 1300 m − Valvasorjev dom pod Stolom) je bil takrat še v lasti OeAC. V lasti DuOeAV sta bila dva objekta. Pod Celovško podružnico je sodil Stou Haus (967 m). Gre za objekt, ki danes ne spada k planinskemu društvu, je pa bil oskrbovan in je ležal ob vznožju Stola onstran Karavank, na koncu Medvedje-ga dola ( Bärental) ob Bistrici.398 Drugi, za nas zanimivejši objekt v lasti društva DuOeAV oziroma Kranjske podružnice je bila Golica-Hütte (1560 m − Koča na Golici), oskrbovana in odprta poleti. 395 »Südliche Ostalpen. Julische Alpen«, DAV, ÖAV und AVS, Hoch hinaus! , str. 221. 396 Prav tam. 397 Rudolf Baumbach (*28. 9. 1840, Kranichfeld, Turingija; †21. 9. 1905, Meiningen), pesnik. Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001730, pridobljeno, 12. 11. 2022. 398 Prav tam, str. 223. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 105 31. 03. 2023 13:38:34 106 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« Slika 16: Seznam koč leta 1897 (K. u. k Oberst Prybila, »Verzeichniss der Hütten des DuOeAV, anderer Vereine, der Alpen-Wirtshäuser und Warten«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenverein, 1897, str. 5.) Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 106 31. 03. 2023 13:38:35 Dejavnosti poDružnice 107 Iz »Štajerskih Alp«, kot je zapisano v seznamu, so nas, tako kot v Karavankah, zanimale samo koče v lasti DuOeAV oziroma Celjske podružnice: Koroschit-za-Hütte (1807 m − Kocbekov dom na Korošici), Okreschel-Hütte (1377 m – Frischaufov dom na Okrešlju), odprti in oskrbovani poleti. V seznamu je bila navedena še zaprta Logarthal Haus ( 807 m),399 ki danes ne obstaja več oziroma bi glede na netočno nadmorsko višino (807 m) morebiti šlo za Piskernikovo zavetišče (837 m). Glede na spomine po Logarski dolini nekega Savana je šlo namreč za nemško trdnjavo celjskih Nemcev in nemčurjev, ki so jo za več tednov nemške družbe zasedle tako, da so slovenski turisti le poredkoma dobili prenočišče.400 V njegovi bližini je bilo pozneje zgrajenih še nekaj objektov, ki so bili med drugo svetovno vojno požgani. Na tem mestu je bila pozneje zgrajena koča, ki se danes imenuje Dom planincev v Logarski dolini.401 Ob navajanju imen iz Prybilovega seznama se poraja občutek, da so imela koče na Štajerskem bolj slovenska imena kot imena koč v Julijskih Alpah. Maria Theresien-Hütte (Dom Planika pod Triglavom) Prvotno ime koče, ki jo je Kranjska podružnica zgradila na triglavskem ob-močju, je bilo Triglav-Hütte. Triglavsko kočo je podružnica zgradila leta 1871, popravljena in slavnostno odprta pa je bila 8. septembra 1877. V poročilu o dogodku se je v ta namen v Srednji vasi zbralo šest oseb, trije iz Ljubljane, dva iz Gradca, eden iz Trsta. Dva turista iz Koroške in eden iz Gradca pa so se zbrali v Mojstrani, in ker s strani Kranjske podružnice niso dobili nobenega vodnika, so se naslednji dan sami odpravili proti vrhu. Neznani avtor je poudaril dober obisk koče, med obiskovalci je omenil tudi cenjenega Frischaufa, ki je pohvalil položaj in gradnjo koče. Postavitev koče je močno olajšala vzpon na Triglav, saj od nje pot do vrha ni trajala več kot 1,5 ure.402 Kot smo že zapisali, je zaradi nedelovanje Kranjske podružnice stavbo 1. avgusta 1880 prevzel OeTC. Klub je izvedel obnovitvena dela in objekt 3. avgusta 1880 odprl pod imenom Maria Theresien-Hütte.403 Koča, ki je stala ne-399 K. u. k Oberst Prybila, »Verzeichniss der Hütten des DuOeAV, anderer Vereine, der Alpen-Wirtshäuser und Warten«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1897, str. 5 in »Südliche Ostalpen. Julische Alpen«, DAV, ÖAV und AVS, Hoch hinaus! , str. 225. 400 Savan, »Potni spomini na Logarsko dolino«, Nova doba, 17. 7. 1920, št. 85, str. 1. 401 Planinska zveza Slovenije, https://www.pzs.si/koce.php?pid=92, pridobljeno 30. 6. 2022. 402 »Triglav-Hütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1877, št. 5, str. 197−198. 403 »Die Hütten und Wege der Sektion Krain«, Festschrift, str. 27−28. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 107 31. 03. 2023 13:38:36 108 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« posredno ob vznožju Triglava, je bila dolga 4,98 m in široka 3,90 m. Za člane OeTC in DuOeAV je bila nočitev po polovični ceni.404 Med redkimi zapisi o koči je v osrednjem glasilu morda zanimiv zapis o njenem precej zanemar-jenem stanju iz leta 1888:405 »Koča Marije Terezije je bila odprta, ključavnica je bila odlomljena, odeje in vzmetnice so bile prekrite s plesnijo, vse železo je bilo zarjavelo. Zdi se, da Bohinjci hišo povsem zanemarjajo […].«406 Tako sta notranjost koče videla avstrijski geograf, zgodovinar in alpinist dr. Eduard Richter407 ter pravnik dr. Moriz Zeppezauer,408 ki sta poleg tega opazila tudi precejšnjo neurejenost poti na Triglav. Kugyjeva pot je bila po njunih besedah namreč popolnoma neprehodna.409 Objekt je junija 1903 Kranjska podružnica odkupila nazaj.410 Poleg prvotne koče iz leta 1877 je bila osem let pozneje zgrajena nova, dvonadstropna, kamnita Maria Theresien-Hütte, ki so jo slovesno odprli 13. avgusta 1911.411 Stara koča je bila poslej prenočišče vodnikom in nosačem, nova, sodobno opremljena stavba pa je gorohodcem omogočala daljše bivanje. V sobah nove koče je lahko prespalo 28 ljudi, na podstrešju v skupnih ležiščih pa še 30. Slavje ob otvoritvi nove pridobitve se je začelo nekaj dni pred uradnim od-prtjem, na katerem so sodelovali vsi pomembnejši predstavniki Kranjske in Avstrijske podružnice.412 404 »Vereinshütten und Unterkunftshäuser. Wegbauten«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1880, št. 5, str. 171−172. 405 »Touren, Triglav«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1888, št. 16, str. 190. 406 Prav tam. 407 Eduard Richter (*3. 10. 1847, Mannersdorf, Spodnja Avstrija; †6. 2. 1905, Gradec), geograf, zgodovinar, alpinist. Österreichisches Biographisches Lexikon 1815–1950 (Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1988), zv. 9, str. 122−123. 408 Moriz Zeppezauer (*23. 8. 1849, Dunaj; †23. 12. 1917, Maxglan), pravnik in alpinist. Totenbuch der Pfarre Salzburg-Maxglan, 1. 1. 1916−31. 12. 1929, (Pfarramt Maxglan: 1916), zv. 2, str. 44. 409 »Touren, Triglav«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1888, št. 16, str. 190. 410 »Südliche Ostalpen. Julische Alpen«, DAV, ÖAV und AVS, Hoch hinaus! , str. 221. 411 Planinska zveza Slovenije, https://www.pzs.si/koce.php?pid=32, pridobljeno 2. 2. 2022. 412 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1911« (13. 3. 1912), str. 11−21. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 108 31. 03. 2023 13:38:36 Dejavnosti poDružnice 109 Slika 17: Razglednica Maria Theresien-Hütte, današnji Dom na Planiki, 1905 ( Gorenjski muzej, Zbirka starih razglednic) Deschmann-Hütte (Dom Valentina Staniča pod Triglavom) Po Deschmannovi zaslugi in po aktivnem angažiranju takratnega blagajnika Ernsta Stöckla je bila pod Triglavom leta 1886 zgrajena in 31. julija 1887 slovesno odprta Triglav-Hütte. Med novicami o kočah osrednjega glasila društva je bila poslej redno in od vseh koč iz takratnega slovenskega prostora največ- krat omenjena. Vabilo z natančnim načrtom slovesnosti, za katero je podru- žnica sprejemala prijave do 25. julija, je bilo objavljeno že kmalu v začetku leta 1887.413 Več kot sto udeležencev, med njimi tudi Deschmann, se je udeležilo slavja, ki se je zavleklo pozno v noč.414 Odprtje koče pod Triglavom je obeležil tudi takratni tisk osrednjega slovenskega prostora. Poleg objav v Laibacher Zeitung 415 in Laibacher Wochenblatt 416 je precej kratko novico najti v Slovenskem 413 »Triglav-Hütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1887, št. 14, str. 170. 414 »Die Hütten und Wege der Sektion Krain«, Festschrift, str. 28. 415 »Die Eröffnung der Triglavhütte ober dem Kotthale am 31. Juli 1887«, Laibacher Zeitung, 3. 8.1887, št. 174, str. 1. 416 »Ein Volksfest auf den Triglavhöhen«, Laibacher Wochenblatt, 6. 8. 1887, št. 365, str. 1−2. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 109 31. 03. 2023 13:38:37 110 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« narodu, ki koče v novici niti ni poimenoval,417 ter v Slovencu,418 ki je dogodku namenil zapis v dveh delih. V središču prvega dela je bil opis slovesnosti: Vdeležencev iz turistovskih krogov od blizo inu daleč je bilo okoli 100, razun teh pa še vodnikov, nosačev, pa tudi domačih radovedne- žev iz Mojstrane od 30 do 40. Vreme je bilo zelo ugodno, in Triglav je bil v nedeljo jutro nenavadno čist. Pa tudi še nikdar ni imel toliko obiskovalcev, kakor ta dan. […] Lepo z rododendronom (ravšeljnom) in edelveisom (očincem) okinčano kočo je odprl in tablo nad vratmi je odgrnil po daljšem nemškem, proti koncu slovenskem govoru gosp. Karol Dežman. Govorili so še nek turist iz Monakovega, podružnični turistovski načelnik iz Beljaka in okrajni sodnik iz Kranjske gore. Govorniki so vsi poudarjali in občudovali velikanski vtis divje krasne narave in okolice v sredi med strašanskimi pečinami in daleč razprostrtem sneženim poljem v bližini ‚snežnikov kranjskih sivega poglavarja‘! Hvalili so tudi prijaznost, olikanost, pripravnost in žilavost tukajšnjih prebivalcev, posebno vodnikov, nosačev in delavcev, ki so kočo postavili in stezo v mali Triglav izsekali, pa tudi zvezo (sedlo) med malim in velikim Triglavom tako popravili, da zdaj ni nobene posebne težave. […] Brez kake nesreče in tudi brez vsake nerodnosti se je slovesnost končala, in večerna vlaka sta večino vdeležencev odpeljala, eden proti Ljubljani, eden proti Koroškemu.419 Po opisu slovesnosti je sledilo nestrinjanje neimenovanega avtorja v več pogledih. Najprej ga je motil dan odprtja koče, to je nedelja, ki naj bi bila vendarle za katoličane rezervirana za obisk cerkve in ne česa drugega. Prav tako se ni strinjal z rabo nemškega jezika, ki »se vsled tega po naših krajih šopiri in prodira celo do zadnjega kota naše dežele in na najvišji vrh naših gora«. Dopis pa se vendarle zaključi v spravljivejšem tonu zaradi opisa poti na Triglav, ki »ni nič več kaj posebnega, ker jih je bilo zadnjo nedeljo toliko skupaj gori in ker že ženske brez skrbi po njem hodijo«. Pisec je kljub izrazito slovenski usmer-jenosti slovesnost ob odprtju koče opisal precej stvarno. Morda bi celo lahko zapisali, da je v njem čutiti rahlo naklonjenost, ki se je razblinila ob očitkih glede časa prireditve in predvsem rabe nemškega jezika. 417 »Domače stvari«, Slovenski narod, 1. 8. 1887, št. 172, nepaginirano. 418 »Od Triglavskega podnožja«, Slovenec, 4. 8. 1887, št. 175, nepaginirano in Slovenec, 5. 8. 1887, št. 176, nepaginirano. 419 »Od Triglavskega podnožja«, Slovenec, 4. 8. 1877, nepaginirano. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 110 31. 03. 2023 13:38:37 Dejavnosti poDružnice 111 Do preimenovanja koče je prišlo leto pozneje, leta 1888, in sicer se je v spomin na dolgotrajnega predsednika Kranjske podružnice preimenovala v Deschmann-Hütte.420 Vsebinsko je bila paleta novic o tej koči v osrednjem glasilu društva precej pe-stra. Med drugim so bralci izvedeli o novi izolaciji koče,421 o njeni urejenosti po Pottovih načelih422 in tudi vest, da je bila koča od 1. julija 1898 stalno odprta.423 Stavba je bila v začetku devetdesetih let ponovno obnovljena,424 o čemer pričajo skice in gradbeni načrt iz leta 1894, ki so v hrambi innsbruškega arhiva.425 Leta 1895 je osrednje glasilo objavilo zapis, da je koča pozimi utrpela precej škode, ker je veter poškodoval vrata in je sneg v veliki meri namočil njeno notranjost. To slabo stanje sta javno kritizirala dva gorohodca, ki sta jo tisto sezono obiskala prva, pri čemer sta v kočo vstopila brez vodnika in se poleg tega tudi nista vpisala v vpisno knjigo. Neimenovani avtor dopisa je bil precej nejevoljen ob tovrstnih obsodbah. Menil je namreč, da je o stanju koč potrebno najprej obvestiti podru- žnico in šele nato javnost. Poleg tega je bil proti dejstvu, da so do ključev koč upravičeni vsi, torej tudi nečlani društva DuOeAV.426 Dve leti pozneje, 16. avgusta 1896, se je kljub slabemu vremenu odvijalo slovesno odprtje adaptirane koče. Na slovesnosti so bili pomembnejši predstavniki glavnega odbora podružnice: Josef Vesel, Florian Hintner, Rudolf Kirbisch in njen predsednik, Rudolf Roschnik. Okoli 100 gostov, med njimi tudi ženske, je zaradi neurja moralo pobegniti v kočo, kjer so lahko uživali dobrote izpod kuharske žlice Rudolfa Kirbischa. Neurje se je poleglo šele ponoči, zjutraj je gosta megla preprečevala pogled na Triglav, zato so nanj splezali le najpogumnejši. Svečanost 420 »Deschmann-Hütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1888, št. 2, str. 22. 421 »Deschmannhaus«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1889, št. 3, str. 17−19. 422 »Weg und Hüttenbau«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1897, št. 12, str. 143. 423 »Deschmannhaus«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1898, št. 11, str. 168. 424 »Deschmannhütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 16, str. 199-200 in »Südliche Ostalpen. Julische Alpen«, DAV, ÖAV und AVS, Hoch hinaus! , str. 222. 425 Archiv Alpenverein, OeAV SE 252.401, Sektion Krain, 4. Hüttenakten: Deschmann-Hütte, 1884–1906 (45−46: gradbeni načrt, 76: skica načrta razširitve, načrt v merilu 1 : 100 iz leta 1894). 426 »Die Deschmannhütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 13, str. 161. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 111 31. 03. 2023 13:38:38 112 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« je ob 9. uri odprl predsednik podružnice, Rudolf Roschnik, slavnostni govorec je bil bivši predsednik podružnice, Emil Bock. Zahvale za finančno podporo so bili deležni tako predstavniki centralnega odbora kot Kranjska hranilnica.427 Zapise o tej slovesnosti najdemo še v Laibacher Zeitung, in sicer 18. avgusta samo v obliki kratkega obvestila o dogodku,428 22. avgusta pa je bilo o njem objavljeno precej dolgo poročilo.429 Glede na začetnice avtorjevega podpisa domnevamo, da ga je napisal Rudolf Roschnik. Poleg že znanih dejstev je besedilo ponudilo še nekaj zanimivosti. Tako še izvemo, da je pivo donirala ljubljanska pivovarna Kozler, da so v koči poslušali citrarskega mojstra in da je ognjemet pripravil Ubald v. Trnkóczy. Zaradi dežja se je večina udeležencev dogodka vračala skozi dolino Kot, pred dokončnim slovesom pa so se nato še enkrat zbrali v gostišču Šmerc v Mojstrani. 430 Istega leta so obiskovalci Deschmannove koče lahko dobili štampiljko iz kavčuka z napisom Grüss Gott von der Triglavspitze.431 Med objavami v zvezi s kočo so zanimivi prispevki povezani z njeno nadmorsko višino. Iz Prybilovega seznama koč iz leta 1897 je bilo že iz kurzivno zapisane številke razvidno, da pri Deschmannovi koči nadmorska višina še ni bila točna ( 2323 m). Razprave o tem pa so v osrednjem glasilu potekale že dve leti prej. Leta 1895 je neznani avtor dokaj ostro reagiral na poročilo s predavanja o Triglavu, objavljeno v Oesterreichische Touristenzeitung. Poudarjeni sta bili predvsem dve zadevi. Najprej navedbe, da je bil vrh Triglava od koče Maria Theresien-Hütte (Dom Planika pod Triglavom − takrat še v lasti OeTC) dosegljiv v uri in četrt l a h k e (sic!) hoje, medtem ko naj bi bili do vrha od 300 m nižje ležeče Deschmannove koče (Dom Valentina Staniča pod Triglavom) potrebni kar dve uri in četrt. Izhajajoč iz rezultatov novih merjenj nadmorske višine Deschmannove koče (2360 m − danes 2332 m), ki so dokazovala, da razlika ne znaša več 300 m, temveč samo 200 m, je pisec tako veliko časovno razliko odločno zavrnil. Po njegovem mnenju naj ta razlika ne bi smela biti 427 »Eröffnung des erweiterten Deschmannhauses und des neuen Urataweges am Triglau«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 16, str. 201−202. 428 »Das Triglav-Fest«, Laibacher Zeitung, 18. 8. 1896, št. 188, str. 1624. 429 Dr. R. R., »Die Eröffnung des erweiterten Deschmann-Schutzhüttes und des neuen Bra-ta-Weges zu derselben«, Laibacher Zeitung, 22. 8. 1896, št. 192, str. 1655−1658. 430 Prav tam, str. 1658. Peter Kozler (*16. 2. 1824, Koče; †16. 4. 1879, Ljubljana), pravnik, politik, gospodarstvenik. Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi297498/, pridobljeno, 11. 12. 2022. Več o pivovarni bratov Kozler gl. »Domača obrtnija«, Slovenski narod, 27. 8. 1878, št. 195, nepaginirano. 431 »Deschmannhütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 19, str. 242. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 112 31. 03. 2023 13:38:38 Dejavnosti poDružnice 113 večja kot četrt ure.432 V nadaljevanju so avtorja zmotili napačni opisi o stanju poti od Deschmannove koče na Veliki Triglav. Neznani pisec ostro nasprotuje zapisom, da je bilo v okviru OeTC na poti od Malega na Veliki Triglav storje-nih precej zglednih izboljšav, ki naj bi tako povsod drugod zagotavljale varen korak. Po mnenju avtorja je namreč za to na svoje stroške večkrat poskrbela Kranjska podružnica.433 Tudi še leto po objavi Prybilovega seznama koč polemik o nadmorski višini Deschmannove koče ni bilo konec. Leta 1898 je v osrednjem glasilu društva izšel članek nekega R. (morda Roschnika), v katerem so uvodoma navedene razlage nadmorske višine koče ter kratek pregled preteklih in aktualnih dilem v zvezi s tem.434 Slika 18: Deschmann-Hütte, današnji Dom Valentina Staniča pod Veliko Vrbanovo špico, 1917 ( Gorenjski muzej, Zbirka starih razglednic) 432 »Über die Weg- und Hüttenverhältnisse am Triglav«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 8, str. 96. 433 Prav tam. 434 R., »Die Höhe des Deschmannhauses«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1898, št. 1, str. 8. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 113 31. 03. 2023 13:38:40 114 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« Triglavseen-Hütte (Koča pri Triglavskih jezerih) Dne 1. avgusta 1880 je bila slovesno odprta koča Erzherzog Franz Ferdinand- -Hütte, ki je bila v lasti OeTC.435 Po poročanju osrednjega glasila je bila zgrajena iz macesnovega lesa, obložena z oblogami ter opremljena z izjemno praktičnim sistemom ogrevanja, dolga 5,70 m ter široka 4,58 m. Za člane OeTC in DuOeAV je bila nočitev po polovični ceni.436 Kočo Franca Ferdinanda v Zajezerski dolini so od leta dalje 1893 imenovali Schutzhütte bei den Triglav-Seen. Ime je OeTC spremenil zaradi tega, ker je na Zirbitzkoglu − najvišji gori Seetalskih Alp ( Seetaler Alpe) in tudi celotnih Labotniških Alp ( Lavantaler Alpe)437 − zgradil dom, ki je nosil ime avstrijskega nadvojvode Ferdinanda.438 Slika 19: Dolina Triglavskih sedmerih jezer, 1922 ( Gorenjski muzej, Zbirka starih razglednic) 435 Mira Marko Debelak-Deržaj, »Triglavska kronika«, Planinski vestnik, 1948, št. 11-12, str. 338. 436 »Vereinshütten und Unterkunftshäuser. Wegbauten«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1880, št. 5, str. 171−172. 437 Hribi.net, https://www.hribi.net/gora/zirbitzkogel_seetaler_alpe/28/624, pridobljeno 6. 7. 2022 438 Mira Marko Debelak - Deržaj, »Triglavska kronika«, Planinski vestnik, 1948, št. 2, str. 50. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 114 31. 03. 2023 13:38:41 Dejavnosti poDružnice 115 Leta 1903 je objekt odkupilo društvo DuOeAV in ga dalo v upravljanje Kranjski podružnici, ki ga je leta 1914 obnovila.439 Slovesnost, napovedana za 15. avgust 1914, so zaradi izbruha prve svetovne vojne preložili za nedoločen čas. Koča je bila sicer v celoti končana, manjkala je le še notranja oprema. V danih razmerah je bilo opremljanje nemogoče, saj je bila večina nosačev vpoklicanih, zamenjave za njih pa v kratkem času niso bile možne. Hkrati se je zaradi divjanja vojne pojavilo tudi vprašanje primernosti tovrstnih dogodkov.440 Golica-Hütte (Koča na Golici) Slavnostno odprtje koče na Golice (imenovane tudi Kahlkogel-Hütte) leta 1892 je osrednje glasilo društva DuOeAV zabeležilo kar dvakrat, najprej samo z napovedjo slovesnega odprtja441 in nato še v podrobnem opisu tega dogodka.442 Prireditev je bila ob prekrasnem vremenu 28. avgusta ob prisotnosti 70 turistov. Slavnostni govorec je bil Emil Bock, ki se je zahvalil predvsem centrali in podru- žnici DuOeAV, kranjski Sparkasse in še posebno podjetniku Mallnerju iz Slovenskega Javornika za finančno podporo. Med govorniki se med drugim omenjata še predsednik Primorske podružnice Peter August Pazze in predstavnik centrale društva DuOeAV. Koča je imela kuhinjo ter dve sobi s skupno 10 posteljami, na podstrešju so bila skupna ležišča za vsaj 50 turistov. Ključe so hranili vodnik na Jesenicah in triglavski vodniki v Mojstrani.443 Tako kot Deschmannova koča je bila tudi koča na Golici oskrbljena po Pottovih smernicah.444 V dopisu Die Goliča in Krain 445 iz leta 1893 je Josef Vesel izrazil navdušenje ne samo nad lahko potjo, ki vodi na vrh, in nad vrhom, ki razkriva čudovit pogled na sosednje vrhove, ampak tudi nad kočo: »Sama koča, lesena brunarica, nam ponuja veliko kuhinjo, opremljeno z vsem potrebnim, dve sobi s petimi ležišči, prostorno podstrešje, kjer lahko v nujnih primerih spi petdeset ljudi, in balkon 439 »Südliche Ostalpen. Julische Alpen«, DAV, ÖAV und AVS, Hoch hinaus! , str. 222−223. 440 »Die Eröffnung der Triglavseen-Hütte«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1914, št. 15, str. 208. 441 »Eröffnung der Golica Hütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1892, št. 15, str. 177. 442 »Eröffnung der Golica Hütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1892, št. 16, str. 209. 443 Prav tam. 444 »Arbeiten in der S. Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 3, str. 30. 445 Josef Vesel, »Die Goliča in Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 7, str. 88-89. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 115 31. 03. 2023 13:38:42 116 marij m a arij mojca m peternel p : »ljuBiteljem »l juBiteljem Kr anjsKiH alp a !« pred vrati koče, s katerega lahko zvečer v prijetnem miru opazujemo sončni zahod in njegove barve na Triglavu.« 446 Slika 20: Golica-Hütte, današnja Koča na Golici (Johannes Emmer, »Geschichte des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins«, Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1894, str. 344) Kočo so leta 1895 podzidali in naslednjega leta na novo opremili.447 Popolnoma na novo so bile urejene spalnice s po 10 ležišči. Dopolnjena je bila še druga oprema v koči, npr. hišna lekarna, nosila za poškodovane itd.448 Kočo so od takrat po ma-lem ves čas prenavljali in praznično odprtje koče je bilo ponovno leta 1902. Kljub slabemu vremenu se je na predvečer slovesnosti zbralo 40 pohodnikov. Glavni govornik je bil tokrat pravnik dr. August Plachki,449 ki se je uvodoma najprej zahvalil vsem podpornikom, Kranjski hranilnici, KID in seveda centrali DuOeAV. Neimenovani pisec poročila v glasilu društva je povzel zgodovino obnove koče, opeval njeno lego in precej natanko opisal notranjost.450 O odprtju koče na bin-koštno nedeljo in urejeni oskrbi so izvedeli tudi bralci Laibacher Zeitung.451 446 Prav tam. 447 »Die Hütten und Wege der Sektion Krain«, Festschrift, str. 31. Golicahütte, Laibacher Zeitung, 2. 7. 1895, št. 148, str. 1293. 448 »Weg und Hüttenbau, Golicahütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 10, str. 124. 449 Dr. August Plachki je bil jurist in tudi avtor dela Die Deutschen in Untersteiermark. Geschichte und Schicksal des steirischen Unterlandes (Graz: Verlag der Alpenland-Buchhandlung Südmark, 1928). 450 »Golicahütte«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1902, št. 19, str. 235. 451 »Eröff nung der Golica-Hütte«, Laibacher Zeitung, 31. 5. 1895, št. 124, str. 1071. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 116 31. 03. 2023 13:38:43 Dejavnosti poDružnice 117 Zois-Hütte (Cojzova koča na Kokrskem sedlu) Osrednje glasilo društva je precej podrobno spremljalo gradnjo Cojzove koče, pri čemer je bilo nemalo težav, saj je bila pomlad leta 1897 vremensko precej neugodna. Gradnjo je oteževal veter, poleg tega pa je bila tudi snežna odeja še sredi marca kar visoka. Do velike noči so delali iz kamniške, po njej pa s kokrske strani. Mizarji so s svojim delom začeli v začetku julija, na objektu je delalo 30 ljudi.452 Koča je bila velika, 10 m dolga in 7 m široka, z veliko sobo za goste, kuhinjo in dvema sobama. V zgornjem nadstropju je bila soba za vodnike, velika spalnica in gospodarski prostor. V koči je lahko prespalo 16 turistov, v sili pa še enkrat toliko, torej 32.453 Cojzova koča je začela obratovati 19. junija 1898.454 Valvasor-Hütte (Valvasorjev dom pod Stolom) Leta 1903 je društvo DuOeAV poleg Maria Theresien-Hütte in Triglavseen- -Hütte odkupilo tudi Valvasor-Hütte. Kot poroča glasilo društva, je šlo za staro, 24 m dolgo in 10 m široko prostorno gorsko hišo, ki jo je uporabljal KID za izvajanje rudarskih dejavnosti. Leta 1883 jo je kupil OeTC in jo uporabljal kot zavetišče. Hiša je bila ob potresu leta 1895 precej poškodovana; stene so imele razpoke in leseni deli, zlasti strešna kritina, so bili večinoma gnili. Kranjska podružnica je temeljito popravila zidove, lesene dele zamenjala z novimi, povečan je bil tudi vzhodni del hiše. V njem je že več let živela gospodinja, rudarjeva vdova, katere sin je bil gorski vodnik in je ob nedeljah prav tako bival v koči, med tednom pa zaradi dela v dolini. Po obnovi so bile v hiši kuhinja in tri manjše ter ena večja soba. Neimenovani avtor je poudaril posebne predno-sti koče, kot sta dobra pitna voda in »očarljiva lokacija v zelenju« s čudovitim razgledom na dolino. Ker so h koči spadala tudi drevesa (med drugim češnje in kostanj) ter zelenjavni vrt, se je celoten objekt precej razlikoval od običajnih koč oziroma zavetišč.455 452 »Wege der S. Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1897, št. 14, str. 168. 453 »Zoishütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1897, št. 15, str. 180. 454 »Zoishütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1898, št. 11, str. 141. 455 »Die Valvasorhütte auf dem Hochstuhl«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1904, št. 19, str. 230. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 117 31. 03. 2023 13:38:43 118 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« Voss-Hütte (Erjavčeva koča na Vršiču) Kranjska podružnica je pod predsedovanjem Rudolfa Roschnika imela leta 1901 štiri urejena zavetišča in obsežno mrežo planinskih poti ter je povsem konku-rirala večjim planinskim podružnicam. Konec Roschnikovega obdobja sta zagotovo zaznamovala izgradnja in odprtje Voss-Hütte. Roschnik jo je obeležil v že navedenem prispevku osrednjega glasila,456 v katerem je bila sicer omenjena že tudi prej.457 Slovesnost ob odprtju, predvidena za 9. september 1900, je bila zaradi številnih drugih slavij preložena.458 Objekt je bil zgrajen po zgledu koče na Golici, namenjen pa predvsem poletnemu turizmu. Služil naj bi za izhodišče bodočih novih poti, ki jih je podružnica načrtovala na tem območju.459 Slika 21: Razglednica Voss-Hütte, današnje Erjavčeve koče na Vršiču, 1903 ( Gorenjski muzej, Zbirka starih razglednic) 456 Rudolf Roschnik, »Bergfahrten zu und von der Vosshütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1901, št. 15, str. 177−179. 457 »Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1901, št. 4, str. 51. 458 »Die Mojstrokahütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1900, št. 17, str. 203. 459 »Die Hütten und Wege der Sektion Krain«, Festschrift, str. 33. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 118 31. 03. 2023 13:38:44 Dejavnosti poDružnice 119 Hubertus-Hütte Kočo v Vratih je Kranjska podružnica dobila leta 1914.460 Odprtje koče, ki danes ne obstaja več, je bilo predvideno za 21. junij, a je bilo zaradi slabega vremena preloženo na 28. junij 1914.461 Po poročanju Mitteilungen je društvo pridobilo novo kočo z velikodušno koncesijo »nemških lovskih gospodov« v prelepi dolini Vrat. Ottomar Bamberg in Johann Kosler sta podružnici podarila lovsko kočo z imenom Hubertus. Koča na 953 m nadmorske višine je imela 15−18 postelj v treh sobah, pri čemer je bila ena soba rezervirana in namenjena izključno za »lovske gospode«. V 50 korakov oddaljeni brunarici so nameravali postaviti dodatnih 12 ležišč. Objekt, ki naj bi bil odprt do konca septembra, naj bi »nemškim« planincem nudil preprosto, vendar dobro in udobno nastanitev. Koča je stala na velikem travniku, ki so ga obkrožala drevesa, od tod pa se je nudil prelep pogled na vrhove Triglava, Cmirja in Stenarja.462 Pet številk pozneje je bila v Mitteilungen objavljena vest, da so zaradi vpoklica oskrbnika kočo morali zapreti.463 Po prvi svetovni vojni je vse planinske koče DuOeAV in OeTC prevzel SPD. Za odvzete koče sta obe nemški društvi s slovenski strani dobili malenkostno odškodnino. Sprememba lastništva je prinesla tudi preimenovanje koč, tako so vsa imena koč dobila slovenska imena. Maria Theresien-Hütte se je preimenovala v Aleksandrov dom, Deschmann-Hütte v Staničev dom in Triglavseen-Hütte v Kočo pri Triglavskih jezerih.464 V zvezi z njihovimi bodočimi obiskovalci se je v uvodnem govoru na občnem zboru SPD 27. decembra 1919 v Narodnem domu v Ljubljani lepo izrazil njegov načelnik dr. Fran Tominšek. Poudaril je namreč, da nikomur od članov nekdanjih društev vstop v koče ne bo onemogočen, se pa v njih ne bo trpelo nestrpnosti in netaktnosti nemških obiskovalcev.465 460 »Südliche Ostalpen. Julische Alpen«, DAV, ÖAV und AVS, Hoch hinaus! , str. 223. 461 »Neue Schutzhütte im Triglavgebiet«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1914, št. 10, str. 143; »Hubertushütte der S. Krain«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1914, št. 11, str. 160. 462 »Neue Schutzhütte im Triglavgebiet«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1914, št. 10, str. 143. 463 »Hütten und Wege«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1914, št. 15, str. 208. 464 Mira Marko Debelak - Deržaj, »Triglavska kronika«, Planinski vestnik, 1948, št. 8-9, str. 207. 465 Peter Mikša, »Kako so nemške planinske koče postale slovenske in kako so jim spremenili imena«, Zgodovina.si, http://zgodovina.si/kako-so-nemske-planinske-koce-postale-slovenske-in-kako-so-jim-spremenili-imena/?fbclid=IwAR2ACsECmkjmxG9IPjIvFev5tcTG CY9-XZvMAswizD9Emkt9zsJEW0ALQhk, pridobljeno 2. 1. 2022. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 119 31. 03. 2023 13:38:45 120 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« - m v i - a pr ih ov do 1919 Aleksan dr Staniče dom Koč Triglav skih jezer 1914 e ) ütt - ia v- resien- e V ütt u- uOe ) 1903 Mar The H (D OeA Trigla seen-H (l.1903- D AV 1900 užnice 1898 - v- C) e hutz 1893 Sc hütt bei den Trigla Seen (OeT anjske podr a- e lic ütt uOeA 1892 Go H (D e ) ütt V Koče v lasti Kr h- uOeA 1888 Desc mann-H (D e )V ütt Tabela 8: i- v-H uOeA 1887 Tr gla (D 1883 ia C) C) resien- e i- e ütt z- rzog ütt 1880 Mar The H (OeT Er he Franz Ferd nand- H (OeT ) v- e eAV ütt O 1871 Trigla H (D la- om a om i - m P m a pr ih a na leto / današnje ime koče Do nika pod Triglav Do Valentina Stanič pod Triglav Koč Triglav skih jezer Koč Golici Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 120 31. 03. 2023 13:38:46 Dejavnosti poDružnice 121 1919 e r- ütt ) be V u- 1914 Hu tus-H (D OeA ) asor- e V ütt u- 1903 Valv H (D OeA e ütt )V u- 1900 Voss-H (D OeA -üt u- )V 1898 Zois-H te (D OeA 1893 1892 1888 1887 e C) l- ütt 1883 Va vasor- H (OeT 1880 1871 - - va ova m to če a na krskem lu a na leto / današnje ime koče Cojz koč Ko sed Valvasor jev do pod S lom Erjav koč Vršiču / Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 121 31. 03. 2023 13:38:46 122 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« Odprtost in ponudba koč Za gorohodce pomembne objave v osrednjem glasilu društva so bile zagotovo informacije o letni odprtosti koč in oskrbnikih. Leta 1887 je bila Frischaufova koča odprta od 1. julija do 20. septembra.466 Deset let pozneje, v letu 1897, so se koče v glavnem odpirale junija, Deschmannova 28. junija, koča na Golici dva tedna prej, 5. junija.467 Slednjo so morali že po mesecu in pol zapreti, saj je bil njen oskrbnik Andreas Kovačič 1. avgusta zaradi neprimernega vodenja koče odpuščen. Kršitve so bile tako hude, da je bila proti njemu vložena celo ovadba.468 Kočo na Golici so nato odprli šele 15. maja naslednjega leta, oskrbnik pa je bil ponovno »vrli« Mojstrančan Anton Klančnik.469 Koča je bila tudi pozneje pod skrbno roko Agnes Schenk odlično oskrbovana.470 Deschmannovo kočo pa je že takoj na začetku prevzela v oskrbo tirolska vodniška družina Widmoser, ki je po zapisu iz Mitteilung že pred tem dobro oskrbovala druge koče.471 Po odkupu koč od OeTC leta 1903 je bilo obvestil o odprtosti koč v lasti Kranjske podružnice seveda več. Poleti leta 1904 se je najprej odprla koča na Golici (12. junija), nato koča na Stolu (18. junija), Vossova in Deschmannova koča pa 1. julija.472 Drugo, a za utrujene gorohodce morda še pomembnejše vprašanje pa je bila ponudba koč, s čimer se je v veliki meri ukvarjal že omenjeni Emil Pott, avtor številnih in vsebinsko precej pestrih člankov v Mitteilungen. Poleg zapisov o kočah, med katerimi je najti podrobne opise novih koč,473 je denimo pisal še o izobraževanju, ki naj bi prispevalo k večji športni aktivnosti ljudi.474 Pottovi 466 »Frischauf Haus«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1887, št. 14, str. 171. 467 »Weg und Hüttenbau«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1897, št. 12, str. 143. 468 »Golicahütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1897, št. 15, str. 180. 469 »Golicahütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1898, št. 10, str. 128. 470 »Hütten und Wege der S. Krain 1903«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1904, št. 3, str. 34. 471 »Die Schutzhütten der S. Krain«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1907, št. 13, str. 164. 472 »Die Hütten der S. Krain«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1904, št. 12, str. 147. 473 Prof. dr. Emil Pott, »Neue Schutzhüttenbauten«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 4, str. 41−43. 474 Dr. Emil Pott, »Ausbildung zum Sport«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1899, št. 22, str. 269−270. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 122 31. 03. 2023 13:38:47 Dejavnosti poDružnice 123 zapisi o kočah so se pogosto navezovali na »provijant«, hrano, ki je bila tam na voljo.475 V zvezi s tem je ocenjeval podjetja, ki so izdelovala konzervirano hrano in najboljšo bralcem priporočal v uporabo.476 Bolj kot po ocenjevanju živil v pločevinastih posodah je bil znan po zelo podrobno izdelanem načrtu organizacije hrane v kočah. Njegove ideje se je na terenu zelo upoštevalo, saj je bila, kot smo videli, večina koč opremljena po njegovih načrtih. Razlog za to gre verjetno iskati tudi v statutu društva, v katerem so bile precej izčrpne informacije o hrani in cenah zbrane v poglavju Proviant-Depot.477 Za živila je bilo v kočah predvidenih pet zabojev. V prvem zaboju je bila hrana za zajtrk, med drugim čaj, kava, kakav, čokolada pa tudi konzerva sardin, rum, konjak in cimet. V drugem zaboju je bila hrana za opoldansko in večerno prehranjeva-nje, na primer različne vrste juh, konzerve mesa, klobas, golaža, graha ter sol in poper. Tretji zaboj je bil namenjen vinu in žganim pijačam, v četrtem je bilo pivo in v petem voda.478 Kot redni profesor na kmetijskem oddelku Tehnične univerze v Münchnu, kjer je objavljal članke o gojenju hmelja in pivovarskega ječmena,479 je dobre lastnosti te pijače gotovo poznal in prav pivo je Potta po-vezovalo s takratnim slovenskim prostorom. Potreba po tej osvežilni pijači v kočah je bila vedno večja, ker pa so težke steklenice podražile transport do koč in posledično tudi prodajo pijače, so za dostavo poskušali najti druge rešitve. Transport piva v manjših sodih je bil sicer cenejši, vendar je zahteval takojšnjo porabo, saj dolgotrajno hranjenje piva v njih ni bilo uspešno. Za izboljšanje skladiščenja je bilo napravljenih mnogo rešitev. Pott se je navduševal nad pa-tentom Jakoba Debelaka s Kranjske, čigar prototip je nastal pri Albinu Carlu 475 Med drugim: Emil Pott, »Zur Verproviantierung unserer Schützhütten im Jahre 1900«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1900, št. 14, str. 164−165; Emil Pott, »Zur Verproviantierung unserer Schutzhütten im Jahre 1901«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1901, št. 14, str. 87−89; Emil Pott, »Zur Verproviantierung unserer Schutzhütten und Errichtung von Proviantdepots im Jahre 1901«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1901, št. 10, str. 121−122; Emil Pott, »Zur Verproviantierung unserer Schützhütten im Jahre 1903«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 7, str. 88−89; Emil Pott, »Zur Verproviantierung unserer Schützhütten im Jahre 1903«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 10, str. 133−134. 476 Emil Pott, »Zur Verproviantierung unserer Schützhütten im Jahre 1903«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 10, str. 133−134. 477 Emmer, Verfassung und Verwaltung, str. 85−88. 478 Emil Pott, »Unsere Schützhütten«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1892, št. 21, str. 241−245. 479 Emil Pott, Die Biertreber als Futtermittel und deren Conservirung. Für Bierbrauer und Land-wirthe (München: Verlag Theodor Ackermann, 1882). Emil Pott, Die Braugerste (München: Verlag Theodor Ackermann, 1883). Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 123 31. 03. 2023 13:38:47 124 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« Achtschinu iz Ljubljane (slika 22). Točilni aparat je bil lahek za uporabo in čiščenje, hkrati pa ni zahteval dodatnih konzervansov, ki bi pivo ohranili sve- že.480 Napravo so izdelali v delavnici ključavničarja Achtschina, ki je bil leta 1896 gasilski inšpektor in blagajnik Kranjske gasilske deželne zveze,481 v kateri je pozneje dobil vlogo namestnika predsednika.482 Leta 1890 je bil tudi predsednik Kolesarskega kluba . 483 Vsestranskost in širšo družbeno angažiranost ključavni- čarskega mojstra poleg omenjenih funkcij dokazuje še avtorstvo priročnika vadbenih predpisov za gasilce484 in tiskanega vodni- ka kolesarskih poti.485 Obiskovalci koč Na podlagi celovitega prikaza obiska koč do leta 1900, objavljenega v slavnostnem zborniku,486 ter podatkov iz letnih poročil Kranjske podružnice v obdobju od 1900 do 1914487 je nastala spodnja tabela (ta- Slika 22: Točilni aparat bela 9), ki prikazuje število obiskovalcev Albina Carla Achtschina po posameznih kočah. Razlog, zakaj so v ( Mittheilungen des Deutschen pregled vključeni podatki samo do začetka und Oesterreichischen prve svetovne vojne, je v prvi vrsti dejstvo, Alpenvereins, 1896, št. 12, da letnega poročila podružnice za leto str. 146) 480 Emil Pott, »Bierausschank in den Schatzhäusern und in den Alpenwirthshäusern«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 12, str. 146. 481 »Feuerwehr in Laibach«, Deutscher Kalender für Krain, 1896, str. 43. 482 Reginald Czermack, Oesterreichs Feuerwehr- und Rettungswesen am Anfang des 20. Jahrhunderts (Teplitz-Schönau: Verlag des ständigen österreichischen Feuerwehr-Ausschusses, Druck von C. Weigend, 1903), str. 72. 483 Club Ausschuss, Gedenkblatt des Laibacher Bicycle Club, aus Anlass des Feiers seines fünfjährigen Jubileums. Herausgegeben von Club Ausschusse. (Laibach: Buchdruckerei R. Millit, 1890), nepaginirano. 484 Albin Carl Achtschin, Dienstes-Ordung und Uebungs-Vorschriften für die krainischen Verbands-Feuerwehren (Ljubljana: Kranjska deželna zveza gasilnih društev, 1894). 485 Albin Carl Achtschin, (avtor) Gustav Kastner, (kartograf), Wegweiser durch Krain u. Küstenland für Radfahrer: mit 82 Bildern und einer Strassenkarte (Laibach: Laibacher Bicycle-Club, 1895). 486 »Besuch der Schutzhütten der Sektion Krain«, Festschrift, str. 47. 487 Deutscher Alpenverein, https://bibliothek.alpenverein.de/webOPAC, pridobljeno 10. 1. 2022. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 124 31. 03. 2023 13:38:48 Dejavnosti poDružnice 125 1915 ni bilo najti, drugi razlog pa je povezan z letnim poročilom za leto 1917, ki je datirano z aprilom 1917. Nastalo je namreč slaba dva meseca po zasedanju glavnega odbora podružnice, ki je bilo 23. februarja 1917 in na katerem je bilo sprejeto letno poročilo za leto 1916. V nasprotju z dotedanjimi poročili je bil podpisnik odbor in ne predsednik ali njegov namestnik kot običajno. Verjetno gre za odraz časa, predvsem posledic vojne vihre, ki je vase potegnila tudi posamezne člane upravnega odbora podružnice. Tabela 9: Število obiskovalcev v kočah Koča \ Desch- Golica- Zois- Voss-Hütte Siebense- Maria Valvasor- Leto mann- Hütte Hütte en-Hütte Theresien- Hütte Hütte Hütte 1887 108 1888 68 1889 82 1890 94 1891 106 1892 105 137 1893 99 303 1894 145 243 1895 241 235 1896 258 218 1897 224 214 67 1898 228 220 135 1899 192 300 134 1900 156 317 173 Skupno 2106 2187 509 1901488 177 320 129 302 1902489 283 387 213 304 1903490 251 515 191 368 1904491 243 428 179 284 1905492 346 371 186 396 24 68 147 488 Thätigkeit des Auschusses über das Vereinsjahr 1901. 15. 1. 1902. 489 Thätigkeit des Auschusses über das Vereinsjahr 1902. 31. 1. 1903. 490 Section 'Krain' des DuOeAV, »Jahresbericht 1903« (31. 1. 1904). 491 Section 'Krain' des DuOeAV, »Jahresbericht 1904« (18. 1. 1905). 492 Section 'Krain' des DuOeAV, »Jahresbericht 1905« (17. 1. 1906). Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 125 31. 03. 2023 13:38:48 126 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« Koča \ Desch- Golica- Zois- Voss-Hütte Siebense- Maria Valvasor- Leto mann- Hütte Hütte en-Hütte Theresien- Hütte Hütte Hütte 1906493 441 425 175 485 125 266 102 1907494 490 504 224 588 193 271 153 1908495 568 668 238 700 179 327 131 1909496 492 757 * 700 143 349 122 1910497 629 787 210 608 161 378 162 1911498 718 868 261 884 293 715 120 (stara in nova) 1912499 492 888 254 818 233 439 197 1913500 687 1147 293 987 354 614 166 Že na prvi pogled je razvidno, da je bila najbolje obiskana koča na Golici, ki je po odprtju Vossove koče na Vršiču številne obiskovalce izgubila. Razlog za visok obisk obeh koč je bil gotovo v lažjih izhodiščih, lahki dostopnosti in ne nazadnje v dobro urejenih poteh. Množični obisk koče pri Triglavskih jezerih bi prav tako lahko utemeljevali z vedno bolj urejenimi potmi, lahkim dosto-pom, predvsem pa z atraktivnim položajem koče. Ta je namreč še dandanes izredno priljubljena točka pohodnikov vseh starosti. Zapisali smo že, da so ženske od druge polovice 19. stoletja vedno pogosteje zahajale v vzpeti svet. Leta 1888 je Deschmannovo kočo po podatkih osrednjega glasila do vključno 16. septembra obiskalo 64 obiskovalcev, od tega 10 žensk.501 Tudi Laibacher Zeitung je natančno poročal o vrsti gorohodcev vzpetega sveta, a ker bi obdelava teh podatkov močno presegla okvire naše študije, naj samo za vtis o deležu obiskovalk pogledamo kratek časovni interval na prelomu stoletij (tabela 10). 493 Section 'Krain' des DuOeAV, »Jahresbericht 1906« (14. 1. 1907). 494 Section 'Krain' des DuOeAV, »Jahresbericht 1907« (16. 1. 1908). 495 Section 'Krain' des DuOeAV, »Jahresbericht 1908« (21. 1. 1909). 496 Section 'Krain' des DuOeAV, »Jahresbericht 1909« (14. 1. 1910). 497 Section 'Krain' des DuOeAV, »Jahresberich 1910« (10. 2. 1911). 498 Prav tam. 499 Section 'Krain' des DuOeAV, »Jahresbericht 1912« (13. 2. 1913). 500 Section 'Krain' des DuOeAV, »Jahresbericht über das 32. (39) Vereinsjahr«, (26. 2. 1913), str. 7. 501 »Deschmann-Hütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1888, št. 19, str. 231. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 126 31. 03. 2023 13:38:49 Dejavnosti poDružnice 127 Tabela 10: Število obiskovalk v kočah Leto Koča Ženske Skupno 1.−7. 8. 1898502 Zois-Hütte 6 39 Deschmann-Hütte 3 25 Golica-Hütte 2 29 23.−29. 7. 1900503 Zois-Hütte 3 42 Golica-Hütte 5 16 Čeprav navedeni podatki potrjujejo prevlado moških gorohodcev, je opaziti že tudi znaten delež žensk, kar že kaže, da turizem v obravnavanem času in prostoru le ni bil več samo moška domena. Od leta 1908 dalje se je v letnih poročilih podružnice poleg števila obiskovalcev začelo precej natančno beležiti obiskovalce po nacionalnosti. Tabele obiskovalcev za obdobje 1908−1913 so priložene na koncu knjige (priloga 5), kot primer pa poglejmo podatke za leto 1908504 (tabela 11). Podatki se zdijo zanimivi ne zgolj zaradi številk, ampak tudi zaradi nacionalnih oznak, ki jih včasih ne znamo oziroma ne moremo razložiti: Kdo se skriva za oznako »Slovani« in kdo za »člani društva DuOeAV«? Kaj je s Slovenci, ki so bili člani društva DuOeAV? Nacionalne oznake prikrivajo ljudi, ki se niso šteli ne za Nemce ne Slovane, bili pa so Kranjci, Štajerci, Korošci. Nekako se že v imenu društva DuOeAV nakazuje, da so Nemce imeli za eno enoto, vse druge pa so šteli za avstrijske pripadnike. Kaj se torej skriva pod oznako nemško ( deutsche) in kaj pod avstrijsko ( österrechische)? V zvezi s tem naj spomnimo na oznako Kugyjeve življenjske poti kot nemške, kar kaže absurd te delitve. Kugy ni bil samo sin slovenskih staršev in vnuk pesnika Janeza Vesela Koseskega,505 ampak predvsem človek, ki se je zaradi družbenega položaja in izobrazbe razglašal za pripadnika nemške kulture in je sam o svoji vzgoji zapisal tako: »Vzgojeni smo bili v domoljubnem smislu kot dobri Staroavstrijci, a brez šovinističnih pretiravanj, brez vika in krika.«506 502 »Section ‚Krain‘ des deutschen und österreichischen Alpenvereines«, Laibacher Ze itung, 9. 8. 1898, št. 179, str. 1456. 503 »Section ‚Krain‘ des deutschen und österreichischen Alpenvereines«, Laibac her Zeitung, 26. 7. 1900, št. 196, str. 1405. 504 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1908« (21. 1. 1909). 505 Janez Vesel Koseski (*12. 9. 1798, Koseze pri Moravčah; †26. 3. 1884, Trst), pesnik, prevajalec in pravnik. Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi778833/, pridobljeno, 11. 11. 2022. 506 Slovenska biografija, 2, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi308558, pridobljeno 9. 9. 2021. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 127 31. 03. 2023 13:38:49 128 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« Tabela 11: Število obiskovalcev koč po nacionalnosti za leto 1908 Ime koče Člani Drugi Slovani* Italijani Drugi Skupno Nočitve Du- Nemci OeAV Deschmann. 258 206 56 23 25 568 374 Maria Ther. 163 95 44 16 9 327 102 Siebenseen. 77 45 54 - 3 179 45 Voss. 302 204 116 35 43 700 223 Zois. 62 55 113 7 1 238 107 Golica 268 283 34 47 36 668 215 Valvas. 47 35 20 25 4 131 61 Skupno 1177 923 437 153 121 2811 1127 *pretežno dnevni gostje Slika 23: Deschmann-Hütte, današnji Dom Valentina Staniča pod Triglavom (Johannes Emmer, »Geschichte des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins«, Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1894, str. 346/1) Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 128 31. 03. 2023 13:38:51 Dejavnosti poDružnice 129 Iz podatkov v tabelah o obiskovalcih koč od leta 1908 do leta 1913 je že na prvi pogled precej očitna slika, koga je bilo najpogosteje najti med gorohodci. Največ se jih je označevalo za Nemce, najmanj z oznako Italijani. Obiskovalci z oznako Slovani, ki so bili leta 1908 pretežno le dnevni gostje, so bili po številu nekje vmes. V letih 1908−1913 so ti v vseh kočah skupno predstavljali med 13 in 15 % vseh obiskovalcev. Če za omenjeni časovni interval pogledamo samo obiskovalce Deschmannove koče, vidimo, da so v letu 1908 tam Slovani predstavljali 9 %, v letu 1909 11 % in v letu 1910 samo 5 % vseh obiskovalcev. Upadanje deleža je zagotovo posledica vse večjih in uspešnejših rezultatov delovanja slovenskega SPD. 3000 2500 2000 1500 1000 500 0 člani DuOeAV drugi Nemci Slovani* Italijani drugi skupno nočitve Grafikon 2: Obiskovalci Deschmannove koče 1908−1913 po nacionalnosti Navedene številke potrjujejo že znana dejstva o tem, da so bili večinski gorohodci druge polovice 19. stoletja in začetka 20. stoletja Neslovenci. Enako velja za večinske obiskovalce koč DuOeAV, kar sovpada z vse številčnejšimi kočami v lasti SPD. Pogosto, če že ne po pravilu, so bili obiski koč pogojeni z lastništvom koč in zato v koče SPD niso zahajali Neslovenci. Poleg nacionalnosti je bilo zanimivo pogledati podatke o deželah, iz katerih so v ta del alpskega sveta prihajali takratni gorohodci. Pogosto podatke o tem Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 129 31. 03. 2023 13:38:51 130 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« prav tako najdemo v omenjenih poročilih Laibacher Zeitunga, a tudi v tem kontekstu bi bila njihova celovita obdelava za našo študijo preobširna. Za vtis si iz poročil ljubljanskega časopisa poglejmo le izvor obiskovalcev Deschmannove koče in Koče na Golici (tabela 12). Tabela 12: Izvor obiskovalcev Deschmannove koče in Koče na Golici Deschmann-Hütte 1.−7. 8. 1898507 Golica-Hütte 23.−29. 7. 1900508 Nemčija (5) Dunaj (6) Anglija (2) Gradec (1) Dunaj (2) Praga (2) Gradec (1) Saška (1) Hrvaška (1) Severna Nemčija (2) Spekter obiskovalcev je kljub majhnemu številu podatkov in kratkemu časov-nemu intervalu precej raznolik in širših geografskih dimenzij. To posredno ponovno kaže in hkrati potrjuje širino prostora, v katerem so poznali vzpeti svet takratnega slovenskega sveta. Poleg večinskih gorohodcev iz nemško govorečega okolja, so bili tu še predstavniki iz Anglije, Hrvaške in današnje Češke. Gorohodci iz Londona ali Liverpoola, ki so se povzpeli na Triglav,509 nas ne smejo presenečati, saj je bila v Angliji planinska tradicija tudi po zaslugi njenega prvega predsednika Alpine cluba Johna Balla še posebno živa. Kot omenjeno, je bila izbira o obisku določene koče lahko odvisna od lastnika koče oziroma članstva v društvu. V zvezi s tem je v društvu DuOeAV obstajala želja, če že ne zahteva, do članstva. Samoumevno je namreč bilo, da društveniki obiskujejo koče društva, ki mu pripadajo. Nekatere podru- žnice, denimo Podružnica Bozen je to zapisala med obveze svojih članov. Po njenem zgledu je podobno nameravala napraviti tudi Kranjska podru- žnica. V pismu centrali DuOeAV poleti leta 1907 je izrazila željo, da bi v statutu v razdelku o »splošnih predpisih« zapisali še posebno opozorilo članom. Poleg obveznega nošenja društvenega znaka, najema društvenih nosačev in vodnikov ter obvezne navedbe imena društva v vpisnih knjigah 507 »Section ‚Krain‘ des deutschen und österreichischen Alpenvereines«, Laiba cher Zeitung, 9. 8. 1898, št. 179, str. 1456. 508 »Section ‚Krain‘ des deutschen und österreichischen Alpenvereines«, Laibacher Zeitung, 26. 7. 1900, št. 196, str. 1405. 509 »Der Triglav«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 13, str. 164; »Triglav-Besteigung«, Laibacher Zeitung, 28. 6. 1895, št. 146, str. 1274. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 130 31. 03. 2023 13:38:52 Dejavnosti poDružnice 131 je predlagala še zahtevo v zvezi z obiski koč: »Poleg tega velja za častno dolžnost vseh članov društva, da dajo prednost zavetiščem svojega kluba na območjih, kjer nastanitev ponujajo tudi drugi ponudniki, zlasti na jezikovni meji na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Južnem Tirolskem.«510 Na dopisu so tudi žigi drugih podružnic takratnega slovenskega prostora. Centrala je prošnjo podružnic zavrnila, saj se ji tovrstna pravila še zlasti na obrobnih, nacionalno mešanih področjih niso zdela primerna. V odgovoru centrale Kranjski podružnici lahko začutimo na eni strani pomirjujočo (nacionalno) politiko, na drugi izogibanje. Okolje njenega delovanja je bilo nacionalno precej enotno in tovrstnih razprtij ni bilo, zato jih je centrala društva težko razumela. Poti vzpetega sveta Gradnja poti Da bi vzpeti svet postal dostopen širšemu krogu gorohodcev, so planinska dru- štva poleg koč morala ustrezno poskrbeti tudi za poti. Primerni dostopi bi olajšali osvajanje vrhov, povečalo bi se število turistov, kar bi se odrazilo v bolj naklonjenem odnosu do narave, zlasti do vzpetega sveta. Pozornost društva DuOeAV, ki je bila sprva usmerjena le h končnemu cilju, osvajanju vrhov, se je torej že kmalu morala usmeriti v reševanje problema o načinu pristopa, v urejanje in gradnjo planinskih poti.511 Ob tem se je pojavil pravni problem, saj hoja po gozdu in po poteh vzpetega sveta v preteklosti še zdaleč ni bila samoumevna. Tako je še leta 1852 gozdni zakon v 55. členu omogočal zapriseženemu gozdnemu tehniku, da je odstranil vsakega sumljivega pohodnika, ki bi v gozdu lahko povzročil škodo.512 Gozdne poti so bile tudi še konec 19. stoletja predmet lovskih pravnih zakonov. Zakon o napravljanju in vzdrževanju javnih neerarskih cest in potij iz leta 1889 je na 510 Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.102_84 S. Krain. Hüttenbesuch 1907. 511 Gebhard Bendler, »‚by fair means‘ Wie sollen Routen erschlossen werden?«, DAV, ÖAV und AVS, Hoch hinaus! , str. 309. 512 Kaiserliches Patent, wirksam für die Kronländer Oesterreich unter und ob der Enns, Salzburg, Steiermark, Kärnthen, Krain, Görz, Gradiska, Istrien, Triest, Tirol und Vorarlberg, Böhmen, Mähren, Schlesien, Galizien mit Krakau und die Bukowina, wodurch für diese Kronländer ein neues Forst-gesetz erlassen, und vom 1. Jänner 1853 angefangen, in Wirksamkeit gesetzt wird. ( Österreichische Nationalbibliothek, Alex, Historische Rechts- und Gesetzestexte, https://alex.onb.ac.at/cgi-content/alex?aid=rgb&datum=18520004&seite=00001053, pridobljeno 20. 6. 2022. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 131 31. 03. 2023 13:38:52 132 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« primer ločeval le med deželnimi, okrajnimi in občinskimi cestami in potmi ter železniškimi dovoznimi cestami.513 Kdaj se je gorohodcu izrekla kazen oziroma prepoved uporabe poti, je bilo odvisno od številnih dejavnikov, ki bi verjetno bili lahko zanimivi za raziskovalce pravne zgodovine. Za našo študijo povsem zadostuje zaznamek, da o samoumevnem svobodnem gibanju po gozdnih poteh v obravnavanem času ne moremo govoriti. O tem problemu so javnost že takrat seznanjali posamezniki, kot je na primer dunajski profesor in ustavni sodnik Arthur Lenhoff (Löwy).514 Leta 1909 je v dopisu Der verbotene Weg. Ein juristischer Versuch,515 ki je v dveh nadaljevanjih izšel v uradnem glasilu dunajskega turističnega dru- štva Der Naturfreund, s pravnega vidika precej izčrpno razložil rabo zasebnih in javnih poti. Po njegovem mnenju je na področju zasebnih poti še vedno vla-dala precejšnja zmeda, saj zakonodaja, ki bi dajala prednost pravici do uživanja narave pred pravico do lova, še ni bila sprejeta.516 S tem je opozoril ne le na kompleksnost vprašanja, ampak tudi na možne pravne nejasnosti in spore na tem področju. Uporabo poti je poskušal razložiti s stališča javnega interesa na eni strani ter zasebnega na drugi. Besedilo, podkrepljeno s številnimi razlagami pravnih strokovnjakov, s sklici na veljavne zakone ter z izčrpnimi pravnimi razlagami in konkretnimi primeri, ki so jih v različnih delih monarhije razreši-li na povsem različen način, za pravno nepodkovane bralce zagotovo ni bilo (in še danes ni) lahko razumljivo. Kajti tudi v sedanjem času sta na tem področju še vedno pogosto v navzkrižju javni interes in zasebna lastnina. Tudi društvo DuOeAV se je kompleksnosti vprašanja poti s pravnega stališča dobro zavedalo in je tematiko predstavilo v svojem osrednjem glasilu. Izčrpna 513 »Zakon o napravljanju in vzdrževanju javnih neerarskih cest in potij,« (28. 7. 1889), člen 1. Österreichische Nationalbibliothek, Alex, Historische Rechts- und Gesetzestexte, https://alex.onb. ac.at/, pridobljeno 20. 6. 2022. O cestah gl. Eva Holz, Razvoj cestnega omrežja na Slovenskem ob koncu 18. in v 19. stoletju, predelana doktorska disertacija (Ljubljana: ZRC SAZU, 1994). 514 Arthur Lenhoff (Löwy) (*25. 10. 1885, Teplitz; †20. 6. 1965, New York City), pravnik, ustavni sodnik. Universität Wien, https://gedenkbuch.univie.ac.at/index. php?id=435&no_cache=1&person_single_id=33430&person_name=&person_ge-burtstag_tag=not_selected&person_geburtstag_monat=not_selected&person_geburt-stag_jahr=not_selected&person_fakultaet=not_selected&person_kategorie=&person_ volltextsuche=&search_person.x=1&result_page=77, pridobljeno 19. 6. 2022. 515 Arthur Lenhoff, »Der verbotene Weg: ein juristischer Versuch / von Arthur Löwy«, Der Naturfreund: Mitteilungen des Touristen-Vereines »Die Naturfreunde« in Wien, 13 (1909), zv. 7, str. 144–151; Der Naturfreund: Mitteilungen des Touristen-Vereines »Die Naturfreunde« in Wien, 13 (1909), zv. 8, str. 177–182. 516 Arthur Lenhoff, »Der verbotene Weg: ein juristischer Versuch / von Arthur Löwy«, Der Naturfreund: Mitteilungen des Touristen-Vereines »Die Naturfreunde« in Wien, 13 (1909), zv. 8, str. 178. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 132 31. 03. 2023 13:38:53 Dejavnosti poDružnice 133 Lenhoffova študija je bila tu povzeta precej na kratko in dokaj razumljivo. V ospredju je bila poudarjena vloga lokalnih oblasti, ki naj bi, ne nazadnje tudi zaradi lastnih interesov, pospeševale gradnjo javnih poti. Slednje bi zaradi svojega pravnega položaja ščitile turiste pred morebitnimi tožbami, pred katerimi sicer niso bili varni na drugih (privatnih) poteh. Prav varnost pa je bila izhodišče oziroma podlaga za množični obisk vzpetega sveta, kar je bil osnovni cilj prizadevanj društva DuOeAV.517 Zlasti v avstrijskem delu društva DuOeAV, v katerem je bilo sicer največ poti, si niso prizadevali za čim širšo pridobitev statusa javnih poti zgolj zaradi brezplačnosti in pravne zaščite gorohodcev. Takšen pravni status poti bi hkrati prav tako lahko preprečeval njihovo samovoljno zapiranje in uničevanje.518 Po vsem zapisanem gre verjetno lažje razumeti, zakaj je bilo v statutu društva DuOeAV tej temi namenjeno precej obsežno poglavje. Gradnjo poti v okviru društva je statut določal le, če drugi dejavniki (občine, zasebniki) za to niso izkazovali interesa. V nasprotnem primeru jim je bilo gradnjo poti obvezno prepustiti. Povezovalne poti v obdelanih dolinah in na poseljenih pobočjih ter nove promenadne in sprehajalne poti za poletne obiskovalce zato niso spadale k nalogam društva. Statut je prednostno nalogo videl v gradnji treh vrst poti: poti, ki so vodile h kočam, poti, ki so prečkale sedla, in poti, ki so vodile na bolj obiskane vrhove. Šele zatem je prišlo na vrsto urejanje bližnjic in poti, ki so vodile do naravnih znamenitosti, denimo k slapovom. Statut je predvideval dobro utrjene poti do koč. Posebno je bilo pri gradnji poti do oskrbovanih koč treba upoštevati tudi potrebe morebitnih transportnih sredstev. Poti, ki so vodile čez sedla, so zahtevale še več premisleka. Poleg utrjenosti je bilo treba pozornost nameniti širini poti in paziti, da na njih ni bilo večjih sestopov. Vzdržljive, primerno široke, predvsem pa varne so morale biti tudi poti do bolj obiskanih vrhov. Urejanje bližnjic je bilo priporočljivo povsod tam, kjer so časovno (in energetsko) močno olajšale in skrajšale napore gorohodcev. Gradnje poti do naravnih znamenitosti so postale naloge društva samo, če je bilo zanje izkazano veliko zanimanje.519 Statut društva je natančno opredeljeval dimenzije poti. Dobro prehodna pot naj bi bila široka 80 cm in imela 15-, največ 20-odstotni naklon. Če strme poti ni bilo mogoče speljati v obliki serpentin, je bilo nujno napraviti stopnice. Za 517 »Verbotenen Wege für Touristen«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1909, str. 267−268. 518 Emmer, Verfassung und Verwaltung, str. 66. 519 Prav tam, str. 61. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 133 31. 03. 2023 13:38:53 134 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« večjo varnost in lažjo prehodnost je bilo treba na izpostavljenih mestih name-stiti jeklenice, stope in/ali skobe.520 Intenzivna gradnja poti je v okviru društva potekala od leta 1870 dalje. Leta 1879 je centrala v Pravilih o izgradnji koč in poti ( Hütten- und Wegbauor-dnung) prvič objavila kriterije za dodelovanje subvencij pri izgradnji poti, ki sicer niso zadevali tehničnih standardov, a je z njimi na neki način vplivala na njihovo izgradnjo.521 Na občnem zboru Kranjske podružnice 7. maja 1875 je bil ustanovljen odbor (Ottomar Bamberg, Christian Klauser, Alfons Moschè, prof. Wilhelm Linhart in Julius R. v. Vesteneck), ki je bil zadolžen za pripravo smernih tabel in za izdajo vodnika po Kranjski. V zvezi z drugo nalogo je nastal le skromen turistični potopis za pot od Ljubljane do Trbiža.522 V času Deschmannovega predsedovanja do leta 1887 je Kranjska podružnica urejala poti predvsem do vrha Triglava iz doline Kot, Mojstrane, Vrat, Krme in Srednje vasi. 523 Zanimiv je zapis o poteh na Kokrško sedlo od kmetije Suhadolnik do Cojzove koče.524 Tamkajšnji vodnik Franz Kremser, o katerem bomo še pisali, je bil leta 1899 precej aktiven pri vzpostavitvi plezalne poti med Skuto in Grintovcem (Pode−Mlinarsko sedlo). To pot sta 10. oktobra 1899 preplezala člana glavnega odbora podružnice Anton Ječminek in Rudolf Roschnik.525 Ker je število objav in vesti o gradnji poti Kranjske podružnice v osrednjem glasilu precejšnje, smo izbrali le nekatere: gradnja poti na Triglav leta 1895526 in leta 1896,527 poročilo o grebenski poti v Karavankah,528 izboljšanje poti v 520 Prav tam, str. 62−63. 521 Florian Ritter, »Wegbau der Alpenvereine im Wandel der Zeit«, DAV, ÖAV und AVS, Hoch hinaus! , str. 289. 522 »Die Entwicklung der Sektion Krain«, Festschrift, str. 8. 523 »Die Hütten und Wege der Sektion Krain«, Festschrift, str. 28. 524 »Zoishütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1898, št. 11, str. 141. 525 »Grintovc-Skutagradsteig in den Steiner Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1899, št. 20, str. 245. 526 »Wegbauten auf dem Triglav«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 15, str. 189. 527 »Wegarbeiten in der S. Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 2, str. 24. 528 »Wegarbeiten der S. Krain auf der Golica (Karawanken)«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 13, str. 163. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 134 31. 03. 2023 13:38:54 Dejavnosti poDružnice 135 Kamniških Alpah leta 1896529 in leta 1900.530 Istega leta so bile obnovljene poti tudi v Karavankah ter Julijskih Alpah (Mojstrana− Deschmann-Hütte− Kredarica), na Mangart ter do Belopeških jezer itd.531 Prav tako istega leta je društvo DuOeAV od OeTC prevzelo poti v Savinjskih Alpah.532 Po odkupu koč od OeTC leta 1903 je društvo urejalo še poti na Stol, do Triglavskih jezer ter v območju pod Triglavom.533 Ob tem le omenimo, da novice o gradnji poti Kranjske podružnice najdemo tudi v slovenskem Planinskem vestniku. V njem je bila tako poleti leta 1896 z naklonjenostjo objavljena vest o izgradnji poti na Triglav iz doline Vrat po strmem severnem triglavskem pobočju do Begunjskega vrha: »S to zanimivo potjo je hoja na Triglav jako okrajšana, pripravna pa je samo za izurjene, nevr-toglave turiste.«534 Celovit pregled poti v oskrbi društva DuOeAV v Julijskih Alpah je izšel v Roschnikovem vodniku po Julijskih Alpah leta 1914.535 Seznam poti in koč je pregleden in je bil za takratne turiste zagotovo precej uporaben. Podobno kot koče so bile tudi poti pogosto predmet sporov med SPD in nemškim društvom. V izogib temu je društvo DuOeAV izdalo seznam (priloga 6), v katerem so bile ločeno naštete poti, koče in vodniki za obe društvi, torej DuOeAV in »konkurenčen« slovenski SPD. Za leto 1908 so bili podatki v zvezi s potmi jasno izraženi na naslednji način (tabela 13):536 529 »Steiner Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 5, str. 59−60. 530 »Krain in den Steiner Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1900, št. 18, str. 218. 531 »Wege der S. Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1900, št. 20, str. 238. 532 »Aus den Steiner Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1900, št. 13, str. 153. 533 »Hütten und Wege der S. Krain 1903«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1904, št. 3, str. 34. 534 »Skozi Vrata na Triglav«, Planinski vestnik, 25. 8. 1896, št. 8, str. 137. 535 Roschnik, Führer durch die Julischen Alpen. 536 »Winke für die Besucher der Julischen Alpen, Karawanken und Steiner Alpen«, Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1907« (16. 1. 1908). Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 135 31. 03. 2023 13:38:55 136 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« Tabela 13: Poti DuOeAV in SPD leta 1908 Poti v lasti DuOeAV Konkurenčne slovenske poti Vrata–Triglav do Deschmannove koče Tominškova pot Deschmannova koča–sedlo na Kredarici paralelno – zgornja pot Dolina Vrat–Luknja, južni, starejši del severnejša pot Luknja–planina Zajavor–Zadnjica južnejša pot Kugyjeva pot pot čez Komar Slap Rinka–Okrešelj leva pot od slapa Rinka do Okrešlja Označevanje poti Za označevanje poti je bilo treba dobiti ustrezno dovoljenje, in sicer »od la-stnikov dotičnih zemljišč, oziroma od najemnikov lova po tistih zemljiščih«.537 Statut društva DuOeAV je za označevanje poti določal barvne oznake in table. Glavno vodilo pri označevanju poti je izhajalo iz pravila, da se markiranje zač- ne na zadnji železniški ali poštni postaji, saj je bilo prav začetek poti pogosto precej težko najti. Smerne table (slika 24) so bile podružnicam na voljo brezplačno, morale pa so jih opremiti z napisi.538 Kot je vidno iz Roschnikovega zapisa, je v obdobju 1882−1895 vsa finančna sredstva za to markiranje in postavljanje tabel financirala Kranjska podružnica.539 Postopek postavljanja smerokazov je bil v statutu društva prav tako natančno opisan. Pri postavljanju sta morali sodelovati dve osebi. Prva, po možnosti do-mačin oziroma nekdo, ki je teren poznal, naj bi 20 korakov pred drugo osebo, ki tega območja ni poznala, postavljala table na pot. Šlo je za kontrolo morebi-tno zavajajoče postavljenih smerokazov. Če so bile table postavljene napačno, bi se namreč druga oseba izgubila.540 537 »Določila o zaznamovanji potov ‚Slov. plan. društva‘«, Planinski vestnik, 25. 4. 1895, št. 4, str. 58−60. 538 Emmer, Verfassung und Verwaltung, str. 63. 539 Roschnik, »Die Hütten und Wege der Section ‚Krain‘ des deutschen und österreichischen Alpenvereines«, Deutscher Kalender für Krain, 1896, str. 108−109. 540 Emmer, Verfassung und Verwaltung, str. 64. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 136 31. 03. 2023 13:38:55 Dejavnosti poDružnice 137 Slika 24: Table z napisi koč Kranjske podružnice ( Zgodovina.si, http://zgodovina.si/triglavski-kralj/, pridobljeno 15. 3. 2023) Za označevanje poti sta bili v društvu DuOeAV predpisani dve barvi, bela in (svetlo) rdeča, pri čemer je bilo treba prednostno uporabljati rdečo. Bela je bila namreč slabše kvalitete, hitreje se je prala, predvsem pa na skalah ni bila vidna. Belo črto je bilo torej smiselno napraviti le na rdeči podlagi, denimo na rdečem apnencu. Rdeča črta je bila bolje vidna na skalah in deblih dreves, tudi v snegu je prišla bolj do izraza.541 541 Prav tam, str. 64−65. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 137 31. 03. 2023 13:38:56 138 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« Ker je bilo urejanje poti vsaj tako pomembno kot gradnja koč, so bile ve- činoma te akcije vseh podružnic društva DuOeAV zabeležene v osrednjem glasilu.542 Krajše ali daljše tovrstne informacije v območju delovanja Kranjske podružnice so bile v obliki samostojnih besedil ali pa so bile umeščene v širši kontekst, denimo v poročila o kočah543 ali v letna poročila društva DuOeAV.544 Podobno kot pri gradnji poti smo tudi pri zapisih o označevanju poti iz osrednjega glasila po subjektivni presoji izbrali le nekatere. V letih 1892 in 1893 je v triglavskem območju poti intenzivno označeval znani Albin Belar.545 Leta 1893 so bile označene poti na Kokrško sedlo, poti v Karavankah in poti v Polhograjskih dolomitih,546 leta 1895 pa v okolici Belopeških jezer in Mangarta.547 Na železniških postajah na Dovjem in v Lescah so bile leta 1896 postavljene velike usmerjevalne table za potnike. Cesarska in kraljeva direkcija za pošto in telegraf v Trstu je leta 1894 na predlog podružnice izdala vozni red vseh poštnih potovanj na Kranjskem in v primorski regiji, cesarska in kraljeva železniška uprava pa je leta 1895 dala zgraditi novo pešpot od železniške postaje na Dovjem do Mojstrane. Pomemben uspeh je bil tudi, da je podružnica v letu 1898 lahko napovedala uvedbo rednih poštnih storitev na poti Kranj−Kokra. S tem se ni le izpolnila dolgoletna želja prebivalcev, temveč je bil narejen tudi velik korak k lažjemu obiskovanju in raziskovanju malo znanih in cenjenih Kamniških Alp.548 Zaradi prenovljenih koč in izboljšanja njihove opremljenosti so v letu 1903 zgoraj omenjene table na železniški postaji Dovje zamenjali, na železniški postaji Kranjska Gora pa na novo postavili.549 542 »Weg und Hüttenbau der S. Cilli«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 2, str. 20. 543 »Hütte und Wege, Arbeiten der S. Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 12, str. 147 ali »Hütten der S. Krain«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreischischen Alpenvereins, 1902, št. 11, str. 135. 544 »Jahresbericht für 1892/1893«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 14, str. 173; »Jahresbericht 1«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1899, št. 16, str. 196−198. 545 Roschnik, »Die Hütten und Wege der Section ‚Krain‘ des deutschen und österreichischen Alpenvereines«, Deutscher Kalender für Krain, 1896, str. 99. 546 »Wegmarkierungen der S. Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 3, str. 36−37. 547 »Weissenfelsser Seen und Manhart«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 15, str. 189. 548 »Die Entwicklung der Sektion Krain«, Festschrift, str. 16−17. 549 »Hütten und Wege der S. Krain 1903«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1904, št. 3, str. 34. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 138 31. 03. 2023 13:38:56 Dejavnosti poDružnice 139 Slika 25: Poti in koče Kranjske podružnice leta 1896 (Roschnik, »Die Hütten und Wege der Section ‚Krain‘ des deutschen und österreichischen Alpenvereines«, Deutscher Kalender für Krain, 1896, str. 96) Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 139 31. 03. 2023 13:38:57 140 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« Tako smerokazi kot markacije so v času vseostrejših nacionalnih zaostrovanj prav lahko postale predmet spora s SPD. Po poročilih osrednjega glasila je bilo v letu 1899 narejeno veliko škode, saj je bilo uničenih precej tabel. V dveh primerih je oblastem storilce celo uspelo ujeti. Tako je bil na 21 ur aresta na radovljiškem sodišču obsojen Valentin Mencinger. V drugem primeru pa je bil neimenovani mladoletni mladenič kaznovan s tem, da je moral v dolini Plani-ca nadomestil vse odstranjene table.550 Številne objave v osrednjem glasilu društva DuOeAV in ohranjena letna po-ročila podružnice pričajo o njenem aktivnem delovanju na področju gradnje, označevanja in urejanja poti alpskega sveta. Podružnica je na ta način uresni- čevala temeljno zahtevo društva DuOeAV, saj so le utrjene javne poti omogočale množični dostop do vzpetega sveta in osvajanje vrhov. Glede na to, da so sledi takratnih prizadevanj Kranjske podružnice v tem območju vidne in z nekaterimi izboljšavami uporabne še danes, lahko zapišemo, da so bile akcije ne samo uspešne, ampak tudi kvalitetne. Sploh če vemo, da današnji Zakon o planinskih poteh načeloma prepoveduje gradnjo novih planinskih poti. Izjemo predstavljajo deli, ki jih je zaradi slabega stanja starih poti in zaradi varnosti uporabnikov potrebno zgraditi popolnoma na novo.551 Vodništvo Besedi vodnik in vodič v planinskem terminološkem slovarju označujeta brošuro s podatki, slikami, zemljevidi o krajih in znamenitostih in tudi tistega, ki vodi koga po gorskem svetu, plezanju itd.552 Čeprav je v tem pomenu v splošni rabi pogostejša beseda vodič,553 je za spremljevalca po gorskem svetu običajnejša raba vodnik, kar potrjuje tudi poklic gorski vodnik in ne gorski vodič. »Da hodi človek z vodnikom najbolje, ni dvomiti, in kdor je v hribolastvu premalo izurjen, ali komur ni gledati na stroške, naj gre na visoke gore vsekakor vsaj z enim vodnikom, to pa zaradi varnosti in tudi zaradi tega, da 550 »Wegarbeiten in der S. Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1899, št. 20, str. 245. 551 Zakon o planinskih poteh, Uradni list Republike Slovenije, št. 61/07 in 92/21. 552 Bine Mlač (ur.), Planinski terminološki slovar (Ljubljana: ZRC SAZU, 2002), str. 253. 553 Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, https://fran.si, pridobljeno 22. 4. 2020. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 140 31. 03. 2023 13:38:57 Dejavnosti poDružnice 141 zve v neznanem si kraju imena vrhov po okolici, ker so vodniki v tej stvari zvedeni,«554 je leta 1895 zapisal odbornik SPD Ljudevit Wölfing, vendar je bila pot do »zvedenosti« vodnikov še dolga. Spremstvo vodnika je bilo samoumevno za tako rekoč vse pisce prvih pisanih planinskih vodnikov. Peter Radics555 je denimo pri opisu ture na Triglav vodniško spremstvo označil tako, da je bila nujnost vidna že na prvi pogled: »Vzpon na Triglav svetujemo le najbolj izkušenim turistom in le v spremstvu z e l o z a n e s l j i v i h (sic!) vodnikov.«556 Tudi Baedekerjev vodnik po Alpah je za vzpon na najvišji vrh Kranjskih Alp predvideval vodnika: »Vzpona na Triglav, najvišji vrh Kranjskih Alp se lahko lotijo le zanesljivi gorniki brez vrtoglavice in v spremstvu izkušenega vodnika.«557 Zavedanje o praktičnosti, predvsem pa o varnosti tur gorohodcev ob spremstvu izkušenega vodnika pa v 19. stoletju ni bilo novo. Že slovitemu zdravniku, naravo-slovcu in etnologu Baltazarju Hacquetu, avtorju prvega vira o pristopu na Triglav iz let 1778–1784,558 se je zdelo samo po sebi umevno, da so turisti vzpetega sveta le domačini, ki to območje dobro poznajo. Po njegovem je tujim gorohodcem obisk tega sveta dovoljen samo v spremstvu vodnikov. V odnosu do teh je prepovedoval samovoljnost, hkrati pa zahteval popolno zaupanje in natančno sledenje vodniko-vih navodil.559 Hacquetovo delo z nasveti za gorohodce Wie man am zweckmäßigsten Gebürge bereist iz leta 1775 je kljub časovni distanci še vedno aktualno. Ne le, da ga je skoraj 100 let kasneje citiral Radics v članku Ein Katechismus für Bergsteiger aus den Tagen Kaiser Josephs, objavljenem v Oesterreichische Touristenzeitung 560 554 Ljudevit Wölfing, »Nekaj o turistiki«, Planinski vestnik, 25. 10. 1895, št. 10, str. 151. 555 Peter Radics (*26. 9. 1836, Postojna; †24. 9. 1912, Ljubljana), zgodovinar in časnikar. Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si, pridobljeno 2. 10. 2019. 556 Peter Radics, Führer durch Krain. Die Landeshauptstadt Laibach und die schönsten Touren in Oberkrain, Innerkrain und Unterkrain für Reisende und Einheimische. (Laibach: J. Giontini, 1885), str. 69. 557 Karl Baedeker, Südbaiern, Tirol und Salzburg: Österreich, Steiermark, Kärnten, Krain und Kü- stenland; Handbuch für Reisende (Leipzig: Baedeker, 1878), str. 392. 558 Evgen Lovšin, Gorski vodniki v Julijskih Alpah (Ljubljana: Planinska založba, 1961), str. 107. O pristopih in prvopristopih na Triglav gl. Peter Mikša, »Prvi raziskovalci slovenskih gora in prvi dokumentirani pristopi nanje«, Zgodovinski časopis 67 (2013), št. 3-4, str. 390−405. 559 Peter Radics, »Katechismus für Bergsteiger aus den Tagen Kaiser Josef II«, Bergfahrten in Österreich, Eins und Jetzt 1363− 1887 (Augsburg und Leipzig: Amthor’şche Verlagsbuchhand-lung, 1888), str. 58. 560 Peter Radics, »Ein Katechismus für Bergsteiger aus den Tagen Kaiser Josephs«, Österreichische Touristenzeitung, 1883, št. 3, str. 61−66. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 141 31. 03. 2023 13:38:58 142 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« in v vodniku iz leta 1874,561 brezčasnost zapisa francoskega zdravnika še danes dokazujejo citati sodobnih avtorjev planinske literature.562 Razmere na področju vodništva v drugi polovici 19. stol. Razmere na področju vodništva v drugi polovici 19. stoletja v takratnem slovenskem prostoru nam v eni povedi upodobi že večkrat omenjeni Johannes Frischauf: »V hribih lahko ure dolgo ni mogoče srečati nobenega človeka, če pa že, potem od njega ne dobiš informacije.«563 V sedemdesetih letih 19. stoletja so bile torej okoliščine v zvezi z gorskimi vodniki precej slabe. Vodniki so bili po večini nosači, od katerih prav veliko védenja o gorskih vrhovih ni bilo pričakovati. Še najboljši so se Frischaufu zdeli lovci, ki so bili, če jim je to dopuščala služba, pripravljeni voditi turiste.564 Čeprav je bilo v primerjavi z drugimi športnimi aktivnostmi nesreč v vzpetem svetu manj, je bila v ospredju prizadevanj društva DuOeAV varnost na tamkajšnjih poteh. Zavedali so se, da bi k temu poleg dobro utrjenih poti pripo-mogli tudi šolani vodniki.565 Obširno poglavje v statutu društva DuOeAV dokazuje pomembnost izobraževanja,566 pri čemer je bila pozornost usmerjena v izvedbo tečaja, za katerega je bila zadolžena in odgovorna podružnica. Tečaj je bilo potrebno organizirati jeseni (novembra, decembra) ali spomladi (februarja, marca), v času torej, ko tečajniki niso bili preveč zaposleni drugod. Finančna plat izvedbe je bila popolnoma v rokah podružnice, ki pa je v ta namen tudi od centrale DuOeAV dobila nekaj sredstev. Zaželeno je bilo, da so tečajniki živeli blizu kraja, kjer se je odvijal tečaj. Zanimivo je, da statut ni poudarjal samo telesne narave bodočih vodnikov, ampak tudi njihove osebnostne lastnosti, kot sta na primer marljivost in prizadevnost. Tečaj naj bi trajal 9−12 dni v obsegu 50 ur, ki so vključevala predavanja, ure za ponavljanje ter izpitne ure.567 561 Radics, »Katechismus für Bergsteiger aus den Tagen Kaiser Josef II«, str. 45−63. 562 Andreas Lesti, Das ist doch der Gipfel: Geschichten von den Bergen der Welt (Benevento: Bergwelten Verlag, 2020). 563 Frischauf, J. Frischauf ’s Gebirgsführer, str. 5. 564 Prav tam, str. 4. 565 »Jahresbericht 1895/1896«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 17, str. 208−210. 566 Emmer, Verfassung und Verwaltung, str. 93−111. 567 Prav tam, str. 99−100. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 142 31. 03. 2023 13:38:58 Dejavnosti poDružnice 143 Prvi koraki pri urejanju vodniškega poklica na Slovenskem Avtorji prvih tiskanih planinskih vodnikov so na podlagi svojih izkušenj za uporabnike na koncu poleg seznamov tur,568 markiranih poti,569 za nemško govoreče uporabnike celo preglednic z nemškimi in slovenskimi imeni ter fonetičnimi zapisi dodajali še podatke o poteh in ceno, ki jo je bilo treba plačati vodniku za vodenje.570 Očitno je bilo to kar pogosto predmet spora, saj so pisci večkrat opozarjali, da se je za ceno vodniške ture treba pogoditi vnaprej.571 Prav cene vodniških tur so bile dolgo časa predmet usklajevanja med vodstvom Kranjske podružnice DuOeAV ter lokalnimi vodniki. Pri tem so bili precej glasni bohinjski vodniki, ki so se prizadevanjem Karla Deschmanna in njegovih naslednikov precej zoperstavljali. Razlog za odločna nestrinjanja z bohinjskega konca je tičal v prenizkih cenah:572 Ker ustrezen sistem gorskih vodnikov ne bi smel biti zanemarljivo sredstvo za povečanje števila obiskovalcev naše z naravnimi lepotami bogate dežele in za materialno blaginjo zadevnih regij, se okrožnim in občinskim oblastem naloži, da v zvezi s tem ustrezno ukrepajo; še toliko bolj, ker dejstvo, da gorohodci v Avstrijo pogosto pripeljejo vodnike iz sosednjih držav, kaže, kako nujno je dvigniti naš sistem gorskih vodnikov na višjo raven.573 S temi besedami se je končal odlok Kranjskih deželnih oblasti, datiran s 1. ju-nijem 1865, s katerim je bil narejen prvi korak k organiziranemu in urejenemu vodništvu. Veljal je namreč za podlago Vodniškemu redu ( Bergführerordnung), ki je v veljavo stopil skoraj deset let pozneje, 27. junija 1874.574 Sklep odraža nujnost ureditve na tem področju, ne nazadnje tudi zato, ker so gorohodci sosednjih dežel s seboj pogosto pripeljali tuje vodnike in lokalnih niso upo- števali. Ob tem je bila škoda še toliko večja, saj so na ta način domači vodniki ostali brez zaslužka. 568 Frischauf, J. Frischauf ’s Gebirgsführer, 1874. 569 Johann Sima, Im Billichgrazer Gebirge. Berg- und Thalwanderungen von Johann Sima mit einer Uebersichtskarte von Laibach mit markierten Wegen (Bamberg, Laibach: Verlag der Section »Krain« des deutschen und österreichischen Alpenvereins, In Commission bei Ig. V. Kleinmayr & Bbg., 1892), str. 62−63. 570 Roschnik, Führer durch die Julischen Alpen, str. 191−204. 571 Frischauf, J. Frischauf ’s Gebirgsführer, str. 4. 572 »Die Hütten und Wege der Sektion Krain«, Festschrift, str. 21−23. 573 Prav tam, str. 21. 574 Prav tam. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 143 31. 03. 2023 13:38:59 144 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« Gorsko vodništvo je spadalo pod pristojnost državnih uradov, to je okraj-nih glavarstev, ki so bila dolžna kandidate zaslišati in o tem poročati centrali DuOeAV. Vodniku se je izdala posebna knjižica, ki jo je bilo treba pokazati turistu pred začetkom in na koncu ture. Od vodnikov se je pričakoval dostojen in prijazen odnos do gorohodcev. Na poti so morali preprečevati nesreče ter nuditi vso pomoč, pri čemer niso smeli ogroziti lastnega življenja. Vodnik je bil Kranjski podružnici dolžan poročati o stanju poti, mostovih, prenočiščih itd. V življenjsko ogrožujočih situacijah je storitev tudi smel odkloniti. V primeru neprimernega obnašanja, pijanosti ali neizpolnjevanja dolžnosti je bil kaznovan oziroma lahko tudi odpuščen. Za kršitve je bilo pristojno okrajno sodišče, ki mu je lahko odvzelo vodniško dovoljenje.575 Leta 1891 je pri urejanju vodništva prišlo do napredka, saj je iz dunajske centrale prišla pobuda za organiziranje tečaja za vodnike. Nastala so Vodniška navodila ( Führer-Instructonsbuches), ki so jih dobili vsi vodniki. Leta 1892 je bilo zaradi spremembe Pravilnika o ključih ( Ordnung des Schlüsselwesens) izdelano večje število oštevilčenih ključev za gorske koče. Prvi vodniki na Kranjskem, ki so te klju- če dobili, so bili štirje vodniki iz Mojstrane. S tem dejanjem je bil položen temelj za zagon centra bodočih triglavskih vodnikov.576 Ni čudno torej, da je Rudolf Roschnik v svojem vodniku o Triglavu večino dobrih (nemško govorečih) vodnikov našel prav v Mojstrani in le redke na Bledu, v Bohinju in Trenti.577 Opis enega izmed izkušenejših mojstranških vodnikov se zdi še posebej zanimiv: Pojava priporočenega vodnika [….] je kaj malo pričala v njegovo dobro. Zdelo se je, da komaj obvladuje izrazito dolge okončine in izraz zaspane melanholije je počival na širokem, dobrodušnem obrazu, ki ga je ob od-sotnosti prednjih zob, nenehno krasil skrajno preprost nasmeh. Sprednje zobe si je bil namreč izbil zato, da bi bil oproščen vojaščine, preizkušen in zanesljiv način tistega časa, ko je bilo patrone potrebno odgrizniti še z zobmi [….]578 Ko je po večletnih usklajevanjih v zvezi s tarifami leta 1893 končno prišlo do soglasja, se je izoblikoval učni načrt za tečaj bodočih vodnikov, ki naj bi ga izvedli naslednje leto.579 575 Prav tam. 576 Prav tam, 23−24. 577 Roschnik, Der Triglav, str. 27. 578 D. Welter, »Aus den Julischen Alpen«, Der Alpenfreund, 1876, št. 9, str. 202. 579 »Die Entwicklung der Sektion Krain«, Festschrift, str. 23. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 144 31. 03. 2023 13:38:59 Dejavnosti poDružnice 145 Prvi vodniški tečaj na Slovenskem Predsednik Kranjske podružnice Rudolf Roschnik je prevzel skrb za vodni- štvo in spomladi leta 1894 je bil v Mojstrani organiziran prvi tečaj za vodnike, ki sta ga obeležila tudi takratni tisk in uradno glasilo društva.580 Tečajniki so prihajali iz Mojstrane, z Bleda, Belega polja, iz Kranjske Gore, s Koroške Bele in z Dovjega.581 Laibacher Zeitung je navedel tudi njihova imena, ki bodo izpisana v originalni obliki: Josef in Clemens Hlebajna, Peter Kovac, Johann Rabic, Franz Skumavc, Franz Urbas, Johann Klančnik ml. iz Mojstrane, Johann Rogar iz Kranjske Gore, Johann Eichletter in Johann Juvan z Belega polja, Johann Legat z Dovjega, Valentin Pleml z Bleda in Franz Außenech iz Koroške Bele.582 Kot je razvidno, pri pisavi osebnih imen ni bilo nekega enotnega pravila. Nekatera imena so v celoti nemška, druga v celoti slovenska, nekatera imena pa so deloma napisana nemško, deloma slovensko. Na vabilo Kranjske podružnice se je od 14 vabljenih 13 kandidatov odzvalo vabilu. Trije od njih niso znali brati, a le eden ni znal nemško. Vsak udele- ženec in predavatelj je imel plačane nočitve ter povrnjene potne stroške. Po izkušnjah iz preteklih tovrstnih tečajev se je izkazalo, da je bilo v program bolje vključiti predvsem praktične vsebine, teorijo pa omejiti le na najnuj-nejše informacije. Tečajnike, ki so se prvič zbrali 11. februarja in nato še pet koncev tedna, je gostilo gostišče Šmerc v Mojstrani. Vsako srečanje je trajalo sedem ur, skupno torej 35. Sobota zvečer je bila namenjena ponavljanju že obravnavane snovi, ob nedeljah so udeleženci spoznavali nove vsebine: organizacija društva DuOeAV (1 ura; Emil Bock), geografske vsebine (2 uri; Josef Vesel), planinska oprema in oskrba (2 uri; Josef Vesel), kartografsko znanje (10 ur; Rudolf Roschnik), splošno vedenje vodnika (2 uri; Rudolf Roschnik), vodništvo, vodenje, tarife, dolžnosti in pravice vodnikov, vodniška društva (2 uri; Rudolf Roschnik), vodniška pravila, lov, turistika (2 uri; dr. Fritz Suppan), pomoč pri reševanju (12 ur; Emil Bock), nevarnosti pri hoji v hribe in preprečevanje teh (2 uri; Moritz Roschnik). Poleg obveznih učnih ur so tečajniki pod vodstvom Rudolfa Kirbischa pridobivali tudi kuharska znanja. Kot je zapisano v 580 Rudolf Roschnik, »Führerlehrkurs in Mojstrana«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1894, št. 7, str. 83−84. 581 »Die Entwicklung der Sektion Krain«, Festschrift, str. 23. 582 »Section Krain des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins«, Laibacher Zeitung, 21. 3. 1894, št. 65, str. 543. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 145 31. 03. 2023 13:39:00 146 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« poročilu, so udeleženci precej zavzeto in resno pristopili k usposabljanju, še posebno zanimanje in navdušenost so pokazali pri predavanju o kartografiji in pri reševanju v gorah.583 Predavatelji so bili iz vrst vodilnih Kranjske podružnice. Med njimi najdemo takratnega predsednika Fritza Suppana, njegovega namestnika Rudolfa Roschnika, prvega blagajničarja Rudolfa Kirbischa, prvega zapisnikarja Moritza Roschnika in tudi bivšega predsednika Emila Bocka. Po Roschnikovem mnenju je bila izbira kraja in razporeditev na več tednov odlična odločitev in bi lahko bila zgled pri organiziranju tovrstnih tečajev tudi v bodoče. V Mojstrani so se namreč tečajniki bolj kot v katerem koli večjem naselju v miru in v celoti lahko posvetili samo vsebinam tečaja. Tudi časovni intervali so se zdeli smiselni, saj so udeleženci med tednom lahko ponavljali in utrjevali predavano snov. Slednje morda tudi pomeni, da so imeli na voljo celo tiskano gradivo. Bodoči vodniki so 17. marca 1894 v prisotnosti predsednika Primorske podružnice584 in soavtorja knjige o Škocjanskih jamah,585 Petra Augusta Pazze opravljali izpit. Po uspešnem zaključku je v gostišču sledila zabava. Še slo-vesneje pa je bilo naslednjega dne v Ljubljani. Novi vodniki so bili po maši in ogledu mestnih znamenitosti pospremljeni v Švicerijo, kjer je ob zvokih vojaške kapele sledila pogostitev. Zabave so se udeležili številni člani društva DuOeAV, zunanji gostje in seveda vseh 13 novih vodnikov. Vsak izmed njih je dobil diplomo (slika 26), cepin ali vrv, paketek povojev, zemljevid, kompas ter skupinsko sliko s tečaja. Vse stroške, to je povprečno 30 fl na udeleženca, je kril centralni odbor Kranjske podružnice DuOeAV.586 To kaže, da je podružnica razpolagala s kar nekaj sredstvi, kot bomo videli, je v tistem času omenjeni znesek predstavljal skoraj letno rento upokojenega vodnika. 583 Roschnik, »Führerlehrkurs in Mojstrana«, str. 83. 584 Peter August Pazze, Chronik der Section Küstenland des deutschen und österreichischen Alpenvereins. Fest-Publication zur Vollendung des XX Vereinjahres (Triest: Selbstverlag der Section Küstenland, 1893). 585 Peter August Pazze in Friedrich Müller, Neuer kleiner Wegweiser für die Besucher der St. Kanzianer Grotten (Triest: Selbstverlag der Sektion Küstenland, 1907). 586 »Die Entwicklung der Sektion Krain«, Festschrift, str. 23−24. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 146 31. 03. 2023 13:39:00 dejavnosti podružnice 147 Slika 26: Formular diplome vodnika (Johannes Emmer, Verfassung und Verwaltung des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, str. 101) O slovesnosti v Ljubljani je v razmeroma dolgi novici poročal tudi osrednji Laibacher Zeitung,587 medtem ko v Slovencu, Novicah in Slovenskem narodu v marcu 1894 tovrstne novice ni bilo najti. Uvodoma je v zapisu neimenovanega avtorja najti najprej precej hvale na račun delovanja nemškega društva na Kranjskem: »Plodno in uspešno delo Kranjske podružnice DuOeAV pri odpiranju našega veličastnega gorskega sveta širši javnosti, njegovo neutru-dno in požrtvovalno prizadevanje za povečanje turizma so tako dobro znani, altruistično delo društva pa tako očitno, da ni treba več razpravljati o njegovi potrebnosti in koristnosti.«588 587 »Section Krain«, Laibacher Zeitung, 21. 3. 1894, št. 65, str. 543. 588 Prav tam. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 147 31. 03. 2023 13:39:01 148 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« Slika 27: Benedikt Lergetporer, Udeleženci vodniškega tečaja v Mojstrani leta 1894 ( Digitalna knjižnica Slovenije, http://www.dlib.si, pridobljeno 14. 3. 2023) Poleg že znanih dejstev so bili v novici nadalje navedeni točni datumi (11., 18. in 25. februar ter 4., 11. in 18. marec) tečaja. Iz besedila izvemo tudi še nekaj podrobnosti o slavju v Šviceriji, ki je bila za ta namen okrašena z alpinistič- nimi emblemi. Pozdravno napitnico, namenjeno cesarju, je imel predsednik podružnice dr. Fritz Suppan. Zdravica se je končala s trikratnim hoch in je pri navzočih požela vsesplošno navdušenje. Nato je sledila slavnostna himna. Pred slovesom je v imenu novih vodnikov govoril Franz Skumavc, ki se je s preprostimi, a iskrenimi besedami najprej zahvalil podružnici DuOeAV za skrb ter v imenu vseh vodnikov obljubil zvesto služenje. Vodnike so na koncu slavnostno pospremili na vlak.589 589 Prav tam. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 148 31. 03. 2023 13:39:02 Dejavnosti poDružnice 149 Izvedba tečaja je omogočila ureditev razmer na področju gorskega in planinskega vodništva, v Mojstrani pa so bili s tem postavljeni temelji centra vodnikov in vodništva na Kranjskem.590 Mojstranški tečaj tako predstavlja prelomni trenutek v razvoju vodniškega poklica na Slovenskem. S tem je bil narejen prvi korak k profesionalizaciji te dejavnosti, ki je poslej lahko postala osrednja ali dopolnilna gospodarska aktivnost posameznika. Kvalificiranost vodnikov pa je gotovo prispevala h kvalitetnejšemu delovanju, kar se je posledično odrazilo v modernizaciji turizma alpskega sveta. Prvi slovenski vodniški tečaj je bil izpeljan več kot deset let pozneje, in sicer leta 1906 v Ljubljani, na njem pa se je izobraževalo 30 pripravnikov iz Mojstrane, Bohinjske Bistrice, Srednje vasi, Žirovnice, Radovne, Rateč, Mlina pri Bledu, Luč, Stahovice pri Kamniku, Begunj in Kranjske Gore.591 Izčrpna študija o prvih vodnikih na Slovenskem je bila sicer že napisana,592 a so bili začetki pri vzpostavljanju vodniškega poklica s strani nemškega planinskega društva iz neznanih razlogov izpuščeni. Da bi se zaslužek vodništva enakomerno porazdelil na vse mojstranške vodnike, je bil sprejet poseben red. Gorohodec je po svoji lastni želji sicer lahko izbral vodnika, vendar je prednost imel tisti vodnik, ki je v preteklem letu opravil najmanj gorskih tur. Za zagotavljanje transparentnosti se je v ta namen prav tako v Šmercovi gostilni vodila posebna knjiga (slika 28), skrbno shranjena v »lično« izdelani škatli.593 V tej gostilni je bilo tudi skladišče za konzervirano hrano, in sicer mesne in jušne konzerve ter konzerve z zelenjavo, s čimer je bilo oskrbovanje Deschmannove koče precej olajšano.594 Gostilna Šmerc pa ni bila središče in zbirni center samo za nemško usmerjeno gorohodstvo, ampak tudi za slovensko. Poleti leta 1897 so se tako v njej sestali trije častni člani SPD, Jakob Aljaž, Johannes Frischauf in starosta slovenske turistike France Kadilnik. Po poročanju Planinskega vestnika je šlo za sestanek »treh imenitnih mož, samih veleturistov«.595 Po letu 1908 je tej gostilni konkurenco predstavljalo gostišče Triglav, ki ga je prevzel »znani vodnik Johann Rabic«.596 590 »Die Entwicklung der Sektion Krain«, Festschrift, str. 24. 591 Lovšin, Gorski vodniki v Julijskih Alpah, str. 50. 592 Prav tam. 593 »Die Entwicklung der Sektion Krain«, Festschrift, str. 24. 594 »Für Triglavbesucher«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1891, št. 14, str. 196; »Aus dem Triglavgebiete«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1892, št. 14, str. 166. 595 »Shod treh naših častnih članov«, Planinski vestnik, 25. 8. 1897, št. 8, str. 127. 596 »Mojstrana«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1908, št. 10, str. 136. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 149 31. 03. 2023 13:39:03 150 marij m a arij mojca m peternel p : »ljuBiteljem »l juBiteljem Kr anjsKiH alp a !« Slika 28: Vložni list v knjigi vodnikov (Johannes Emmer, Verfassung und Verwaltung des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1892, str. 104−105) Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 150 31. 03. 2023 13:39:04 Dejavnosti poDružnice 151 Vodnikom je osrednje glasilo društva DuOeAV že zgodaj namenilo precej pozornosti.597 V dopisih te vrste je bilo najti imena vodnikov in lokacije njihovega delovanja,598 informacije o vrnitvi v dejavnost, potem ko so odslužili triletni voja- ški rok, ter tudi o smrtih599 in upokojitvah. Leta 1895 se je denimo upokojil eden iz skupine prvih kvalificiranih vodnikov, Mojstrančan Johann Legat.600 Zapisali smo že, da so mojstranške vodnike hvalili pisci planinskih vodnikov, neredko so bili omenjeni tudi v novicah slovenskega Planinskega vestnika. Tako na primer leta 1895 o njih beremo kar v dveh novicah. Prva se nanaša na »vrlega« Požgan-ca, ki je pred veliko nesrečo obvaroval nekega slovenskega turista. Slednji je namreč v megli in sam hotel po Kugyjevi poti s Triglava v Trento.601 Druga novica pa govori o številu vodnikov in njihovem zaslužku. Tega leta je iz Mojstrane na Triglav vodilo kar sedem vodnikov, a jih je bilo zaradi številnih turistov včasih še premalo. Njihov zaslužek se je gibal od 150 do 200 fl ali več, kar v tistem času, kot bomo videli, sploh ni bilo malo.602 Zapisi osrednjega glasila društva DuOeAV pa prav tako pričajo o široki aktivnosti posameznih vodnikov. Tako je denimo že omenjeni vodnik Franz Kremser leta 1896 vodil po Kamniških Alpah člane Celovške podružnice,603 pod njegovim vodstvom se je 2. septembra leta 1898 po novi poti na Grintovec povzpel znani zdravnik dr. Max Gnesda.604 Pot jih je od Malih vratc vodila levo do 597 »Führerwesen. Verzeichniss der autorisirten Führer in den deutschen und österreichischen Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1881, št. 7, str. 219; »Weg und Hüttenbau, Deschmannhütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 10, str. 124. 598 »Neue Führer in Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 3, str. 37; »Führer aus Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 3, str. 34; »Führer für die Golica«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1894, št. 14, str. 176. 599 »Führerwesen in Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1899, št. 3, str. 35, »Führer in den Steiner Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1899, št. 9, str. 114. 600 »Führer aus Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 3, str. 34. 601 »Veliko nesrečo je zabranil«, Planinski vestnik, 25. 10. 1895, št. 10, str. 156. 602 »Vodnikov na Triglav«, Planinski vestnik, 25. 10. 1895, št. 10, str. 156. 603 »Touristische Mittheilungen, Steiner Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 5, str. 59. 604 Max Gnesda (*10. 9. 1868 Ljubljana; †7. 2. 1948, Wörgl, Tirolska), zdravnik in amaterski slikar. 150 Jahre Künstlerhaus Wien 1861− 2011, http://www.wladimir-aichelburg.at/kuenstler-haus/mitglieder/verzeichnisse/mitglieder-gesamtverzeichnis/#g, pridobljeno 26. 6. 2022. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 151 31. 03. 2023 13:39:05 152 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« Dolgih sten prek Malega Grintovca na Velikega.605 Kremser je poleg vodenja tudi aktivno sodeloval pri načrtovanju Cojzove koče na Kokrškem sedlu606 ter bil še oskrbnik Frischaufovega doma, za kar je bil javno pohvaljen.607 Leta 1893 lahko v nemškem glasilu beremo o upokojitvi prvega in najbolj- šega »starega« vodnika. Zaradi opešanosti je iz vodniških vrst izstopil Johann Klančnik, ki ni le utiral poti vodniški službi in z navdušenjem opravljal delo vodnika, izkazal se je tudi kot zvest član društva DuOeAV. Zaradi vseh zaslug je bil kot prvi vodnik na Kranjskem upravičen do »vodniške podpore«. Leta 1893 je dobil 20 fl, vsako naslednje leto pa letno 36 fl.608 Kljub temu je še tri leta po upokojitvi vodil vojake na Visoko Rogico pod Triglavom. Pri preno- čevanju na prostem je »stari Klančnik« slonel in spal ob debeli skali, ki se mu je proti jutri zvalila na hrbet. Vojaki so na njegovo kričanje hitro reagirali in ga rešili.609 Vodnik v novici sicer ni imenovan s polnim imenom, a glede na oznako »stari Klančnik« skoraj z gotovostjo lahko zapišemo, da gre za Johanna Klančnika. Kot kaže, vodniki z upokojitvijo torej niso postali nedejavni. Razlog za to je bil verjetno dodatni zaslužek, ki jim je pomagal pri preživetju. Glasilo društva DuOeAV je poročalo tudi o nesrečah vodnikov. Franz Urbas iz Mojstrane, ki se je leta 1917 pri 55 letih ponesrečil, je bil zadnji član iz skupine prvih kvalificiranih vodnikov. Z njegovo smrtjo so vdova in trije majhni otroci ostali brez vira preživetja.610 Poleg podatka o samem dogodku nam novica potrjuje ekonomsko težo opravljanja vodniškega poklica, saj je omogočala preživetje tudi celi družini. Mojstranški oziroma dovški vodniki so bili po Roschnikovih besedah najboljši, a ne le to. Kot je razvidno iz priloge 6, so bili tudi najštevilčnejši.611 Za leto 1908 je bilo iz Mojstrane oziroma Dovjega v okviru društva DuOeAV 605 Dr. Max Gnesda, »Ein neuer Weg auf den Grintovc«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1898, št. 18, str. 228. 606 »Der neue Weg zur Zoishütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1898, št. 18, str. 228. 607 H. H., »Aus den Steiner Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 10, str. 125. 608 »Bergführer Klančnick«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1894, št. 1, str. 9. 609 »Vodnik Klančnik rešen«, Planinski vestnik, 25. 9. 1896, št. 9, str. 153. 610 »Führerwesen, Mitgliederstand«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1917, št. 15-16, str. 110. 611 »Winke für die Besucher der Julischen Alpen, Karawanken und Steiner Alpen«, Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1907« (16. 1. 1908). Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 152 31. 03. 2023 13:39:05 Dejavnosti poDružnice 153 predvidenih največ vodnikov, in sicer devet. Iz Kranjske gore in Bohinja je bilo v istem letu predvidenih pet vodnikov, iz Bleda in Kamniško-Savinjskih Alp trije, iz Rateč ter Trente pa dva vodnika. Istega leta je bilo v okviru SPD največ vodnikov predvidenih v Bohinju, in sicer šest, iz Kamniško-Savinjskih Alp štirje, iz Mojstrane in z Dovjega ter Bleda trije, po dva pa iz Kranjske gore in Rateč ter eden iz Trente. Vidimo torej, da sta Mojstrana in Dovje po številu vodnikov v okviru DuOeAV bila daleč na prvem mestu tudi v primerjavi z vodniki v okviru SPD. Na Kranjskem se je torej prav zaradi prizadevanj Kranjske podružnice v letih 1893 in 1894 vzpostavil red na področju vodništva, kar je bilo primerljivo z razmerami, ki so vladale v sosednjih deželah. Od leta 1895 je bila v veljavi tako imenovana Versorgungsliste: vodnik, ki je bil na tem seznamu, je bil poleg obveznosti deležen tudi vrste ugodnosti, na primer pokojnine. Omenjena so že bila kaznovanja kršitve vodniških pravil, ki so lahko privedla tudi do prepovedi opravljanja te dejavnosti. Leta 1895 so tako onemogočili vpis na seznam trem vodnikom, ker se niso podredili pravilom. Tudi pozneje je bilo kar nekaj primerov, ko vodniki niso upoštevali pravil ali so s svojimi dejanji celo škodovali društvu DuOeAV. Odvzem vodniške licence ni bil značilen le za takratni slovenski prostor, glede na novice osrednjega glasila društva je do tega nemalokdaj prišlo tudi drugod po monarhiji.612 Vodniki so bili zaradi posebnih dejanj ali zaslug lahko tudi nagrajeni, tako na primer Lorenz Potočnik iz Kamnika in Lorenz Gantar iz Bohinja, ker sta v letih 1898 in 1899 ujela več uničevalcev kažipotov.613 O vodniških tarifah Za lažjo predstavo, koliko je bila vredna letna renta Johanna Klančnika (36 fl) in koliko je bil vreden letni zaslužek mojstranških vodnikov (150–200 fl), poglejmo nekaj cen na prelomu stoletij, ki so se spreminjale v skladu z že omenjenimi denarnimi reformami, ko so goldirnarje (fl) in krajcarje (kr) zamenjale krone (K) in helerji (hel) oziroma na Slovenskem vinarji (vin). Razmerje med staro in novo valuto je bilo 1 : 2, torej za en goldinar (fl) je bilo mogoče dobiti 2 kroni (K). 612 »Führerwesen. Pensionierung und Entziehung des Führerzeichens«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 6, str. 70. 613 »Die Entwicklung der Sektion Krain«, Festschrift, str. 26. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 153 31. 03. 2023 13:39:06 154 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« Poglejmo nekaj primerov: za 9-urno vodenje od Rablja do Kanina je bilo treba odšteti 6 fl, za pot od istega izhodišča do Mangarta (4 ure) 4 fl, za 10-urno vodenje do Montaža pa 7 fl.614 Cena Jägrovega planinskega vodnika po Ka-nalski dolini iz leta 1873 je bila 1 fl 30 kr,615 cena Rablovega iz leta 1885 pa 2 fl 30 kr.616 Na marčevski tržnici v Ljubljani je bilo treba leta 1873 odšteti za: bokal (1,5 l) mleka 10 kr, za funt (okoli 500 g) masla 44 kr, vagan (pribl. 61 l) pšenice pa 6 fl 60 kr.617 Če je bila torej povprečna cena dnevnega vodenja pred letom 1900 med 2 in 3 fl,618 potem je to dvakrat oziroma trikrat toliko, kolikor je Aljaž plačal za nakup vrha Triglava (1 fl). Za ceno dnevnega vodenja (2 fl) je vodnik pred letom 1900 lahko kupil 12 bokalov (18 l) mleka. Če je 4-urno vodenje stalo 4 fl, potem si je za ta denar vodnik denimo lahko kupil 16 litrov mleka. Leta 1913 je bilo treba za vodenje iz Mojstrane do Aljaževega doma odšteti 4 K, do konca doline Vrat, kar znese približno 4 ure, pa 5 K. Cena vodenja iz Bohinja do Kredarice, to je približno 5 ur, je stala 10 K, iz Bleda čez Pokljuko na Triglav in nazaj pa 18 K.619 Badjurov vodnik iz leta 1913 je stal 60 h (vin), za liter mleka je bilo treba odšteti 16 h (vin),620 na ljubljanski tržnici je januarja leta 1900 kilo-gram masla stal 1 K 80 h (vin), liter mleka pa 16 h (vin).621 Če primerjamo cene z vodniškimi tarifami po letu 1900, vidimo, da je vodnik za 4-urno vodenje lahko kupil 31,25 litrov mleka, torej skoraj dvakrat toliko kot pred denarno reformo. Cene vodniških tur in izdelkov pred letom 1890 in po njem gre vzporejati še z zaslužki v tem obdobju. Seveda gre le za približno orientacijo, saj so se mezde med strokami lahko precej razlikovale.622 Za primerjavo smo vzeli tedensko mezdo tekstilnega delavca, ki je bila pred letom 1900, preračunano v krone, 614 Gustav Jäger, Touristen-Führer im Kanalthal (Kärnten): Tarbis und Raibl als Standquartiere: mit einer Karte des Kanalthals und der angrenzenden Gebiete (Wien: Tourist, 1873, str. 55). 615 Prav tam, naslovna stran. 616 Josef Rabl, Illustrirter Führer durch Steiermark und Krain: mit besonderer Berücksichtigung der Alpengebiete von Obersteiermark und Oberkrain (Wien; Pest; Leipzig: A. Hartleben, 1885), nepaginirano. 617 »Handel und Volkswirtschaftliches«, Laibacher Zeitung, 31. 3. 1873, št. 73, str. 514. 618 Frischauf, J. Frischauf ’s Gebirgsführer, str. 4. 619 Rudolf Badjura, Na Triglav, v kraljestvo Zlatorogovo!: (kažipot na Triglav): 27 fotografičnih posnetkov, 1 zemljevid, 3 načrti (Ljubljana: H. Badiura, 1913), str. 103. 620 »Handel und Volkswirtschaftliches«, Laibacher Zeitung, 31. 3. 1873, št. 73, str. 514. 621 »Volkswirtschaftliches«, Laibacher Zeitung, 22. 1. 1900, št. 17, str. 139. 622 Franc Kresal, »Mezde in plače na Slovenskem od novele obrtnega reda 1885 do kolektivnih pogodb 1991«, Prispevki za novejšo zgodovino, 35 (1995), št. 1-2, str. 10−13. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 154 31. 03. 2023 13:39:06 Dejavnosti poDružnice 155 okoli 9,6 K, po letu 1913 pa 15,4 K.623 Za leto 1912 so bile na primer dela-vske mezde v razponu od 50 do 200 K mesečno, plače uslužbencev od 200 do 800 K mesečno, plače direktorjev pa od 1000 do 2500 K in več.624 Primerjava podatkov o delavskih mezdah in vodniških storitvah nam podobno kot primerjava med cenami izdelkov in vodniškimi tarifami pokaže, da so bile vodniške tarife za preprostega človeka precej visoke. Za približno dvanajst 4-urnih vodenj je vodnik lahko zaslužil mesečno mezdo najmanj plačanega delavca. Vodniške storitve so torej na eni strani lahko prispevale k lepemu dodatnemu zasluž- ku vodnika, na drugi pa so lahko postale osrednja gospodarska dejavnost posameznika, ki je omogočala preživetje cele družine. Hkrati s tem se posredno ponovno dokazuje, da je bilo v vzpetem svetu srečati gorohodce predvsem iz vrst meščanov, ki so si to dejavnost lahko finančno privoščili. Cene na štajerskemu koncu, ki jih je bilo najti v Kocbekovem vodniku, so bile zelo natančno opredeljene, saj jim je avtor namenil kar tri strani. Zanimiva je primerjava cen iz obdobja pred letom 1900 in po njem. Za enako turo iz istega izhodišča, Okrešelj−Kamniško sedlo, je bilo leta 1894 treba odšteti 1 fl 30 kr,625 leta 1904 pa 4 K.626 To ne kaže le na podražitev tovrstnih storitev, marveč tudi na to, da si te drage dejavnosti niso mogli privoščiti vsi. Vodnik je smel zahtevati višjo ceno, če je šlo za vezano turo, in sicer 6 K na dan na »višavi« in 4 K na dan v dolini. Cene vodniških tur v kamniškem in triglavskem pogorju po letu 1900 so bile v celotnem vzpetem svetu današnjega slovenskega območja enotnejše. Razlog za to je bil gotovo v vse boljši pravni ure-ditvi na tem področju, saj je »cenovnike« določal deželni zakonik iz leta 1874.627 Kocbek je ob tem priložil še Red za planinske vodnike v vojvodini Štajerski,628 katerega določila so se nanašala zgolj na vodnike in ne na »potovalce«. Zanimiv je 11. člen, po katerem je vodnik zavezan, da »potovalcu« nosi do 8 kg prtljage, ga pa slednji »nikakor ne sme siliti, več teže nositi«.629 Zapisano je 623 Prav tam, str. 11. 624 Franc Kresal, »Davki na Slovenskem od avstrijske davčne reforme 1896 do jugoslovanske 1928«, Zgodovinski časopis, 49 (1995), št. 3, str. 422. 625 Fran Kocbek in Mihael Kos, Vodnik za Savinske planine in najbližjo okolico (Celje: Slovensko planinsko društvo, 1894), str. 94. 626 Fran Kocbek, Savinske planine: vodnik po gorah in dolinah v Savinskih planinah (Št. Peter v Savinski dolini: A. Cvenkel, 1903), str. 86. 627 Prav tam , str. 87. 628 Prav tam, str. 98−102. 629 Prav tam, str. 101. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 155 31. 03. 2023 13:39:07 156 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« tudi to, da se mora vodnik »hraniti sam ter ne sme zahtevati še drugega plačila razen onega, katero je določeno po tem cenovniku«.630 O aktualnosti vodništva in vodniških tarif v obravnavanem času pričata tudi dva priročnika, ki sta izšla pri Kranjski podružnici DuOeAV. Gre za priročni-ka o tarifi gorskih vodnikov po Kamniških Alpah631 in po Julijskih Alpah,632 o čemer so bili seznanjeni tudi bralci osrednjega društvenega glasila.633 V duhu prvotnih tiskanih vodnikov in za boljšo preglednost cen zapisano povzemimo še v obliki »cenovnika« (tabela 14): Tabela 14: Primerjava cen blaga in storitev pred letom 1900 in po njem Cene pred letom 1900 fl kr Cene po letu 1900 K h planinski vodnik 1 30 planinski vodnik 60 polletna naročnina 7 50 polletna naročnina 15 Laibacher Zeitung Laibacher Zeitung 1,5 l mleka 10 1 l mleka 16 500 g masla 44 500 g masla 80 jajca/kos 1 3/7 jajca/kos 7 4-urno vodenje 1 30 4-urno vodenje 4 (Okrešelj−Kamniško sedlo) (Okrešelj−Kamniško sedlo) izposoja ključa plan. koče 10 ležišče na slami 1 20 Kranjska podružnica je leta 1894 v skladu s prizadevanji DuOeAV v Mojstrani organizirala prvi tečaj na Slovenskem. S tem dejanjem so bili dani temelji za nadaljnji razvoj profesionalnega vodništva pri nas. Prišlo je do poenotenja tarif vodniških tur in pogojev za pridobitev licence, določene so bile dolžnosti in pravice vodnikov, vzpostavljena je kontrola nad njihovim delom. Hkrati se je uveljavil bolj profesionalen odnos med takratnimi gorohodci in lokalnimi vodniki, kar je dvignilo kvaliteto izvajanja turistične dejavnosti. Ob vsem tem ne gre pozabiti osebnih zgodb lokalnih vodnikov. Pridobljena kvalifikacija je omogočala dopolnilno ali celo osrednjo gospodarsko dejavnost, kar je vodnikom in njihovim družinam zagotavljalo lažje preživetje. 630 Prav tam, str. 90. 631 Bergführer-Tarif für die Steiner-Alpen (Laibach: Section Krain, 1904). 632 Bergführer-Tarif für die Julischen Alpen und die Karawanken (Laibach: Section Krain, 1893). 633 »Der Bergführer-Tarif für die Steiner oder Sannthaler Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 16, str. 201. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 156 31. 03. 2023 13:39:07 157 nacionalizmi vzpetega sveta na prelomu iz 19. v 20. stoletje na slovensKem Oblike nacionalnih ostrenj Nacionalni prepiri v jugovzhodnem alpskem prostoru in širše v Avstro-Ogrski so v drugi polovici 19. stoletja vedno pogosteje prežemali vsakdanje življenje. Do njih je zlahka prihajalo že zaradi rivalstva med mestnimi »škrici« in kmečko mladino, obstajal pa je tudi še lovski konflikt med meščanskimi lovci in kmeti. O nacionalizmih vzpetega sveta se je že pisalo,634 zato se na tem mestu samo spomnimo glavne slovenske poteze v teh bojih, nakup vrha Triglava in postavitev stolpa na njem635 s strani Jakoba Aljaža.636 Ta poteza in ustanovitev SPD s Franom Orožnem na čelu637 sta bila pogosto omenjena v ohranjeni korespondenci med Kranjsko podružnico in centralnim odborom društva DuOeAV ter odborom avstrijske podružnice. 634 Več o tem gl. Peter Mikša, »Narodnostni boji v planinstvu na Slovenskem do 1. svetovne vojne«, Zgodovina za vse: vse za zgodovino, 18 (2011), št. 2, str. 62−63. 635 Peter Mikša,: »Da je Triglav ostal v slovenskih rokah, je največ moja zasluga: Jakob Aljaž in njegovo planinsko delovanje v Triglavskem pogorju«, Zgodovinski časopis, 69 (2015), št. 1-2, str. 112−123. 636 Jakob Aljaž (*6. 6. 1845, Zavrh pod Šmarno goro; †4. 5. 1927, Dovje), duhovnik, organizator planinstva, skladatelj. Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si, pridobljeno 20. 3. 2020. 637 Fran Orožen (*17. 12. 1853, Laško; †26. 11. 1912, Ljubljana), geograf. Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si, pridobljeno 21. 12. 2020. O SPD gl. Mikša, Ajlec Slovensko planinstvo, str. 35−37. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 157 31. 03. 2023 13:39:08 158 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« Tudi v časopisih takratnega slovenskega prostora je bila natisnjena vrsta člankov, v katerih so tako Nemci kot tudi Slovenci sovražno in kritično nastopali drug do drugega. Na prva nasprotovanja s slovenske strani naletimo v časopisu Slovenec,638 v katerem je bil leta 1887, torej skoraj šest let pred nastankom SPD, objavljen članek z naslovom Od Triglavskega podnožja.639 Spekter oblik nacionalnih ostrenj je bil precej raznolik. Pogoste so bile neprimerne izjave v spominskih (vpisnih) knjigah planinskih koč. V vpisni knjigi Orožnove koče iz leta 1896 lahko preberemo: »Vsi politični štreberji na Slovenskem naj postanejo turisti, in edini bodo v ljubezni do domovine.«640 V vpisno knjigo Kocbekove koče se trije nemški dijaki iz Ljubljane navkljub oskrbnikovemu opozorilu in prenočevanju v koči niso vpisali. Še več, plačali niso niti pristojbine, pač pa le proviant.641 Nacionalno obarvani zapisi so v vpisnih knjigah nastajali tudi izpod peres učenih rok. Graški profesor in pisatelj Avrelij Polzer642 je avtor zabeležke v knjigi v Lučah v smislu, naj odnese vrag vse, ki so »nam ukradli zemljo«.643 Poleg neprimernih vpisov so se pojavljale tudi ostrejše oblike nacionalnih iz-gredov. Tako se je prej omenjeni profesor v Solčavi pri gostilničarju in poštarju Kristijanu Germelu - Šturmu644 znesel nad Frischaufovo skulpturo. Glavo kipa je prekrižal s črnilom ter nanj zapisal »Windischer Jud«. To je bil razlog za Šturmovo tožbo na okrajnem sodišču v Gornjem Gradu. Tam je bila 14. decembra 1897 obravnava, ki se je končala v gostilničarjevo korist. Polzer je bil zaradi poškodovanja tuje lastnine kaznovan s 16 goldinarji denarne kazni.645 638 Slovenec je bil vodilni časnik političnega katolicizma na Slovenskem, ki je izhajal v letih 1873−1945, najprej tedensko, nato kot dnevnik v založništvu Ljudske tiskarne. Digitalna knji- žnica Slovenije, https://www.dlib.si, pridobljeno 8. 11. 2022. 639 Mikša, »Narodnostni boji«, str. 62−63. 640 »Društvene vesti«, Planinski vestnik, 25. 1. 1897, št. 2, str. 13. 641 »Razne vesti«, Planinski vestnik, 25. 9. 1897, št. 9, str. 146. 642 Aurel Polzer, psevdonim Erich Fels, Arnim Stark (*16. 12. 1848, Feldkirch-Tisis, Vorarlberg; †2. 5. 1924 Gradec), pesnik, pisatelj in učitelj. Österreichische Biographie, https://www.biographien.ac.at, pridobljeno 15. 5. 2021. 643 »Društvene vesti«, Planinski vestnik, 25. 1. 1898, št. 1, str. 12. 644 Kristijan Germel - Šturm (1855−1936), posestnik, poštar in gostilničar. Zelo si je prizadeval za gradnjo ceste iz Solčave v Luče in od tam na Ljubno, pri čemer so ga podpirali Kocbek in drugi. Vsa ta prizadevanja pa bi bila neuspešna, če ne bi bilo pomoči Johannesa Frischaufa. Blog Medgrintovci, http://medgrintovci.blogspot.com/1976/07/smrt-zasluznega-gornjesavinjcana. html, pridobljeno 15. 5. 2021. 645 »Društvene vesti«, Planinski vestnik, 25. 1. 1898, št. 1, str. 12. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 158 31. 03. 2023 13:39:09 NacioNalizmi vzpetega sveta Na prelomu iz 19. v 20. stol. Na sloveNskem 159 V ozadju uničevanj smerokazov in drugih tabel društva DuOeAV prav tako lahko čutimo nacionalne vzgibe. Leta 1899 je osrednje glasilo društva poro- čalo o izjemno težkem položaju svoje kranjske podružnice, saj je morala na svojem »delovnem področju, katerega prebivalci ji zagotovo dolgujejo veliko hvaležnost«, izvajati »pogumne« akcije. Precej več kot v preteklosti je bilo na njenem območju kraj, na primer dragih kositrnih tabel pri slapu Savica ter obsežnega uničevanja tabel v triglavskem območju in na Golici. Po mnenju neznanega avtorja podružnica ne bo prenehala obnavljati smerokazov, tako da »uničevalci znakov verjetno ne bodo nikoli dosegli svojega namena. Edini rezultat njihovega slepega pustošenja lahko na koncu povzroči škodo lokalnemu turističnemu prometu in avtorji tovrstnih akcij bodo morali spregledati, da so za to odgovorni samo oni.«646 Primer uničevanja slovenskih simbolov se je zgodil denimo tudi na Kamnitem lovcu ( Cima del Cacciatore) jeseni 1900, ko so »zlobne roke podrle drog ter raztrgale in onesnažile« slovensko zastavo, ki jo je ziljska podružnica SPD s trudom in na svoje strošek postavila na vrhu.647 Nagajanja z nacionalnim predznakom je bilo mogoče opazovati v delovanju nekaterih vodnikov. Leta 1896 je bilo bohinjskemu vodniku Lorenzu Jelarju odvzeto vodniško dovoljenje zaradi več kršitev. Med drugim je »po nekem drugem naročilu« prebarval markacijo Kranjske podružnice in kljub večkratnim opominom med vodenjem ni nosil znak društva.648 Drug tak primer je Michael Uršič iz Kamnika, ki je prav tako izgubil vodniško dovoljenje in podporo, ker je brez dovoljenja nosil vodniški znak drugega društva in ker je markiral pot z barvami drugega društva.649 Po vsem zapisanem res ni čudno, da so bile različne oblike nacionalnega nagajanja pogosto predmet dopisovanja med centralo društva DuOeAV in Kranjsko podružnico. Junija leta 1895 je bil na primer obravnavan problem vodništva, ker v posameznih delih Kranjske niti od uradne politike ni doživel podpore. Gre za Katoliško društvo v Radovljici, ki je glede na dopis načrtno onemogočalo izvajanje vodniške dejavnosti: V zadnjem času smo imeli druge težave pri vodenju. − Katoliško slovensko politično društvo v radovljiškem okrožju, ki ga delno podpira duhovščina, razvija živahno agitacijo, da bi vodnike na njihovo čast obvezali, 646 »Aus Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1899, št. 3, str. 36−37. 647 »Razne vesti«, Planinski vestnik, 25. 9. 1897, št. 9, str. 146. 648 »Die Entwicklung der Sektion Krain«, Festschrift, str. 25. 649 Prav tam, str. 26. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 159 31. 03. 2023 13:39:09 160 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« da ob nedeljah in praznikih ne bi izvajali tur, ampak bi se udeleževali le cerkvenih obredov. − Da ne bi ogrozili turističnega prometa, bi bilo morda najbolje, da se ta postopek sploh ne objavi. − Odbor je v izjavi opozoril lokalnega knezoškofa na škodljive posledice agitacije duhovščine v tej smeri in prosil radovljiško okrajno glavarstvo, naj voditelje ustrezno opomni na njihove uradne dolžnosti. − Koncepti vlog so na zahtevo na voljo na vpogled. − Spoštovani centralni odbor se bo iz njih lahko prepri- čal, s koliko težavami se moramo spopadati.650 Afera Johann Vilmann Precej bolj razvpit primer nacionalnega ostrenja se je zgodil pod vrhom Triglava in je zaradi široke odmevnosti tudi v takratnem tisku dosegel dimenzije, zaradi katerih ga upravičeno označujemo kot afero. Njena glavna protagonista sta dve popolnoma različni osebi, saj gre na eni strani za dokaj neznanega oskrbnika Deschmannove koče Johanna Vilmanna,651 katerega priimek je v slovenskem prostoru še danes prisoten, in na drugi veliko slavnejšega dovškega župnika Jakoba Aljaža.652 Korespondenca znotraj društva DuOeAV je bila prav v času te afere še posebno intenzivna. To je bilo pričakovano, saj je sovpadala z vedno večjo aktivnostjo SPD in posledično z vse večjim nacionalnim ostrenjem v takratnem slovenskem vzpetem svetu. Dopisi, pogosto označeni »zaupno« ali celo »zelo zaupno«, so se vsebinsko skoraj vedno dotikali štirih aktualnih vprašanj: gradnje koč, gradnje oziroma urejanja poti, postavljanja tabel in smerokazov ter markiranja. Pisma s strani Kranjske podružnice centrali društva DuOeAV ali Avstrijski podružnici so bila sicer poslana v imenu podružnice, a so bila pogosto odraz avtorja, takratnega predsednika Rudolfa Roschnika. Ta je denimo 14. maja 1895 precej hitro reagiral na novico o postavitvi stolpa na vrhu Triglava, ki jo je izvedel »iz zanesljivih virov« (slika 29):653 650 Archiv Alpenverein Innsbruck, Sektion Krain, OeAV 252.101. fol. 99−102 (13. 6. 1895). 651 »Die Deschmann-Hütte«, Laibacher Zeitung, 3. 7. 1895, št. 149, str. 1301; »Section Krain des deutschen und österreichischen Alpenvereines«, Laibacher Zeitung, 2. 7. 1896, št. 149, str. 1280. 652 O njem gl. Avgust Delavec in Janez Svoljšak, Jakob Aljaž (Dovje - Mojstrana: Planinsko dru- štvo, 1989); Igor Grdina, »Jakob Aljaž (6. 7. 1845−4. 5. 1927)«, Sto duhovnikov, redovnic in redovnikov na Slovenskem, ur. Karl Gržan (Ljubljana: Prešernova družba, 2006), str. 86−87; Tone Strojin, Jakob Aljaž v slovenskem planinskem izročilu (Mojstrana: Planinsko društvo Dovje-Mojstrana, 1980); Peter Mikša, »Aljažev stolp in Jakob Aljaž: najvišji posestnik«, SLO: časi, kraji, ljudje: slovenski zgodovinski magazin, 5. 2. 2015, št. 5, str. 30−35. 653 Archiv Alpenverein Insbruck, OeAV SE 252.501 S. Krain Protest 1895. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 160 31. 03. 2023 13:39:10 NacioNalizmi vzpetega sveta Na prelomu iz 19. v 20. stol. Na sloveNskem 161 Spoštovani centralni odbor! Kot sem danes izvedel iz zanesljivega vira, namerava Slovensko planinsko društvo letos poleti na vrhu Triglava postaviti majhno železno hišico (nekakšno zavetišče) s premerom nekaj več kot 1 m in na poti od koče Maria Theresien Hütte do Triglava še dodatno nekakšen nadstrešek. Če so bile dosedanje dejavnosti tega društva vse prej kot tehnično planinske in so ob neupoštevanju vseh sicer samoumevnih pravnih in spodobnih pojmov šle tako daleč, da je SPD večkrat na planinske poti (tj. poti, ki jih je na novo zgradila naša podružnica) postavil svoje table, gre omenjeni poskus prodora na območje Triglava tako daleč, da bi bilo njegovo ignoriranje nevarno za ugled našega društva. − Namena SPD ne gre napačno presojati: ne glede na to, da ima Kranjska podružnica v lasti vse dostope do Triglava in da si je na tem območju pridobila pravice s svojim dolgoletnim delom, želi SPD na vrhu Triglava postaviti smešen pločevinasti stolpič in nato prek papirjev (tudi ti so dobrodošli) razglasiti: Za narod je Triglav ponovno osvojen. Upajmo, da se bodo našli načini, ki bodo preprečili to neverjetno dejanje. Ob upoštevanju interesov DuOeAV je zadevo treba obravnavati precej skrbno in premišljeno, zato menim, da morajo naše aktivnosti biti v popolnem soglasju s spoštovanim centralnim uradom. – V imenu našega vodstva si zato dovolim naprositi cenjeni centralni urad, če bi bili tako prijazni, da bi se posvetovanj o tej problematiki udeležil njegov predstavnik. – Predtem lahko skličemo tudi posvetovalni sestanek. – Celotno posvetovanje lahko žal poteka le tukaj, saj je dotični material dobro imeti pri roki. – Uspešna in hitra rešitev te zadeve bi bila zelo zaželena; skupaj z odborom upam, da nam bo spoštovani centralni urad pri tem pomagal in izpolnil podano zahtevo. Z največjim spoštovanjem, Rudolf Roschnik Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 161 31. 03. 2023 13:39:10 162 marij m a arij mojca m peternel p : »ljuBiteljem »l juBiteljem Kr anjsKiH alp a !« Slika 29: Roschnikovo pismo centrali društva DuOeAV o Aljaževi nameri ( Archiv Alpenverein Insbruck, OeAV SE 252.501 S. Krain Protest 1895 – 14. 5. 1895, prva stran) V dopisu je čutiti tako Roschnikovo skrb, povezano s kranjskim nemštvom in strahom pred nameravanim Aljaževim dejanjem, kot splošno nestrinjanje z dejavnostjo SPD. V upanju, predvsem pa v želji po čimprejšnji rešitvi perečega problema je Roschnik od centrale društva pričakoval reakcijo, ki naj bi bila sicer po meri centralnega odbora DuOeAV, a vendarle tudi v korist Kranjske podružnice. Pismo nam poleg konkretnega problema dodatno razkriva, da Kranjska podružnica ni zmogla, hotela ali si morda ni upala ukrepati samostojno, saj so bile njene akcije na terenu očitno močno odvisne od soglasja centralnega vodstva. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 162 31. 03. 2023 13:39:11 NacioNalizmi vzpetega sveta Na prelomu iz 19. v 20. stol. Na sloveNskem 163 Dobra dva tedna pozneje, 21. maja 1895, je Roschnik ponovno pozival centralo društva DuOeAV k aktivnejšim reakcijam v zvezi z dejanji SPD. Na to temo je predlagal javno objavo prispevka v glasilu društva oziroma obli-kovanje javnega poziva lokalnim političnim oblastem. Po mnenju vodstva podružnice je bilo nujno braniti ugled podružnice in s tem celotnega dru- štva DuOeAV, hkrati pa vse članstvo tudi posvariti pred akcijami SPD. V odgovoru 31. maja, označenem z »zaupno«, se je centrala društva DuOeAV sicer jasno zavedala, da SPD ni društvo, ki bi »resno jemalo alpsko stvar, saj za njegovimi akcijami stojijo predvsem nacionalni interesi«. Centrala je ob tem verjela, da bodo politične oblasti na Kranjskem same prepoznale namere SPD in je hkrati izrazila zaupanje in vero v njihov ustrezen odziv.654 Medtem ko je bilo v pismih iz Ljubljane jasno zaznati nervozo in celo strah, je bilo v odgovorih centralnega odbora društva DuOeAV čutiti spravljivejši ton, morda celo tudi odpor proti vključevanju v nacionalna ostrenja. Podoben vtis torej, kot smo ga že dobili ob vprašanju obveznega obiska društvenih koč, ko je bila prošnja podružnice po vpisu te članske obveznosti na jezikovno mešanih območjih s strani centrale zavrnjena. Mogoče se je centrala zavedala, da bi objava te tematike lahko sprožila nenadzorovan plaz obtoževanj in prepirov v prostoru delovanja DuOeAV. V odgovoru Kranjski podružnici se je v ospredju čutilo predvsem željo po pomirjanju strasti in ne po javnem izpostavljanju te pereče problematike. Verjetno bi odziv centrale lahko pove-zovali tudi z dejstvom, da tovrstnih nacionalnih napetosti niti ni mogla prav razumeti. Njeno bivalno okolje v tem pogledu namreč še zdaleč ni bilo tako neenotno, kot je bil takratni slovenski prostor. Centrala društva DuOeAV je poleg nacionalno enotnega nemškega okolja bila tudi geografsko, torej fizično precej oddaljena od kraja nacionalnih peripetij, kar je verjetno še povečevalo njeno nerazumevanje te problematike. V ozadju opisanih razmer je hitro lahko prišlo do sporov med gorohodci, obiskovalci koč in njihovimi oskrbniki, s tem pa pridemo do obeh zgoraj omenjenih protagonistov, Aljaža in Vilmanna. Opis dogodka smo sestavili iz Roschnikovega pisma, datiranega s 15. marcem 1896,655 in iz novice hr-vaškega časopisa Agramer Tagblatt, ki jo je objavil pet dni prej.656 Oskrbnik 654 Archiv Alpenverein Innsbruck, Sektion Krain, OeAV 252.101. fol. 89−93. 655 Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.101 S. Krain fol. 159−169 (15. 3. 1895). 656 »Der Kampf gegen ‚Slovensko planinsko društvo‘«, Agramer Tagblatt, 10. 3. 1896, št. 58, nepaginirano. Agramer Tagblatt je dnevni časopis, ki je izhajal od leta 1886. Leta 1922 se je preimenoval v Zagreber Tagblatt. Stare hrvatske novine, http://dnc.nsk.hr/newspapers/LibraryTitle. aspx?id=416faf7b-6577-4b66-8a1c-c769f54be596, pridobljeno 29. 5. 2022. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 163 31. 03. 2023 13:39:12 164 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« Deschmannove koče naj bi namreč preprečil župniku Aljažu dostop samo zato, ker naj bi »svoje bogate turistične izkušnje podaril SPD«.657 V ozadju časopisne novice, ki jo je Roschnik sicer označil za popolno laž, naj bi bila po njegovem mnenju finančna preračunljivost SPD. V letu 1897 je namreč ta načrtoval gradnjo petih koč, kar je bilo povezano z visokimi stroški. Samo koča na Triglavu naj bi namreč stala kar 4000 fl in prav za njo se upa, »da bodo tudi med Hrvati našli odprto srce«.658 Po Roschnikovem mnenju so vpisi v knjigo Deschmannove koče poleg zadovoljstva članov SPD dokazovali tudi večkratne Aljaževe obiske. Cilj njegovih pogostih obiskov koče je bil po mnenju Roschnika v študiju in preučevanju njene gradnje. Če bi se ta domneva izkazala za resnično, bi bila to za Roschnika še večja nesramnost kot Aljaževa dela na vrhu Triglava ali dejstvo, da je njegove stroške nočevanja v Deschmannovi koči morala poravnati Kranjska podružnica.659 V pismu 2. decembra 1895 je Roschnik ponovno zavrnil očitke v zvezi z odslavljanjem nečlanov DuOeAV v kočah, ki so v njegovi lasti. Oskrbnik Vilmann je namreč prisegel, da se na tak način v preteklosti resnično prav nikoli ni obnašal.660 Iz dopisa je čutiti Roschnikovo naklonjenost oskrbniku, hkrati pa jezo nad natolcevanji in lažmi. Te naj bi SPD služile samo za ute-meljevanje in opravičevanje razlogov za gradnjo konkurenčne koče v bližini Triglava. V pismu 13. decembra 1895 je Kranjska podružnica Vilmannov primer želela zaenkrat opustiti, a ga je bila v primeru ponovnega javnega natolcevanja pri-pravljena spet javno odpreti.661 V ozadju omenjene korespondence se je skrivala želja Kranjske podružnice po objavi daljšega prispevka v osrednjem glasilu društva DuOeAV Mitteilungen, ki bi jasno in podrobno pojasnil okoliščine in (nacionalno) ozračje njenega delovanja. 657 »Der Kampf gegen ‚Slovensko planinsko društvo‘«, Agramer Tagblatt, 10. 3. 1896, št. 58, nepaginirano. 658 Prav tam in Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.101 S. Krain fol. 159−169 (15. 3. 1895). 659 Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.101 S. Krain fol. 159−169 (5. 12. 1895). 660 Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.101 S. Krain fol. 136−140 (2. 12. 1895). 661 Prav tam. (13. 12. 1895). Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 164 31. 03. 2023 13:39:12 NacioNalizmi vzpetega sveta Na prelomu iz 19. v 20. stol. Na sloveNskem 165 Odnos Kranjske podružnice do Slovenskega planinskega društva Omenjena nacionalna ostrenja in Vilmannova afera so konflikt med SPD in Kranjsko podružnico oziroma društvom DuOeAV vse bolj zaostrovala. Kot smo videli, se je to odražalo v časopisih, ki so k še ostrejšemu besednemu boju prispevali tudi z objavami, kot je na primer prispevek v glasilu SPD z naslovom Triglavska koča iz septembra 1895.662 Pisanje neznanega avtorja je spro- žilo burno dopisovanje med centralo društva DuOeAV in Kranjsko podru- žnico, ki je epilog končno le doživela z obsežnim člankom v osrednjem glasilu društva DuOeAV Mitteilungen v začetku naslednjega leta. A pot do objave je bila dolga in je zahtevala kar precej moči in angažiranja vodstva Kranjske podružnice. Študij virov pa je ob odkrivanju te poti hkrati odkril še nova, doslej neobjavljena dejstva v povezavi z odnosom med SPD in društvom DuOeAV. Neimenovani avtor slovenskega članka v Planinskem vestniku je bil že na samem začetku precej provokativen: »Vsem Slovencem naznanjam preveselo vest, da smo si v staro last zopet pridobili starega velikana slovenskih gor, prečastiti Triglav.«663 Ob takem uvodu druga stran zagotovo ni mogla ostati mirna, pa četudi ni želela razpihovati nacionalnih osti. V že tako razgretem ozračju nacionalnih strasti je bilo tovrstno pisanje za nemško stran le še kaplja čez rob. Kranjska podružnica je Avstrijsko v pismu 14. oktobra 1895 prosila za pomoč in je kot rešitev predlagala izključitev SPD iz društva.664 Ta zahteva se je zdela za nas več kot presenetljiva in je najprej vzbudila precejšen dvom o prebranem. V dosedanji literaturi o SPD povezav med SPD in Avstrijsko podružnico oziroma društvom DuOeAV namreč ni bilo najti. Ob nadaljnjem prebiranju dopisov med Avstrijsko in Kranjsko podružnico je ta dvom vedno bolj bledel, saj je bila povezava SPD z Avstrijsko podružnico in posledično z društvom DuOeAV vedno očitnejša. Ohranjena korespondenca je kazala na močno prepletanje dokazov o tesni povezanosti SPD z nemškim društvom DuOeAV in hkrati na prizadevanja Kranjske podružnice za objavo obširnega članka o razmerah v takratnem slovenskem vzpetem svetu v osrednjem dru- štvenem glasilu. V uvodnem delu pisma Avstrijske podružnice Kranjski 25. oktobra 1895 je bilo o izključitvi SPD precej jasno zapisano: 662 »Triglavska koča«, Planinski vestnik, 25. 9. 1895, št. 9. str. 138. 663 Prav tam. 664 Archiv Alpenverein Innsbruck, Sektion Krain, OeAV 252.1008c. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 165 31. 03. 2023 13:39:13 166 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« V nadaljevanju odgovora na vaše spoštovano pismo z dne 14. oktobra tega leta imamo čast vas obvestiti, da je odbor, ki je bil oblikovan na vče-rajšnji seji, glede na besedilo 4. in 5. člena statuta naše podružnice sogla-sno sklenil, da ne bo vložil zahteve za izključitev ‚Slovenskega planinskega društva‘ pred arbitražnim sodiščem, saj se po gradivu, ki ste nam ga posredovali, ne izkazuje ‚nečastno delovanje‘ tega društva, prav tako pa ni mogoče trditi, da to društvo s svojim delovanjem ‚prizadeva namene našega društva‘, saj je besedilo 1. člena statuta naše podružnice in splo- šnega društva ter 2. člena statuta Slovenske planinske zveze bolj ali manj identično.665 Prvi člen statuta Avstrijske podružnice poleg položaja kot sestavnega dela društva DuOeAV in sedeža na Dunaju opredeljuje njegov namen: »Širjenje in poglabljanje znanja o Alpah, s posebnim poudarkom na avstrijskih Alpah, spodbujanje ljubezni do njih in omogočanje potovanj.«666 Drugi člen potrjenih pravil SPD razlaga samo namen društva, ki leži v spoznavanju slovenskih gora, planin in kraškega sveta. Poleg tega želi pospeševati in olajševati potovanja po Kranjskem, Koroškem, Štajerskem in Primorskem.667 Vidimo, da sta bila obema društvoma skupna skrb za Alpe in polahkotenje gorskih tur. Obstajala pa je bistvena razlika v nacionalnih oznakah tega prostora, saj Avstrijska podružnica poudarja avstrijski, SPD pa slovenski vzpeti svet. Avstrijska podružnica si predvsem zaradi strahu pred morebitnim neuspehom in blamažo na omenjeno sodišče ni želela, zato je v pismu, ki je bilo po njenem mnenju za Kranjsko podružnico povsem premilo, izrazila dvom nad objavlje-nim prispevkom v Planinskem vestniku. V zvezi s tem so zato želeli prevod objavljenega članka, kar je Kranjska podružnica precej hitro tudi storila, a pre-vodov ni želela avtorizirati, saj bi to po njenem mnenju na Kranjskem dvignilo preveč prahu. Avstrijska podružnica, ki se posveta v Ljubljani na aktualno temo ni mogla (hotela?) udeležiti, je na svoji seji 31. oktobra 1895 sklenila, da bo na SPD poslala pismo, v katerem bo prosila za pojasnilo o objavljenih izjavah in apelirala na vodstvo SPD, naj v bodoče tovrstna natolcevanja pred objavo preveri. Pismo, ki ga je avstrijska podružnica DuOeAV poslala SPD, je datirano z 8. novembrom 1895 in ga navajamo v celoti (slika 30). Razlog leži 665 Archiv Alpenverein Innsbruck, Sektion Krain, OeAV 252.1008c (25. 10. 1895). 666 Verlag der der Section ‚Austria‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, Statuten der Section ‚Austria‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (Wien: Druck von Emil M Engel, 1893), str. 1. 667 Potrjena pravila SPD leta 1893, Arhiv Republike Slovenije, register društev, št. 3342. Gl. Mikša, Ajlec, Slovensko planinstvo, str. 36. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 166 31. 03. 2023 13:39:13 NacioNalizmi vzpetega sveta Na prelomu iz 19. v 20. stol. Na sloveNskem 167 v njegovem uvodnem delu, saj potrjuje tesne stike SPD z društvom DuOeAV, hkrati pa nam precej natančno sporoča tudi njihov časovni okvir.668 Za cenjeno Slovensko planinsko društvo v Ljubljani. V Vašem cenjenem pismu z dne 17. marca 1893 ste nas obvestili o Vašem konstituiranju in hkrati izrazili željo za sprejem v Avstrijsko podružnico DuOeAV. Bilo nam je v čast, da smo Vas v pismu z dne 21. aprila 1893 lahko obvestili z odločitvijo glavnega odbora našega društva, ki je potr-dilo sprejem v društvo. Veselilo nas je, da ste s to odločitvijo sprejeli častno dolžnost, ki je povezana s članstvom v društvu, četudi ni izrecno določena v statutu. Gre za obvezo, da spodbujate prizadevanja našega društva in mu javno ne nasprotujete. Žal pa nekatere izjave, ki so bile nedavno natisnjene v glasilu Vašega društva, dajejo vtis, da namere Vašega društva do DuOeAV niso preveč prijazne. Tako so bile v št. 9, str. 138 zapisane besede: »Hvala Bogu, da bomo spet na našem Triglavu pod svojo streho, da nas ne bodo več brezsramno odrivali, naši domači markovci in naši svoj slovenski rod brezsramno sramoteči, slovensko poštenje naprodaj noseči paraziti. Naš je Triglav in ostane naš na veke.« In na straneh 140/141: »Le domače delo je naš spas, tuje poguba.« Zaenkrat smo te in podobne izraze odklonilnega odnosa do DuOeAV pripravljeni obravnavati kot subjektivne opazke posameznih članov Vašega društva, ki so se v publikacijah Vašega društva morda znašle samo zaradi popustljivosti ali slabega nadzora uredništva. Vas pa ob tem vendarle moramo naprositi, da v prihodnje nekoliko strožje nadzirate dopise oziroma objave v glasilu, ki ga izdajate. V primeru, da zgornje izjave dejansko sovpadajo s stališči vašega odbora, pa presodite, ali so potemtakem zdru- žljive tudi s častnimi dolžnostmi, ki ste jih prevzeli do nas, ko ste se nam pridružili. Z izrazom najvišjega spoštovanja Avstrijska podružnica DuOeAV Adamek m. p. 668 Archiv Alpenverein Innsbruck, Sektion Krain, OeAV 252.1008c (8. 11. 1895). Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 167 31. 03. 2023 13:39:14 168 marij m a arij mojca m peternel p : »ljuBiteljem »l juBiteljem Kr anjsKiH alp a !« Slika 30: Pismo Avstrijske podružnice SPD ( Archiv Alpenverein Innsbruck, DuOeAV 252.1008c − 8. 11. 1895, prva stran) Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 168 31. 03. 2023 13:39:15 NacioNalizmi vzpetega sveta Na prelomu iz 19. v 20. stol. Na sloveNskem 169 Avstrijsko podružnico, ki je nastala z združitvijo leta 1862 ustanovljene OAV in Dunajske podružnice DAV, je v letih 1892−1896 vodil pravnik, vitez Carl von Adamek,669 ki je tudi podpisal zgornji dopis. Njegov uvodni del nedvomno potrjuje, da je SPD že dobra dva tedna po ustanovnem sestanku 27. februarja 1893670 o tem obvestil Avstrijsko podružnico DuOeAV. Hkrati z informacijo o konstituiranju je SPD zaprosil tudi za sprejem v društvo, kar je bilo že 21. marca tudi potrjeno. Kakšen je bil formalnopravni položaj SPD v okviru DuOeAV oziroma v odnosu do Avstrijske podružnice od njegove ustanovitve leta 1893 do 1896, ni povsem jasno. Dejstvo je, da SPD nikoli ni bil samostojna podružnica DuOeAV, kar je razvidno tudi iz seznamov podružnic.671 Z gotovostjo pa po prebranem pismu lahko trdimo, da ožjih povezav SPD z DuOeAV, predvsem z Avstrijsko podružnico, v začetnem delovanju ni mogoče (več) zanikati. Morda je bil SPD samo njen odsek, tako kot je bil na primer od 1. maja 1907 dalje odsek Jesenice del Kranjske podružnice.672 Morda bi te povezave lahko bile povezane s pridobitvami in dosežki SPD, ki v začetku svojim članom v vzpetem svetu ni mogel nuditi ničesar in mu je bila priključitev k drugi podružnici v tem smislu rešitev. Po nekajletnem delovanju SPD so se razmere spremenile oziroma je bilo društvo sposobno samostojnega življenja in delovanja, zato tovrstna povezava ni bila več potrebna. Vsekakor pismo jasno dokazuje tesne stike SPD z DuOeAV, v nasprotju s Kranjsko podružnico pa se je SPD povezoval z avstrijskim delom društva. Kranjska podružnica se je, kot smo videli iz dopisovanja med Bamber-gom in Petersenom, očitno bolj povezovala z nemškim delom društva. Da je med SPD in Avstrijsko podružnico obstajala ožja povezava, potrjuje tudi druga korespondenca Roschnika s centralo društva DuOeAV. V pismu centrali je Roschnik 2. decembra 1895 uvodoma zapisal: »Glede na priloženi dopis je Slovensko planinsko društvo izstopilo iz Avstrijske podružnice.«673 Centrala se mu je naslednjega dne zahvalila za obvestilo: »Seznanili smo se z 669 Franz Rudovsky, Festschrift zum 70jährigen Bestand des Zweiges Austria, des Deutschen und Österreichischen Alpenvereins (Wien: Verlag des Zweiges Austria, D.u.Ö.A.-V., 1932), str. 254−255; Alpenverein Österreich, https://www.alpenverein.at/portal/der-verein/geschichte/index.php. Carl Ritter von Adamek (*11. 8. 1838 Mitrowitz; †8. 6. 1900 Dunaj), pravnik, uradnik. »Carl Ritter von Adamek«, Mittheilungen des Deutschen und Österreichischen Alpenvereins, 1900, št. 14, str. 162–164. 670 Mikša, Ajlec, Slovensko planinstvo, str. 34. 671 »Bestandes – Verzeichnis DUOAV 1894«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1894, št. 7. str. 89−92; »Verwahrung«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, št. 1893, št. 2, str. 14−16. 672 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1907« (16. 1. 1908). 673 Archiv Alepenverein Innsbruck, OeAV SE 252.101 S. Krain fol. 136−140 (2. 12. 1895). Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 169 31. 03. 2023 13:39:16 170 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« vašim obvestilom o umiku Slovenskega planinskega društva in v čast nam je skupaj z zahvalo vrniti priloge vašega spoštovanega pisma z dne 2. tega meseca ter pisma avstrijske podružnice z dne 2. tega meseca.«674 V omenjenih pismih so se močno prepletali dokazi o tesnem sodelovanju SPD in DuOeAV s prizadevanji po objavi članka o razmerah v vzpetem svetu takratnega slovenskega prostora. Oblikovanju dopisa, ki je končno obliko doživel v društvenem glasilu Mitteilungen, lahko sledimo decembra 1895 in v za- četku januarja 1896. V medsebojnem dopisovanju lahko spremljamo popravke z obeh strani, vse skupaj med drugim tudi z vidika izstopa SPD iz nemškega društva. Centralni odbor 17. decembra 1895 piše podružnici pismo, ki med drugim SPD očita tudi to, da gleda alpsko stvar skozi denarne oči: V gorah Kranjskih Alp bo tuji turist, ki pride na Kranjsko, kljub dobremu delu slov. plan. društva našel gostoljuben sprejem in dobro namestitev v zavetiščih pravih planinskih društev, ki tu delujejo že stoletja. − Ob poznavanju namenov in nalog slov. plan. društva pa se bo z veseljem ognil njegovim zatočiščem in zlahka pogrešal gostoljubje društva, ki gore razume le kot denar za narodno bogastvo.675 Dopisi med centralo in podružnico o vsebini nameravanega članka v zvezi z dejanji SPD so torej konec leta 1895 začeli dobivati končno podobo. Vodstvo Kranjske podružnice se je 11. januarja 1896 strinjalo s predlagano vsebino prispevka. Roschnik z vsebino dopisa sicer ni bil povsem zadovoljen, saj je želel, da bi bila v njem tudi informacija o izstopu SPD iz Avstrijske podružnice: »Če bi izstop s. p. d. iz Avstrijske podružnice iz posebnih razlogov ostal neome-njen, bi morda to lahko omenili v kratki opombi v isti ali naslednji številki?«676 V drugi številki Mitteilungen leta 1896 je po številnem dopisovanju končno izšel članek z naslovom Aus den Südosten der Alpen.677 Avtor sicer ni imenovan, 674 »Wir haben Ihre Anzeige der Austritt des slovensko planinsko društvo zur Kentniss genom-men und beehren uns die Beilagen Ihres geschätzten Schreibens vom 2. d. Monats sowie daß uns mitgetheiltes Schreiben der Sektion Austria vom 2. d. M. mit Dank rückzustellen.« Prav tam, (3. 12. 1895). 675 Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.101 S. Krain fol. 123−135 (11. 1. 1896). 676 »Sollte der Austritt der s.p.d aus der sektion Austria nicht aus besonderen Gründen uner-wähnt geblieben sein, so könnte hierauf vielleicht in einer kurzen Notiz in denselben oder einer folgenden Nummer verwiesen werden?«, Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.101 S. Krain fol. 123−135 (11. 1. 1896). 677 »Aus den Südosten der Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 2, str. 26. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 170 31. 03. 2023 13:39:16 NacioNalizmi vzpetega sveta Na prelomu iz 19. v 20. stol. Na sloveNskem 171 a glede na prej zapisano bi lahko rekli, da gre za dvojno avtorstvo, za centralo DuOeAV in Kranjsko podružnico. V začetku prispevka so sicer statistični podatki o švicarskih gorohodcih, ki so večinoma (podobno kot v Italiji) Nemci in so tamkajšnji prebivalci celotno ponudbo vzpetega sveta prilagodili njim. Iz besedila je bilo razbrati očitke, da se očitno tega povsem logičnega principa v nekaterih delih monarhije ne zavedajo oziroma ga ne razumejo. V nadaljevanju sledijo že znane navedbe o Triglavu in Slovencih iz Planinskega vestnika, ki ne morejo povečati obiska nemških turistov na tem območju. Kranjska in Celjska podružnica društva sta na območju Julijskih in Savinjskih Alp od svojih začetkov postorile že precej. Tudi za SPD bi bilo v tem prostoru dovolj dela, a kaj, ko se je SPD lotil tistih delov vzpetega sveta, ki so bili že obdelani. Očitki so leteli na večni kamen spotike: »premarkiranja«, uničevanje nemških tabel oziroma smerokazov in gradnje slovenskih koč poleg že obstoječih, ki so bile v lasti DuOeAV. Čeprav bi tovrstna dejanja lahko vzbudila jezo pri dru- štvu DuOeAV, je »vsak pameten um ob tem le zamahnil z roko, vedoč, da bi bila jeza kljub morebitnim pričakovanjem z druge strani popolnoma odveč«. Dopis se je zaključil v prepričanju, da bo to norenje izzvenelo v njem samem in da bi se zato bilo bolje prepustiti lepotam alpskega sveta in v njih uživati. Objava prispevka v uradnem glasilu društva je poleg same vsebine večpla-stna. Na eni strani se bere kot poziv gorohodcem, naj ne nasedajo oblikam nacionalizma in tako ne prispevajo k razraščanju tega »nacionalnega športa« v vzpetem svetu. Posredno pa gre tudi za vabilo v ta del alpskega sveta, saj je obljubljal dobro postrežbo in topel sprejem v kočah nemškega društva.678 SPD je na objavo reagiral šele v začetku marca. Javni odgovor z naslovom S lovensko planinsko društvo svojim nasprotnikom je v dveh delih objavil Slovenski narod.679 Na kratko bi lahko povzeli, da se je slovensko društvo ogradilo in zanikalo vse očitke. Ob tem še omenimo, da je nemška verzija pisma v hrambi innsbruškega arhiva.680 V nasprotju s precej nacionalno obarvanimi objavami v takratnem slovenskem prostoru so bile tako kot politika društva DuOeAV tudi objave njegovega osrednjega glasila spravljivejše, čeravno nemški zapisi zvesto stojijo na strani društva in so izrazito zagovarjali delovanje Kranjske podružnice. Kljub žgoči 678 »Aus den Südosten der Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 2, str. 26. 679 »Slovensko planinsko društvo svojim nasprotnikom«, Slovenski narod, 5. 3. 1896, št. 54, nepaginirano; Slovenski narod, 6. 3. 1896, št. 55, nepaginirano. 680 Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.101 S. Krain fol. 159−169. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 171 31. 03. 2023 13:39:17 172 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« nacionalni problematiki so besedila odražala veliko mero spoštljivosti in zlasti visoko raven izražanja. Tako je bila denimo tudi kratka vest o postavitvi Alja- ževega stolpa na vrhu Triglava681 z nemške strani pospremljena z željo, da bi stolp služil dobrim namenom. Precej z distanco napisana novica se je končala s (praktičnim) svarilom, da je ob slabem vremenu treba biti skrajno pazljiv in se ob bliskanju ne zadrževati v stolpu, saj bi to lahko bilo smrtno nevarno. Čeprav se je novica navezovala na dejanje konkurenčnega SPD, v njej ni bilo zaznati nacionalno nastrojenih podtonov. Šlo je bolj za obvestilo o dejanju brez od-večnih komentarjev, kar bi lahko bil še en dokaz o nepolitični naravi Kranjske podružnice v tem obdobju. Prav v povezavi s tem omenimo še prispevek osrednjega glasila društva z naslovom Schutzhütte auf dem Kredarcasattel (Triglav),682 ki se je sicer na eni strani dotikal delovanja SPD, na drugi pa je vabil v koče Kranjske podružnice. Neznani pisec je člane društva želel spomniti, da je bil SPD tisti, ki je zane-sel nacionalne politične boje v alpski svet, čemur Kranjska podružnica ne bo sledila.683 Glede ustanovitve SPD oziroma njegovega odnosa do DuOeAV gre še enkrat omeniti dopis neznanega avtorja v Agramer Tagblattu.684 V prispevku poleg zadev okoli Vilmanna lahko preberemo še o prvotni nameri SPD, ki ob svoji ustanovitvi ni želel nasprotovati DuOeAV, temveč je nameraval z njim celo sodelovati. O ustanovitvi društva so zato takoj obvestili centralo in Kranjsko podružnico, ki pa, kot je zapisano v prispevku, na pismo ni odgovorila oziroma ga sploh ni upoštevala.685 Namera o sodelovanju z nemškim planinskim društvom s strani SPD je torej obstajala, ni pa bilo jasno zapisano, v kakšni obliki. Dopis, objavljen v hrvaškem časopisu, je bil izrazito nenaklonjen nemški strani. Na precej poučnem primeru odnosov med Kranjsko podružnico in SPD je želel pokazati, kako velikonemška politika področje Cislajtanije z izjemo Dal-macije in Galicije še vedno šteje za njeno carinsko območje in si prizadeva za njeno čimprejšnjo priključitev. Germanski zrak v teh deželah po mnenju pisca 681 »Vom Triglav«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 16, str. 203. 682 »Schutzhütte auf dem Kredarcasattel (Triglav)«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 16, str. 202. 683 Prav tam. 684 » Der Kampf gegen ‚ Slovensko planinsko društvo‘«, Agramer Tagblatt, 10. 3. 1896, št. 58, nepaginirano. 685 Prav tam. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 172 31. 03. 2023 13:39:17 NacioNalizmi vzpetega sveta Na prelomu iz 19. v 20. stol. Na sloveNskem 173 najbolj onesnažujejo Slovenci in Čehi in za preprečitev širjenja se z nemške strani poslužujejo raznovrstnih ukrepov, ki ne obstajajo samo v teoriji, ampak tudi v praksi. Pri tem pomagajo podružnice DuOeAV ter nemška Südmark in Schulverein.686 Podrobnost, ki jo je razkrila ohranjena korespondenca Kranjske podružnice DuOeAV in ki v planinski literaturi doslej ni bila omenjena, se nanaša predvsem na tesne stike SPD z DuOeAV, ki so trajali od njegove ustanovitve do leta 1896. V odnosu do SPD je Kranjska podružnica zelo aktivno branila svoje zgodovinske pravice na območju Julijskih Alp, Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Centrala DuOeAV je podružnico sicer podpirala, a pri tem ni želela biti ostra in se odločneje postaviti na njeno stran, kar so Kranjskem želeli in tudi pričakovali. Sprva je centrala društva DuOeAV pri podružnici precej diplomatsko umirjala zadeve, saj se je na vsak način želela izogniti sporom in nacionalnih razprtij ni želela obešati na veliki zvon. V reševanje žgočih problemov se je vključevala obotavljajoče in z zamikom. Kot smo že zapisali, centrala DuOeAV zaradi nacionalno enotnega okolja, v katerem je delovala, verjetno niti ni povsem dobro razumela tovrstnih težav. Vztrajanje in pritiski Kranjske podružnice, predvsem njenega predsednika pa so bili na koncu vendarle premočni. Javna objava opisa razmer v takratnem slovenskem delu vzpetega sveta v osrednjem glasilu društva in tudi v drugih takratnih časopisih je širšo bralno publiko seznanila z razmerami v tem delu Alp, posredno pa jih je v ta prostor tudi povabila. Primer Johanne Stein Kljub vsemu zapisanemu pa nemško-slovenski odnosi v vzpetem svetu konec 19. stoletja ne bi smeli biti prikazani črno-belo. Lep dokaz za to je navidezno nepomemben primer gorske nesreče, ki zaradi široke odmevnosti na eni strani dokazuje, kako je povsem lokalno gorsko nesrečo popolnoma neznane osebe možno izrabiti za obrambo nacionalnih interesov. Kljub temu pa vendarle kaže tudi na sodelovanje in solidarnost obeh strani kljub drugačni nacionalni naravnanosti. Glavna protagonistka nesreče, katere opis je bilo mogoče sestaviti iz različ- nih objavljenih prispevkov v takratnem tisku, je bila Johanna (Ivana) Stein, 57-letna (po nekaterih navedbah 55-letna) dunajska osnovnošolska učiteljica, ki je že več let dopustovala v Ratečah. Osebnostno je bila sicer sila »nervozna, 686 Prav tam. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 173 31. 03. 2023 13:39:18 174 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« vendar fizično krepka in dobrega srca«, saj je svoje prihodke delila z nečaki, ki so na Dunaju študirali, dajala pa je tudi ubožcem in revnim otrokom. Čeprav ni bila slovenskega rodu, je navdušeno podpirala SPD in med drugim darovala tudi za slovesno otvoritev koče SPD v Planici.687 Johanna Stein je poleti leta 1899 ponovno prišla na počitnice v Rateče, kjer je stanovala v hiši št. 104.688 Glede na njeno večkratno bivanje v Ratečah in glede na to, da vas vendarle ni bila tako velika, lahko domnevamo, da je poznala večino prebivalcev in tudi tamkajšnjega župnika Josipa Lavtižarja.689 Dne 26. avgusta 1899 se je sama odpravila na Visoko Ponco in nato naprej do Klanških (Belopeških) jezer. Na vrh Ponce je sicer srečno prispela, a je v nadaljevanju poti h Klanškima jezeroma zdrsnila v prepad. Neznani pisec novice je tako kot vsi takratni (in sodobni) izkušeni gorohodci odločitev učiteljice imel za popolnoma nerazumno, saj do Klanških jezer ne le, da sploh ni bilo nobene zaznamovane poti, tja si brez vodnika niso upali niti izkušeni turisti.690 Johanno Stein so pogrešali že isti dan zvečer in ker je ni bilo niti naslednje jutro, je »poslal domači rateški župnik, gospod Lavtižar, ki je sam jako dober turist in si je že veliko zaslug nabral za ‚Slov. plan. društvo‘, ponjo štiri rateške izkušene može, ki je pa niso dobili«.691 Reševalno akcijo so zato zastavili širše, in sicer so na pomoč poklicali Radovljiško podružnico SPD, katere člani so nesrečnico po dolgem iskanju in ob hudih naporih tudi prinesli v Rateče. Pokopali so jo na rateškem pokopališču. 692 Odmevi na dogodek Bolj kot sama nesreča so bili za nas pomembni odmevi na ta dogodek. Novico o nesreči so namreč objavili številni časopisi na tej in oni strani Karavank. Poleg že navedenega Planinskega vestnika je o nesreči dvakrat poročal osrednji Laibacher Zeitung,693 Laibacher Schulzeitung je o tragediji »kolegice« pisal šele 687 »Razne vesti«, Planinski vestnik, 25. 9. 1897, št. 9, str. 146. 688 Nadškofijski arhiv Ljubljana, Sterb-Register, 1899, str. 2. 689 O njem gl. Marija Mojca Peternel, »Nekaj drobcev iz bogate zapuščine Josipa Lavtižarja«, Prispevki za novejšo zgodovino, 61 (2021), št. 2, str. 31−42. 690 »Nesreča na Ponci«, Planinski vestnik, 25. 9. 1899, št. 9, str. 149. 691 Prav tam. 692 Prav tam. 693 »Absturz in den Alpen«, Laibacher Zeitung, 28. 8 .1899, št. 196, str. 1564, »Absturz in den Alpen«, Laibacher Zeitung, 29. 8. 1899, št. 197, str. 1570. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 174 31. 03. 2023 13:39:18 NacioNalizmi vzpetega sveta Na prelomu iz 19. v 20. stol. Na sloveNskem 175 sredi septembra,694 medtem ko je Slovenski narod kratko sporočilo objavil že dva dni po nesreči.695 Onstran Karavank sta novico o nezgodi objavila dunajski časopis avstrijskih učiteljic696 ter prav tako dunajski Neue Freie Presse, v katerem se je sestra ponesrečenke Fanny Stein javno zahvalila radovljiški podru- žnici za reševanje (verjetno zmotno navedeno) izpod Mangarta in rateškemu župniku Josipu Lavtižarju za vso pomoč in obred.697 S tem pa zgodbe še zdaleč ni bilo konec. Slabe tri tedne po nesreči je bil v osrednjem glasilu društva DuOeAV objavljen članek neznanega avtorja z naslovom Absturz in den Julischen Alpen,698 ki je istega dne izšel tudi v Deu tsche Stimmen aus Krain und Küstenland, ki je izhajal kot priloga h Gratzer Tagblattu.699 V splošnem gre za grajo delovanja SPD v vzpetem svetu, predvsem njegovega »malomarnega« markiranja. Glavna kritika pa je bila usmerjenja na reševalno akcijo ponesrečenke. Za to naj bi bila namreč odgovorna in pristojna Planinska reševalna služba (Alpine Rettungsstation für Krain) s sedežem v Ljubljani, ki pa je bila o nesreči obveščena zadnja. Po mnenju pisca je tako celotno akcijo nestrokovno izpeljala radovljiška podružnica SPD.700 Lahko bi zapisali, da so se časopisi ob nesreči malce izživljali, ker v prvi vrsti ne gre za celotno reševalno akcijo, ampak za iznos pokojnice. Na očitke je reagiral Slovenski narod slaba dva tedna pozneje, 28. septembra. Neznani avtor je očitke o nemarkirani poti na Visoko Ponco in zapoznelem obveščanju Planinske reševalne službe označil za neresnične. Menil je, da se na tako zahtevno turo, kot je Visoko Ponco, pač ne hodi brez vodnika. Tudi pri reševanju nesrečnice ne vidi nepravilnosti. Za težavo, ki je nastala med reševanjem, ko se je utrgala vrv, pa reševalci zagotovo niso sami krivi oziroma odgovorni.701 694 »Verunglückt«, Laibacher Schulzeitung, 15. 9. 1899, št. 9, str. 155. 695 »Nesreča«, Slovenski narod, 28. 8. 1899, št. 196, nepaginirano; »Nesreča v planinah«, Slovenski narod, 29. 8. 1899, št. 197, nepaginirano. 696 »Verunglückte Colleginnen«, Österreichische Lehrerinnen-Zeitung, 15. 9. 1899, št. 16-17, str. 284. 697 Fanny Stein, »Danksagung«, Neue Freie Presse, 22. 9. 1899, št. 12606, str. 3. Prevod je objavil tudi Planinski vestnik: »Zahvala«, Planinski vestnik, 25. 9. 1899, št. 9, str. 150. 698 »Absturz in den Julischen Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1899, št. 17, str. 211−212. 699 »Absturz in den Julischen Alpen«, Deutsche Stimmen aus Krain und Küstenland, Beilage zur Nr. 253 des »Gratzer Tagblattes«, 15. 9. 1899, št. 80, str. 11−12. 700 »Alpine Rettungsstation für Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1899, št. 13, str. 163. 701 »Iz Ljubljane«, Slovenski narod, 28. 9. 1899, št. 222, nepaginirano. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 175 31. 03. 2023 13:39:19 176 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« Priloga graškega časopisa Deutsche Stimmen aus Krain und Küstenland je vsebinsko podoben, a malce razširjen dopis objavila celo na naslovni strani. Poleg že omenjenih kritik je neznani avtor končal z razmeroma obsežnim komentarjem, na eni strani naklonjenem nemškemu delovanju v vzpetem svetu. Hkrati pa je navedel številne očitke na račun slovenskega delovanja, ki gorni- štvo obravnava samo kot nacionalno stvar. Prizadevanja SPD v vzpetem svetu so po njegovem mnenju v prvi vrsti usmerjena v izpodrivanje vsega, kar ni obarvano rdečo-belo-modro, za splošno varnost gorohodcev pa mu ni prav nič mar. Obtoževanja je nato razširil na dogodek, ki se je odvijal ob odprtju koče v Planici. Domnevno naj bi pri tem imel velike zasluge tamkajšnji župnika Josip Lavtižar, še zlasti kar zadeva odkritja domnevno neznane doline in vo-dnih virov. Avtor se s tem ne strinja, saj meni, da je vse skupaj pred tem bilo v (nemških) specialnih kartah označeno že dolgo pred tem.702 Odzivi na nesrečo Johanne Stein so močno presegli okvire (lokalne) gorske nesreče in so globoko segli na področje nacionalnih sporov. Lahko bi zapisali, da se je nesrečo izrabljalo za ostra nacionalna obračunavanja na obeh straneh. Ob tem še vidimo, da je polarizacija pravzaprav ideološka in ni odvisna od nacionalnega porekla. Med obiskovalci gora takratnega slovenskega prostora so bili namreč tudi Slovencem naklonjeni nemški turisti, ki so SPD celo finanč- no podpirali. Johanna Stein, pripadnica nemškega naroda, je precej aktivno sodelovala v promociji slovenskih gora in celo finančno podpirala delovanje SPD. Prav tako je sestra ponesrečenke z objavo zahvale v dunajskem časopisu pokazala pogum in se je dvignila nad nacionalne okvire. Podobno tudi bolj znani Johannes Frischauf, ki je sprva sodeloval z nemškimi planinci, a ker je zagovarjal, da gore pripadajo tistemu narodu, ki pod njimi biva, se je z njimi sprl in je nato aktivno podpiral slovenske. Vodil je gradnjo planinskih poti in koč ter nemalokdaj vse to tudi financiral.703 Ob podpori slovenskih deželnih poslancev je dr. Frischauf denimo dosegel, da se je štajerski deželni odbor naposled odločil za zgradbo ceste Luče−Solčava in Ljubno−Luče. V letih 1892–1894 je bila ta cestna zveza dograjena in s tem Lo-garska dolina odprta tujskemu prometu.704 Ker je »z dobrimi sveti pospeševal društvene namene«, je bil že leto po ustanovitvi SPD imenovan za njegovega 702 »Absturz in den Julischen Alpen«, Deutsche Stimmen aus Krain und Küstenland, Beilage zur Nr. 253 des » Grazer Tagblattes« , Organ der Deutschen Volkspartei für die Alpenländer, 15. 9. 1899, št. 80, str. 12. 703 Janša, »Zgodovina turizma na Slovenskem«, str. 116. 704 Blog Medgrintovci, http://medgrintovci.blogspot.com/1976/07/smrt-zasluznega-gornjesavinjcana.html, pridobljeno 15. 5. 2021. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 176 31. 03. 2023 13:39:19 NacioNalizmi vzpetega sveta Na prelomu iz 19. v 20. stol. Na sloveNskem 177 častnega člana.705 SPD mu je bil poleg tega hvaležen tudi za vplivne članke o društvenem delovanju v nemških listih.706 Na drugi strani imamo Slovence, župnika Josipa Lavtižarja, ki je sprožil prvo akcijo za reševanje nesrečnice, ter številne druge osebe tostran Karavank, ki so pomagale pri reševanju, ne oziraje se na nacionalno pripadnost ponesrečenke. Šlo je torej za delovanje obeh narodnosti za in v javno dobro, saj je sama akcija presegla okvire nacionalnih nasprotij, ki so bili v tem času izraziti tudi že v vzpetem svetu takratnega slovenskega območja. Ob vsem tem ne gre pozabiti že večkrat poudarjene druge plati sicer tragične zgodbe. Objave o dogodku v obsežni paleti takratnih časopisov so bile zlasti zunaj takratnega slovenskega prostora za Julijske Alpe posredno tudi velika reklama. 705 »Slovensko planinsko društvo«, Novice, 16. 3. 1894, št. 11, str. 105. 706 »Poročilo osrednjega društva o delovanju l. 1895«, Planinski vestnik, 25. 3. 1896, št. 3, str. 37. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 177 31. 03. 2023 13:39:20 Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 178 31. 03. 2023 13:39:20 179 section Krain v tisKu Delovanje Kranjske podružnice je odmevalo v precej pisanem spektru takratne publicistike po vsej monarhiji. Poplava objavljenih zapisov bi zahtevala kar nekaj študij, zato bomo za občutek o dimenzijah prostora, v katerega so segale informacije o takratnem slovenskem vzpetem svetu, bežen pogled namenili le nekaterim časopisom. Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpen- vereins Kot osrednje glasilo je prinašalo obvestila in novice vseh podružnic društva DuOeAV v takratnem slovenskem prostoru, torej tudi Goriške707 in Celjske.708 Najštevilčnejše so bile povezane s Kranjsko podružnico in nekaj objav je bilo ob njenih akcijah že omenjenih. V poglavju o uradnem glasilu društva je bila pozornost bolj usmerjena v njegove splošne značilnosti, v tem delu pa bo namenjena zgolj vsebinam iz alpskega sveta takratnega slovenskega prostora. Pred tem naj še enkrat ponovimo časovne ločnice, ki smo jih navidezno postavili med natiskane prispevke. Prvo obdobje je razmejil začetek prve svetovne vojne, drugo njen konec, tretje obdobje pa sega v čas, ko Kranjska podružnica 707 »Kanin Hütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 3, str. 37; »Arbeiten in der S. Görz«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 6, str. 70. 708 »Weg- und Hüttenarbeiten der S. Cilli«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1887, št. 4, str. 43; »Cilli«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 5, str. 62. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 179 31. 03. 2023 13:39:20 180 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« sicer ni več obstajala, a je bilo v glasilu iz prostora njenega preteklega delovanja objavljenih nekaj daljših prispevkov. Dopisi v obdobju 1873−1913 Pestrost novic se je od prvih skromnih in precej enoznačnih prispevkov pove- čevala sorazmerno z vse bolj razvejano dejavnostjo Kranjske podružnice. Če je bila v prvem letu izhajanja glasila objavljena le novica o izvedbi predavanja na temo koliščarjev,709 je število novic leta 1893 doseglo že številko 12. Prve objave so bile večinoma povezane z javnim podajanjem strokovnih vsebin. Leta 1882 so bile na primer te novice v večini,710 le zadnji dopis s Kranjske je bil povezan z društvenim vzponom na Grintovec.711 Število objav je naraščalo sorazmerno z odpiranjem koč v Julijskih in Kamniških Alpah ter Karavankah, kar se je posledično odražalo tudi v vsebinskih spremem-bah natiskanega. V ospredje so vse bolj prihajali zapisi o podružničnih akcijah in drugem dogajanju v tem območju. Med slednje so sodili različno dolgi prispevki o prvih pristopih na vrhove današnjih slovenskih Alp. Prvopristopniki so bili lahko omenjeni le mimogrede ob drugih novicah, denimo v novicah o novih poteh,712 lahko pa so bili vzponi predmet samostojnega prispevka. Tako je bilo na primer v posebni novici brati o vzponu na Kočno Luise Schütz in njene sestre Paule Schütz iz Celja, ki sta ga v spremstvu vodnika Lorenza Potočnika opravili 21. julija 1896.713 Prispevek navajamo zato, ker gre za še en dokaz, da obiskovanje vzpetega svet ni bila več izključno moška domena. Znani avtorji poročil o vzponih so bili precej različnih profilov in po pravilu moški. Daljša besedila sta tako zapisala pohodnika Otto von Pfisteriz, 709 »Krain in Laibach«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1875, št. 6, str. 282−283. 710 »Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1882, št. 1, str. 6−8; »Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1882, št. 3, str. 73−75; »Bericht, Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1882, št. 4, str. 110−111; »Bericht, Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1882, št. 5, str. 141−142. 711 »Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1882, št. 9, str. 185. 712 »Julische und Steiner Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 11, str. 137; »Steiner Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 13, str. 161. 713 »Luise Schütz, Vellacher Kočna oder Dreigipfelige Baba«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 24, str. 298. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 180 31. 03. 2023 13:39:21 Section Krain v tiSKu 181 nemški podjetnik in predsednik DuOeAV iz Münchna,714 ki se je povzpel na Storžič,715 ter dunajski profesor, geograf in alpinist dr. August von Böhm iz Dunaja,716 ki je dosegel vrh Kočne. Omenimo še prispevke člana vodstvenega odbora Kranjske podružnice Floriana Hintnerja o vzponih v Kamniških717 in Julijskih Alpah.718 V glasilu društva so bili objavljeni daljši članki različnih vsebin, katerih pisci so izhajali iz takratnega slovenskega prostora. Seizmolog Albin Belar je denimo z zapisi takratne turiste poučeval o smiselnosti uporabe aneroidnega barometra, s katerim je bilo mogoče meriti zračni tlak.719 Konec osemdesetih let in na začetku devetdesetih let 19. stoletja je bilo natisnjenih nemalo besedil Johannesa Frischaufa.720 Prispevki so bili vsebinsko precej pestri in so se dotikali različnih geografskih točk po vsej monarhiji. Poleg daljših je glasilo društva objavljalo tudi njegove krajše zapise, na primer leta 1885 v zvezi s posebnimi oblikami planik, ki jih je sicer imel v zbirki, a jih je že razdal.721 714 Otto von Pfister (*4. 6. 1845, Lindau; †18. 12. 1915, München), podjetnik in predsednik DuOeAV v letih 1907−1909. Gidl, Alpenverein, str. 89, 376; Gebhard Bendler in Stefan Ritter, » Ausgewählte Biografien«, Die Berge und wir. 150 Jahre Deutscher Alpenverein (München: Deutscher Alpenverein, 2019), str. 299. 715 Otto von Pfister, »Krainer Storzic«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1894, št. 23, str. 281−283. 716 August von Böhm, »Ami Boue und die Vellacher Kočna«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 11, str. 131−132. August von Böhm (*27. 4. 1858 Dunaj; †19. 10. 1930 Gradec), geograf in alpinist. Österreichisches Biographisches Lexikon 1815– 1950 (Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1957), zv. 1, str. 97. 717 Florian Hintner, »Steiner Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 25, str. 275. 718 Prav tam. 719 Albin Belar, »Winke zum Gebrauche der Aneroidbarometr für Touristen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1894, št. 22, str. 270−271. 720 Prof. dr. Johannes Frischauf, »Höhewinkel und Aussichtsweite«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1888, št. 6, str. 70; Prof. dr. Johannes Frischauf, »Vermunt vor hundert Jahren«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1888, št. 14, str. 165−166; Prof. dr. Johannes Frischauf, »Die Ivančica 1061«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1888, št. 21, str. 252−253; Prof. dr. Johannes Frischauf, »Touren von der Umgebung von Karlstadt«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1889, št. 24, str. 297−298; Prof. dr. Johannes Frischauf, »Die Insel Arbe in Dalmatien«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1890, št. 6, str. 77−80; Prof. dr. Johannes Frischauf, »Forschung der unterirdischen Wasserläufe«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1890, št. 10, str. 113−115; Prof. dr. Johannes Frischauf, »Auf Cherso«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1890, št. 12, str. 156−159. 721 J. Frischauf, »Edelweiss«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1885, št. 10. str. 121. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 181 31. 03. 2023 13:39:21 182 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« V tem obdobju je izšla tudi recenzija njegovega dela Sannthaler Alpen.722 Po letu 1890 daljših Frischaufovih člankov ni več zaslediti. Razlog gre verjetno iskati v že omenjeni nacionalni, proslovenski usmeritvi, ki je prišla do izraza tudi v spo-ru v zvezi s poimenovanjem današnjih Kamniško-Savinjskih Alp. V nakovalu različnih mnenj sta bili imeni Kamniške Alpe ( Steiner Alpen) in Savinjske Alpe ( Sannthaler Alpen). Argumente za eno in drugo ime je bilo v dolgih zapisih v glasilu DuOeAV moč brati še v začetku devetdesetih let 19. stoletja.723 V po-lemiko so se vključili številni, tudi akademiki, na primer dr. Oscar Gratzy,724 že omenjeni dr. August von Böhm725 ali graški profesor geolog Rudolf Hörnes,726 ki je precej nasprotoval hkratni rabi obeh imen, torej Kamniško-Savinjske Alpe. Spor ni odmeval le v glasilu, ampak tudi širše, saj so bila v dobrobit imena Steiner Alpen z nemške strani organizirana celo javna predavanja. V Celovški podružnici denimo 11. februarja 1893, ko je glavno besedo imel koroški poznavalec Karavank in pisec vodnikov Ludwig Jahne.727 Med objavami posameznikov iz takratnega slovenskega prostora je treba gotovo omeniti prispevke Juliusa Kugyja. Njegove, sprva krajše zapise, natisnjene nekje v sredini glasila,728 so pozneje nadomestili daljši članki, večinoma natisnjeni na naslovnicah, kot osrednja tema številke.729 Poleg vsebinske 722 Franz Wolf, »Literatur und Kunst, Referate und Recensionen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1877, str. 175−176. 723 »Zum Namensstreit über die Sannthaler Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 11, str. 75−76. 724 Dr. Oscar Gratzy, »Sannthaler oder Steiner Alpen?«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1891, št. 11, str. 142−152. 725 Dr. August von Böhme, »Zum Kampf um den Namen Steiner Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 23, str. 282−284. 726 Rudolf Hörnes (*7. 10. 1850 Dunaj; †20. 8. 1912 Judendorf-Straßengel), geolog, paleontolog. Österreichisches Biographisches Lexikon 1815–1950 (Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1959), zv. 2, str. 369-370. 727 Prof. Dr. R. Hörnes, »Zum Namensstreit über die Steiner oder Sannthaler Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 9, str. 118−119. 728 Dr. Julius Kugy, »Julische Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1884, št. 9, str. 342−343; Dr. Julius Kugy, »Aus den Julischen Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1889, št. 16, str. 193−194. 729 Dr. Julius Kugy, »Julische Alpen. Gamsmutter«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1886, št. 19, str. 229−230; Dr. Julius Kugy, »Aus der Monte Rosa-Gruppe«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1889, št. 2, str. 17−19; Dr. Julius Kugy, »Neue Touren in den Julischen Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1886, št. 2, str. 13−14; Dr. Julius Kugy, »Aus den Julischen Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1890, št. 9, str. 113−115. Dr. Julius Kugy, »Dr. Julius Kugy, Neue Touren in den Julischen Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreich ischen Alpenvereins, 1893, št. 24, str. 290−291. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 182 31. 03. 2023 13:39:22 Section Krain v tiSKu 183 pomembnosti je bil to gotovo tudi izraz naklonjenosti in zaupanja uredni- štva avtorju. Pri omembi naslovnih člankov ne gre pozabiti avtorja planinskega vodnika po Polhograjskih dolomitih Johanna Sime730 in Roschnikovega prispevka iz leta 1901 Bergfahrten zu und von der Vosshütte.731 Po opisu zgradbe in opremljenosti koče ter njene geografske lege so sledili opisi poti, ki so vodili do koče in od nje naprej na bližnje vrhove. Na naslovni strani je osrednje glasilo društva objavilo članek Emila Bocka o lekarniški opremi v kočah, v katerem je svetoval vrsto sanitetne opreme, glede na najpogostejše zdravstvene težave gorohodcev. Daleč najpogostejše so bile po njegovem mnenju prebavne težave, sledili sta omotica in izčrpanost. Po njegovem je lekarna v kočah morala biti opremljena še za reševanje zunanjih telesnih težav, torej ran, zlomov itd.732 Med naslovnimi članki si omembo zasluži še podroben opis plezanja po Se-verni steni na Triglav, ki je izšel leta 1907 in ki je celo opremljen s skico Severne stene.733 Takratni slovenski vzpeti svet se je v osrednjem glasilu društva nadalje omenjal v številnih rubrikah, na primer o gorskih nesrečah734 ali v novicah o novih železniških oziroma cestnih povezavah in z njimi povezanimi ugodnostmi za člane DuOeAV.735 Na pobudo podružnice je na primer Poštna direkcija v Trstu ( k. k Post und Telegrafendirektion Triest) 736 na poti iz Kranja do Kokre leta 1898 dodala dodaten voz.737 Med obvestili o odprtju nastanitvenih objektov v alpskih dolinah zasledimo vest o možnosti nastanitve v objektu Touristenhaus ob Bohinjskem jezeru, ki 730 Johann Sima, »Die Bilichgrazer Dolomitberge«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 21, str. 254−256. 731 Roschnik, »Bergfahrten zu und von der Vosshütte«, str. 176−179. 732 Dr. Emil Bock, »Ueber Apotheken in Schutzhütten«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1894, št. 15, str. 184−185. 733 Ing. Hans Reinl, »Die Nordwand des Großen Triglav«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1907, št. 11, str. 134−136. 734 »In Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1901, št. 14, str. 173. 735 »Neue Lokalbahn«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 19, str. 239. 736 O pošti gl. Andrej Hozjan, Simona Sajko, Simona Bratuša, Pošta na slovenskih tleh (Maribor: Pošta Slovenije, 1997). 737 »Zoishütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1898, št. 11, str. 141. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 183 31. 03. 2023 13:39:22 184 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« je bila z 18 sobami od 1. avgusta 1887 dalje na voljo »letoviščarjem«.738 To območje je bilo omenjeno še dobrih deset let pozneje, v zvezi z nastanitvenimi možnostmi ob jezeru in na Rudnici, torej hribu ob njem.739 Na koncu glasila je bila ves čas izhajanja rubrika o zemljevidih in planinski literaturi. V seznamu slednje prav tako lahko zasledimo avtorje iz takratnega slovenskega prostora: Johanna Simo z vodnikom po Polhograjskem hribov-ju740 in potepanji po Alpah,741 Albina Belarja z delom o ljubljanskem potresu742 in Ludwiga Jahneja kot avtorja vodnika po Karavankah.743 Nasploh je bilo v obdobju od začetka izhajanja glasila društva do prve svetovne vojne število novic iz takratnega slovenskega območja razmeroma veliko, sploh v povezavi s Kranjsko podružnico. Čeprav avtorji večine njih niso navedeni, domnevamo, da jih je napisal dolgoletni predsednik podružnice Rudolf Roschnik. Domneva temelji na njegovi izraziti aktivnosti v društvu, ki jo izpričujejo tako ohranjena korespondenca s centralo DuOeAV kot tudi številne objave o delovanju podružnice v mnogih časopisih tistega časa, ne le v Gratzer Tagblatt. 744 Široka paleta ohranjenih pisem in objav ni le dokaz Roschnikove aktivnosti in odgovornosti pri opravljanju predsedniške funkcije, ampak tudi zvestobe ter občutka pripadnosti društvu DuOeAV. Dodaten razlog za številne novice v osrednjem glasilu društva gre verjetno pripisati še dejstvu, da so med navedenimi sodelavci glasila bili tudi iz Kranjske podružnice, med drugim 738 »Touristenhaus am Wocheiner See«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1887, št. 16, str. 194. 739 »Rudnica in der Wochein«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 11, str. 138−139. 740 »Jahresbericht für 1897/1898«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1897, št. 16, str. 200−201. 741 Johann Sima, Alpenwanderungen (Wien A. Pichler’s Witwe & Sohn, 1894), »Literatur«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 6, str. 73. 742 Albin Belar, »Beiträge zum Erdbeben in Laibach (Wien: im Selbstverlage des Verfassers, 1896), »Literatur«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 18, str. 227. 743 Ludwig Jahne, Führer durch die Karawanken (Wien: R. Lechner, 1882), »Literatur«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 12, str. 152. O njem gl. Marija Mojca Peternel, »Ludwig Jahne (1856−1937)«, Prispevki za novejšo zgodovino, 60 (2020), št. 1, str. 33−46. 744 Rudolf Roschnik, »Bergfahrten zu und von der Vosshütte«, Deutsche Stimmen aus Krain, Triest und Küstenland, Beilage zu Nr. 233 des »Gratzer Tagblattes«, 24. 8. 1901, št. 71, nepaginirano; Deutsche Stimmen aus Krain, Triest und Küstenland, Beilage zu Nr. 234 des »Gratzer Tagblattes«, 25. 8. 1901, št. 72, nepaginirano; Deutsche Stimmen aus Krain, Triest und Küstenland, Beilage zu Nr. 239 des »Gratzer Tagblattes«, 30. 8. 1901, št. 73, nepaginirano. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 184 31. 03. 2023 13:39:23 Section Krain v tiSKu 185 Johann Sima, katerega smrt je obeležilo tudi glasilo društva,745 in predstavnik glavnega odbora Josef Vesel.746 Dopisi v obdobju 1914−1919 Kot smo videli, je prva svetovna vojna za glasilo društva pogosto predstavljala velike ovire. Časopisi so ogledala časa, v katerem izhajajo, zato je bil premik pozornosti glasila k vojni moriji pričakovan. Kranjska podružnica je bila v tem obdobju omenjena redko, kar je sicer res posledica splošnega upada interesa za delovanje podružnic, a je hkrati v tem že tudi tiha napoved njenega konca. Njeno ime najdemo v seznamu članstva DuOeAV747 ter v že omenjeni novici o smrti bivšega predsednika podružnice dr. Bocka.748 Malenkost več objav iz takratnega slovenskega območja je opaziti v zadnjem letu vojne. Večinoma gre za obvestila o zaprtju koč749 ali o nasilnih vdorih vanje, denimo v Deschmann-Hütte (Dom Valentina Staniča pod Triglavom) ter Maria Theresien-Hütte (Dom Planika pod Triglavom).750 Vojna morija v ospredje ni postavljala prostočasnih dejavnosti in tudi delovanje podružnic društva DuOeAV v takratnem slovenskem prostoru je bilo vedno manj živahno. Zadnje, kar smo lahko prebrali o Kranjski podružnici, je bilo obvestilo o prejemu osrednjega glasila društva. Člani društva so ga prejeli direktno iz Münchna, saj je bilo v Ljubljani nemogoče organizirati njegovo razdeljevanje.751 Objava je še en dokaz več o težkih razmerah takoj po koncu vojne, s katerimi so se soočali člani vodstvenega odbora podružnice. 745 »†Johann Sima«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1898, št. 10, str. 130. 746 »Mitarbeiter«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, str. VIII. 747 »Mitgliederstand«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1917, št. 9-10, str. 69. 748 Primož Kuret, »Kronika Ljubljanske filharmonične družbe 1899/1907«, str. 118. 749 »Verschiedenes«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1918, št. 11-12, str. 77. 750 »Verschiedenes«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1918, št. 19-20, str. 127. 751 »Allerlei«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1919, št. 17-18, str. 111. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 185 31. 03. 2023 13:39:23 186 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« Dopisi po prvi svetovni vojni Po koncu prve svetovne vojne se je društvo DuOeAV znašlo v popolnoma drugačnem političnem okolju. Kljub temu in kljub prenehanju delovanja njegovih podružnic pa branje glasila vendarle daje vtis, da so stiki med obema prostoroma še vedno obstajali. Naj za primer samo spomnimo na zelo naklonjen zapis ob smrti Ottomarja Bamberga leta 1934.752 V obdobju do anšlusa v glasilu zasledimo zanimivo prošnjo Turistovskega kluba Skala.753 Vabilo je bilo namenjeno vsem prvopristopnikom v Kamniških in Julijskih Alpah ter Karavankah, ki naj bi sporočili podatke o vzponih, saj bi z njimi želeli posodobiti star alpinistični vodnik.754 Apel je povezan s precej od-mevnim delom Naš alpinizem, ki ga je klub Skala izdal leto pred omenjenim pozivom.755 Gre za izčrpen pregled celotnega slovenskega alpinizma od prvih začetkov pri Valentinu Staniču do leta 1932. V delu so opisane vse do takrat opravljene ture »naših in tujih alpinistov«. Večina pomembnejših smeri je bila začrtanih v skicah in zemljevidih, popisane so bile tudi nemarkirane poti in steze ter lažji neplezalni dostopi.756 Omenjeni vodnik s svojo natančnostjo in kulturno bogatostjo še vedno daleč presega običajne plezalne vodnike in je eno najpomembnejših kulturnih dejanj našega predvojnega alpinizma.757 Poleg novih rubrik, namenjenih tudi mlajšim generacijam, na primer s seznami hostlov, je uradno glasilo društva DuOeAV prinašalo številne potopise z gora. Iz takratnega slovenskega prostora bi želeli poudariti tri, pri čemer bomo naj-krajšega, izpod peresa nekega dunajskega gorohodca na Vrtačo, zgolj omenili.758 Za širšo bralno publiko je bil precej atraktivnejši zapis iz leta 1926 z naslovom Winke für deutsche Bergsteiger in Jugoslawien (Steiner Alpen, Karawanken Julische Alpen). 759 Član münchenske podružnice Adolf Wiegele je nemškim ljubiteljem 752 »†Ottomar Bamberg«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1934, št. 5, str. 118. 753 Peter Mikša in Elizabeta Gradnik, Trden kakor skala: kratka zgodovina Turistovskega kluba Skala (Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2017). 754 »Bitte an die deutschen und österreichischen Kletterer«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1933, št. 2, str. 50. 755 Mirko Kajzelj, Naš alpinizem (Ljubljana: Turistovski klub Skala, 1932). 756 »Naš alpinizem«, Jutro, 24. 7. 1932, št. 171, str. 9. 757 Mikša, Gradnik, Trden kakor skala: kratka zgodovina Turistovskega kluba Skala, str. 72−73. 758 »Karawanken Vertatscha«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1926, št. 7, str. 80. 759 »Winke für deutsche Bergsteiger in Jugoslawien (Steiner Alpen, Karawanken Julische Alpen)«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1926, št. 12, str. 138. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 186 31. 03. 2023 13:39:24 Section Krain v tiSKu 187 gora s prispevkom orisal razmere v novi realnosti južnega dela alpskega sveta. Avtor je v prvi vrsti želel preprečiti pozabo nekdanje avstrijske alpske pokrajine na Kranjskem (Slovenije), kot se je to zgodilo takoj po vojni. Po njegovem so območje Julijskih Alp, Karavank in Kamniških Alp pred vojno odprle in urejale aktivne podružnice nemškega društva, kar mora ostati v spominu. Poleg natanč- nih geografskih prikazov in opisov naravnih lepot, ki so po njegovem povsem primerljive s katerimkoli območjem Vzhodnih Alp, se je avtor poglobil v tamkajšnje koče. Navedel je vsa izhodišča do koč in čas, ki je potreben za njihov dostop. Bralcem je sporočil cene nočitev in hrane, ki so po njegovem nižje kot v Nemčiji in Avstriji, kvantiteta in kvaliteta hrane pa precej boljši. Za lažjo komu-nikacijo in izgovarjavo v tem prostoru je zapisal tudi fonetična pravila za posamezne črke. Za nas so bile še posebno zanimive avtorjeve ugotovitve in izkušnje s tamkajšnjim prebivalstvom. Po njegovem je bilo v tem območju naseljeno večinoma slovensko prebivalstvo in tudi govorica je bila pretežno slovenska. Izjemo mu predstavlja Bohinj, kjer »se zdi, da ljudje bolje govorijo nemško kot slovensko«. Nadalje je ugotavljal, da se nemško govoreči planinec, kljub slovenskemu poreklu prebivalstva, lahko povsod dobro znajde: »Prebivalstvo je sicer nacionalno ponosno, a prijazno in do Nemcev ni čutiti nobene sovražnosti. Predvsem do prebivalcev Münchna je lokalni živelj zelo prijazen.«760 Avtor je poudaril še taktnost in korektnost srbskih uradnikov. Kljub prijaznemu in vljudnemu odnosu do Nemcev v tem območju pa na previdnost ne gre pozabiti: »Za Nemce pa tako kot drugod tudi tukaj velja: nobenega izstopajočega vedenja, nobenega nacionalno nedostojnega obnašanja, ampak opreznost na vsakem koraku!«761 Odnos pisca do nekdanjega prostora skupne države je izrazito prijazen, morda celo nekoliko nostalgičen. Ob poznavanju opisanega območja je prišla do izraza njegova naklonjenost do tamkajšnjih prebivalcev. Takratnim gorohodcem je bil zapis poleg vira konkretnih in praktičnih informacij obenem tudi vabilo v alpski svet takratne Jugoslavije. Zadnji dopis, ki bi ga iz tega obdobja obravnavali, je bila osrednja zgodba 12. številke leta 1926 z naslovom Scabiosa Trenta (slika 31). Šlo je za del besedila iz Kugyjeve knjige Aus dem Leben eines Bergsteigers.762 Naslov članka je povezan z rastlino, ki jo je v tem koncu Alp našel in krstil že Hacquet, a je do leta 1877 v živo kljub intenzivnemu iskanju številnih še nihče ni videl. Glede na Ha-cquetove zapiske in študije botanika Wilhelma Vossa gre za rastlino trentavski 760 Prav tam. 761 Prav tam, str. 139. 762 J. Kugy, »Scabiosa Trenta«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1926, št. 12, str. 227−230. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 187 31. 03. 2023 13:39:24 188 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« grintavec. Na prošnjo botaničnega mentorja Muzia de Tommasinija763 se je 19-letni Kugy odpravil iskat cvetico. To je bil Kugyjev prvi obisk doline Trente, ki ga je z lepotami svojih in bližnjih vrhov takrat očarala za vse življenje. Čeprav rože ni našel, je bil hvaležen za izkušnjo, saj je v tem delu sveta našel »iskreno ljubezen in pravljični zaklad gora«.764 Iskana roža naj bi bila ostanek iz toplejših medledenih dob, ko je kraško rastlinstvo prodrlo globoko v osrčje Alp. Razlog, da je Hacquet našel zadnje primerke te vrste, njegovi nasledniki pa ne več, je verjetno v dejstvu, da je rastlina na zahodnih pobočjih Triglava takrat že izumrla. Razrešitev te skrivnosti je Kugy izvedel šele kasneje, Scabiosa trenta pa je postala eden njegovih najlepših pesniških simbolov, ki označuje nedosegljivo, iskano, lepo, mlado …765 Naklonjenost osrednjega glasila Kugyju odsevajo nadalje objave čestitk ob njegovi 70-letnici766 in 80-letnici, ki zaradi zgovornega naslova niti ne potrebuje ko-mentarja: Ein Klassiker des Alpinismus.767 Dreyer, nam že znani pisec spominov na Heßa in na druge znane osebnosti vzpetega sveta,768 je v osrednje glasilo sicer poročal o različnih dogodkih, povezanih z DuOeAV.769 V spominih na Kugyja mu je na misel najprej prišlo njegovo znano reklo: »Gore lahko odprejo vsa svoja bogastva in globine svoje duše le iskreni ljubezni, saj zahtevajo celega človeka, njegovo popolno predanost, duhovit pogum in pristno navdušenje.«770 V besedilu so poudarjeni nerazložljiva Kugyjeva notranja moč, ki ga je neprenehoma gnala v vzpeti svet, ter številni uspehi na alpinističnem in pisateljskem področju. 763 Muzio de Tommasini (*7. 6. 1794 Trst; †31. 12. 1879, Trst), botanik in upravni uradnik. Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si, pridobljeno 22. 12. 2021. 764 J. Kugy, »Scabiosa Trenta«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1926, št. 12, str. 230. 765 Julius Kugy, Aus dem Leben eines Bergsteigers (München: Bergverlag Rother, 1935), str. 36; Nada Praprotnik, »Alpski botanični vrt Juliana in seznami rastlin«, Scopolia: glasilo Prirodoslov-nega muzeja, 2012, št. 75. str. 1−111. 766 »Personalnachrichten«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1928, št. 7, str. 118. 767 Dr. A. Dreyer, »Ein Klassiker des Alpinismus Zum 80. Geburtstag Julius Kugy«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1938, št. 7, str. 170−171. 768 Dr. A. Dreyer, »Theodor Petersen«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1916, št. 5-6, str. 48−49. 769 Dr. A. Dreyer, »Literatur der Alpenvereinsbücherei zu den ‚Neuen Reisezielen‘ des D. u. Ö. Alpenvereins«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1916, št. 13-14, str. 121−122. 770 Dr. A. Dreyer, »Ein Klassiker des Alpinismus. Zum 80. Geburtstag Julius Kugy«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1938, št. 7, str. 170. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 188 31. 03. 2023 13:39:25 Section Krain v tiSKu 189 Slika 31: Julius Kugy, »Scabiosa Trenta« ( Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1926, št. 12, str. 227) Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 189 31. 03. 2023 13:39:26 190 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« Redke objave v glasilu društva DuOeAV v času med obema vojnama iz alpskega sveta takratnega slovenskega območja so bile zaradi prenehanja delovanja vseh podružnic društva v tem prostoru razumljive in pričakovane. Posamezni daljši prispevki iz tega območja so bili za takratno bralstvo, zlasti pa za gornike poučni in vabljivi. Ne nazadnje so zanimivi tudi za sodobne raziskovalce, saj nam slikajo podobo tega dela sveta pred začetkom druge svetovne vojne. V zaključnih besedah o osrednjem glasilu društva DuOeAV v letih 1874−1938 ponovimo, da so objave iz takratnega slovenskega prostora predvsem odslika-vale delovanje Kranjske podružnice. Njihovo število se je večalo sorazmerno z njenimi aktivnostmi in tudi vsebinski spekter je s pestrejšimi akcijami podru- žnice postajal vse barvitejši. Prav tako je bil slikovit seznam rubrik, v katerih se je omenjalo njeno področje delovanja. Glede na obsežne geografske dimenzije, v katerih se je glasilo bralo, so prispevki na eni strani širili poznavanje vzpetega sveta takratnega slovenskega prostora, na drugi pa se je posredno z njimi za to območje širila tudi reklama. Vpetosti in povezanosti s tem prostorom nista mogla pretrgati niti prva svetovna vojna niti prenehanje delovanja podružnic društva DuOeAV. Odmevi v drugih časopisih Društvo DuOeAV je poleg osrednjega glasila med letoma 1870 in 1940 iz-dajalo še Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins. Analiza vseh 71 letnikov bi bila na tem mestu preobširna, zato poglejmo le v jubilejni 40. zvezek, ki je izšel leta 1909. Razlog za njegov izbor ni zgolj v obletnici, ampak predvsem v objavi obširnejših zapisov o Julijskih Alpah in Karavankah. Slednje so bile v središču prispevka neznanega avtorja, ki se je precej natančno razpisal skoraj o vseh karavanških vrhovih.771 Slikovitemu opisu je dodano precej zanimivo podpoglavje o vzponu na Košutnikov turm po sever-ni strani.772 771 »Aus den Karawanken von Gau Karawanken«, Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1909, str. 271−290. 772 »Eine Ersteigung des Koschutniksturm 2135 m von Nordwesten«, Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1909, str. 288−290. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 190 31. 03. 2023 13:39:26 Section Krain v tiSKu 191 Predsednik Beljaške podružnice Josef Aichinger773 je avtor drugega daljšega prispevka, v katerem se zrcali dobro poznavanje Julijskih Alp in Kugyjevih spisov. Daljšemu uvodu je sledil slikovit opis Triglava,774 »ki ga imajo Slovenci za nacionalno svetišče«.775 V nadaljevanju se je pisec sistematično in precej podrobno posvetil opisom gora v okolici Kranjske gore,776 Mangarta,777 Kanina,778 Montaža in779 Viša.780 Avtorjeva pot in tudi opis sta se končala s spustom v slikovito dolino Zajzera (ital. Val Seisera, nem. Valbruna). Za takratne ljubitelje vzpetega sveta je bil prispevek precej uporaben in poučen, za sodobne raziskovalce pa je zanimiv vir zlasti pri ugotavljanju razlik med preteklimi in današnjimi razmerami v tem delu Alp. Onkraj Karavank so se zapisi o Kranjski podružnici DuOeAV ne tako redko pojavljali v izdajah periodičnega tiska. Poleg celovškega časopisa Freie Stimmen 781 še v že omenjenem graškem Grazer Tagblattu, ki je že s podnaslovom Organ der deutschen Volkspartei für die Alpenländer na daleč izkazoval izrazito zanimanje za vse, kar je bilo nemško, torej tudi za Kranjsko podružnico.782 Med različnimi, precej nacionalno obarvanimi novicami iz monarhije in tudi širše, je bilo v glavnem delu časopisa pogosto najti rubriko Aus den deutschen Alpenländern. V njem so bile priložene številne priloge, a za nas je bila pomembna po obsegu sicer skromna priloga Deutsche Stimmen aus Krain, Triest und Küstenland, ki se je na dveh, največ treh straneh posvečala razmeram in delovanju (nemških) društev v takratnem slovenskem prostoru. V tem delu se je poleg daljših člankov precej redno objavljalo različno dolga besedila o 773 J. Aichinger, »Die Julischen Alpen«, Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1909, str. 290−318. 774 Prav tam, str. 295−302. 775 Prav tam, str. 295. 776 Prav tam, str. 302−305. 777 Prav tam, 1909, str. 305−311. 778 Prav tam, str. 311−314. 779 Prav tam, str. 314−317. 780 J Prav tam, str. 317−318. 781 »Laibach, (Alpenverein)«, Freie Stimmen, 7. 2. 1900, št. 11, str. 4. Freie Stimmen, časopis s podnaslovom Organ der Fortschrittspartei in Kärnten, je izhajal v letih 1881−1938 in je bil izrazito nacionalistično naravnan. Österreichische Nationalbibliothek, https://anno.onb.ac.at/info/ spo_info.htm pridobljeno 22. 4. 2022. 782 Grazer Tagblatt (1897−1919) je od leta 1891 izhajal dvakrat dnevno. Imel je tri priloge, Deutsche Stimmen aus Krain und Küstenland je izhajala v letih 1898−1915. Österreichische Nationalbibliothek, https://anno.onb.ac.at/info/gtb_info.htm, pridobljeno 28. 2. 2022. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 191 31. 03. 2023 13:39:27 192 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« delovanju vseh podružnic DuOeAV.783 V njem je bilo tako moč brati Roschnikov opis poti od Kepe do Golice784 in njegov že znani Bergfahrten zu und von der Vosshütte,785 pri čemer je šlo za ponatis članka, ki ga je pod istim naslovom deset let prej objavilo osrednje glasilo društva. Ker so po letu 1900 nacionalna nasprotovanja postajala vse očitnejša, se je graški časopis s prilogo še odločneje postavil na stran vseh nemških društev s Kranjske, tako Nemškega gledališča,786 Športnega društva787 in tudi Filharmonične družbe.788 Za našo študijo so bile zlasti zanimive objave po letu 1901, saj v njih poleg letnih poročil Kranjske podružnice najdemo novice o nered-kih nacionalnih izgredih, v katere je bila vpletena. Hudo je bilo denimo leta 1908 zaradi smerokazov. Zgodilo se je na Velem polju, ko je ob navzočnosti radovljiškega župana neki mladenič ob pogledu na nemško zapisano ime na smerokazu pobesnel in se znesel nad postavljeno tablo. Kazensko izgrednik ni odgovarjal, edina naloga je bila postavitev novih tabel. Za neimenovanega pisca se v omenjenem dejanju, še zlasti pa v (ne)reakcijah na ta dogodek zrcali trenuten odnos med nemškim in slovenskim planinskim društvom. Nespreje-mljivo se mu je zdelo, da je župan, ki je bil celo priča dejanju in katerega naloga naj bi bila predvsem skrb za red, izgrednika oprostil brez kazni.789 Razburjenje in izrazito nemško simpatiziranje je bilo v omenjenem časopisu čutiti že leto prej. Neimenovani pisec je zapis ob obisku angleških novinarjev v tem delu vzpetega sveta poleti leta 1907 naslovil s precej ironični-mi besedami: »Zmagoslavja je konec. Ohladil se je tudi topel stisk roke z 783 »Gotscheer Nachrichten«, Deutsche Stimmen aus Krain, Triest und Küstenland, Beilage zu Nr. 52 des »Gratzer Tagblattes«, 21. 2. 1907, št. 17, nepaginirano. 784 Dr. R. R., »Vom Mittagskogel zur Golica. Ein neuer Höhenweg«, Grazer Tagblatt, 2. 8. 1899, št. 212, str. 1−3. 785 Rudolf Roschnik, »Bergfahrten zu und von der Vosshütte«, Deutsche Stimmen aus Krain, Triest und Küstenland, Beilage zu Nr. 239 des »Gratzer Tagblattes«, 30. 8. 1901, št. 12, nepaginirano. 786 »Theater Verein in Laibach«, Deutsche Stimmen aus Krain, Triest und Küstenland, Beilage zu Nr. 52 des »Gratzer Tagblattes«, 21. 2. 1907, št. 17, nepaginirano; »Deutsche Bühne in Laibach«, Deutsche Stimmen aus Krain, Triest und Küstenland, Beilage zu Nr. 62 des »Gratzer Tagblattes«, 3. 3. 1907, št. 22, nepaginirano. 787 »Jahreshauptversammlung des Laibacher Turnvereines«, Deutsche Stimmen aus Krain, Triest und Küstenland, Beilage zu Nr. 31 des »Gratzer Tagblattes«, 31. 1. 1907, št. 11, nepaginirano. 788 »Philharmonische Gesellschaft«, Deutsche Stimmen aus Krain, Triest und Küstenland, Beilage zu Nr. 67 des »Gratzer Tagblattes«, 8. 3. 1907, št. 24, nepaginirano. 789 »Sektion Krain des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins«, Deutsche Stimmen aus Krain, Triest und Küstenland, Beilage zu Nr. 36 des »Gratzer Tagblattes«, 6. 2. 1908, št. 11, nepaginirano. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 192 31. 03. 2023 13:39:27 Section Krain v tiSKu 193 Angleži.«790 Avtor je ogorčen nad dejstvom, da v vseh slavnostnih govorih ob tem dogodku ni bilo slišati nobene nemške besede, saj so bili vsi ali v slovenščini ali v angleščini. Poleg tega ga je motilo dejstvo, da o obisku ni poročal niti en angleški časopis.791 Omenjen dogodek je bil zaveden v letnem poročilu Kranjske podružnice, ki pa je dogodek osvetlil s popolnoma drugačnega zornega kota. Obisk Angležev je bil namreč označen za izrazito pozitivno dejanje, saj bi lahko precej pripomogel k še večjemu odpiranju tega dela Alp svetu. K boljši prepoznavnosti tega območja naj bi poleg obiska angleških novinarjev prispeval tudi obisk saškega kralja, ki mu je Kranjska podružnica omogočila varen, predvsem pa »prijeten in neoviran« pristop na Triglav.792 Oba dogodka sta bila torej označena v smislu turistične promocije tega dela alpskega sveta. Širok spekter periodike onkraj Karavank, ki je z objavami podpiral delovanje Kranjske podružnice, je bil omenjen v njenem letnem poročilu leta 1912.793 Na seznamu so bila imena časopisov, ki so jih brali precej severneje od prostora njenega delovanja: Tauern Adria Reise Zeitung,794 Alpenzeitung, münchenski Neuesten Nachrichten 795 in celo leipziški Illustrirte Zeitung.796 Seznam izrazito nemško usmerjenih časopisov kaže dimenzije prostora, v katerem je bilo prisotno védenje o dogajanju v južnem delu Vzhodnih Alp. To pa so časopisi, kot je Agramer Tagblatt, 797 širili tudi v južni del monarhije. 790 »Krain«, Deutsche Stimmen aus Krain, Triest und Küstenland, Beilage zu Nr. 162 des »Gratzer Tagblattes«, 14. 6. 1907, št. 56, nepaginirano. 791 »Krain«, Deutsche Stimmen aus Krain, Triest und Küstenland, Beilage zu Nr. 162 des »Gratzer Tagblattes«, 14. 6. 1907, št. 56, nepaginirano. 792 »Sektion Krain des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins«, Deutsche Stimmen aus Krain, Triest und Küstenland, Beilage zu Nr. 36 des »Gratzer Tagblattes«, 6. 2. 1908, št. 11, nepaginirano. 793 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1912« (13. 2. 1913). 794 Von München zur Adria: Tauernbahn-Führer 1911/12: Illustriertes Handbuch für die Tauern-, Karawanken-, Wocheiner-Bahn bis zur Adria (Klagenfurt: Verlag der Kärntner Tauern-Adria-Reise-Zeitung, 1911). 795 Münchner Neueste Nachrichten (1848−1945) je bil sprva nepolitičen, informativen časopis, namenjen širokim ljudskim množicam, pozneje liberalno usmerjen in se je distanciral od nacistične oblasti. Historisches Lexikon Bayerns, https://www.historisches-lexikon-bayerns.de/ Lexikon/M%C3%BCnchner_Neueste_Nachrichten, pridobljeno 27. 2. 2022. 796 Leipziger Illustrirte Zeitung (1843−1944), predhodnik ilustriranih časopisov. Wolfgang Weber, Johann Jakob Weber. Der Begründer der illustrierten Presse in Deutschland (Leipzig: Lehmstedt, 2003), str. 48. 797 »Der Kampf gegen ‚Slovensko planinsko društvo‘«, Agramer Tagblatt, 10. 3. 1896, št. 58, nepaginirano. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 193 31. 03. 2023 13:39:28 194 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« V širokem časopisnem spektru gre omeniti še časopise v italijanskem jeziku, na primer Alpi Giulie,798 v katerem so bili med drugim natisnjeni seznami koč in vodnikov.799 Kranjska podružnica DuOeAV je bila seveda prav tako zanimiva za tisk tostran Karavank. Kot smo videli, je v osrednjem delu takratnega slovenskega prostora novice o Kranjski podružnici objavljal nemški Laibacher Zeitung (slika 32). Omenili smo vsebinsko različne objave, tako poročila o predavanjih in društvenem življenju nasploh, o obiskovalcih koč, obvestila o delovanju koč,800 o novih poteh,801 opise gora802 in druge informacije. Med slednjimi je denimo prispevek o vrsti signalnih znakov, ki naj bi jih gorohodec poznal in v sili tudi znal uporabiti. Besedilo je bilo povzeto po članku Das alpine Nothsignal iz osrednjega glasila društva.803 Centralni odbor DuOeAV je na predlog angleškega društva Alpine club leta 1895 na to temo namreč izdal prav posebna navodila. Za priklic pomoči je bilo treba v intervalu ene minute v enakomernih presledkih šestkrat oddati signal. Po minuti odmora je bilo treba postopek ponoviti. Vse skupaj se je ponavljalo toliko časa, dokler se ni pojavil odgovor. Tudi tega je bilo treba opraviti v intervalu ene minute, in sicer v enakomernih presledkih tri ponovitve. Vrsta signala je bila odvisna od okoliščin, v katerih se je gorohodec znašel. Lahko je uporabil vizualni (vidni) signal, torej zastavo, svetilko ali ogledalo, s katerim lahko odbijamo svetlobo, ali zvočni (slišni) signal.804 Celotno besedilo je polno natančnih in podrobnih opisov, kar je razumljivo, saj je šlo za stvari, ki bi gorohodcem lahko rešile življenje. Ker so bile nesreče v alpskem svetu pogoste, je časopis tudi pozneje pozival k previdnosti in rabi omenjenih signalov.805 Po branju novic v zvezi s Kranjsko podružnico v Laibacher Zeitung je nastal vtis, da je časopis o njej ne samo poročal, ampak je bralno publiko s prispevki tudi poučeval. 798 Alpi Giulie: rivista bimestrale della Società alpina delle Giulie je časopis, ki je pričel izhajati v Trstu leta 1896 in izhaja še danes. Universita degli Studi die Trieste, https://www.biblio.units.it, pridobljeno, 20. 10. 2022. 799 »Rifugi e guide delle Alpi Giulie«, Alpi Giulie 7. 6. 1896, št. 2-3, str. 20−23. 800 »Die Eröffnung der Triglavhütte ober dem Kotthale am 31. Juli 1887«, Laibacher Zeitung, 3. 8.1887, str. 1. 801 »Ein neuer Triglavweg«, Laibacher Zeitung, 15. 10. 1913, št. 327, str. 2179; Laibacher Zeitung, 16. 10. 1913, št. 328, str. 2189, Laibacher Zeitung, 17. 10. 1913, št. 329, str. 2197. 802 »Die Steiner Alpen«, Laibacher Zeitung, 22. 12. 1890, št. 293, str. 1. 803 »Das alpine Nothsignal«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 12, str. 140−141. 804 »Alpine Nothsignal«, Laibacher Zeitung, 4. 7. 1895, št. 150, str. 1309. 805 »Zur freundlichen Beachtung für Touristen«, Laibacher Zeitung, 19. 8. 1896, št. 189, str. 1632. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 194 31. 03. 2023 13:39:28 Section Krain v tiSKu 195 Slika 32: »Die Eröffnung der Triglavhütte ober dem Kotthale am 31. Juli 1887« ( Laibacher Zeitung, 3. 8. 1887, str. 1) Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 195 31. 03. 2023 13:39:29 196 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« Od nemških časopisov takratnega slovenskega prostora omenimo še Laibacher Wochenblatt, ki je tako kot Laibacher Zeitung podpiral delovanje nemškega društva806 in mariborski Südsteierische Post.807 Slednji je v svojih objavah želel predvsem prispevati k pomirjanju vse očitnejših nacionalnih sporov vzpetega sveta. V daljšem dopisu Der neue Weg zur Zoishütte s podnaslovom Ein Beitrag zum alpinen Frieden je bila ta namera jasno izražena že v podnaslovu.808 Neimenovani avtor ni bil kritičen le do vseh argumentov Kranjske podružnice, s katerimi so opravičevali gradnjo poti do Cojzove koče, ampak tudi do številnih kritik v odnosu do SPD, objavljenih v Mitteilungen. Po mnenju pisca so tovrstni zapisi precej enostranski in bi jih bilo pred objavo nujno preveriti na terenu. Dopis je sklenil z mislijo, da Kranjska podružnica v precejšnji meri sama nosi odgovornost za slab odnos do Nemcev v alpskem svetu.809 Da mariborski časopis ni imel prav naklonjenega odnosa do društva DuOeAV, odraža tudi kritika dela Der Hochtourist in den Ostalpen 810 avtorjev Ludwiga Purtschellerja, avstrijskega alpinista,811 ter Heinricha Heßa, urednika Mitteilungen. Neznani pisec je kritiziral predvsem del, ki obravnava območje Alp, poseljeno s Slovenci, češ da je opisano precej površno. Očitek je letel na triglavske poti, ki jih je navajal že »stari« Baedekerjev vodnik, a ga Heß pri svojem pisanju ni upošteval. Prav tako so bili po mnenju avtorja pomanjkljivo sestavljeni seznami poti in koč. V njih so večinoma manjkale poti in koče, ki so bile v lasti OeTC in SPD.812 Avtor si je torej prizadeval za objektivnost, saj je bila kritika usmerjena v pristranskost avtorjev in posledično v škodljivo zavajanje bralcev. Predvsem gorohodci zato niso imeli popolnih informacij, na katere bi se v vzpetem svetu resnično lahko zanesli. 806 »Ein Volksfest auf den Triglavhöhen«, Laibacher Wochenblatt, 6. 8. 1887, str. 1−2. 807 Südsteierische Post, časopis, ki je izhajal dvakrat tedensko v Mariboru, in sicer v letih 1881−1900. Österreichische Nationalbibliothek, https://anno.onb.ac.at/info/spo_info.htm, pridobljeno 28. 2. 2022. O časopisu gl. Petra Kramberger, »Alle guten Oesterreicher werden unser patriotisches Unternehmen unterstützen«: Südsteirische Post (1881−1900), nemški časopis za slovenske interese (Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015). 808 »Der neue Weg zur Zoishütte. Ein Beitrag zum alpinen Frieden«, Südsteierische Post, 21. 12. 1898, št. 102, str. 1−2. 809 Prav tam, str. 2. 810 Ludwig Purtscheller in Heinrich Hess, Der Hochtourist in den Ostalpen (Leipzig: Bibliographi-sches Institut, 1903). 811 Ludwig Putscheller (*6. 10. 1849, Innsbruck; †3. 3. 1900, Bern), alpinist in pisec planinske literature. Neue Deutsche Biographie, https://daten.digitale-sammlungen.de/0001/bsb00016339/ images/index.html?seite=26, pridobljeno 20. 2. 2022. 812 »Ein Irreführer in den slovenischen Bergen!«, Südsteierische Post, 27. 10. 1900, št. 86, str. 1−2. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 196 31. 03. 2023 13:39:29 Section Krain v tiSKu 197 Kot smo že omenili, so se zapisi o Kranjski podružnici pojavljali tudi v slovenskih časopisih, Planinskem vestniku ter Slovenskem narodu.813 Predvsem v odnosu med SPD in Kranjsko podružnico smo videli, da so se časopisi v slovenskem jeziku izrazito postavili na stran slovenskega SPD. Če je bilo časopisje, tiskano v nemškem jeziku, precej nemško orientirano in časopisje, tiskano v slovenskem jeziku, precej slovensko usmerjeno, pa so bili v odnosu do Aljaža vsi precej enotni. Podobno kot Mitteilungen je bil tudi Laibacher Zeitung izrazito na strani Kranjske podružnice, a v odnosu do dovškega župnika oba nista bila sovražna. Precej ažurna objava vesti o postavitvi stolpa na vrhu Triglava je bila prej izraz naklonjenosti. Ker so v novici ljubljanskega časopisa bile uporabljene enake besede o »srečni postavitvi stolpa«814 kot v osrednjem glasilu društva, bi lahko celo zapisali, da je bil avtor isti. Morda gre ob tem omeniti še dejstvo, da je osrednji ljubljanski časopis kljub izraziti naklonjenosti nemškemu društvu prav tako objavljal vesti o slovenskem SPD.815 813 »Slovensko planinsko društvo svojim nasprotnikom«, Slovenski narod, 5. 3. 1896, št. 54, nepaginirano; Slovenski narod, 6. 3. 1896, št. 55, nepaginirano. 814 »Aussichtsturm auf dem Triglau«, Laibacher Zeitung, 8. 8. 1895, št. 180, str. 1562. 815 Prof. dr. Johannes Frischauf, »Wegbauten des Slovenischen Alpenvereines in den Julischen Alpen«, Laibacher Zeitung, 2. 12. 1905, št. 277, str. 2489; Laibacher Zeitung, 4. 12. 1905, št. 278, str. 2509; Laibacher Zeitung, 5. 12. 1905, št. 279, str. 2519; Laibacher Zeitung, 6. 12. 1905, št. 280, str. 2527. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 197 31. 03. 2023 13:39:30 Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 198 31. 03. 2023 13:39:30 199 sKlep Nemško in avstrijsko planinsko društvo je v slovenskem prostoru pustilo precej močne in široke sledi. Njegove podružnice, ki so segale ne le globoko v današnji evropski prostor, ampak so te meje tudi presegle, so dolgo časa delale samo za alpsko stvar, sledile so osnovnemu cilju, zaradi katerega je nastalo društvo, ki se ni oziralo na vse izrazitejše politične tokove. Toda družbeni procesi in vse večja nacionalna nasprotja konec 19. stoletja so društvo sčasoma hočeš nočeš prisilila tudi v tovrstne opredelitve. Deloma se je to zgodilo že po koncu prve svetovne vojne, še zlasti pa se je to odrazilo po priključitvi Avstrije k Nemčiji. Anšlus je za življenje društva pomenil prelomni dogodek, saj je poleg izrazito enoznačnega, socialnacionalističnega ustroja v društvo tako rekoč vnesel tudi začetek njegovega konca. Propad rajha je namreč pomenil tudi propad društva kot takega. DuOeAV je imel v takratnem slovenskem prostoru osem podružnic: Beljaško, Celjsko, Kranjsko, Mariborsko, Goriško, Primorsko in Slovenjegraško. Naša študija ohlapno obravnava Kranjsko podružnico, ki je bila v okviru celotnega društva ena izmed srednje velikih podružnic. V primerjavi z drugimi društvi takratnega osrednjeslovenskega prostora številčnost njenega članstva ni bila nezanemarljiva in je tudi v tej primerjavi sodila med srednje velika društva. Vodstveni odbor, v katerem so v obdobju 1874−1878 tudi imena oseb, ki so bila izrazito na strani slovenstva, so po ponovnem zagonu podružnice, torej po letu 1881, sestavljala večinoma imena kulturno nemško orientiranih posameznikov. Njihova skupna značilnost je precej široka družbena angažiranost, ki so jo izkazovala članstva v številnih društvih tistega časa. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 199 31. 03. 2023 13:39:30 200 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« Poleg prevlade nemških imen je po letu 1881 spremembo v društvu odražal premik v usmeritvi oziroma orientaciji Kranjske podružnice. Čuti se, da po tem letu podružnica ni več nastopala v slogaških prizadevanjih v imenu dežele Kranjske. V ospredju njenih prizadevanj je sicer res še vedno bila alpska stvar, a so poslej poteze podružnice zaradi vse bolj nacionalno nabitega družbenega konteksta vedno pogosteje izhajale iz precejšnje naklonjenosti nemštvu. Zgolj zaradi socialnega eli-tizma, poudarjenega meščanstva in nemškega nacionalizma je čedalje bolj tonila v trdno nemštvo in se v bistvu odtujevala teritoriju, zaradi katerega je nastala. Predvsem se je to odražalo v ostrenju odnosov s slovenskim SPD, ki ji je v tem prostoru predstavljal veliko konkurenco. Na podlagi doslej neobdelanih virov gre ob tem vendarle omeniti do sedaj še nepoznane tesne stike SPD z DuOeAV. Kranjska podružnica je bila druga največja podružnica DuOeAV na Slovenskem, kar je glede na majhnost prostora, v katerem je delovala in iz katerega je izhajala, lep dosežek. Za to je gotovo zaslužno njeno vodstvo, v katerem je bilo kar precej članov (visoko) izobraženih. Med predsedniki Kranjske podružnice gre na tem mestu omeniti dva. Prvi predsednik, Karl Deschmann, je notranjemu življenju in delovanju podružnice utrl pot in dal zgled za njen prihodnji aktivi-zem. V obdobju predsedovanja Rudolfa Roschnika pa je podružnično delovanje doseglo višek. Intenzivne akcije v vzpetem svetu so se nanašale zlasti na gradnjo koč, postavljanje smerokazov ter markiranje poti in urejanje vodništva. V njegov čas sodi še precej odmeven spor s SPD, o katerem so bili seznanjeni vsi člani DuOeAV, ki so brali eno od publikacij društva, to je uradno glasilo Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins. Poleg zaslug Josefa Vesela, sode-lavca glasila, je verjetno prav Roschnikova zasluga, da je bilo v njem natisnjenih mnogo prispevkov iz takratnega slovenskega prostora, večinoma povezanih z akcijami Kranjske podružnice. Glede na geografsko razširjenost društva DuOeAV in s tem tudi osrednjega glasila je bila objava dopisov za južni del alpskega prostora posredno tudi lepa reklama za ta del Alp. Branje prispevkov in vesti daje vtis, da sta časopis in s tem centrala DuOeAV ne samo v programu, ampak tudi v resnici v obdobju do prve svetovne vojne delovala izključno za alpsko stvar. Dopisi v glasilu so bili večinoma korektni in so ohranjali dostojno ko-munikacijo, čeravno so zagovarjali interese društva oziroma rezultate delovanja njegovih podružnic. Dikcija nemškega glasila je bila v primerjavi z nekaterimi slovenskimi časopisi tistega časa precej manj nacionalno napihnjena in je ves čas poskušala ohraniti raven zgledne komunikacije. Delovanje Kranjske podružnice se je po zgledu društva DuOeAV sicer nave-zovalo na alpski svet, a tudi kulturnega in znanstvenega področja niso zane-marjali. Društveni večeri so zaradi strokovnih in znanstvenih predavanj znanih Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 200 31. 03. 2023 13:39:31 Sklep 201 osebnosti, tudi iz prostora onkraj Karavank, daleč presegli okvire družabnosti. V ta namen so bili organizirani izleti in drugi dogodki zabavnih vsebin. V okviru akcij Kranjske podružnice, predvsem gradnje planinskih koč, utrjeva-nja poti, markiranja in skrbi za meteorološke postaje, ne gre pozabiti ureditev razmer na področju vodništva. Organizacija prvega vodniškega tečaja na Slovenskem je namreč pomenila velik korak v smeri profesionalizacije tega poklica. Posledično je to prispevalo k izboljšanju kakovosti takratnega turizma pri nas, lokalno prebivalstvo pa si je z opravljanjem te dejavnosti lahko precej izboljšalo svoj ekonomski položaj. Vodenje takratnih turistov je družinam na tem območju lahko pomenilo dodatni, v mnogih primerih pa celo osrednji vir preživetja. Na koncu gre poudariti še vestnost in občutek vodstva Kranjske podružnice pri arhiviranju in dokumentiranju njenega gradiva. Čeravno to ni ohranjeno prav v celoti, je razkrilo številne zanimivosti v življenju društva in precej olaj- šalo pisanje te knjige. Čeprav je društvo DuOeAV živelo do začetka druge svetovne vojne, je delovanje vseh podružnic na Slovenskem ustavil že začetek prve svetovne vojne. Uraden konec večine njih pa je bil šele leta 1919. Gradnja koč in vzdrževanje ter markiranje poti v alpskem svetu na prelomu iz 19. v 20. stoletje v izvedbi Kranjske podružnice so vidni in v močni rabi še danes, zato bi bile dodatne besede o pomenu delovanja DuOeAV v tem delu Alp odveč. Po ponovnem odkritju zdravilnih in estetskih učinkov vzpetega sveta na človeka v širokem delu današnje družbe se z njimi srečujejo vsi sodobni gorohodci, med katerimi še zdaleč niso samo lokalni prebivalci. Zadnje vrstice tega dela naj se izpojejo v željah, ki so se porajale pri pregledu virov in literature. Glavni namen študije je v predstavitvi Kranjske podružnice, ki naj bi hkrati pomenila izhodišče za nadaljnje raziskave. Na voljo je namreč še dovolj nepregledanega gradiva innsbruškega arhiva, predvsem pa širok in pisan nabor časopisnih virov iz obdobja njenega delovanja. Društvo DuOeAV je bilo do sedaj v slovenskem zgodovinopisju redko predmet znanstvenih razprav. Glede na vso njegovo dediščino, ki jo danes uživamo številni ljubitelji gora in je precej znana v širšem evropskem prostoru, bi lahko zapisali, da po krivici. Morda je gledanje nanj bilo obarvano preveč nemško nacionalno, kar pa ni bil namen njegovega nastanka. Vse zapisano naj pripomore k širšemu gledanju na Nemško in avstrijsko planinsko društvo, ki s svojo dediščino ostaja del naše preteklosti in je, skrito v ozadju sodobnih oblik gorohodstva, še vedno precej živo. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 201 31. 03. 2023 13:39:31 Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 202 31. 03. 2023 13:39:32 203 zusammenFassung Der Deutsche und Oesterreichische Alpenverein (DuOeAV) hat in Slowenien eine tiefe Spur hinterlassen. Seine Sectionen, die nicht nur tief in die heutigen europäischen Grenzen hineinreichten, sondern auch darüber hinaus, verfolgten sehr lange das grundlegende Ziel, für das sie ge-gründet worden waren und ignorierten die sich immer deutlicher abzeichnen-den politischen Strömungen. Sie folgten den grundlegenden Leitlinien des Vereins, nämlich die Kenntnisse der Alpen, besonders der österreichischen, zu verbreiten und zu erweitern, die Liebe zu den Alpen zu fördern und ihre Bereisung zu erleichtern. Doch die gesellschaftlichen Prozesse und die wachsenden nationalen Wider-sprüche am Ende des 19. Jahrhunderts zwangen den Verein, im Bezug darauf auch eine politische Entscheidung zu treffen. Dies war teilweise bereits nach dem Ende des Ersten Weltkriegs der Fall. Besonders ausgeprägt war diese Entwicklung jedoch nach dem Anschluss Österreichs an das Deutsche Reich. Der Anschluss war ein einschneidendes Ereignis im Vereinsleben, denn er brachte nicht nur eine eindeutige nationalsozialistische Orientierung mit sich, sondern signalisierte schon den Anfang vom Ende des Vereins. Der Zusam-menbruch des Dritten Reiches bedeutete schließlich auch den Zusammen-bruch des Vereins als solcher. Der DuOeAV hatte bis zum Ersten Weltkrieg acht Sectionen in dem von Slowenen besiedelten Raum. Die vorliegende Studie befasst sich in groben Zü- gen mit einer von ihnen, der Section Krain, die zu den mittelgroßen Sectionen gehörte. Im Vergleich zu den anderen Vereinen im damaligen zentralen slowenischen Gebiet war seine Mitgliederzahl nicht unbedeutend. Sie gehörte Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 203 31. 03. 2023 13:39:32 204 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« zu den mittelgroßen Vereinen. Sie verband ein recht breites soziales und gesellschaftliches Engagement, das sich durch die Mitgliedschaft in zahlreichen Vereinen der damaligen Zeit zeigte. Der Vorstand der Section Krain, dem in der Zeit von 1874 bis 1878 auch Mitglieder mit slowenischen Namen gehörten, bestand nach der Neugründung der Niederlassung, also nach 1881, hauptsächlich aus kulturell deutsch orientierten Personen. Neben der Vorherrschaft deutscher Namen machte sich Veränderung nach 1881 auch durch einen Wandel in der Orientierung der Section bemerkbar. Zwar stand die alpine Sache immer noch im Vordergrund der Bemühungen, doch stützten sich ihre Aktionen angesichts des zunehmend national geprägten gesellschaftlichen Umfelds immer häufiger auf eine große Sympathie für das Deutschtum. Aufgrund ihres sozialen Elitismus, ihres Bürgertums und ihres deutschen Nationalismus versank sie zunehmend in einem Deutschtum und entfremdete sich im Wesentlichen von der Idee, für die sie geschaffen worden war. Dies machte sich insbesondere durch eine Verschärfung der Beziehungen zum Slowenischen Alpenverein (Slovensko planinsko društvo – SPD) bemerkbar, der ein wichtiger Konkurrent in diesem geographischen Raum war. Auf der Grundlage von bis dato noch nicht untersuchten Quellen sind jedoch die bisher unbekannten engen Kontakte zum DuOeAV zu erwähnen. Der DuOeAV lebte bis zum Beginn des Zweiten Weltkriegs zwar weiter, aber mit dem Ausbruch des Ersten Weltkriegs wurde die Tätigkeit aller Sectionen in Slowenien eingestellt. Das offizielle Ende der meisten Sectionen erfolgte erst 1919. Die Section Krain war die zweitgrößte Section im damaligen slowenischen Gebiet, was angesichts der geringen Größe des Gebiets, in dem sie tätig war, eine bemerkenswerte Leistung ist. Dies war sicherlich auf ihren Vorstand zurückzuführen, dem eine große Anzahl (hoch) gebildeter Mitglieder ange-hörte. Unter den Vorsitzenden der Section sind zwei besonders zu erwähnen. Der erste, Karl Deschmann, ebnete den Weg für das innere Leben und die Arbeit der Section und diente als Beispiel für ihr zukünftiges Engagement. Unter der Präsidentschaft des zweiten, Rudolf Roschnik erreichte die Tätigkeit der Section schließlich ihren Höhepunkt. Die intensiven Aktivitäten in den Alpen bestanden vor allem im Hüttenbau, dem Aufstellen von Wegwei-sern, der Markierung von Pfaden und der Organisation von Führungswesen. Er war auch in einen ziemlich öffentlichkeitswirksamen Streit mit der SPD verwickelt, von dem alle DuOeAV-Mitgliedern Kenntnis erlangten, die offi-ziellen Mitteilungen des Deutschen und oesterreichischen Alpenvereins, eine der Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 204 31. 03. 2023 13:39:32 Zusammenfassung 205 Vereinspublikationen lasen. Abgesehen von Josef Vesel, einem Mitarbeiter der genannten Publikation, ist es wohl Roschniks Verdienst, dass viele Beiträge aus dem damaligen slowenischen Gebiet, die sich meist auf die Aktionen der Section Krain bezogen, in ihr abgedruckt wurden. In Anbetracht der geografi-schen Ausdehnung des DuOeAV und damit auch der Mitteilungen waren die Veröffentlichungen aus den südlichen Teilen des Alpenraums indirekt auch eine schöne Werbung für dieses Gebiet. Die in den Mitteilungen veröffentlichten Artikel erweckten den Eindruck, dass die Publikation und damit der DuOeAV in der Zeit vor dem Ersten Weltkrieg auch tatsächlich ausschließlich für die alpine Sache tätig war. Die Veröffentlichungen im Mitteilungsblatt waren meist korrekt und pflegten einen respektvollen Ton, auch wenn sie eigene Interessen oder die Ergeb-nisse ihrer Sectionen verteidigte. Die Diktion dieses deutschen Mitteilungsblattes war weit weniger nationalistisch als die einiger slowenischer Zeitungen jener Zeit, und das Blatt bemühte sich durchweg um ein vorbildliches Kommunikationsniveau. Die Aktivitäten der Section Krain waren nach dem Vorbild des DuOeAV mit den Alpen verbunden, aber auch kulturelle und wissenschaftliche Bereiche wurden nicht vernachlässigt. Die Abendveranstaltungen der Gesellschaft dienten weit mehr als nur der Geselligkeit, und boten fachliche und wissenschaftliche Vorträge bekannter Referenten, die sich nicht nur mit den Karawanken und den Alpen beschäftigten. Außerdem organisierte die Section auch Ausflüge und andere Unterhaltungsveranstaltungen. Im Zusammenhang mit den Aktivitäten der Section Krain, sollte neben dem Bau von Berghütten, der Konsolidierung von Wanderwegen und ihrer Markierung, auch der Aufbau einer Bergführerorganisation nicht vergessen werden. Die Veranstaltung des ersten Kurses für Bergführer war ein wichtiger Schritt zur Professionalisierung dieses Berufs. Dadurch erhöhte sich die Qualität des damaligen Tourismus in den mit Slowenen besiedelten Gebieten, wodurch die wirtschaftliche Situation der örtlichen Bevölkerung erheblich verbessert werden konnte. Das Führen von Touristen wurde nämlich eine zusätzliche, in vielen Fällen sogar die wichtigste Einnahmequelle für Familien in der Region. Zuletzt ist auch die Gewissenhaftigkeit der Leitung der Section Krain bei der Archivierung und Dokumentation ihres Materials hervorzuheben. Letztere ist zwar nicht vollständig erhalten geblieben, hat aber viele interessante Fak-ten über das Leben der Section offenbart und das Schreiben dieses Buches sehr erleichtert. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 205 31. 03. 2023 13:39:33 206 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« Der DuOeAV war in der slowenischen Geschichtsschreibung bisher kaum Gegenstand wissenschaftlicher Recherchen. In Anbetracht seines Erbes, das heute von vielen Bergfreunden genossen wird und das auch im weiteren europäischen Raum recht bekannt ist, könnte man meinen, dass dies zu Unrecht so ist. Der DuOeAV könnte in nationaler Hinsicht als »zu deutsch« ange-sehen worden sein, was bei weitem nicht die Absicht war, die hinter seiner Gründung stand. Die letzten Zeilen der vorliegenden Arbeit werden Wünschen gewidmet, die sich bei den Recherchen der Quellen und der Literatur herauskristallisiert haben. Der Hauptzweck der Studie besteht zwar darin, die Section Krain vor-zustellen, sollte aber auch als Ausgangspunkt für weitere Forschungen dienen. Es gibt nämlich noch viel Material aus dem Innsbrucker Archiv und vor allem eine breite und bunte Palette von Zeitungsquellen aus der Zeit der Section, die noch nicht recherchiert wurden. Schließlich sollte diese Studie dazu beitragen, den Blick auf den DuOeAV zu weiten, der mit seinem Erbe ein Teil der slowenischen Vergangenheit bleibt und durch moderne Formen des Bergsteigens immer noch sehr lebendig ist. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 206 31. 03. 2023 13:39:33 priloge Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 207 31. 03. 2023 13:39:33 208 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« a ženec užnic anjska Avtor/ udele Kr podr . ne enote : vo, in sicer anijo kot poseb hr očila, opet na no hivu. at z ani v ar takr i. imer imer letna por zni pr na pr užnice: o do leta 1903, ami, ) podr en adiv užnic Akt ključno leta 1979 in se hr v ( ejeno gr a s podr o do v azpor ve odstopajo le posame ndenc abo spiso adiv očila o delit espo v in statuti adiv az a upor vite sebuje gr ve in por nje r or odila z ma se kor av onološko je bilo r Opis N Kr 1. ustano 2. volit 3. različno gr 4. koče 5. poti 6. ključi koč Od zg Seznam v Delo bdobjeO opis gradiva za Section Krain (Archiv Alpenverein Innsbruck) a v užnic aslo anjska N Kr podr št. V SE Priloga 1: P vent.In OeA 252.1 Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 208 31. 03. 2023 13:39:34 Priloge 209 a, a, h- ženec užnic ijska užnic anjska l Desc vstr ar Avtor/ udele Kr podr A podr K mann -na - št. van ijske e v en ziv in vabilo m k do vstr 3. 1874, ijskega kluba in vabilo ezi z delo D iz A laga objav Mittheilung ains!« (po tiskano) vstr o v m SP užnice 30. misleki v zv 1893. ain«kot pod eunde Kr va (1885, po 1893. ain, ušt esu s tiskanim po ain, ovor na objav anjske podr n Kr ezi z izstopo n Kr eins in Kr ectio ten Alpenfr v Kr D (1895): ver S vu (1896) vite SP ectio D kot odg eehr asedanju dr S ch: ušt vo − ch: aiba ugim tudi v zv ust hen Alpen n die g ustano alnem z da se blejski odsek odcepi od A aiba . L L »A ener med dr venisc en), evod pisma SP 3. 1874), 1891), lp awankenar v v planinskem dr 31. 11. r A tudi pr tiskano). užnice ob g V (6. tiskano) mar Bamberg: 4. 1894) vensko planinsko dr annthale tto jubljana, anje poti (1895) uOeA lo D (1895-1896): en und die K kir Thätigkeit des slo žba oficirje 3.1874, 3. 1889). V odelna akcija (1895) ob ljubljanskem potr a, S en (S lp D (1896): ali D enco ez datuma, lp hè in O , 1. uOeA a in SP užnic r A hen A a, mar V a, udele a, SP 12) rimorske podr a, dobr nkur vo kočo (1895). užnice Petersen« (L eine št. 17) hnik) uppana († 28. užnic užnic užnic užnic št. 41−44) a ko uOeA a leto: k) užnic anjsko (br v dopis »Die ons Mosc r. Th. od, od, hmanna († 11. užnici D ve z užnice centr icha S anjske in P anjska podr čuje z a Kr hmanno hniko 2. 1896) . Alf »D , 1 izv olit en des D udolf Rosc hnik) hnik) riedr zna if für die St if für die Julisc dr anjske podr , 1 izv la Desc Kr ar ar anjska podr anjska podr anjska podr anjska podr . Emil Boc . R ar . F anjska podr avila z a Desc 2 (25. v Kr anjski podr er-T er-T Kr Kr Kr Kr ov dopis: užnice: očilo) ve: dr ve: dr ve: Rosc ve: Rosc a K anjske podr a dr Kr tudi Rosc Valenta, vite emembe statuta (št. očila in v očilo) očilo) očilo) očilo) očilo) ije spisi: führ führ spisi z spis: spisi: spis: spis: V št. olit olit olit olit am izleta Kr tnic uži Kr tnic tr , ki se ga o Mittheilung D rg rg v: 45 1883 (tiskano ogr spisi: 1889 (tiskano spr idr vodniška pr Be Be užnice; uOeA . Alois Bamberg 1. pr osmr dopis Kr osmr Opis dr na ustano 4: člano Statuti podr 15. 2. 4. 1892, Letna por 1875/76 (por 1891 (por 1893 (v 1893 (por 1894 (tiskano vabilo na letno skupščino) 1894 (por 1895 (v 1895 (por 1896 (v 1896 (por 1897 (v V tem delu še: 10: 14: 25: se pr 61: 84−88: ciji 89−102: jem SP 103: 104: 105: 106−115: 116−119: 120−145: podr časopisu 153−155: 159−169: des D bdobjeO 1874−1897- nden v a espo asloN Kor ca glavnega odbor št. V SE vent.In OeA 252.101 Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 209 31. 03. 2023 13:39:34 210 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« a, - e & ütt - lanika yer ženec užnic rigla Be anjska a ia-The m P n Avtor/ udele Kr podr koč Mar resien- H (Do pod T vom), P. H. Soh , unaj m) ezi z evodo V v zv aldheim D uOeA . v. W u D zig , tisk R u odbor eip odi) 1910 (z nemškim pr izv alnem . 12. ohn L 3 . V. Zhuber od, 2 & S 1903, a centr yer , dec. hnik in P venski nar 2. 1911 (tiskano) a. Be podpor odi) a − Slo e 1. a F Rosc ütt 1. 1903 izv D«, D (tiskano . R. 3 užnic močjih (1907) , 19. resien-H vje (1899) raz menjalnic ein in SP 61−64) ost G da) ver , maj 1907, ia-The a Koče esp v) 7. 1901) nakla rimorska podr vno mejnih ob Mar anje poti na specialkah (1900) Tag zitivi (1903): 2. odba z kir 24. člano užnice k bojkotu SP a, tiskano ziko her Alpen ain«, m (osnutek in slika dr hisc o v kočo emembe glej št. hnik) lachki) ha († a, pog a, mar a, diapo 364 užnic eic a leto: bisc n Kr Beljaška in P . P adu, užnici 1904, abav užnice: užnic užnic ectio užnic tudi spr ve z 9. 1903 (310 udolf Rosc hnik) hnik) ugust v hnik) hnik) hnik) hnik) hnik) odi; olit anjska podr Celjska, . R . A udolfa Kir est der S va 12. a R anjske in Celjske podr anjski podr her und Österr anjske podr očila in v očilo) ve: dr očilo) ve: Rosc očilo) ve: Rosc očilo) ve: dr očilo) ve: Rosc očilo) ve: Rosc očilo) očilo) ve: Rosc očilo) ve: Rosc očilo) ve: Rosc očilo) očilo) anjska podr anjska podr anjska podr lanst i Kr anjska, olit olit olit olit olit olit olit olit olit Kr Kr tnic Kr ziv Kr Kr m koč in še posebej koč na je 1. 1905 (3 izv spis: spis: osmr »Alpines F spis: stanje č po slika ljubljanskega gr vabilo na planinsko z dano pr popis poti (Kr spis: Opis Statuti Kr 31. Letna por 1897 (por 1898 (v 1899 (por 1900 (v 1900 (por 1901 (v 1901 (por 1902 (v 1902 (por 1903 (v 1903 (por 1904 (v 1905 (por 1906 (por 1907 (v 1907 (por 1908 (v 1908 (por 1909 (v 1909 (por 1910 (por V tem delu še: 10: 15: 24: 41: 43: 51: 53: 57: iz 80: 84: obisko 101: »Deutsc 102: bdobjeO 1898−1911 a v užnic aslo anjska N Kr podr št. V SE vent.In OeA 252.102 Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 210 31. 03. 2023 13:39:35 Priloge 211 a ženec užnic anjska Avtor/ udele Kr podr - veniji (s anjski po lo ki so ga ža v Beljak vu v S oljo Kr Mur) d. vi sede 6. 1914) k a. račilu koč: emičninami, uc 21. estavit Vratih je na v užnice in o nemšt užnice Br tus v jubljana, marja Bamberga , L užnice in o v anjskem vanjem in nepr podr tto a Huber kano razmišljanje o pr anjske podr d delo koč tju poti O anjske podr edsednika, vijo koč na Kr Vratih (tip 3. 1920), om na pr 1913), or vijo Kr dz očit 12. tus v V (29. vi in usodi Kr ezi z izr , tiskano) V (25. azpustit ezi z na uOeA azpustit alterja Rizzija, uOeA va D ezi z r a W tju koče Huber ušt pno o r ločbi v zv 1922) v zv , tiskano) rokopisno vabilo k odpr ali D čr ovor iz 12. ali dr oti od ženja (1919) 7. 1941) v zv a leto: 9. 1913), emo udwig) užnice k odpr 3. 1920), 5. 1919) ve z užnice centr užnice pr alno skupščino tudi vabilo na skupščino , poleg nag a (2. olit ich L odi) oda) oda) udwiga centr lebelsbergu (5. ener kano užnic V« (10. udwig; udwig) aplembo pr , 3 izv , 2 izv , 2 izv , tip V K anjske podr anjske podr icha L uOeA ilogami) anjske podr očila in v ve: Heinr očilo) očilo) ve: L očilo) ve: L očilo očilo očilo očilo alterja Rizzija (10. ezi z z uOeA olit olit olit anjska podr W o: Kr dopis Kr otest Kr užnici vabilo Kr rug vilnimi pr Opis Letna por 1912 (v 1912 (por 1913 (vabilo na g 1913 (por 1914 (v 1914 (por 1915 (v 1915 (por 1916 (por 1917 (por 1918 (por V tem delu še: 10: 13: dr 17: D − dopis Heinr − dopis »Rizzi an D šte − pr izvajale oblasti SHS (29. − spis v zv − dopis D 7. bdobjeO 1912−14. 1941 a a, v ndenc užnic aslo anjska espo N Kr podr kor št. V SE vent.In OeA 252.103 Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 211 31. 03. 2023 13:39:36 212 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« a, a, a ženec užnic užnic vška užnic anjska Avtor/ udele Beljaška podr Kr podr Celo podr - anjs - ch: aiba ani cen . (L a statut Kr ain vami z odit potrjenimi s str ilag erein Section Kr v. vami, env odit lp r A ilag he oda). v. hisc adnih dopiso okopisnimi pr , 2 izv vami. erreic poleg ur vedno z r okopisnimi pr odit adnih dopiso ilag V (tiskano oda), r und Öst he uOeA v, tiskano), , 2 izv poleg ur vedno z r od). v), tiskano). Deutsc odo oda). oda), odo okopisnimi pr + 1 izv 5 izv , 2 izv , 3 lachki, 8. 1879. , 2 izv , 5 izv z r . P v). oda). 1877 (tiskano anega statuta D izv V, 19. okopis, odo 1889. 11. , 2 užnice (maj 1907, ugust v izv evidir . A uOeA , 14. 1891 (tiskano . , 13 1888, 3. 1874 (r 1. 1883 (tiskano 4. 1889 (tiskano 4. 1889 (tiskano 4. 1889 (tiskano), 12. 1. 1905 (tiskano). 3. 1891 (tiskano). užnice: užnice V 1887, a, 25. a, 15. a, 2. a, 2. 1. 1892). a, 2. a, 28. a, 31. anjske podr sestavil dr ez letnice ugi osnutek r užnic: a, 14. 1873 (tiskano). a, 1883 (tiskano dr OeA užnic V, br V: 1876 (tiskano ijske podr . užnic užnic užnic a (23. užnic užnic užnic užnic poti Kr znam, 12. 9. užnic adnji koč in poti D anjske podr se vstr uOeA uOeA ugih podr užnice a − yr, 1901). V, 14. V, 9. V, 1876: vška podr anjska podr anjska podr anjska podr anjska podr anjska podr anjska podr anjska podr leinma uOeA uOeA uOeA redba o gr Opis Statuti Kr Kr Statuti A ke podr Kr Kr Kr tralnega odbor Kr Kr Kr Seznam koč, Knjižnic K Statuti D Statuti D D D D Statuti dr Beljaška podr Celo Seznam stanja D U bdobjeO 1873−1907 a, v užnic aslo anjska N Kr podr statuti št. V SE vent.In OeA 252.104 Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 212 31. 03. 2023 13:39:36 Priloge 213 - a e a pod h- ütt alenti ženec om) užnic - H tanič anjska h- m V l Descar Avtor/ udele Kr podr Desc mann (Do na S Triglav K mann , 1887 7. eines« . 1 ver str ., tiskano). str užnice 31. , nemško) es zu derselben« . 8.1887, eg hen Alpen , 3 vensko W hisc ung užnice (12 , slo 8. 1896 (tiskano) ata- eic 1906. eit anjske podr r Z tiskano) e Kr ani, m podr 1904, ache ato oda) ütt .1−2 str 3. 1884) V (tiskano str −1896, v-H , Laib (12 hen und österr 2 izv itvenih del 16. tiskano) otoapar uOeA 1892 Trigla azšir 1894) om (20. , D 1905, . 8. 1887, itvi Juli 1887« , 6 Juli 1887«, eče ku r o) 1887, : 100, : 100, Triglav vor e (julij 1887, latt aključ chutzhüttes und des neuen Br ain‘ des deutsc ilog 1886, ilo 1 ilo 1 ütt orske nesr ‚Krn ochenb v-H av ob ot m (1895) ezi s knjižnico in f r W ani s pr 1884, zdr vne) g hmann-S ectio str ache −1887) −1658. adnjo koče pod Trigla po vi koči 1893 (kopija) ve slike ob z 13 a leto: mne koli 1894) ve koče (mer adnja (mer ’s«, , Laib e der S ten Desc . 1655 vo kočo izgr valce eg 05. riglav hmanno knjižnim vpiso u (do hmanno W , 1896; moči z − ezi z gr hen« str hmanno ain he T ve koče (1885 m (junij 1896) v zv imer weiter 192, ni po ve koče (o hmanno ve koče ia v zv a obisko i Desc emljiško lano št. užnice 19 v Desc Triglav 7. 1887 (tiskano) Reic r für Kr Triglavhö a pr hmanno a Desc hmanno ite e 31. , »Im Triglavhütte ober dem Kotthale am 31. Triglavhütte ober dem Kotthale am 31. ezi z z 1896, ugi denar nu na menika in Desc alende t z azšir hmanno romemor užnice č istojbine z ütt emljišč našanjem v pr 8. ti: čr mat) P adnje koče (1884) cher öffnung des er »Die Hütten und anjske podr čr a r afij: or i vzpo v-H , 22. hen K itve Desc t z t Desc est auf den čr čr a gr ed in pr adnje Desc odba z ločbe v zv itju spo ung hnik, otogr elik f a hmann, tiz Trigla öffnung der öffnung der ezi z ob eit adbeni na azšir isti pr or Deutsc očilo Kr Volksf anjske podr ., »Die Er vidi in na gr a r afije: 12 f v (v emi osebami tje ritz Keesba r Z l Desc hišni r vnik gr na pog adne od . R at iz adbeni na adbeni na ite o: eksper . F a s tr ar r. R ache udolf Rosc emlje skic vor vilni tur rug K odpr dr »Die Er »Ein dne kup Opis Spisi o posojilih in dr V tem delu še: Z 45−46: 76: − gr − gr Fotogr 58−60: ot koč šte posnetki g D 1: 9−19: 36−37: 39: 40: (tiskano) 41: 42: 50: 52: »Die Er 74: − 4 ur − dopis Kr − objava v zv − vabilo k odkr − D Laib − R (separ − letno por −1906 bdobjeO 1884 - a, e ütt alenti a pod v om) užnic h- m V tanič aslo anjska koče (spisi): N Kr podr 4. Desc mann-H (Do na S Triglav št. V SE vent.In OeA 252.401 Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 213 31. 03. 2023 13:39:37 214 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« a, eütt ženec užnic a-H a na anjska lic Avtor/ udele Kr podr Go (Koč Golici) adnje koče na Golici m na mesto gr e (junij 1893) a) s pogledo tiskano) ütt a-H Trbiž lic Go 1. 1902) e (avgust 1892, ezi s ütt a Beljaka in ktober 1892) e (16. a-H 9. 1902 (tiskano) kolic ütt 1892 ktober 1892) lic a leto: m (o ani (1892/1893) užnice v zv e 14. to a-H 8. Go ütt čr lic 8. 1892 (tiskano) m (o e 28. ni str to moči z koli 1892) valce ütt e 28. čr a-H tiskano) : 75.000 (o e (o itve Go ver lic ni po koliških poti ütt a-H ütt anjske podr Go ilu 1 cijskim na azšir lic a-H a obisko e in o a-H t r Go om na se lic cijskim na koli 1905, ütt lic čr vestilo kr ugi denar tju azširjene a Go v Go e (o vidu v mer a-H t z Triglav ite istojbine z tje r ütt lic čr odba s situa adbeni na e s vor odba s situa adno ob a-H emlje e Go ütt lic na pog gr ed in pr Go vidi in skice : a leg a-H afije: na pog a po z adbeni na vesnost ob odpr lic o: emlje skic skic gr nakup slo Go rug vabilo na ot kup hišni r izjava in ur vabilo na odpr račun Opis Spis o posojilih in dr 1892 1893 1902. V tem delu še : Z 3: 31: 33: 34: 17a (1902): Fotogr 37: 41: D 24: 34: 40: 46: 18: 19: −1905 bdobjeO 1892 a, e v - užnic ütt a na aslo anjska koče (spisi): N Kr podr 4. Kahlko gel-H (Koč Golici) št. V SE vent.In OeA 252.402 Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 214 31. 03. 2023 13:39:37 Priloge 215 a a a, e a, e e va ženec ütt ütt ütt užnic ova koč krskem užnic če ova koč krskem anjska lu) anjska a na lu) Avtor/ udele Kr podr Zois-H (Cojz na Ko sed Kr podr Voss-H (Erjav koč Vršiču), Zois-H (Cojz na Ko sed z 1891), ani en des adnji str . Institut 1881, Mittheilung – na z ) eogr Voss ljen na av k. militär-g teiner Alpen«, 1897 (tiskano očno popr : 75.000 (K. üdseite der S tan in r ilo 1 ečr amniških Alpah 29. 8. ersec‘ pr XI (mer Hütte an der S lu v K ‚V Col. mat)or eins- 9. 1896) a leto: ver a leto: e na 20, elik f e (1. ütt ejše) tiskano), moči z 1896) ütt krskem sed e, co moči z kr tja (v ni po : 100, 4. 1889 (tiskano) Zois-H ni po e v Voss-H ec 1900, adnje koče in poti , 2. e na Ko ite ilo 1 ütt ütt . 18 odbe (1897) azšir e (1902 ali star 2. 1909) ugi denar aple in Ko užnice bauung einer Alpen emljišče ugi denar a r ütt ti : ajem izgr e (mer Zois-H ütt 2, str a z ne pog ti: a Voss-H ti z eda e (1905) e (18. čr ane koče zne K tje čr t z čr ütt ele e der Er št. čr Voss-H ütt e, verjetno na dan odpr odba z Versec-Hütte (mar ojektir Zois-H ütt anjske podr rag cija kup afiji vidi in na vid Ž ed Voss-H afije: V, 1894, vidi in na afije: z Voss-H −1893 −1898. o: ur F na pog adbeni na adbeni na otogr o: emlje lega pr emlje Zois-H rug »Z uOeA emlje gr 4 gr 2 f rug hišni r račun rever Opis Spisi o posojilih in dr 1891 1896 V tem delu še : Z 1: − z ročno vnesenim kr − osnutek Fotogr − D − statut Kr 14: D − kup − intabula − vabilo na odpr Spisi o posojilih in dr 1901 1909 1912 1913 V tem delu še Z 3: 5: Fotogr 1: D 1: tiskanega hišnega r 2: 4: −1898 −1913 bdobjeO 1889 1901 a a, e a, ča va v ütt užnic ova koč krskem užnic va ko če aslo anjska koče (spisi): lu) anjska koče (spisi): a na N Kr podr 4. Zois-H (Cojz na Ko sed Kr podr 4. Vosso (Erjav koč Vršiču) št. V SE V SE vent.In OeA 252.403 OeA 252.404 Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 215 31. 03. 2023 13:39:38 216 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« e e a, ütt v ütt - e - e i - a, - ütt lanika ei- ütt lanika ženec skih užnic m), a pr ih), rigla her istenklub užnic rigla anjska asor-H ia-The ia-The ) m pod i- vseen-H m P anjska m P m Avtor/ udele Kr podr koče: Valv (Valvasorje do Stolo Tr gla (Koč Triglav jezer Mar resien-H (Do pod T vom); Oesterr chisc Tour Kr podr Mar resien-H (Do pod T vo e, ütt e); vseen-H ütt e, Trigla ütt erdinand-H ranz-F resien-H ia-The rzog-Fzhe 8. 1911 (tiskano) Mar Er e 13. e (= ütt e (1909): ütt odajo koč: ütt resien H benseen-H e stol.) ezi s pr resien-H ia-The Sie 8. 1911 (tiskano) ütt 1902 stol.) m v zv 12. e in e (1909) v Mar e 13. a leto: ia-The ütt a 1904 (tiskano) ütt a leto: ütt resien-H e (1909) ačetek 20. a 1908 (tiskano) Mar e anje ütt eč a 1909 a 1910 moči z ütt e (z ačetek 20. em resien-H moči z ia-The ütt užnice z resien-H resien-H ni po e (z užnice z evz ističnim klubo ni po užnice z Mar resien-H ütt nudbe z dne 12. užnice z a, pr ia-The ia-The resien-H ia-The resien-H Mar Mar ia-The ugi denar adnje ia-The užnic vseen-H ijskim tur lagi po anjske podr anjske podr ugi denar a dopoldansko sr ve Mar ti: ia-The ezi z Mar anjske podr anjske podr čr t izgr t Mar vstr čr čr a Mar a Trigla e na pod očilo Kr tju no odba koče ütt očilo Kr anjska podr a koče ijavnico z očilo Kr očilo kr vidi in na Kr adbeni na adbeni na afije: o: na pog afije asor-H letno por z in izjava v zv o: emlje gr gr razglednic razglednic rug pogajanja z A letno por spis: azglednic rug Opis Spisi o posojilih in dr 1904−1909 V tem delu še: Z 21: 22: Fotogr 1a: 1a: D 1a: Valv 10a: 22: 25: nakup rever Spisi o posojilih in dr 1911 1913 V tem delu še: Fotogr − r D − vabilo s pr − vabilo k odpr − letno por − letno por −1909 −1913 bdobjeO 1902 1911 e e a, - e ütt ütt v ütt - a, re- - lanika i- i e lanika v skih ütt užnic ia The rigla rigla m P Tr a pr ih), asor-H m) užnic ia-The m P ) aslo anjska koče (spisi): vseen-H m pod anjska koče (spisi): m N Kr podr 4. Mar resien- H (Do pod T vom), gla (Koč Triglav jezer Valv (Valvasorje do Stolo Kr podr 4. Mar sien-H (Do pod T vo št. V SE V SE vent.In OeA 252.405 OeA 252.406 Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 216 31. 03. 2023 13:39:38 Priloge 217 e a, ütt i a, e a va ženec skih ütt užnic a pr ih) užnic če užnic anjska i- vseen-H anjska a na anjska Avtor/ udele Kr podr Tr gla (Koč Triglav jezer Kr podr Voss-H (Erjav koč Vršiču) Kr podr - a užnic očno risane podr 1881, očno v na njej r Triglava postavi ) rhu ane koče odajalec: (1891), . Institut, na njej r eogr ojektir : 75.000 odbe (pr 1881, e pr . Institut), ilo 1 , da bo na vD eogr m leg ne pog . Institut, k. militär-g to K. am SP čr m kup eogr ovke (mer episo k. militär-g : 75000, 1912) K. oti namer s pr , 1893) k. militär-g ilo 1 . 1 lu (1899) z na močju Mojstr : 100, K. str assauu (tiskano) otest pr : 75.000, ilo 1 pr XI (mer 1890, ilo 1 avanke (tiskano : 75.000, e (mer 12. Vršiškem sed ove koče (1900): ar Col. užnice ilo 1 a leto: ütt 9. 1918 v P a leto: , 22. 5. 1895): m X (mer 1 vanih poti na ob ez letnice) hauf na 20, to V 4. ung ibl. risc (mer Col. čr moči z e, co vseen-H adnja poti: eit X. anjske podr OeA moči z r Z a pr 1. 1883 7. 1901 (tiskano) kr 20, ni po adnja koče na na a D a, gr ni po Col. ache uOeaV (14. emer , 15. e 14. v Trigla a, gr ütt a, nakup F apla) a Julijske Alpe in K 20, , co ite užnic el« (tiskano br na užnice , Laib užnice zna K aple in Ko vljice ugi denar užnice D užnic užnic ife z , co risane poti Kr azšir ugi denar Voss-H ele ado ta obstoječih in na ti: a r tje ti: zne K užnice čr čr vljice ele očno v čr t zčr anjska podr zen stolpič« pr ado anjske podr vida R a na a Kr ele anjske podr teiner Alpen« anjske podr om Mittagskog anjska podr anjska podr vodniške tar vidi Ž skic Kr Kr vidi in na vid R na njih r emlje anjske podr ndenc vidi in na J., »V adbeni na o: −1905 tatuti Kr ijskega kluba Ž emlje espo rug apisnik seje glavnega odbor »Die S S L. spis: vabilo na odpr spis: vstr emlje emlje z del z Opis Spisi o posojilih in dr 1912 1913 1919 V tem delu še: zemlje − gr D − z Glavni spis, spisi o posojilih in dr 1888 V tem delu še: 18: − dopis Kr la »majhen ž 4: 47: 49: 51: 52: A 36 (1902): Z − z vrisane poti Kr 47: (1896), 47: poti Kr 35 (1901): Kor 3. −1919 −1905 −18. bdobje . O 1912 1888 4. 1 1895 1916 e a, ütt i a, a, v skih užnic a pr ih) užnic užnic aslo anjska koče (spisi): i- vseen-H anjska spisi o anjska N Kr podr 4. Tr gla (Koč Triglav jezer Kr podr 5. poteh Kr podr 6. ključi koč št. V SE V SE V SE vent.In OeA 252.407 OeA 252.501 OeA 252.601 Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 217 31. 03. 2023 13:39:39 218 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« - a a, e e e a pod ütt e a, va ütt alenti ženec ütt om), ütt užnic če tanič a-H a na ova koč krskem užnic hauf anjska a na h- m V lic lu) anjska hannes Avtor/ udele Kr podr Voss-H (Erjav koč Vršiču), Desc mann-H (Do na S Triglav Go (Koč Golici), Zois-H (Cojz na Ko sed Kr podr Jo Frisc t 5., čr 4., 2., adbeni na vanjih: gr dalje , v na ung odi) eit lastniški odnosi, r Z 3 izv , opis, ache 1903, a) Laib ) vina koče ndenc a (12. 7. odo koli 1903 espo hen Alpen«, a (3 osnutki) ižu (o atka zg anjska Gor ...) ; krer lachki (kor a na Kr P anjska Gor va računi občina Kr ah: ušt ed, eines in den Julisc adila koč ver občina Kr e v koč ženja dr ve koč ljanju e a v Alpah Egg iških podih, cele 821/2, v av ütt emo ova koč hen Alpen v par celo 821, kjer se bo zgr odila knjig Zois-H nega pr , upodobit hauf hauf venisc deliteaz ezi s par a je v risc e risc lo v v in odhodko vanju adnja koče na Kr a r ta mesta, ütt bo ša F t z čr užnic e va skup t e čr ütt e valce čr ospodarjenju in upr ütt lanki , razglednice ihodko biv hannes F odba v zv ütt , ki se nanašajo na koče (hišni r užnice: vana gr edno: to . Jo cijska na hmann-H a-H afije čr lic vina objekta adnje o) a nasledst o: vine odbe o oskr cijski na kument: na . dr egbauten des S 1905 na pog anjska podr . Zois-H Voss-H odo oški ug egled pr adbeni na of avic vilo obisko rug asopisni č otogr iž, 12. Opis Kr I. Desc II. Go III IV. V njih v zg opis koče str čas gr lastnina (dr poti pr šte D − tisko − č − popis imetja − f − pr − gr − določila o g V tem delu še: − pog − do Spisi podr Kr V tem delu še: − pr − »W 6. − situa − kup − 2 situa −1912 bdobjeO 1896 1903−1914 a, a, iž v užnic užnic va Kr aslo anjska anjska N Kr podr knjiga koč Kr podr zade št. V SE V SE vent.In OeA 252.1001 OeA 252.1002 Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 218 31. 03. 2023 13:39:39 Priloge 219 a ženec užnic anjska Avtor/ udele Kr podr - (se . 8. 1899, , 2 latt e agb ütt r T a-H raze risanimi potmi lic G Go očno v a weg«, zer kolico hen a o 1897) z r e, kr hinjskega je ožja z neuer Hö kr a. Ein aple in Ko . Institut 1881, kolico Bo eogr a o zne Kele avanke: žen 1905) el zur Golic užnice z užnice jeseniškega o ar lo a avankah vidi Ž ar k. militär-g K. jubljane (1891−1907). emlje m z anjske podr anjske podr a L avanke om Mittagskog emljiška knjig kolic ar »V amniške Alpe : 75.000, o Julijske Alpe in K Julijske Alpe K K − z ilo 1 um z mosto ov po Julijskih Alpah (v hnik ], amniške Alpe: cijske table Kr cijske table Kr ov a poti okaz emljiška knjiga ma ma = Rosc XI (mer or or okaz užnice: . [ ularji zm emljiška knjiga, emljiška knjiga, emljiška knjiga. afija slapa Š emljiška knjiga, . R emljiška knjiga, Col. or 20, okazi (1908−1909) okazi (1911) otogr znam smer r. R at) na egled poti − z egled smer azni f Opis Spisi podr poti − z poti − z mapa s potmi po Julijskih Alpah in K poti − z V njej: − f − skice poti − se poti − z V njej: − D par − skice poti poti − z V njej: − mapa s potmi K co pr smer V njih: − osnutek inf − osnutek inf smer pr pr bdobjeO 1891−1911 a, v užnic emljiška aslo anjska N Kr podr poti-z knjiga št. V SE vent.In OeA 252.1003 Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 219 31. 03. 2023 13:39:40 220 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« a a a a ženec užnic užnic užnic užnic anjska anjska anjska anjska Avtor/ udele Kr podr Kr podr Kr podr Kr podr 9. 1913 tje 8. ica (1911) m na odpr hinjska Bistr 1901) 1909 −1905 očno napisanim vabilo 3 1901 : 17.280, : 25.000, 1902) 191 1908) zniškem postajališču Bo nu (1911) ilo 1 ilo 1 ab ele a obdobje: e (mer : 20.000, : 20.000, −1905) vem gr ütt animi potmi na postajališču Bled (1909) , 15–17. 10. moči z išnice (mer a leto: ilo 1 ilo 1 kir ung a 1901 cijske table tuljko cijske table na ž eit ni po r Z moči z močju P hmann-H celami ienta ndenc ienta Desc 6. 1913) ache ni po e njščice (mer espo ugi denar e in or ve or ve table z mar , Laib tiskano) ved poti v Mar tju poti (avgust−september 1913) z r eg« e (kor ugi denar voljenja okaz kolico in potmi (mer epo ütt močju Ko zalnega dela v ob e (1905, a pr a postavit a postavit a o odpr emljiške knjig – do a smer adnji poti (22. riglavw Voss-H ütt užnice: ta z ta ple čr užnice: ndenc užnice: čr užnice: adnje jahalne poti do ki iz z marja Bamberga (1913) cijska skic cijska skic neuer T Voss-H leč a Triglava z o a poti na ob a na tto a na a poteka poti z mejnimi par a gr adnja poti voljenja z odba o gr espo 1908/1909 ve poti od kumenti o posojilih in dr ačun Opis Spisi podr poti – listine (1895−1916): − izv − gr − do V tem delu še : − skic − skic − skic − situa − situa Spisi podr pot O V njem: − pog − kor −»Ein Spisi podr no Do V tem delu še: − skic − skic − r Spisi podr poti, Spisi o posojilih in dr 1908 1909 V tem delu še − skic −1916 −1913 −1905 −1909 bdobjeO 1895 1913 1901 1908 a, a, a, a, v užnic užnice) užnic užnice) užnic užnice) užnic užnice) aslo anjska anjska anjska anjska N Kr podr poti (spisi podr Kr podr poti (spisi podr Kr podr poti (spisi podr Kr podr poti (spisi podr št. V SE V SE V SE V SE vent.In OeA 252.1004 OeA 252.1005 OeA 252.1006 OeA 252.1007 Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 220 31. 03. 2023 13:39:40 Priloge 221 a a, a, - e - a, e ütt lanika ženec ütt užnic užnic rigla užnic ova koč krskem anjska D anjska ia-The m P )m anjska lu) Avtor/ udele Kr podr SP Kr podr Mar resien-H (Do pod T vo Kr podr Zois-H (Cojz na Ko sed D r . odi) zne ele oti SP izv m ter tudi ntne ti adnje , 3 är čr užnice he K m gr odniko avank in Ž 5. 1908 pr vilni na ., tiskano ar z opiso str . Deutsc , šte ah 31. ijske podr D (3 užnic K ukcij listi., edsednik jeseniške skupščine vstr odr zam/potem in v afijo nstr e«, 4 oti SP , P ste D iz A ütt er kot pr , Freie Stimmen otogr užnice am, hing užnic na Jesenic rst« t Zois-H avnanja pr 1896 čr D (1895). na P odi) her 10. avila r izv Tsc ljeni na pr 3 e, z nalepljeno f vestilo o izstopu SP ütt 1911 nemški opisi lesenih ko ob 8. ednost nemškim koč v južnoalpskih podr užnico o SP uf dem 9. 1896/21. 5. 1908, podpisan Josef Aic 12. junij 1895) , »A resien-H e 31. rimorske in Beljaške podr poleti 1908, 1895), ) ütt arskih del, ijsko podr 11. zneje poenostav , P eba dati pr venskimi; edstavniko ia-The 8. 1896/1. vstr jubljana, 13. e«: po ütt užnice L resien-H 24. udwig Jahne e Mar m, da je tr ed slo votni, D (tiskano) L to 8. 1897 V, pr užnice (Beljak, ncept, 2. 1893 (tiskano) D (1895−1900 ia-The resien-H venski opisi miz čr »pr a 1893−1908) e, 3 listi. .) užnice z A , 25. . 19 is Mar slo 27. anjske podr užnic ütt uOeA užnice na seji pr D (ko str avila SP užnici (kopija, str v o SP žen list star ia-The ziku, ndenc užnice o obisku Jesenic, tlor , Kr 20 lo užnice v, med njimi: adnji, cijskim na a in SP e: , v ve koče ačunavanja, espo ističnega kluba, anjske podr 6. 1908, asopiso 1905, vogr t Zois-H ncept, ijski podr lanko ütt ve Mar čr anjske podr a Kr užnic v vstr , 27. tje no , ti no venskem je a in izr D (kor anjske podr ki jih je napr užnic Celje ki so v lasti D ijske podr ncesija, čr a o no mato odba s situa užnice: D D A ung avnih pisem podr ljen na emškega tur edsednik Beljaške podr vstr užnice: resien-H or užnice e: vam, ndenc eit ko zdr ndenc ta»na ndenc ütt očilo Kr asopisnih č ziv podr , N edavanje Kr espo na pog odba v slo znam poti, anjska podr očila nemških č ia-The iloga: er espo aple eč č emljiška knjiga koče eč po espo Opis Spisi podr odnos do SP V tem delu še: − por − po K nastanit 1908 in pr − pr (ročno napisan ko − kor − statut SP − se − Kr − statut A − dopis SP − v Landes-Z − por Spisi podr Mar − z − pr − vabilo na odpr − v − kuv kor različnih f Spisi podr Zois-H − kup − pog − poenostav − kor −1908 −1911 −1897 bdobjeO 1893 1905 1896 a a, a, - e - ütt a, lanika e v ütt užnic užnic ia-The rigla krskem m P ) užnic ova koč aslo anjska D anjska m anjska lu) N Kr podr SP Kr podr koče (spisi): Mar resien-H (Do pod T vo Kr podr koče (spisi): Zois-H (Cojz na Ko sed št. V SE V SE V SE vent.In OeA 252.1008 OeA 252.1009 OeA 252.1010 Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 221 31. 03. 2023 13:39:41 222 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« e e a, a a, ütt v a, ütt i ženec uf- skih užnic ha e, star užnic m) užnic a pr ih) anjska asor-H ütt anjska m pod anjska i- vseen-H Avtor/ udele Kr podr Frisc H Kr podr Valv (Valvasorje do Stolo Kr podr Tr gla (Koč Triglav jezer t čr na 1 1. 1883, vni, ističnim t barčr na ijskim tur 1. 1883/31. 1 vstr m, 25.m, odba med A ističnega kluba, ističnim klubo na pog isa z zunanjim pogledo kup a ijskega tur ijskim tur t tlor 1904, čr vstr ndenc vstr 8. espo žen na e 14. v, različni pogledi apla A azglednico lo ütt to v azglednico čr užbo in A zna K en še kor asor-H ele av 1903, zr , več na ijsko dr 11. Valv 1904 adnje e: e: užnice Ž obisk 6. 1900, e: ljen 8. ütt ütt odr av ütt žen list z nalepljeno r ncesija, žen list z nalepljeno r opis gr lo ko venska, kopija lo uf-H e, P v anjsko industr e, napr v ha ütt vseen-H asor-H − ütt − uf-H 5. 1900/19. V, 1903, , Frisc ha 16. , Valv asor-H a, delno slo , Trigla odba med Kr uOeA adnja 1913/14: užnice Frisc odba, užnice Valv anskimi pogledi, ndenc užnice na pog m in D na pog espo širjena gr emljiška knjiga koče ventar isa s str emljiška knjiga koče az Opis Spisi podr − akvizicija kup Spisi podr − z − kup − in tlor − kor klubo Spisi podr − z − r bdobjeO 1900−1900 1903−1904 1913−1914 e e a, a, ütt v a, ütt i v uf- skih užnic ha e užnic asor-H m) užnic a pr ih) aslo anjska ütt anjska m pod anjska i- vseen-H N Kr podr koče (spisi): Frisc H Kr podr koče (spisi): Valv (Valvasorje do Stolo Kr podr koče (spisi): Tr gla (Koč Triglav jezer št. V SE V SE V SE vent.In OeA 252.1011 OeA 252.1012 OeA 252.1013 Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 222 31. 03. 2023 13:39:41 priloge 223 Priloga 2: Premoženjsko stanje Kranjske podružnice leta 1895 Premoženjsko stanje Kranjske podružnice leta 1895 in predvideni stroški za leto 1896 ( Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.101 S. Krain fol. 141−150, Voranschlag) Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 223 31. 03. 2023 13:39:43 224 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« Priloga 3: Člani glavnega odbora Kranjske podružnice 1874-1918816 1874 predsednik: Ottomar Bamberg zapisnikar: Christian Klauser blagajnik: dr. Alfons Mosche člana: dr. Alois Valenta, dr. Julius v. Vesteneck 1875 predsednik: Ottomar Bamberg zapisnikar: Christian Klauser blagajnik: dr. Alfons Mosche člana: prof. Wilh. Linhart, dr. Julius v. Vesteneck 1876-1877 predsednik: Ottomar Bamberg zapisnikar: Christian Klauser blagajnik: dr. Alfons Mosche člana: prof. Wilh. Linhart, prof. Michael Wurner 1881-1883 predsednik: Karl Deschmann namestnik predsednika: prof. Michael Wurner zapisnikar: Johann v. Feyrer blagajnik: Ernst Stöckl namestnik blagajnika: Jakob Witt 1884 predsednik: Karl Deschmann namestnik predsednika: prof. Wilhelm Voß zapisnikar: Johann v. Feyrer blagajnik: Ernst Stöckl namestnik blagajnika: Jakob Witt 1885-1887 predsednik: Karl Deschmann namestnik predsednika: prof. Wilhelm Voß zapisnikar: Johann v. Feyrer blagajnik: Ernst Stöckl namestnik blagajnika: Ottomar Bamberg (tudi oskrbnik koč) 816 Do leta 1901 so podatki iz »Die Sectionsausschüsse von 1874 bis 1901«, Festschrift, str. 41-42, potem v letnih poročilih Kranjske podružnice. Za leto 1915 letnega poročila ni bilo mogoče dobiti. V seznamu so funkcije članov izpisane iz virov. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 224 31. 03. 2023 13:39:43 Priloge 225 1888 predsednik: Karl Deschmann namestnik predsednika: Markwart baron Schönberger zapisnikar: Albin R. von Luschan blagajnik: Ernst Stöckl namestnik blagajnika: Heinrich Gallé (tudi nadzornik koč) 1889-do 2. 5. 1889 (se ni sestala) Karl Deschmann †11.3.1889 dr. Martin Ruch Albin R. von Luschan Armand Fröhlich Heinrich Gallé 1889 predsednik: prof. Wilhelm Voß namestnik predsednika: Ottomar Bamberg zapisnikar: Albin R. von Luschan blagajnik: Ernst Stöckl namestnik blagajnika: Heinrich Gallé (tudi nadzornik koč) 1890 predsednik: Anton R. v. Gariboldi namestnik predsednika: dr. Emil Bock zapisnikar 1: prof. Florian Hintner zapisnikar 2: Johann Sima blagajnik 1: Rudolf Kirbisch blagajnik 2: Ernst Stöckl nadzornik koč: Georg Hentschl 1891 predsednik: dr. Emil Bock namestnik predsednika: prof. Wilhelm Voß zapisnikar 1: Johann Sima zapisnikar 2: Viktor Naglas blagajnik 1: Rudolf Kirbisch blagajnik 2: Ubald v. Trnkóczy nadzornik koč: Georg Hentschl v tem letu sta se pridružita še Moriz Roschnik in prof. Josef Vesel 1892 predsednik: dr. Emil Bock namestnik predsednika: dr. Franz Heinz zapisnikar 1: dr. Rudolf Roschnik zapisnikar 2: prof. Josef Vesel blagajnik 1: Rudolf Kirbisch Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 225 31. 03. 2023 13:39:44 226 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« blagajnik 2: Ubald v. Trnkóczy nadzornik koč: Moriz Roschnik 1893 predsednik: dr. Emil Bock namestnik predsednika: dr. Rudolf Roschnik zapisnikar 1: Moriz Roschnik zapisnikar 2: Ubald v. Trnkóczy blagajnik 1: Rudolf Kirbisch blagajnik 2: Albert Schäffer nadzornik koč: prof. Josef Vesel 1894 predsednik: dr. Fritz Suppan †28. 4. 1894 namestnik predsednika: dr. Rudolf Roschnik zapisnikar 1: Moriz Roschnik zapisnikar 2: prof. Josef Vesel blagajnik 1: Rudolf Kirbisch blagajnik 2: Ubald v. Trnkóczy nadzornik koč: Ignaz Elsner 1895-1896 predsednik: dr. Rudolf Roschnik namestnik predsednika: prof. Josef Vesel zapisnikar 1: Moriz Roschnik zapisnikar 2: Hans Janesch blagajnik 1: Rudolf Kirbisch blagajnik 2: Otto Fischer nadzornik koč: Ignaz Elsner 1897 predsednik: dr. Rudolf Roschnik namestnik predsednika: prof. Josef Vesel zapisnikar 1: Moriz Roschnik zapisnikar 2: Hans Janesch blagajnik 1: Rudolf Kirbisch blagajnik 2: Otto Fischer nadzornik koč: prof. Albin Belar 1898-1899 predsednik: dr. Rudolf Roschnik namestnik predsednika: prof. Josef Vesel zapisnikar 1: prof. Florian Hintner zapisnikar 2: Otto Fischer blagajnik 1: Rudolf Kirbisch blagajnik 2: Anton Ječminek nadzornik koč: prof. Albin Belar Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 226 31. 03. 2023 13:39:44 Priloge 227 1900 predsednik: dr. Rudolf Roschnik namestnik predsednika: prof. Albin Belar zapisnikar 1: prof. Florian Hintner zapisnikar 2: dr. August v. Plachki blagajnik 1: Rudolf Kirbisch blagajnik 2: prof. Josef Vesel nadzornik koč: Anton Ječminek (in vodja reševalne postaje) 1901 predsednik: dr. Rudolf Roschnik (odstopil 10. 7. 1901) namestnik predsednika: dr. August v. Plachki zapisnikar 1: dr. Rudolf Thomann zapisnikar 2: prof. Abin Belar blagajnik 1: Rudolf Kirbisch † 24. 7. 1901 blagajnik 2: Otto Fischer nadzornik koč: Anton Ječminek 1902817 predsednik: dr. August v. Plachki namestnik predsednika: dr. Rudolf Thomann zapisnikar 1: Konrad Stöcklinger zapisnikar 2: Karl Tschech blagajnik 1: Otto Fischer blagajnik 2: Anton Ječminek (vodja reševalne postaje) nadzornik koč: Vincenc Effenberger 1903818 predsednik: dr. Rudolf Roschnik namestnik predsednika: dr. Rudolf Thomann zapisnikar 1: dr. Karl Galle zapisnikar 2: Konrad Stöcklinger blagajnik 1: Anton Ječminek blagajnik 2: Karl Tschech nadzornik koč: Vincenc Effenberger 1904819 predsednik: dr. Rudolf Roschnik namestnik predsednika: dr. Rudolf Thomann zapisnikar 1: dr. Karl Galle zapisnikar 2: Franz Schwingenschuß 817 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1902« (31 .1. 1903). 818 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1903« (31. 1. 1904). 819 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1904« (18. 1. 1905). Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 227 31. 03. 2023 13:39:45 228 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« blagajnik 1: Anton Ječminek blagajnik 2: Karl Tschech nadzornik koč: Vincenc Effenberger 1905820 predsednik: dr. Rudolf Roschnik namestnik predsednika: dr. Rudolf Thomann zapisnikar: dr. Karl Galle blagajnik 1: Anton Ječminek blagajnik 2: Karl Tschech nadzornik koč: Ottomar Bamberg Za dograditev Deschman-Hütte: ing. Franz Schwingenschuß 1906821 predsednik: dr. Rudolf Roschnik namestnik predsednika: dr. Rudolf Thomann zapisnikar: dr. Karl Galle blagajnik 1: Anton Ječminek blagajnik 2: Karl Tschech nadzornik koč: Ottomar Bamberg Za dograditev Deschman-Hütte: ing. Franz Schwingenschuß 1907822 predsednik: dr. Rudolf Roschnik namestnik predsednika: dr. Rudolf Thomann zapisnikar: dr. Karl Galle blagajnik 1: Anton Ječminek blagajnik 2: Karl Tschech nadzornik koč: Franz Schwingenschuß in Max Klementschitsch 1908823 predsednik: dr. Rudolf Roschnik namestnik predsednika: dr. Rudolf Thomann zapisnikar: dr. Rudolf Rothaug blagajnik 1: Ottomar Bamberg blagajnik 2: Karl Tschech nadzornika koč: Max Klementschitsch 820 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1905« (17. 1. 1906). 821 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1906« (14. 1. 1907). 822 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1907« (16. 1. 1908). 823 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1908« (21. 1. 1909). Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 228 31. 03. 2023 13:39:45 Priloge 229 1909824 predsednik: dr. Rudolf Roschnik namestnik predsednika: dr. Rudolf Thomann zapisnikar: dr. Rudolf Rothaug blagajnik 1: Karl Tschech blagajnik 2: ing. Karl Kos nadzornik koč: Max Klementschitsch in Heinrich Ludwig 1910825 predsednik: Heinrich Ludwig namestnik predsednika: Emil Schmidt zapisnikar: dr. Rudolf Rothaug blagajnik 1: Karl Tschech blagajnik 2: ing. Karel Kos nadzornik koč 1: Max Klementschitsch nadzornik koč 2: Walter Rizzi 1911826 predsednik: Heinrich Ludwig namestnik predsednika: Walter Rizzi zapisnikar: Karl Kos in dr. Fritz Lukmann blagajnik 1: Karl Tschech blagajnik 2: Wilhelm Thielmann nadzorniki koč: Leo Hamann, Emil Klauer, Max Klementschitsch 1912827 predsednik: Heinrich Ludwig namestnik predsednika: Walter Rizzi zapisnikar: prof. dr. Heinrich Swoboda blagajnik: Karl Tschech član: ing. Nikolaus Polyak nadzorniki koč: Wilhelm Thielmann, Max Klementschitsch, Leo Hamann in Emil Klauer 1913828 predsednik: Heinrich Ludwig namestnik predsednika: Walter Rizzi zapisnikar: ing. Nikolaus Polyak blagajnik: Karl Tschech nadzorniki koč: Max Klementschitsch, Leo Hamann, Wilhelm Thielmann in Emil Klauer član: Josef Klauer 824 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1909« (14 .1. 1910). 825 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1910« (10. 2. 1911). 826 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresberich 1911« (13. 3. 1912), str. 9. 827 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1912« (13. 2. 1913). 828 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, » Jahresbericht über das 32. (39) Vereinsjahr« (26. 2. 1913). Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 229 31. 03. 2023 13:39:46 230 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« 1914829 predsednik: Heinrich Ludwig namestnik predsednika: Leopold Bürger zapisnikar: Walter Rizzi blagajnik: Karl Tschech nadzorniki koč: Max Klementschitsch, Josef Klauer, Wilhelm Thielmann in Emil Klauer član: Leo Hamann 1916830 predsednik: Heinrich Ludwig namestnik predsednika: Leopold Bürger, blagajnik: Karl Tschech nadzorniki koč: dr. Georg Sauseng, Max Klementschitsch, Emil Klauer, Walter Rizzi član: Leo Hamann 1917831 predsednik: Heinrich Ludwig namestnik predsednika: Leopold Bürger, zapisnikar: dr. Georg Sauseng blagajnik: Karl Tschech člani: Max Klementschitsch, Emil Klauer, Josef Klauer, Walter Rizzi, dr. Franz Poje (zadnji štirje so bili na fronti) 1918832 predsednik: Heinrich Ludwig namestnik predsednika: Leopold Bürger, zapisnikar: Dr. Georg Sauseng (v vojski) blagajnik: Karl Tschech člani: Max Klementschitsch, Emil Klauer, Josef Klauer, Walter Rizzi, dr. Franz Poje (zadnji štirje so bili na fronti) 829 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, » Jahresbericht 1914,« (13. 3. 1915). 830 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1916« (23. 2 1917). 831 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1917« (april 1917). 832 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1918« (23. 3. 1919). Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 230 31. 03. 2023 13:39:46 Priloge 231 Priloga 4: Društveni večeri in letne seje Kranjske podružnice (1881−1919)833 1881 25. november: ustanovna seja 12. december: Karl Deschmann: Balthasar Hacquet 27. december: Anton R. von Gariboldi: Das Trentathal. Karl Deschmann: Die Reste einsti-ger Gletscher in Oberkrain; das Alpenglühen 1882 16. januar: Timon Labacensis: Gedichte auf Alpenpflanzen; Karl Deschmann: Krainische Berg- und Alpensagen 30. januar: prof. Michael Wurner: Das Brockengespenst; Ernst Stöckl: Ein Winterausflug auf den Monte Maggiore; Karl Deschmann: Erinnerung an den 100. Geburtstag des Erzherzogs Johann 14. februar: Hans Tauber iz Merana: Land und Leute in Tirol; Karl Deschmann: Über Nauportus 5. marec: Karl Deschmann: Die Bilichfang in Krain; Ernst Stöckl: Ausflug zu den Sieben Seen 20. marec: dr. Fritz Keesbacher: Alpine Diätetik 26. april: dr. Adolf Schaffer: Reisebilder aus Pälestina 15. maj: Ernst Stöckl: Ausflug auf den Javornik; Karl Deschmann: Über zwei Alpenpflanzen Saxifraga petrea und Pedicularis acaulis; Major R. von Födransperg: Ausflug in die Ischkaschlucht; Theodor Rüll: Ausflug auf den Mokrizberg; Karl Konschegg: Baumbachs Dichtung 14. junij: Karl Deschmann: Die Alpenkrähe (Fregilus garralus); Theodor Rüll: Ein Pfingst-morgen auf der Germada; Johan Belé: Die Golica ober Asling 20. november: dr. Heinrich Gartenauer: Der IV. Alpina Congress und der IX. Generalversammlung des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereines in Salzburg; Karl Deschmann: Über Taubengrotten und deren Bewohner in Krain und Küstenland 20. december: Karl Deschmann: Die Niederschläge im September und Oktober 1882 in den Südalpen 1883 15. januar: seja glavnega odbora 29. januar: prof. Emmerich Nedwed: Die Alpen im Vergleiche zu einigen der wichtigsten Gebirgs-systeme der Erde; Karl Deschmann: Verschiedenes ( Der Rackelhahn; Dante in Tolmein) 26. februar: dr. Heinrich Gartenauer: Entstehungsgeschichte der Kalkalpen 12. marec: prof. Edward Samhaber: Die Alpen im Lichte deutscher Dichtung; Karl Deschmann: Periodische Überschwemmungen in den krainischen Kesselthälern; die ältesten 833 Podatki do leta 1901 so prepisani iz spominskega zbornika ( Festschrift), »Die Vereinsabende der Section Krain von 1881−1901«, str. 42−46. Od leta 1901 do 1919 so podatki iz letnih poročil podružnice. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 231 31. 03. 2023 13:39:47 232 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« Ansiedlungen in der Wochein; Ernst Stöckl: Ausflug durch das Kankerthal auf den Grin-touc und Hochobir 10. april: dr. Fritz Keesbacher: Der Mensch in den Alpen 28. april: župnik August Knießner: Die hohe Tatra; Karl Deschmann: Nachruf für Bergrath Lipold 7. maj: Ottomar Bamberg: Auerhahnjagden in Krain; Karl Deschmann: Eisgrotten in Krain 2. oktober: pogovori o društvenih zadevah 12. november: prof. Wilhelm Linhart: Die Friedrichsteiner Eisgrotte; Karl Deschmann: Zur Kartographie Krains 26. november: Karl Deschmann: Brockengespenft am Laibacher Schlossberge am 25. November 1888; Humphry Davys Reisen in Krain 10. december: prof. Wilhelm Voß: Über die Fauna Krains; dr. J. J. Binder: Die Ersteigung der Raralpe 1884 13. januar: seja glavnega odbora 28. januar: Theodor Rüll: Wanderungen im Karstgebiet; Karl Deschmann: Die Meteorologie und der Alpenverein 18. februar: prvi humoristični večer 10. marec: Karl Deschmann: Verschiedene Mittheilungen ( Literatur der Ersteigung des Groß- glockners; Orographie des Stanig itd.) 31. marec in 28. april: Anton N. v. Gariboldi: Schilderungen aus dem Wurznerthal, I und II 18. maj: pogovori o društvenih zadevah 10. november: Johann Sima: Bericht über die Generalversammlung; Wilhelm Voß: Minera-logie von Steiermark 24. november: prof. Wilhelm Wurner: Sommernachtssturm; Karl Deschmann: Elmsfeuer in Krain 16. oktober: Josef Stussiner: Streifzüge in Thessalien 1885 19. januar: seja glavnega odbora 8. februar: Karl Klementschitsch: Ersteigung des Großglockners 17. februar: drugi humoristični večer 8. marec: prof. Edward Samhaber: Mönch Huchbald, alpine dramatische Dichtung 28. marec: Johann Sima: Die oberitalischen Seen 17. april: Franz Kraus: Das Grottensystem des Poik- und Unzgebietes 4. maj: Karl Deschmann: Die neueste geologische Durchforschung des Triglav- und Manhart-gebietes durch Diener; Quellenforschungen in Krain 10. junij: pogovori o društvenih zadevah 20. avgust: društveni večer v čast slavnostnih gostov Beljaške podružnice 14. november: pogovorni večer ( Hochwasser in Oberkrain) 1886 25. januar: Anton R. v. Gariboldi: Über die Vertheilung der Sammelgelder anlässlich des Hochwassers Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 232 31. 03. 2023 13:39:47 Priloge 233 8. februar: glavna skupščina 22. februar: Karl Deschmann: Sanct Elmsfeuer am Jantschberge 9. marec: tretji humoristični večer 18. april: Julius Schmidt: Ausflüge im Quarnero 25. oktober: pogovori o društvenih zadevah 22. november: Johann Sima: Ausflug nach Lichtenstein, Land und Leute daselbst 6. december: Julius Schmidt: Alpensagen in Oberkrain; Karl Deschmann: Meteorologie in den Alpen 1887 14. februar: glavna skupščina 17. februar: prvi plesni večer 29. marec: pogovori o društvenih zadevah; Karl Deschmann: Über Wilhelm Puticks; neue Forschungen am Karst; über mehrere alte Urkunden 18. julij: pogovorni večer: slovesnosti ob odprtju triglavske koče 17. oktober: dr. Adolf Schaffer: Über den 25jährigen Bestand der Section Austria; Karl Deschmann: Über St. Kanzian bei Divacca und Rakek 7. november: pogovori o društvenih zadevah 5. december: Karl Deschmann: Die Steiner Alpen (Relief und photographische Aufnahmen) 19. december: seja glavnega odbora 1888 1. februar: drugi plesni večer 3. marec: prof. Wilhelm Voß: Das Edelweiß 12. marec: Johann Sima: Von den Ligurischen Alpen zum Apennin 26. marec: Victor Gallé : Reise- und Jagdbilder aus dem Orient 16. april: Anton N. v. Gariboldi: Schilderungen aus den Julischen Alpenthälern; alpines Wesen in Krain 16. april: dr. J. J. Binder: Parthenais oder die Alpenreise zur Jungfrau, idyllisches Epos von Jens Baggesen 17. december: Otto Detela: Ein Besuch des Sonnblick bei Rauris 1889 7. januar: dr. Adolf Hauffen: Spaziergänge, Reisen und Naturbeobachtungen der Deutschen im Mittelalter 28. januar: Victor Gallé: Die Gemse und deren Jagd 18. februar: glavna skupščina 25. februar: župnik August Knießner: Ein Ausflug zur Szepes-Belaer Tropfsteinhöhle in der hohen Tatra 28. marec: dr. Fritz Keesbacher: Gedenkrede an Karl Deschmann; prof. Wilhelm Voß: Die floristische Thätigkeit Karl Deschmanns 2. april: glavna skupščina 28. oktober: prof. Wilhelm Voß: Naturhistorisches aus den Karawanken 18. november: Johann Sima: Das Rockgebiet 8. december: prof. Wilhelm Hallada: Ojstrica 28. december: Albin Belar: Das Triglavgebiet Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 233 31. 03. 2023 13:39:48 234 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« 1890 13. januar: glavna skupščina 10. februar: dr. Emil Bock: Die Grotten von Groß-Otok 8. marec: Moriz Topolanski: Über meteorologische Wetterkarten 17. marec: Ottomar Bamberg: Eine Ersteigung des Eiffelthurmes 17. april: Anton N. v. Gariboldi: Die Nothweinklamm 24. november: prof. Wilhelm Voß: Die Poklukaschlucht 1. december: dr. Emil Bock: Ein Ausflug in den Martulikgraben und nach Zaakam; dr. Fritz Keesbacher : Eine Großvenediger-Fahrt vor 40 Jahren 15. december: Ernst Stöckl: Die Steiner Alpen und die Aufgabe der Section Krain in denselben 1891 7. januar: glavna skupščina 18. januar: dr. Heinrich Gartenauer: Das Wandern der Vögel 4. februar: Moriz Topolanski: Über das Wetter 18. februar: prof. dr. Oskar Gratzy: Die Steiner Alpen 2. marec: nadporočnik G. Hentke: Vorarbeiten und Herstellung der Specialkarte. 16. marec: Friedrich Müller (Trst): Die Grotten von St. Kanzian. 6. april: Johann Subic: Amateur-Photographie. 7. avgust: sprejem gostov iz Gradca. 14. november: Anton N. v. Gariboldi: Das Iser- und Riesengebirge, I. 28. november: dr. Heinrich Gartenauer: Vulcane 9. december: Anton N. v. Gariboldi: Das Iser- und Riesengebirge, II. 28. december: glavna skupščina 1892 11. januar: prof. dr. Heinrich Gartenauer: Die Falb’sche Theorie und Erdbeben 24. januar: dr. J. Kugy (Triest): Eine Besteigung des Montblanc von der italienischen Seite 4. marec: Josef Vesel: Der Tourist als Landschaftsmaler 28. marec: dr. Fritz Suppan: Wanderungen in Gottschee und an der Kulpa 4. april: Johann Sima: Über die Billichgrazer Dolomiten 21. april: dr. Franz Heinz: Das mährisch-schlesische Gesenke 7. november: dr. Oskar Gratzy: Eine Radfahrreise durch das Veltlin 28. november: Heinrich Schollmayer: Über das Schneeschuhlaufen 1893 11. januar: seja glavnega odbora 25. januar: dr. Emil Bock: Über den Luknapass durch die Trenta nach Kronau 25. februar: pogovorni večer; Über Unglücksfälle in den Alpen und deren Verhütung 11. marec: prof. Florian Hintner: Alpenscheu und Naturfreude im deutschen Mittelalter, I 22. marec: prof. Florian Hintner: Alpenscheu und Naturfreude im deutschen Mittelalter, II 9. november: Josef Vesel: Eine Besteigung des Großglockners und Bramkofels 29. november: dr. Emil Bock: Ein Octobertag in den Julischen Alpen 22. december: dr. Fritz Keesbacher: Eine Wagenfahrt in den Dolomiten Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 234 31. 03. 2023 13:39:48 Priloge 235 1894 18. januar: seja glavnega odbora 7. marec: Heinrich Schollmayer: Das Schneeberggebiet 27. marec: Albin Belar: Wanderung durch die Lika und zu den Plitwicer Seen 26. maj: Gustav Bois de Chesne: Das Matterhorn 15. november: dr. Emil Bock: Streifzüge durch die Geschichte der Alpen 21. december: Victor Dolenz: Aus den Wocheiner Bergen 1895 10. januar: seja glavnega odbora 3. marec: dr. Camillo Baumgartner (Gradec): Aus den Julischen Alpen 21. marec: dr. Julius R. v. Payer (Dunaj): Die neue Nordpolexpedition 8. april: prof. Adolf Gstirner: Die Wischberggruppe 7. november: dr. Emil Bock: Die Bergkrankheit 19. december: dr. J. J. Binder: Bergfahrten in Griechenland, I 1896 3. januar: dr. J. J. Binder: Bergfahrten in Griechenland, II 7. januar: seja glavnega odbora 27. februar: prof. Florian Hintner: Ein Papsttourist aus den Tagen des Humanismus 24. marec: dr. Igo Kaup (Gradec): Eine führerlose Traversierung des Matterhorns 16. in 23. april: dr. Emil Bock: Erste Hilfeleistung bei Unglücksfällen im Gebirge mit Demonstrationen 1. december: dr. Emil Bock: Eine Besteigung des Vesuvs 1897 14. januar: seja glavnega odbora 3. april: Friedrich Müller (Trst): Die Erforschung des Riesenschlundes der Kačna jama 3. maj: dr. Emil Bock: Ein Tag in Pompeji 18. december: prof. Albin Belar: Eine Besteigung des Ätna, I 1898 18. januar. seja glavnega odbora 12. marec: prof. Albin Belar: Ein Morgen am Ätnakrater 22. marec: prof. Arthur Achleitner: Alpin-humoristischer Vortrag (v sodelovanju z orke-strom Ljubljanskega kolesarskega kluba) 10. maj: Alba Hintner: Eine vergessene Ecke der Julischen Alpen 29. november: dr. Emil Bock: Wandertage in Sicilien, I. Taormina, Syrakus 1899 24. januar: seja glavnega odbora 18. april: Leopold Pettauer: Was verdanken die Geographie und die Naturwissenschaften der Thätigkeit des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereines? 16. november: dr. Emil Bock: Wandertage in Sicilien, II. Girgenti und Palermo 16. december: dr. Richard Tschech: Bilder aus den Julischen Alpen Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 235 31. 03. 2023 13:39:49 236 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« 1900 29. januar. seja glavnega odbora 14. marec: Karl Mulley: Bergfahrten im Dienste der Pflanzenkunde 25. april in 9. maj: Frau Alba Hintner: Berggänge an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide, I. (Karawanken), II. (Steiner Alpen) 8. december: prof. Albin Belar: Eine Reise durch die Schweiz zur Generalversammlung in Straßburg 1901 3. januar: prof. dr. Heinrich Gartenauer: Bilder aus Tirol 31. januar: seja glavnega odbora 19. marec: Heinrich Ludwig: Eine Bergfahrt auf den Ortler 6. maj: dr. Emil Bock: Ein Ausflug zur Voßhütte; Schattenbilder vom Rhein 1902834 15. januar: seja glavnega odbora v prvi polovici leta: dr. Julius R. v. Payer (Dunaj): Die neue Nordpolexpedition; Notar Tsche-bull (Beljak ): Verse und Erzählungen; prof. Ernst Gstirner (Gradec): Über Manhart 1903835 17. januar: planinsko praznovanje v kazinski dvorani 31. januar: seja glavnega odbora 20. oktober: dr. Kurt Boeck: Über indische Gletscherfahrten im Himmalayagebiete 1904836 31. januar: seja glavnega odbora 7. maj: prof. Josef Vesel: Über eine Besteigung des Großvenedigs 1905837 18. januar: glavna skupščina 1906838 17. januar: seja glavnega odbora 2. marec: Karl Wipplinger (Gradec): Über die Eis- und Dolomitenwelt Tirols 20. april: dr. Otto Jauker: Bosnien und Herzegowina 1907839 14. januar: seja glavnega odbora 834 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1902« (31. 1. 1903). 835 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1903« (31. 1. 1904). 836 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1904« (18. 1. 1905). 837 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1905« (17. 1. 1906). 838 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1906« (14. 1. 1907). 839 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1907« (16. 1. 1908). Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 236 31. 03. 2023 13:39:49 Priloge 237 9. marec: dr. Emil Bock: Über einen Tag in Tunis 4. maj: dr. Emil Bock: Über einen Tag in Tunis 1908840 16. januar: seja glavnega odbora 16. januar. prof. Otto Jauker: Über Griechenland in Über die österreichischen Kalkalpen 9. april: Albert Blattmann (Dunaj): Über die Ersteigung der Triglavnordwand 1909841 21. januar: seja glavnega odbora 1910842 14. januar: seja glavnega odbora 13. marec: dr. Otto Jauker: Über eine Reise von Kairo nach Assuan 1911843 1. februar: alpine Fest 10. februar: seja glavnega odbora 1912844 13. marec: seja glavnega odbora 1913845 13. februar: seja glavnega odbora 24. januar: prof. Theodor Prossen: Über Bergfahrten in den Mallnitzer Tauern 9. marec: Vasco Taglia-Pietra: Wunder der Andenwelt 18. april: Emil Klauer: Über die krainische Bergwelt 1914846 18. januar: seja glavnega odbora 1915 13. marec: seja glavnega odbora 1916847 23. februar: seja glavnega odbora 840 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1908« (21. 1. 1909). 841 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1909« (14. 1. 1910). 842 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresberich 1910« (10. 2. 1911). 843 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1911« (13. 3. 1912). 844 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1912« (13. 2. 1913). 845 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht über das 32. (39) Vereinsjahr« (26. 2. 1913). 846 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1914« (13. 3. 1915). 847 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1916« (23. 2 1917). Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 237 31. 03. 2023 13:39:50 238 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« 1917848 23. februar: seja glavnega odbora 1918849 april: seja glavnega odbora 1919 23. marec: seja glavnega odbora 848 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1917« (april 1917). 849 Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1918« (23. 3. 1919). Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 238 31. 03. 2023 13:39:50 Priloge 239 Priloga 5: Obiskovalci koč po nacionalnih oznakah (1908–1913) Tabela 1: Vrsta in število obiskovalcev koč leta 1908850 Ime koče Člani Drugi Slovani* Italijani Drugi Skupno Nočitve DuOeAV Nemci Deschmann. 258 206 56 23 25 568 374 Maria Ther. 163 95 44 16 9 327 102 Siebenseen. 77 45 54 / 3 179 45 Voss. 302 204 116 35 43 700 223 Zois. 62 55 113 7 1 238 107 Golica 268 283 34 47 36 668 215 Valvas. 47 35 20 25 4 131 61 Skupno 1177 923 437 153 121 2811 1127 *pretežno dnevni gostje Tabela 2: Vrsta in število obiskovalcev koč leta 1909851 Ime koče Člani Drugi Slovani Italijani Drugi Skupno Nočitve DuOeAV Nemci Deschmann. 231 170 56 31 4 492 357 Maria Ther. 150 140 47 10 2 349 105 Siebenseen. 39 68 35 1 / 143 72 Voss. 377 182 111 30 / 700 172 Zois. 59 55 84 / 11 209 96 Golica 323 317 62 22 33 752 237 Valvas. 55 26 17 20 4 122 44 Skupno 1234 958 412 114 54 2772 1083 850 Section 'Krain' des DuOeAV, »Jahresbericht 1908« (21. 1. 1909). 851 Section 'Krain' des DuOeAV, »Jahresbericht 1909« (14. 1. 1910). Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 239 31. 03. 2023 13:39:51 240 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« Tabela 3: Vrsta in število obiskovalcev koč leta 1910852 Ime koče Člani Drugi Slovani Italijani Drugi Skupno Nočitve DuOeAV Nemci Deschmann. 335 221 33 37 3 629 413 Maria Ther. 245 81 37 7 8 378 123 Siebenseen. 78 38 40 3 2 161 50 Voss. 248 152 113 94 1 608 121 Zois. 65 44 90 / 11 210 113 Golica 341 366 56 15 9 787 226 Valvas. 66 38 21 34 3 162 62 Skupno 1378 940 390 190 37 2935 1108 Tabela 4: Vrsta in število obiskovalcev koč leta 1911853 Ime koče Člani Drugi Slovani Italijani Drugi Skupno Nočitve DuOeAV Nemci Deschmann. 400 251 47 12 8 718 454 Maria Ther. , stara 127 142 30 6 / 305 119 nova 202 132 52 14 10 410 149 Siebenseen. 119 85 71 18 / 293 116 Voss. 332 271 175 100 6 884 261 Zois. 83 64 111 3 / 261 126 Golica 349 423 38 28 30 868 283 Valvas. 47 44 18 10 1 120 52 Skupno 1659 1412 542 191 55 3859 1560 852 Section 'Krain' des DuOeAV, »Jahresberich 1910« (10. 2. 1911). 853 Section 'Krain' des DuOeAV, »Jahresberich 1910« (10. 2. 1911). Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 240 31. 03. 2023 13:39:52 Priloge 241 Tabela 5: Vrsta in število obiskovalcev koč leta 1912854 Ime koče Člani Drugi Slovani Italijani Drugi Skupno Nočitve DuOeAV Nemci Deschmann. 280 143 30 34 5 492 317 Maria Ther. 251 130 32 26 / 439 205 Siebenseen. 106 43 63 21 / 233 104 Golica 338 410 48 59 33 888 266 Valvas. 107 57 17 12 4 197 57 Voss. 433 294 45 35 11 818 276 Zois. 87 73 90 4 / 254 160 Skupno 1602 1150 325 191 53 3321 1385 Tabela 6: Vrsta in število obiskovalcev koč leta 1913855 Ime koče Člani Drugi Slovani Italijani Drugi Skupno Nočitve DuOeAV Nemci Deschmann. 367 216 51 23 / 687 468 Maria Ther. 356 202 44 9 3 614 249 Siebenseen. 191 89 63 11 / 354 132 Voss 485 426 16 58 2 987 390 Zois. 105 67 121 / / 293 123 Golica 435 605 72 22 13 1147 226 Valvas. 79 44 20 15 8 166 49 Skupno 2018 1679 387 138 26 4248 1637 854 Section 'Krain' des DuOeAV, »Jahresbericht 1912« (13. 2. 1913). 855 Section 'Krain' des DuOeAV, »Jahresbericht über das 32. (39.) Vereinsjahr« (26. 2. 1913). Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 241 31. 03. 2023 13:39:52 242 marij m a arij mojca m peternel p : »ljuBiteljem »l juBiteljem Kr anjsKiH alp a !« Priloga 6: Seznam poti in vodnikov za leto 1908 Seznam poti in vodnikov za leto 1908 (»Winke für die Besucher der Julischen Alpen, Karawanken und Steiner Alpen«, Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1907« (16. 1. 1908) Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 242 31. 03. 2023 13:39:53 Viri in literatura 243 viri in literatura Literatura Achrainer, Martin, Ritter, Stefan in Trojer, Florian. »Erschließung und Erhaltung. Fundamente für Hütten und Wege«, Deutscher Alpenverein, Österreichischer Alpenverein, Alpenverein Südtirol, Hoch hinaus! Wege und Hütten in den Alpen. Wien, Köln, Weimar: Böhlau, 2016, zv. 1, str. 49–112. Achtschin, Albin Carl. Dienstes-Ordung und Uebungs-Vorschriften für die krainischen Verbands-Feuerwehren. Ljubljana: Kranjska deželna zveza gasilnih društev, 1894. Achtschin, Albin in Kastner, Gustav. Wegweiser durch Krain u. Küstenland für Radfahrer: mit 82 Bildern und einer Strassenkarte. Laibach: Laibacher Bicycle-Club, 1895. Akademischen Sektion Graz des DOUAV-V. Die akademische Sektion Graz DUOAV- -V 1896–1901. Graz: Im Verlage des Deutschen und Oesterreichischen Vereins - Druckerei Graz, 1901. Anderson, Ben. »The Construction of an Alpine Landscape. Building, representing and affecting the Eastern Alps«, Journal of Cultural Geography, 29 (2012), št. 2, str. 155–183. Badjura, Rudolf. Na Triglav, v kraljestvo Zlatorogovo!: (kažipot na Triglav): 27 fotografičnih posnetkov, 1 zemljevid, 3 načrti. Ljubljana: H. Badiura, 1913. Baedeker, Karl. Südbaiern, Tirol und Salzburg: Österreich, Steiermark, Kärnten, Krain und Küstenland; Handbuch für Reisende. Leipzig: Baedeker, 1878. Batagelj, Borut. »Mira Marko Debeljak«, Alenka Šelih et al., Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem. Ljubljana: Tuma: SAZU, 2007, str. 396–399. Batagelj, Borut. »Odkritje gora: strukturne spremembe v dojemanju gora na Slovenskem do začetka 20. stoletja«, Ekonomska i ekohistografija, 6 (2010), št. 1, str. 124–142. Bedin, Vera. »Von Hüttenwanzen, Proviantkörben und Rosshaarmatratzen. Alltag auf alpinen Schutzhütten«, Deutscher Alpenverein, Österreichischer Alpenverein, Alpenverein Südtirol, Hoch hinaus! Wege und Hütten in den Alpen, Wien-Köln-Weimar: Böhlau, 2016, zv. 1, str. 211–243. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 243 31. 03. 2023 13:39:54 244 Marija Mojca Peternel: »ljubiteljeM kranjskih alP!« Bendler, Gebhard in Ritter, Stefan. » Ausgewählte Biografien«, Die Berge und wir. 150 Jahre Deutscher Alpenverein. München: Deutscher Alpenverein 2019. Bendler, Gebhard. »‚by fair means‘ Wie sollen Routen erschlossen werden?« Deutscher Alpenverein, Österreichischer Alpenverein, Alpenverein Südtirol, Hoch hinaus! Wege und Hütten in den Alpen. Wien-Köln-Weimar: Böhlau, 2016, str. 309–347. Bergführer-Tarif für die Julischen Alpen und die Karawanken. Laibach: Section Krain, 1893. Bergführer-Tarif für die Steiner-Alpen. Laibach: Section Krain, 1904. Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. Wien: Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, 1884, zv. 49. Blažić, Mileva Milena. »Dva modela ženskega pravljičarstva na Slovenskem – pisateljice in pripovedovalke«, Studia mythologica slavica, 2016, št. 19, str. 237−250. Bömches, Friedrich (ur.). Bericht über die Weltausstellung im Jahre 1873. Selbstverlag der Küstenländischen Ausstellungs-Commission. Triest: Buchdruckerei des Österreichisch-Ungarischen Lloyd, 1874. Bruckmül er, Ernest. »Nove raziskave zgodovine avstrijskega meščanstva«, Zgodovinski časopis, 3 (1991), str. 369–389. Bruckmüller, Ernest. Sozialgeschichte Österreichs. Wien, München: Böhlau Verlag Wien 2001. Čepič, Zdenko et al. Slovenska novejša zgodovina 1848–1992. Ljubljana: Mladinska knjiga: Inštitut za novejšo zgodovino, 2005. Cigoj Krstulovič, Nataša. Zgodovina, spomin, dediščina: ljubljanska Glasbena matica do konca druge svetovne vojne. Ljubljana: Založba ZRC, 2015. Club Ausschuss. Gedenkblatt des Laibacher Bicycle Club, aus Anlass des Feiers seines fünfjä- hrigen Jubileums. Laibach: Buchdruckerei R. Millitz, 1890. Costa, Henrik. Reiseerinnerungen aus Krain. Laibach: Druck der Eger’schen Gubernial- -Buchdruckerei, 1848. Cvirn, Janez. »Kdor te sreča, naj te sune, če ti more, v zobe plune: Dragotin Dežman in slovenstvo«, Zgodovina za vse, 14 (2007), št. 2, str. 38−56. Cvirn, Janez. »Vražji Dežman, kaj si storil«, Slovenska kronika XIX. stoletja. Ljubljana: Nova revija, 2001−2003, zv. 2, str. 36−38. Cvirn, Janez. Razvoj ustavnosti in parlamentarizma v Habsburški monarhiji: dunajski dr- žavni zbor in Slovenci (1848–1918). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, 2006. Cvirn, Janez. Trdnjavski trikotnik: politična orientacija Nemcev na Spodnjem Štajerskem (1861–1914). Maribor: Obzorja, 1997. Czermack, Reginald. Oesterreichs Feuerwehr- und Rettungswesen am Anfang des 20. Jahrhunderts. Teplitz-Schönau: Verlag des ständigen österreichischen Feuerwehr-Ausschusses, Druck von C. Weigend 1903. Dalmatiner, Klaus in Helmut, Lang. »Der Villacher Alpenverein und seine Geschichte 1870–2020«, S onderbeilage zum Magazin 01/2020 anlässlich 150-Jahr Bestandsjubiläum, str. 4–7. Delavec, Avgust in Svoljšak, Janez. Jakob Aljaž, Dovje - Mojstrana: Planinsko društvo, 1989. Der Deutsche und Oesterreichische Alpenverein: ein Blick auf seine Ziele und bisherige Leistungen. Graz: Verlag von Leuschner und Lubensky, k. k. Universitäts-Buchhandlung, 1879. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 244 31. 03. 2023 13:39:54 Viri in literatura 245 Der österreichische Alpenverein und die Sektion Austria 1862–1912. Wien: Verlag der Sektion »Austria«, 1912. Dežman, Jože. Slovensko meščanstvo: od vzpona nacije do nacionalizacije (1848–1948). Celovec: Mohorjeva, 2008. Dolenc, Ervin. »Turizem v slovenskih hribih in gorah«, Razvoj turizma v Sloveniji: zbornik referatov. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1996, str. 136−147. Drobesch, Werner. »Deutscher Schulverein: njegova ideologija, notranja struktura in delovanje s posebnim ozirom na Slovenijo«, Zgodovinski časopis, 46 (1992), št. 2, str. 187–196. DuOeAV, Section Austria. Der Österreichische Alpenverein und die Sektion Austria des Deutschen u. Österreichischen Alpenvereins 1862–1912. Wien: Verlag der Sektion Austria, 1912. Emmer, Johannes. »Geschichte des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins«, Zeit schrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1894, str. 177–438. Emmer, Johannes. Verfassung und Verwaltung des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins. Berlin: Verlag des DuOeAV, 1892. Erjavec, Fran. Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem. Ljubljana: Prosvetna zveza, 1928. Erster Nachtrag zum Verzeichniss der Mitglieder des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1882, Wien: Verlag des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1882. Fenzl, Eduard. »Erste (constituirende) Versammlung - Eröffnungsrede«, Paul Grohmann et al.: Verhandlungen des Oesterreichischen Alpenvereins. Wien: Wilhelm Braumüller, 1864, str. 14–20. Fischer, Hermann. Johann Christoph Friedrich Schiller. Allgemeine Deutsche Biographie, Leip zig: Duncker & Humblot, 1890, zv. 31, str. 215–245. Frischauf, Johannes. Die Kreuzer-Alpe bei Stein (1837–1924). Laibach: Kleinmayr & Bamberg, Verfassers, [med 1877 in 1900]. Frischauf, Johannes. Die Sannthaler Alpen. Mit einer Karte und einem Panorama. Wien: Brockhausen & Bräuer, 1877. Frischauf, Johannes. J. Frischauf ’s Gebirgsführer. Steiermark, Kärnten, Krain und die angrenzenden Theile von Oesterreich, Salzburg, Tirol. Graz: Leuschner & Lubensky, 1874. Gidl, Anneliese. Alpenverein. Die Städter entdecken die Alpen. Wien, Köln, Weimar: Böhlau Verlag, 2007. Globočnik, Damir. »Julij Fränzl vitez Vesteneck«, Zgodovinski časopis, 72 (2018), št. 1-2, str. 146–193. Granda, Stane. »Kranjska hranilnica«, Slovenska kronika XIX. stoletja. 2001, zv. 1: 1800– 1860, str. 146. Granda, Stane. »Viri akumulacije kapitala na Slovenskem v 19. stoletju«, Prispevki za novejšo zgodovino 34 (1994), št. 1, str. 19–34. Grdina, Igor. »Jakob Aljaž (6. 7. 1845 – 4. 5. 1927)«, Sto duhovnikov, redovnic in redovnikov na Slovenskem (ur. Karl Gržan). Ljubljana: Prešernova družba, 2006, str. 86–87. Grieshofer, Franz. »Das Vereinswesen in Wien. Ein volkskundlicher Aufriss«, Verband Österreichischer Geschichtsvereins: Bericht über den vierzehnten österreichischen Historikertag in Wien veranstaltet vom Verband Österreichischer Geschichtsvereine in der Zeit vom 3. bis 7. April 1978 (ur. Lorenz Mikoletzky). Wien: Verband Österr. Geschichtsvereine 1979, zv. 22, str. 221–232. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 245 31. 03. 2023 13:39:54 246 Marija Mojca Peternel: »ljubiteljeM kranjskih alP!« Grupp, Peter. Faszination Berg. Die Geschichte des Alpinismus. Wien-Köln-Weimar: Bö- hlau Verlag Köln, Weimar, 2008. Guggenberger, Michael. »150 Jahre Hüttengeschichte«, Deutscher Alpenverein, Österreichischer Alpenverein, Alpenverein Südtirol: Hoch hinaus! Wege und Hütten in den Alpen. Wien-Köln-Weimar: Böhlau Verlag Köln, Weimar, 2016, zv. 2, str. 11–28. Guggenberger, Michael. »Die Hütten, Biwaks und Aussichtswarten des Alpenvereins. Zentrale Ostalpen«, Deutscher Alpenverein, Österreichischer Alpenverein, Alpenverein Südtirol: Hoch hinaus! Wege und Hütten in den Alpen. Wien-Köln-Weimar: Bö- hlau 2016, zv. 2, str. 128–201. Hacquet, Baltazar. Hacquet’s mineralogisch-botanische Lustreise, von dem Berg Terglou in Krain, zu dem Berg Glokner in Tyrol, im Jahr 1779 und 81. Wien: im Verlage der Johann Paul Krausischen Buchhandlung, 1784. Hacquet, Baltazar. Physikalisch-politische Reise aus den Dinarischen durch die Julischen, Car-nischen, Rhätischen in die Norischen Alpen, im Jahre 1781 und 1783 unternommen von Hacquet: mit Kupfern. Leipzig: Adam Friedrich Böhme, 1785. Hallama, Doris. »Hüttenbauen im Hochalpinen. Zur Architektur der Schutzhütten«, Deutscher Alpenverein, Österreichischer Alpenverein, Alpenverein Südtirol, Hoch hinaus! Wege und Hütten in den Alpen. Wien-Köln-Weimar: Böhlau, 2016, zv. 1, str. 121–201. Holl, Peter. Alpenvereinsführer Ortleralpen. Ein Führer durch Täler, Hütten und Berge. München: Bergverlag Rother, 2003, str. 196–227. Holz, Eva. Razvoj cestnega omrežja na Slovenskem ob koncu 18. in v 19. stoletju: predelana doktorska disertacija. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1994. Hozjan, Andrej, Sajko, Simona in Bratuša, Simona. Pošta na slovenskih tleh. Maribor: Po- šta Slovenije, 1997. Hribar, Ivan. Kranjska hranilnica. Ljubljana: Narodna Tiskarna, 1909. Jäger, Gustav. Touristen-Führer im Kanalthal (Kärnten): Tarbis und Raibl als Standquartiere: mit einer Karte des Kanalthals und der angrenzenden Gebiete. Wien: Tourist, 1873. Jahne, Ludwig. Führer durch die Karawanken. Wien: R. Lechner, 1882. Janša Zorn, Olga in Wraber, Tone. »Muzejsko društvo za Kranjsko.« Enciklopedija Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993, str. 256. Janša Zorn, Olga. »Odnos slovenske politike do turističnih organizacij«, Zbornik Janka Pleterskega. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2003, str. 213–228. Janša, Olga. »Zgodovina turizma na Slovenskem«, Turistični vestnik: strokovni časopis za turizem in gostinstvo. Ljubljana: Turistična zveza Slovenije, 1968, str. 26, 73, 115, 154, 193, 247. Jogan, Jernej. »Flora Ljubljanskega gradu stoletja po Vossu«, Hladnikia. Ljubljana: Botanična sekcija Društva Biologov Slovenije, 2013, št. 32, str. 53−66. K. u. k Oberst Prybila. »Verzeichniss der Hütten des DuOeAV, anderer Vereine, der Alpen-Wirtshäuser und Warten«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenverein, 1897, str. 1–5. Kajzelj, Mirko. Naš alpinizem. Ljubljana: Turistovski klub Skala, 1932. Kanzler, Ch. »Stüdl Johann«, Österreichisches Biographisches Lexikon 1815–1950. Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 2010, zv. 13, str. 442. Keesbacher, Friedrich. »Karl Deschmann†«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1889, št. 7, str. 85–87. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 246 31. 03. 2023 13:39:55 Viri in literatura 247 Keesbacher, Friedrich. Alpine Diätetik. Ein Vortrag, gehalten den 20. März 1882 am siebenten Vereinsabende der »Section Krain« des deutschen und österreichischen Alpenvereins zu Laibach. Laibach: Ign. V. Kleinmayr & Fed. Bamberg, 1882. Kocbek, Fran in Kos, Mihael. Vodnik za Savinske planine in najbližjo okolico. Celje: Slovensko planinsko društvo, 1894. Kocbek, Fran. Savinske planine: vodnik po gorah in dolinah v Savinskih planinah. Št. Peter v Savinski dolini: A. Cvenkel, 1903. Kramberger, Petra. »Alle guten Oesterreicher werden unser patriotisches Unternehmen unterstützen«: Südsteirische Post (1881–1900), nemški časopis za slovenske interese. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015. Kresal, Franc. »Davki na Slovenskem od avstrijske davčne reforme 1896 do jugoslovanske 1928«, Zgodovinski časopis, 49 (1995), št. 3, str. 421–425. Kresal, Franc. »Mezde in plače na Slovenskem od novele obrtnega reda 1885 do kolektivnih pogodb 1991«, Prispevki za novejšo zgodovino, 35 (1995), št. 1-2, str. 7–31. Kugy, Julius. Aus dem Leben eines Bergsteigers. München: Bergverlag Rother, 1935. Kuret, Primož. »Kronika Ljubljanske filharmonične družbe 1899/1907«, Muzikološki zbornik 51 (2015), št. 1, str. 115–128. Kuret, Primož. Ljubljanska filharmonična družba: 1794–1919: kronika ljubljanskega glasbenega življenja v stoletju meščanov in revolucij. Ljubljana: Nova revija, 2006. Lačen Benedičič, Irena, et al. Gozdovi Kranjske industrijske družbe, Jesenice: Gornjesavski muzej Jesenice, 2014. Lenhoff, Arthur. »Der verbotene Weg: ein juristischer Versuch von Arthur Löwy«, Der Naturfreund: Mitteilungen des Touristen-Vereines ‚Die Naturfreunde‘ in Wien, 13 (1909), zv. 7, str. 144–151 in zv. 8, str. 177 – 182. Lesti, Andreas. Das ist doch der Gipfel: Geschichten von den Bergen der Welt. Benevento: Bergwelten Verlag, 2020. Lončar, Dragotin. Politično življenje Slovencev (Od 4. januarja 1797 do 6. januarja 1919). Ljubljana: Slovenska Matica, 1921. Lovšin, Evgen. Gorski vodniki v Julijskih Alpah. Ljubljana: Planinska založba, 1961. Martell, Frank. Die Cholera-Epidemie in München in dem Jahre 1873/74: nach amtlichen Quellen dargestellt. München: Literarisch-artistische Anstalt (Th. Riedel), 1875. Melik, Vasilij. » Nekaj o cenah, plačah in kulturi v predmarčni dobi: referat na posvetovanju o zgodovini denarstva in bančništva na Slovenskem. Ljubljana, 11. in 12. december 1984«, Ljubljana: Zgodovinski časopis, 1985. Melik, Vasilij. »Slovenska politika v drugi polovici sedemdesetih let 19. stoletja«, Zgodovinski časopis, 28 (1974), št. 3-4, str. 269–277. Melik, Vasilij. Slovenci 1848–1918: razprave in članki. Maribor: Založba Litera, 2002. Messner, Robert. »Das Wiener Militärgeographische Institut. Ein Beitrag zur Geschichte seiner Entstehung aus dem Mailänder Militärgeographischen Institut«, Jahrbuch des Vereins für Geschichte der Stadt Wien. Wien: Verlag Ferdinand Berger & Söhne, OHG Horn, 1967/69, zv. 23/25, str. 206–292. Mihelič, Jože. »Albin Belar v Julijskih Alpah: idejni oče našega edinega narodnega parka«, Planinski vestnik, 102 (2002), št. 7-8, str. 56–59. Mikša, Peter in Ajlec, Kornelija. Slovensko planinstvo skozi čas. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2022. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 247 31. 03. 2023 13:39:55 248 Marija Mojca Peternel: »ljubiteljeM kranjskih alP!« Mikša, Peter in Ajlec, Kornelija. Slovensko planinstvo. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2011. Mikša, Peter in Gradnik, Elizabeta. Trden kakor skala. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2017. Mikša, Peter in Vehar, Maja. »Telovadba, šport in ženske na Slovenskem: čas do 1. svetovne vojne«, Retrospektive, 1 (2018), str. 10–38. Mikša, Peter in Zorn, Matija. »Nacionalno markiranje slovenskih gora pred prvo svetovno vojno«, Igra ustvarjalnosti: teorija in praksa urejanja prostora. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 2018, št. 6, str. 22−29. Mikša, Peter. »Aljažev stolp in Jakob Aljaž: najvišji posestnik«, SLO: časi, kraji, ljudje: slovenski zgodovinski magazin, 5. 2. 2015, št. 5, str. 30–35. Mikša, Peter. »Da je Triglav ostal v slovenskih rokah, je največ moja zasluga: Jakob Aljaž in njegovo planinsko delovanje v Triglavskem pogorju«, Zgodovinski časopis, 69 (2015), št. 1-2, str. 112−123. Mikša, Peter. »Kako so nemške planinske koče postale slovenske in kako so jim spremenili imena«, Zgodovina.si, http://zgodovina.si/kako-so-nemske-planinske-koce-postale- -slovenske-in-kako-so-jim-spremenili-imena/?fbclid=IwAR2ACsECmkjmxG9IPjI vFev5tcTGCY9-XzvMAswizD9Emkt9zsJEW0ALQhk, pridobljeno 2. 1. 2022. Mikša, Peter. »Narodnostni boji v planinstvu na Slovenskem do 1. svetovne vojne«, Zgodovina za vse: vse za zgodovino, 18 (2011), št. 2, str. 62−63. Mikša, Peter. »Nemška ali slovenska – planinske koče v slovenskih gorah do prve svetovne vojne«, LC tim: interni časopis skupine, 2016, št. 6, str. 26–32. Mikša, Peter. »Prvi raziskovalci slovenskih gora in prvi dokumentirani pristopi nanje «, Zgodovinski časopis, 67 (2013), št. 3-4, str. 390–405. Mikša, Peter. Matica planinstva: ob 120-letnici Planinskega društva Ljubljana-Matica. Ljubljana: Planinsko društvo Ljubljana-Matica, 2013. Mlač, Bine (ur.). Planinski terminološki slovar. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2002. Mlakar, Janko. Iz mojega nahrbtnika. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1972. Mlinar, Janez. »V senci gora. Oblikovanje Zgornjesavske doline kot turistične destinacije«, Triglav 240. Ljubljana: Založba ZRC, 2018, str. 179–185. Oesterreichische Nationalbank, Oesterreichische Geldgeschichte. Vom Mittelalter bis Euro. Wien: Geldmuseum der Oesterreichischen Nationalbank, 2000. Ö sterreichisches Biographisches Lexikon 1815–1950. Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1957, zv. 1, 2, 9, 13. Pančur, Andrej. »Kranjska industrijska družba«, Slovenski veliki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, 2003–2005, zv. 2, str. 356. Payer, Julius. Die österreichisch-ungarische Nordpol-Expedition in den Jahren 1872–1874, nebst einer Skizze der zweiten deutschen Nordpol-Expedition 1869–1870 und der Polar- -Expedition von 1871. Wien: Alfred Hölder, 1876. Pazze, Peter August in Müller, Friedrich. Neuer kleiner Wegweiser für die Besucher der St. Kanzianer Grotten. Triest: Selbstverlag der Sektion Küstenland, 1907. Pazze, Peter August. Chronik der Section Küstenland des deutschen und österreichischen Alpenvereins. Fest-Publication zur Vollendung des XX Vereinjahres. Triest: Selbstverlag der Section Küstenland, 1893. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 248 31. 03. 2023 13:39:55 Viri in literatura 249 Perovšek, Jurij. Slovenska osamosvojitev v letu 1918: študija o slovenski državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ljubljana: Modrijan, 1998. Peternel, Marija Mojca. »Ludwig Jahne (1856–1937)«, Prispevki za novejšo zgodovino, 60 (2020), št. 1, str. 33–46. Peternel, Marija Mojca. »Nekaj drobcev iz bogate zapuščine Josipa Lavtižarja«, Prispevki za novejšo zgodovino, 61 (2021), št. 2, str. 31–42. Peternel, Marija Mojca. Knjige za gorohodce: prvi planinski vodniki na Slovenskem. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2020. Plachki, dr. August. Deutscher und Österreichischer Alpenverein Section Krain. Laibach: Klein mayr, 1901. Plachki, dr. August. Die Deutschen in Untersteiermark. Geschichte und Schicksal des steirischen Unterlandes. Graz: Verlag der Alpenland-Buchhandlung Südmark, 1928. Poklukar, Janez. »Zgodovina«, Čebelarska zveza Slovenije, https://www.czs.si/content/A2, pridobljeno 10. 11. 2022. Pott, Emil. Die Biertreber als Futtermittel und deren Conservirung. Für Bierbrauer und Land wirthe. München: Verlag Theodor Ackermann, 1882. Pott, Emil: Die Braugerste. München: Verlag Theodor Ackermann, 1883. Praprotnik, Nada. »Alpski botanični vrt Juliana in seznami rastlin«, Scopolia: glasilo Priro-doslovnega muzeja, 2012, št. 75. str. 1–111. Preinfalk, Miha. »Grofica Marija Auersperg Attems in njena družina«, Ines Babnik et al., Presek ustvarjene krajine, arhitekture in likovne umetnosti: primer Marije Auersperg Attems: zbornik recenziranih prispevkov. Volčji Potok: Arboretum, 2020, str. 9–19. Purtscheller, Ludwig, in Hess, Heinrich. Der Hochtourist in den Ostalpen. Leipzig: Biblio-graphisches Institut, 1903. Rabl, Josef. Illustrirte Führer durch Steiermark und Krain: mit besonderer Berücksichtigung der Alpengebiete von Obersteiermark und Oberkrain. Wien, Pest, Leipzig: A. Hartleben, 1885. Radics, Peter. »Ein Katechismus für Bergsteiger aus den Tagen Kaiser Josephs«, Österreichische Touristenzeitung, 1883, št. 3, str. 61–66. Radics, Peter. Führer durch Krain. Die Landeshauptstadt Laibach und die schönsten Touren in Oberkrain, Innerkrain und Unterkrain für Reisende und Einheimische. Laibach: J. Giontini, 1885. Radics, Peter. »Katechismus für Bergsteiger aus den Tagen Kaiser Josef II«, Bergfahrten in Österreich, Eins und Jetzt 1363–1887. Augsburg und Leipzig: Amthor ’şche Verlags-buchhandlung, 1888, str. 45–66. Rahten, Andrej, et al. Velikih pet in nastanek Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev= Les cinq grands et la création du Royaume des Serbes, Croates et Slovènes. Loka pri Mengšu: Center za evropsko prihodnost; Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2011. Rajšp, Vinko. »Slovenski protestantizem, uraška tiskarna in cene«, Zgodovina denarstva in bančništva na Slovenskem: posvetovanje ob štiridesetletnici Denarnega zavoda Slovenije, Ljubljana, 11. in 12. decembra 1984, (ur. Peter Kos et al). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev, 1987, str. 33–36. Ritter, Florian. »Wegbau der Alpenvereine im Wandel der Zeit«, Deutscher Alpenverein, Österreichischer Alpenverein, Alpenverein Südtirol , Hoch hinaus! Wege und Hütten in den Alpen. Wien-Köln-Weimar: Böhlau, 2016, zv. 1, str. 289–308. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 249 31. 03. 2023 13:39:56 250 Marija Mojca Peternel: »ljubiteljeM kranjskih alP!« Roschnik, Rudolf. »Die Hütten und Wege der Section ‚Krain‘ des deutschen und österreichischen Alpenvereines«, Deutscher Kalender für Krain. Laibach: Ig. von Kleinmayr & Fed. Bamberg, 1896, str. 96–109. Roschnik, Rudolf. Der Triglav: mit 17 Abbildungen, 2 Karten und 1 Umrisszeichnung, Stuttgart. Leipzig: Deutsche Verlags-Anstalt, 1906. Roschnik, Rudolf. Die österreichischen Stempel- und Gebührenvorschriften. Wien: k. k. Hof-und Staatsdruckerei, 1917. Roschnik, Rudolf. Führer durch die Julischen Alpen: mit fünfzehn Vollbildern, einer Rundschau, sieben Einzel und eine Übersichkarte und mehreren Handrissen. Klagenfurt: Joh. Heyn, 1914. Rudovsky, Franz. Festschrift zum 70jährigen Bestand des Zweiges Austria, des Deutschen und Österreichischen Alpenvereins. Wien: Verlag des Zweiges Austria, D.u.Ö.A.-V., 1932. Scharfe, Martin. »Wege ins Behauste, Wege ins Offene. Das große Erschließungsprojekt des Alpenvereins, seine Geschichte und seine Probleme«, Deutscher Alpenverein, Österreichischer Alpenverein, Alpenverein Südtirol, Hoch hinaus! Wege und Hütten in den Alpen. Wien-Köln-Weimar: Böhlau, 2016, zv. 1, str. 11–47. Section Krain des deutschen und österreichischen Alpenvereines . Festschrift zur Feier des zwanzigjährigen Bestehens seit der Neugründung im Jahre 1881. Laibach: Selbstverl. der Section Krain des deutschen und österreichischen Alpenvereines, Ig. V. Kleinmayr & Bamberg, 1901. »Slovenska cesta skozi čas«, Arhitektov bilten: AB: mednarodna revija za teorijo arhitekture, 43 (2013), št. 197-198, str. 11–28. Sima, Johann. Alpenwanderungen. Wien: A. Pichler ’ s Witwe & Sohn, 1894. Sima, Johann. Im Billichgrazer Gebirge. Berg- und Thalwanderungen von Johann Sima mit einer Uebersichtskarte von Laibach mit markierten Wegen. Bamberg, Laibach: Verlag der Section »Krain« des deutschen und österreichischen Alpenvereins, In Commission bei Ig. V. Kleimayer & Bbg., 1892. Skoberne, Peter. »Predlog Albina Belarja za zavarovanje Doline Triglavskih jezer (1908)«, Triglav 240. Ljubljana: Založba ZRC, 2018, str. 167–177. Soukup, Rudolf Werner. »‚...zum Frommen der Wissenschaft und zum genaueren Verständ nis der Natur der Alpen‘. Bedeutende Naturwissenschaftler als Gründungsväter europäischer alpiner Vereine«. Rudolf-Werner-Soukup, www.rudolf-werner- -soukup.at/Publikationen/Dokumente/Gruendungsvaeter_alpiner_Vereine.pdf, pridobljeno 1. 10. 2021 Stepišnik, Drago. Kolesarstvo na Slovenskem: ob devetdesetletnici. Ljubljana: Kolesarska zveza Slovenije, 1979. »Südliche Ostalpen. Julische Alpen«, Deutscher Alpenverein, Österreichischer Alpenverein, Alpenverein Südtirol, Hoch hinaus! Wege und Hütten in den Alpen. Köln, Weimar, Wien: Böhlau Verlag, 2016, str. 221–223. Štih, Peter, Simoniti, Vasko in Vodopivec, Peter. Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino: Sistory 2008. Strojin, Tone. »Zgodba okrog prvega triglavskega zavetišča na Prodih«, Planinski vestnik, 103 (2003), št. 3, str. 12–15. Strojin, Tone. Jakob Aljaž v slovenskem planinskem izročilu. Mojstrana: Planinsko društvo Dovje-Mojstrana, 1980. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 250 31. 03. 2023 13:39:56 Viri in literatura 251 Svoljšak, Petra in Antoličič, Gregor. Leta strahote: Slovenci in prva svetovna vojna. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2018. Tiefenhalter, Helmut. »Wandern und Wanderwege in der Anfangszeit des Voralerberger Fremdenverkehrs . « Sonderdruck aus Montfort, Vierteljahrsschrift für Geschichte und Gegenwart Vorarlbergs, 55 (2003), zv. 1, str. 44–48. Valenčič, Vlado. »Oblikovanje Ljubljane v prvi polovici 19. stoletja«, Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino. 14 (1966), zv. 3 str. 141–152. Valenčič, Vlado. Zgodovina ljubljanskih uličnih imen. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 1989. Vidrih, Renato, in Mihelič, Jože. Albin Belar: pozabljen slovenski naravoslovec. Radovljica: Didakta, 2010. Vodopivec, Peter. »Velika gospodarska kriza 1873 in Slovenci«, Prispevki za novejšo zgodovino 39 (1999), št. 2, str. 25–38. Von München zur Adria: Tauernbahn–Führer 1911/12: Illustriertes Handbuch für die Tauern-, Karawanken-, Wocheiner-Bahn bis zur Adria. Klagenfurt: Verlag der Kärntner Tauern-Adria-Reise-Zeitung, 1911. Vovko, Andrej. »Članstvo Slovenske matice v Ljubljani do prve svetovne vojne«, Otorepčev zbornik. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 447–464. Vovko, Andrej. »Delovanje društva Südmark na slovenskem Štajerskem do leta 1914«, Zbornik Janka Pleterskega (ur. Otto Luthar in Jurij Perovšek), Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2003, str. 230–251. Vrhovnik, Ivan. Gostilne v stari Ljubljani, Ljubljana: Jutro, 1926. Weber, Wolfgang. Johann Jakob Weber. Der Begründer der illustrierten Presse in Deutschland. Leipzig: Lehmstedt, 2003, str. 48. Wurzbach, Constantin von. »Fenzl, Eduard«, Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oester reich. Wien: L. C. Zamarski, C. Dittmarsch & Comp, 1858, zv. 4, str. 179–181. Wurzbach, Constantin von. Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. Wien: Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, 1860, zv. 6, str. 280–287. Wurzbach, Constantin von. Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. Wien: Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, 1861, zv. 7, str. 163–165. Wurzbach, Constantin von. Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. Wien: Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, 1870, zv. 22, str. 155–157. Žigon, Tanja. »Laibacher Wochenblatt – ljubljanski tednik za korist in zabavo (1804– 1810 in 1814–1818)«, Zgodovinski časopis, 55 (2001), št. 1, str. 67−91. Časopisni viri »†Johann Sima«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1898, št. 10, str. 130. »†Ottomar Bamberg«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1934, št. 5, str. 118. »†R. Kirbisch«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1901, št. 15, str. 185. »Absturz in den Alpen«, Laibacher Zeitung, 28. 8. 1899, št. 196, str. 1564. »Absturz in den Alpen«, Laibacher Zeitung, 29. 8. 1899, št. 197, str. 1570. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 251 31. 03. 2023 13:39:56 252 Marija Mojca Peternel: »ljubiteljeM kranjskih alP!« »Absturz in den Julischen Alpen«, Deutsche Stimmen aus Krain und Küstenland, Beilage zur Nr. 253 des »Grazer Tagblattes«, 15. 9. 1899, št. 80, str. 11−12. »Absturz in den Julischen Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins«, 1899, št. 17, str. 211−212. »Allerlei«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1919, št. 17-18, str. 111. »Alpenverein«, Laibacher Zeitung, 12. 12. 1881, št. 282, str. 2394. »Alpine Nothsignal«, Laibacher Zeitung, 4. 7. 1895, št. 150, str. 1309. »Alpine Rettungsstation für Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1899, str. 163. »Arbeiten in der S. Görz«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 6, str. 70. »Arbeiten in der S. Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 3, str. 30. »Aufruf an die Mitglieder des DuOAV«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1915, št. 11 in 12, str. 128. »Aufruf!«, Mitteilungen des Deutschen Alpenvereins, 1938, št. 4, str. 93. »Aufruf!«, Mitteilungen des Deutschen Alpenvereins, 1938, št. 9, nepaginirano. »Aus dem Triglavgebiete«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1892, št. 14, str. 166. »Aus den Karawanken von Gau Karawanken«, Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1909, str. 271–290. »Aus den Steiner Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1900, št. 13, str. 153. »Aus den Südosten der Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 2, str. 26. »Aus Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1899, št. 3, str. 36–37. »Ausflug nach Krain «, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1897, št. 16. str. 194. »Aussichtsturm auf dem Triglau«, Laibacher Zeitung, 8. 8. 1895, št. 180, str. 1562. »Bergführer Klančnick«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1894, št. 1, str. 9. »Bericht, Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1882, št. 4, str. 110–111. »Bericht, Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1882, št. 5, str. 141–142. »Bestandes-Verzeichnis DUOAV 1894«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1894, št. 7, str. 89–92. »Bestandkarte der Sectionen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1891, št. 24, str. 313. »Bestandverzeichniss des DUOAV 1890«, Beilage zur Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1890, št. 8, str. 113. »Bitte an die deutschen und österreichischen Kletterer«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1933, št. 2, str. 50. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 252 31. 03. 2023 13:39:56 Viri in literatura 253 »Carl Ritter von Adamek«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1900, št. 14, str. 162–164. »Cilli«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 5, str. 62. »Circulare No. 59 des Central-Ausschusses«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1881, št. 10, str. 342. »Das Alpine Museum des DuOeAV«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1909, št. 4, str. 53. »Das alpine Nothsignal«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 12, str. 140−141. »Das Triglav-Fest«, Laibacher Zeitung, 18. 8. 1896, št. 188, str. 1624. »Der Ausflug nach Triest«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1897, št. 16, str. 194. »Der Bergführer-Tarif für die Steiner oder Sannthaler Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 16, str. 201. »Der Generalversammlungs-Ausflug nach Triest«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1897, št. 17, str. 199–200. » Der Kampf gegen ‚Slovensko planinsko društvo‘«, Agramer Tagblatt, 10. 3. 1896, št. 58, nepaginirano. »Der neue Weg zur Zoishütte. Ein Beitrag zum alpinen Frieden«, Südsteierische Post, 21. 12. 1898, št. 102, str. 1–2. »Der neue Weg zur Zoishütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1898, št. 18, str. 228. »Der Triglav«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 13, str. 164. »Deschmannhaus«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1889, št. 3, str. 17–19. »Deschmannhaus«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1898, št. 11, str. 168. »Deschmannhaus«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1889, št. 22, str. 275. »Deschmann-Hütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1888, št. 2, str. 22. »Deschmann-Hütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1888, št. 19, str. 231. »Deschmannhütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1892, št. 14, str. 165. »Deschmannhütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 16, str. 199-200. »Deschmannhütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 19, str. 242. »Deutsche Bühne in Laibach«, Deutsche Stimmen aus Krain, Triest und Küstenland, Beilage zu Nr. 62 des »Gratzer Tagblattes«, 3. 3. 1907, št. 22, nepaginirano. »Deutscher und österreichischer Alpenverein«, Laibacher Zeitung, 15. 7. 1895, št. 159, str. 1390. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 253 31. 03. 2023 13:39:57 254 Marija Mojca Peternel: »ljubiteljeM kranjskih alP!« »Die Deschmann-Hütte«, Laibacher Zeitung, 3. 7. 1895, št. 149, str. 1301. »Die Deschmannhütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 13, str. 161. »Die Eröffnung der Triglavhütte ober dem Kotthale am 31. Juli 1887«, Laibacher Zeitung, 3. 8. 1887, št. 174, str. 1. »Die Eröffnung der Triglavseen-Hütte«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1914, št. 15, str. 208. »Die Höhe des Deschmannhauses«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 3, str. 36–37. »Die Hütten der S. Krain«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1904, št. 12, str. 147. »Die Hütten und Wege der Section ‚Krain‘ des deutschen und österreichischen Alpenvereines«, separat iz Deutscher Kalender für Krain, Laibach: Ig.von Kleinmayr & Fed. Bamberg, 1896, str. 96–109. »Die Mojstrokahütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1900, št. 17, str. 203. »Die Schutzhütten der S. Krain«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1907, št. 13, str. 164. »Die Section ‚Krain‘ des deutschen und oesterreichischen Alpenvereins«, Laibacher Zeitung, 31. 1. 1882, št. 24, str. 218. »Die Section ‚Krain‘ des deutschen und oesterreichischen Alpenvereins«, Laibacher Zeitung, 12. 3. 1883, št. 58, str. 496. »Die Steiner Alpen«, Laibacher Zeitung, 22. 12. 1890, št. 293, str. 1. »Die Valvasorhütte auf dem Hochstuhl«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1904, št. 19, str. 230. »Določila o zaznamovanji potov ‚Slov. plan. Društva‘«, Planinski vestnik, 25. 4. 1895, št. 4, str. 58–60. »Domača obrtnija«, Slovenski narod, 27. 8. 1878, št. 195, nepaginirano. »Domače stvari«, Slovenski narod, 1. 8. 1887, št. 172, nepaginirano. »Dopisi: iz Ljubljane«, Novice gospodarske, obertnijske in narodske, 21. 10. 1863, št. 42, str. 342. »Dr. Emil Bock†«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1917, št. 1 in 2, str. 10−11. »Dr. Rudolf Roschnik. Gebührengesetzte«, Die Arbeit, 26. 7. 1916, št. 1442, str. 2. »Društvene vesti«, Planinski vestnik, 25. 1. 1897, št. 2, str. 13. »Edelweissexport«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 3, str. 38. »Ein Engländer über Tiroler Schützhütte und Berge,« Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 4, str. 49. »Ein Irreführer in den slovenischen Bergen!«, Südsteierische Post, 27. 10. 1900, št. 86, str. 1–2. »Ein neuer Triglavweg«, Laibacher Zeitung, 15. 10. 1913, št. 327, str. 2179, Laibacher Zei tung, 16. 10. 1913, št. 328, str. 2189 in Laibacher Zeitung, 17. 10. 1913, št. 329, str. 2197. »Ein Volksfest auf den Triglavhöhen«, Laibacher Wochenblatt, 6. 8. 1887, št. 365, str. 1–2. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 254 31. 03. 2023 13:39:57 Viri in literatura 255 »Eine Ersteigung des Koschutniksturm 2135m von Nordwesten«, Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1909, str. 288–290. »Eröffnung der Golica Hütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1892, št. 15, str. 177. »Eröffnung der Golica Hütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1892, št. 16, str. 209. »Eröffnung der Golica-Hütte«, Laibacher Zeitung, 31. 5. 1895, št. 124, str. 1071. »Eröffnung des erweiterten Deschmannhauses und des neuen Urataweges am Triglau«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 16, str. 201–202. »Frischauf Haus«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1887, št. 14, str. 171. »Führer aus Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 3, str. 34. »Führer für die Golica«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1894, št. 14, str. 176. »Führer in den Steiner Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1899, št. 9, str. 114. »Führerwesen in Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1899, št. 3, str. 35. »Führerwesen, Mitgliederstand«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenver eins, 1917, št. 15-16, str. 110. »Führerwesen. Pensionierung und Entziehung des Führerzeichens«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 6, str. 70. »Führerwesen. Verzeichniss der autorisirten Führer in den deutschen und österreichischen Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1881, št. 7, str. 219. »Für Triglavbesucher«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1891, št. 14, str. 196. »Glavno zborovanje Nemškega in avstrijskega planinskega društva«, Planinski vestnik, 25. 9. 1897, št. 9, str. 146. »Golicahütte«, Laibacher Zeitung, 2. 7. 1895, št. 148, str. 1293. »Golicahütte«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1902, št. 19, str. 235. »Golicahütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1897, št. 15, str. 180. »Golicahütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1898, št. 10, str. 128. »Gotscheer Nachrichten«, Deutsche Stimmen aus Krain, Triest und Küstenland, Beilage zu Nr. 52 des »Gratzer Tagblattes«, 21. 2. 1907, št. 17, nepaginirano. »Grintovc-Skutagradsteig in den Steiner Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1899, št. 20, str. 245. »Handel und Volkswirtschaftliches«, Laibacher Zeitung, 31. 3. 1873, št. 73, str. 514. »Hochwasser in Oberkrain Oberkrain«, Mitthelingen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1891, št. 18 str. 248. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 255 31. 03. 2023 13:39:57 256 Marija Mojca Peternel: »ljubiteljeM kranjskih alP!« »Hubertushütte der S. Krain«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1914, št. 11, str. 160. »Hütte und Wege, Arbeiten der S. Krain«, Mittheilung des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 12, str. 147. »Hütten der S. Krain«, Mitteilung des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1902, št. 11, str. 135. »Hütten und Wege der S. Krain 1903«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins enverein, 1904, št. 3, str. 34. »In Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1901, št. 14, str. 173. »Inhaltsverzeichnis«, Sektionsberichte, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1910, str. VII. »Iz Ljubljane«, Slovenski narod, 28. 9. 1899, št. 222, nepaginirano. »Jahresbericht 1«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1899, št. 16, str. 196–198. »Jahresbericht 1895/1896«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 17, str. 208–210. »Jahresbericht für 1884−85«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1885, št. 20, str. 236−239. »Jahresbericht für 1884–85«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1885, št. 20, str. 236–238. »Jahresbericht für 1892/1893«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 14, str. 172–174. »Jahresbericht für 1897/1898«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1897, št. 16, str. 200–201. »Jahreshauptversammlung des Laibacher Turnvereines«, Deutsche Stimmen aus Krain, Triest und Küstenland, Beilage zu Nr. 31 des »Gratzer Tagblattes«, 31. 1. 1907, št. 11, nepaginirano. »Julische und Steiner Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 11, str. 137. »Kanin Hütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 3, str. 37. »Karawanken Vertatscha«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1926, št. 7, str. 80. »Koroschitsca-Hütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenverein, 1881, št. 9, str. 259. »Krain in den Steiner Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1900, št. 18, str. 218. »Krain in Laibach«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1875, št. 6, str. 282–283. »Krain«, Deutsche Stimmen aus Krain, Triest und Küstenland, Beilage zu Nr. 162 des »Gratzer Tagblattes«, 14. 6. 1907, št. 56, nepaginirano. »Krain«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 9, str. 115. »Krain«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1904, št. 6, str. 75. »Krain«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1904, št. 6, str. 75. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 256 31. 03. 2023 13:39:58 Viri in literatura 257 »Krain«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1905, št. 12, str. 147. »Krain«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1908, št. 7, str. 100. »Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 2, str. 28. »Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1901, št. 4, str. 50–51. »Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1882, št. 1, str. 6–8. »Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1882, št. 3, str. 73–75. »Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1882, št. 9, str. 185. »Laibach (Alpenverein)«, Freie Stimmen, 7. 2. 1900, št. 11, str. 4. »Lengenfeld-Mojstrana«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 19, str. 241. »Literatur«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 12, str. 152. »Literatur«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 6, str. 73. »Literatur«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 18, str. 227. »Luise Schütz, Vellacher Kočna oder Dreigipfelige Baba«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 24, str. 298. »Mitarbeiter«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, str. VIII. »Mitgliederstand«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1917, št. 9-10, str. 69. »Mojstrana«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1908, št. 10, str. 136. »Naš alpinizem«, Jutro, 24. 7. 1932, št. 171, str. 9. »Nesreča na Ponci«, Planinski vestnik, 25. 9. 1899, št. 9, str. 149. »Nesreča v planinah«, Slovenski narod, 29. 8. 1899, št. 197, nepaginirano. »Nesreča«, Slovenski narod, 28. 8. 1899, št. 196, nepaginirano. »Neue Führer in Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 3, str. 37. »Neue Lokalbahn«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 19, str. 239. »Neue Schutzhütte im Triglavgebiet«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1914, št. 10, str. 143. »Občni zbor Muzejskega društva za Kranjsko«, Carniola: Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, 5 (1914), št. 3, str. 188. »Od Triglavskega podnožja«, Slovenec, 4. 8. 1887, št. 175, nepaginirano in Slovenec, 5. 8. 1887, št. 176, nepaginirano. »Personalien«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1877, št. 1, str. 20. »Personalien«, Österreichische Zeitschrift für Verwaltung, 2. 4. 1914, št. 14, str. 60. »Personalien«, Österreichische Zeitschrift für Verwaltung, 28. 6. 1900, št. 26, str.18. »Personalnachrichten«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1928, št. 7, str. 118. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 257 31. 03. 2023 13:39:58 258 Marija Mojca Peternel: »ljubiteljeM kranjskih alP!« »Personalnachrichten«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1917, št. 1-2, str. 10–11. »Personalnachrichten«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1916, št. 13–16, str. 43. »Philharmonische Gesellschaft«, Deutsche Stimmen aus Krain, Triest und Küstenland, Beilage zu Nr. 67 des »Gratzer Tagblattes«, 8. 3. 1907, št. 24, nepaginirano. »Poročilo osrednjega društva o delovanju l. 1895«, Planinski vestnik, 25. 3. 1896, št. 3, str. 33–37. »Razne vesti«, Planinski vestnik, 25. 9. 1897, št. 9, str. 146. »Rifugi e guide delle Alpi Giulie«, Alpi Giulie, 7. 6. 1896, št. 2-3, str. 20–23. »Rudnica in der Wochein«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 11, str. 138–139. »Rudolf Kirbisch«, Deutsche Stimmen, Beilage zu Nr. 213 des »Gratzer Tagblattes«, 4. 8. 1901, št. 64, nepaginirano. »Satzungsänderung«, Mitteilungen des Deutschen Alpenvereins, 1938, št. 6, str. 140–145. »Schutz dem Edelweis«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1902, št. 2, str. 22. »Schutz dem Edelweis«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 24, str. 294. »Schutz der Hütten gegen Brände«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 5, str. 61–62. »Schutzhütte auf dem Kredarcasattel (Triglav)«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreich ischen Alpenvereins, 1896, št. 16, str. 202. »Section ‚Krain‘ des deutschen und österreichischen Alpenvereines«, Laibacher Zeitung, 9. 8. 1898, št. 179, str. 1456. »Section ‚Krain‘ des deutschen und österreichischen Alpenvereines«, Laibacher Zeitung, 26. 7. 1900, št. 196, str. 1405. »Section ‚Krain‘ des deutschen und österreichischen Alpenvereines«, Laibacher Zeitung, 2. 7. 1896, št. 149, str. 1280. »Section ‚Krain‘des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins«, Laibacher Zeitung, 21. 3. 1894, št. 65, str. 543. »Section Krain des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins«, Deutsche Stimmnen, Beilage zu Nr. 29 des »Gratzer Tagblattes«, 30. 1. 1902, št. 8, nepaginirano. »Sektion Krain des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins«, Deutsche Stimmen aus Krain, Triest und Küstenland, Beilage zu Nr. 36 des »Gratzer Tagblattes«, 6. 2. 1908, št. 11, nepaginirano. »Sektion Krain des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins«, Deutsche Stimmnen, 3. 2. 1910, Beilage zu Nr. 30 des » Grazer Tagblattes«, št. 10, nepaginirano. »Shod treh naših častnih članov«, Planinski vestnik, 25. 8. 1897, št. 8, str. 127. »Skozi Vrata na Triglav«, Planinski vestnik, 25. 8. 1896, št. 8, str. 137. »Slovensko planinsko društvo svojim nasprotnikom«, Slovenski narod, 5. 3. 1896, št. 54, nepaginirano in Slovenski narod, 6. 3. 1896, št. 55, nepaginirano. »Slovensko planinsko društvo«, Novice, 16. 3. 1894, št. 11, 105, str. 105. »Spenden«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 14, str. 176. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 258 31. 03. 2023 13:39:58 Viri in literatura 259 »Steiner Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 13, str. 161. »Steiner Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 5, str. 59–60. »Sudetenland deutsches Reichsgebiet«, Mitteilungen des Deutschen Alpenvereins, 1938, št. 10, nepaginirano. »Theater Verein in Laibach«, Deutsche Stimmen aus Krain, Triest und Küstenland, Beilage zu Nr. 52 des »Gratzer Tagblattes«, 21. 2. 1907, št. 17, nepaginirano. »Touren, Triglav«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1888, št. 16, str. 190. »Touristenhaus am Wocheiner See«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1887, št. 16, str. 194. »Triglav-Besteigung«, Laibacher Zeitung, 28. 6. 1895, št. 146, str. 1274. »Triglav-Hütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1877, št. 5, str. 197–198. »Triglav-Hütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1887, št. 14, str. 170. »Triglavska koča«, Planinski vestnik, 25. 9. 1895, št. 9. str. 138. »Über die Weg- und Hüttenverhältnisse am Triglav«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 8, str. 96. »Über einen Akt sonderbaren Benehmens«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 19, str. 237. »Veliko nesrečo je zabranil«, Planinski vestnik, 25. 10. 1895, št. 10, str. 156. »Verbot des Edelweisshandels in der Schweiz«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 17, str. 214. »Verbotenen Wege fur Touristen«, Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1909, str. 267–268. »Vereins- und Volksversammlungen. Neuer Verein«, Morgen-Post, 26. 4. 1869, št. 115, str. 4. »Vereinsangelegenheiten«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1917, št. 17-18, str. 123. »Vereinshütten und Unterkunftshäuser. Wegbauten«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1880, št. 5, str. 171–172. »Verschiedenes«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1918, št. 11-12, str. 77. »Verschiedenes«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1918, št. 19-20, str. 127. »Verunglückt«, Laibacher Schulzeitung, 15. 9. 1899, št. 9, str. 155. »Verunglückte Colleginnen«, Österreichische Lehrerinnen-Zeitung, 15. 9. 1899, št. 16-17, str. 284. »Verwahrung«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 2, str. 14–16. »Vodnik Klančnik rešen«, Planinski vestnik, 25. 9. 1896, št. 9, str. 153. »Vodnikov na Triglav«, Planinski vestnik, 25. 10. 1895, št. 10, str. 156. »Volkswirtschaftliches«, Laibacher Zeitung, 22. 1. 1900, št. 17, str. 139. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 259 31. 03. 2023 13:39:58 260 Marija Mojca Peternel: »ljubiteljeM kranjskih alP!« »Vom Triglav«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 16, str. 203. »Von unseren Mitgliedern fanden den Heldentod auf dem Felde der Ehre«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1917, št. 3 in 4, str. 27–28. »Weg- und Hüttenarbeiten der S. Cilli«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1887, št. 4, str. 43. »Weg und Hüttenbau der S. Cilli«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 2, str. 20. »Weg und Hüttenbau, Deschmannhütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 10, str. 124. »Weg und Hüttenbau, Golicahütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 10, str. 124. »Weg und Hüttenbau«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1897, št. 12, str. 143. »Wegarbeiten der S. Krain auf der Golica (Karawanken)«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 13, str. 163. »Wegarbeiten in der S. Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1899, št. 20, str. 245. »Wegarbeiten in der S. Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 2, str. 24. »Wegbauten auf dem Triglav«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 15, str. 189. »Wege auf den Steinersattel«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1886, št. 19, str. 230. »Wege der S. Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1900, št. 20, str. 238. »Wege der S. Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1897, št. 14, str. 168. »Wegmarkierungen der S. Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 3, str. 36–37. »Weissenfelsser Seen und Manhart«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 15, str. 189. »Winke für deutsche Bergsteiger in Jugoslawien (Steiner Alpen, Karawanken Julische Alpen)«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1926, št. 12, str. 138–139. »Zahvala«, Planinski vestnik, 25. 9. 1899, št. 9, str. 150. »Zeitschrift des deutschen u. osterreichischen Alpenvereins 1896«, Planinski vestnik, 25. 5. 1897, št. 5, str. 78. »Zentralbibliothek«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1902, št. 20, str. 245. »Zoishütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1897, št. 15, str. 180. »Zoishütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1898, št. 11, str. 141. »Zum Anfang«, Zeitschrift des Deutschen Alpenvereins, 1869, zv. 1, str. 1–6. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 260 31. 03. 2023 13:39:59 Viri in literatura 261 »Zum Namensstreit über die Sannthaler Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 11, str. 75–76. »Zum Schutze der Alpenpflanze etc«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 17, str. 214. »Zur Frage der Erbauung einer Alpenvereins-Hütte an der Südseite der Steiner Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1894, št. 2, str 18. »Zur freundlichen Beachtung für Touristen«, Laibacher Zeitung, 19. 8. 1896, št. 189, str. 1632. Aichinger, J. »Die Julischen Alpen«, Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1909, str. 290–318. Belar, Albin. »Winke zum Gebrauche der Aneroidbarometr für Touristen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1894, št. 22, str. 270–271. Blodig, dr. Karl. »Heinrich Heß und die Veröffentlichungen des DuOAV (Anläßlich seiner 31jährigen Tätigkeit als Schriftleiter und des Erschienens des 50. Bandes der Zeitschrift)«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1920, št. 9–12, str. 22. Bock, dr. Emil. »Ueber Apotheken in Schutzhütten«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1894, št. 15, str. 184–185. Böhm, August von. »Ami Boue und die Vellacher Kočna«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 11, str. 131–132. Böhme, dr. August von. »Zum Kampf um den Namen Steiner Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 23, str. 282–284. Debelak - Deržaj, Mira Marko. »Triglavska kronika«, Planinski vestnik, 1947, št. 6–8, str. 165–171, Planinski vestnik, 1947, št. 9-10, str. 219–221, Planinski vestnik, 1947, št. 11-12, str. 269–227, Planinski vestnik, 1948, št. 5–7, str. 164–170, Planinski vestnik, 1948, št. 3-4, str. 104–112, Planinski vestnik, 1948, št. 8-9, str. 230–245, Planinski vestnik, 1948, št. 10, str. 299–304, Planinski vestnik 1948, št. 11-12, str. 336–345, Planinski vestnik 1949, št. 2, str. 45–54, Planinski vestnik, 1949, št. 3, str. 80–84, Planinski vestnik, 1949, št. 4, str. 114–118, Planinski vestnik, 1949, št. 5–7, str. 152–159, Planinski vestnik, 1949, št. 8-9, str. 197–209, Planinski vestnik, 1949, št. 10–12, str. 225–242. Navedeni časopisi niso bili datirani. Dreyer, dr. A. »Ein Klassiker des Alpinismus Zum 80. Geburtstag Julius Dreyer«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1938, št. 7, str. 170–171. Dreyer, dr. A. »Literatur der Alpenvereinsbücherei zu den ‚Neuen Reisezielen‘ des D. u. Ö. Alpenvereins«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1916, št. 13-14, str. 121–122. Dreyer, dr. A. »Theodor Petersen«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1916, št. 5-6, str. 48–49. Dreyer, dr. A. »Verschiedenes«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1937, št. 12, str. 322–323. Dr. R. R., »Die Eröffnung des erweiterten Deschmann-Schutzhüttes und des neuen Bra-ta-Weges zu derselben«, Laibacher Zeitung, 22. 8. 1896, št. 192, str. 1655−1658. Frischauf, J. » Edelweiss«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1885, št. 10. str. 121. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 261 31. 03. 2023 13:39:59 262 Marija Mojca Peternel: »ljubiteljeM kranjskih alP!« Frischauf, prof. dr. Johannes. »Auf Cherso«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1890, št. 12, str. 156–159. Frischauf, prof. dr. Johannes. »Die Insel Arbe in Dalmatien«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1890, št. 6, str. 77–80. Frischauf, prof. dr. Johannes. »Die Ivančica 1061«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1888, št. 21, str. 252–253. Frischauf, prof. dr. Johannes. »Forschung der unterirdischen Wasserläufe«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1890, št. 10, str. 113–115. Frischauf, prof. dr. Johannes. »Höhewinkel und Aussichtsweite«, Mittheilungen des Deutsch en und Oesterreichischen Alpenvereins, 1888, št. 6, str. 70. Frischauf, prof. dr. Johannes. »Touren von der Umgebung von Karlstadt«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1889, št. 24, str. 297–298. Frischauf, prof. dr. Johannes. »Vermunt vor hundert Jahren«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1888, št. 14, str. 165–166. Frischauf, prof. dr. Johannes. »Wegbauten des Slovenischen Alpenvereines in den Julischen Alpen«, Laibacher Zeitung, 2. 12. 1905, št. 277, str. 2489, Laibacher Zeitung, 4. 12. 1905, št. 278, str. 2509, Laibacher Zeitung, 5. 12. 1905, št. 279, str. 2519, Laibacher Zeitung, 6. 12. 1905, št. 280, str. 2527. Gnesda, dr. Max. »Ein neuer Weg auf den Grintovc«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1898, št. 18, str. 228. Gratzy, dr. Oscar. »Sannthaler oder Steiner Alpen?«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1891, št. 11, str. 142−152. H. H. »Aus den Steiner Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 10 str. 125. Hintner, Alba . »Berggänge an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide«, Laibacher Zeitung, 4. 5. 1900, št. 102, str. 831 in Laibacher Zeitung, 5. 5.−15. 5. 1900, št. 103−111. Hintner, Florian. »Steiner Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 25, str. 275. Hörnes, dr. Rudolf. »Zum Namensstreit über die Steiner oder Sannthaler Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 9, str. 118−119. Kocbek, Fran. »O opravi planinskih koč«, Planinski vestnik, 25. 6. 1897, št. 6, str. 91–92 in Planinski vestnik, 25. 7. 1897, str. 99–100. Kocbek, Fran. »O stavbi planinskih koč«, Planinski vestnik, 25. 9. 1896, št. 9, str. 148–150 in Planinski vestnik, 25. 10. 1896, str. 164–166. Kugy, dr. Julius. »Aus den Julischen Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1890, št. 9, str. 113–115. Kugy, dr. Julius. »Aus den Julischen Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1889, št. 16, str. 193–194. Kugy, dr. Julius. »Aus der Monte Rosa-Gruppe«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1889, št. 2, str. 17–19. Kugy, dr. Julius. »Julische Alpen. Gamsmutter«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreich ischen Alpenvereins, 1886, št. 19, str. 229−230. Kugy, dr. Julius. »Julische Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1884, št. 9, str. 342–343. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 262 31. 03. 2023 13:39:59 Viri in literatura 263 Kugy, dr. Julius. »Neue Touren in den Julischen Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1886, št. 2, str. 13–14. Kugy, J. »Scabiosa Trenta«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1926, št. 12, str. 227–230. Laibacher Zeitung, 5. 7. 1875, št. 149, naslovnica. Mitteilungen des Deutschen Alpenvereins, 1938, št. 4, naslovnica. Mitteilungen des Deutschen Alpenvereins, št. 12. 1938, naslovnica. Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1894, št. 23, str. 281–283. Mitteilungen des Oesterreichischen Alpenvereins, št. 1, 1946, naslovnica. Oglas, Primorski list, 6. 9. 1894, št. 17, str. 146. Oglas, Soča, 13. 4. 1888, št. 15, nepaginirano. Petersen, dr. Theodor. »Vom Triglav in das Isonzothal«, Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichoschen Alpenvereins, 1874, str. 86–90. Pfister, Otto von. »Krainer Storzic«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1894, št. 23, str. 281–283. Pott, dr. Emil. »Ausbildung zum Sport«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1899, št. 22, str. 269−270. Pott, Emil. »Bierausschank in den Schatzhäusern und in den Alpenwirthshäusern«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 12, str. 146-147. Pott, Emil. »Unsere Schützhütten«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1892, št. 21, str. 241–245. Pott, Emil. »Zur Verproviantierung unserer Schutzhütten im Jahre 1901«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1901, št. 14, str. 87−89. Pott, Emil. »Zur Verproviantierung unserer Schützhütten im Jahre 1900«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1900, št. 14, str. 164−165. Pott, Emil. »Zur Verproviantierung unserer Schützhütten im Jahre 1903«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 7, str. 88–89. Pott, Emil. »Zur Verproviantierung unserer Schützhütten im Jahre 1903«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 10, str. 133–134. Pott, Emil. »Zur Verproviantierung unserer Schutzhütten und Errichtung von Proviantdepots im Jahre 1901«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1901, št. 10, str. 121−122. Pott, prof. dr. Emil. »Neue Schutzhüttenbauten«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 4, str. 41–43. R. »Die Höhe des Deschmannhauses«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1898, št. 1, str. 8. R. dr. R. »Vom Mittagskogel zur Golica. Ein neuer Höhenweg«, Grazer Tagblatt, 2. 8. 1899, št. 212, str. 1–3. Reinl, Ing. Hans. »Die Nordwand des Großen Triglav«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1907, št. 11, str. 134−136. Rizzoli, Alojz. »Iz mojih spominov«, Tovarniški vestnik, 15. 8. 1937, št. 16-17, str. 4. Roschnik, Rudolf. »Bergfahrten zu und von der Vosshütte«, Deutsche Stimmen aus Krain, Triest und Küstenland, Beilage zu Nr. 233 des »Gratzer Tagblattes«, 24. 8. 1901, št. 71, nepaginirano, Deutsche Stimmen aus Krain, Triest und Küstenland, Beilage zu Nr. 234 des »Gratzer Tagblattes«, 25. 8. 1901, št. 72, nepaginirano, Deutsche Stimmen aus Krain, Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 263 31. 03. 2023 13:40:00 264 Marija Mojca Peternel: »ljubiteljeM kranjskih alP!« Triest und Küstenland, Beilage zu Nr. 239 des »Gratzer Tagblattes«, 30. 8. 1901, št. 73, nepaginirano. Roschnik, Rudolf. »Bergfahrten zu und von der Vosshütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1901, št. 15, str. 177–179. Roschnik, Rudolf. »Führerlehrkurs in Mojstrana«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1894, št. 7, str. 83–84. Rosenthal, dr. Joseph. »Die Schützhütten im Jahre 1897«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenverein, 1898, št. 2, str. 16–18. Savan. »Potni spomini na Logarsko dolino«, Nova doba, 10. 7. 1920, št. 83, str. 1, Nova doba, 15. 7. 1920, št. 84, str. 1, Nova doba, 17. 7. 1920, št. 85, str. 1, Nova doba, 20. 7. 1920, št. 86, str. 1, Nova doba, 22. 7. 1920, št. 87, str. 1. Sima, Johann. »Die Bilichgrazer Dolomitberge«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 21, str. 254–256. Slovenski narod, 24. 4. 1875, št. 92, naslovnica. Stein, Fanny. »Danksagung«, Neue Freie Presse, 22. 9. 1899, št. 12606, str. 3. Steinach, Helmut. »Über Hüttenbau«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 24, str. 295–297. Steinach, Helmut. »Über Hüttenbau«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 23, str. 283–286. Steinach, Helmut. »Unsere Schutzhütten«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1892, št. 23, str. 269–270. T. O. »Stoletnica planinskega biltena«, Planinski vestnik, 1975, št. 10, str. 630. Vesel, Josef. »Die Goliča in Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 7, str. 88-89. Welter, D. »Aus den Julischen Alpen«, Der Alpenfreund, 1876, št. 9, str. 202. Wolf, Franz. »Literatur und Kunst, Referate und Recensionen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1877, str. 175–176. Wölfing, Ljudevit. »Nekaj o turistiki«, Planinski vestnik, 25. 10. 1895, št. 10, str. 150–151. Arhivski viri Archiv Alpenverein Innsbruck: OeAV SE 252.101 Bamberg Petersenu. OeAV SE 252.101 S. Krain fol. 123–135. OeAV SE 252.101 S. Krain fol. 159–169. OeAV SE 252.102_10 S. Krain Gottschee. OeAV SE 252.103 (10. 6. 1919). OeAV SE 252.103 (15. 11. 1919). OeAV SE 252.103 (18. 9. 1919). OeAV SE 252.103 (19. 4. 1919). OeAV SE 252.103 (24. 5. 1919). OeAV SE 252.102_84 S. Krain Hüttenbesuch 1907. OeAV SE 252.103 Krain Rizzi (10. 3. 1920.) OeAV SE 252.103 Krain Rizzi (10. 7. 1941). Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 264 31. 03. 2023 13:40:00 Viri in literatura 265 OeAV SE 252.103 Krain Rizzi (24. 4. 1919). OeAV SE 252.103 pismo Ludwiga (29. 3. 1920). OeAV SE 252.103 Rizzijevo pismo (10. 3. 1920). OeAV SE 252.103 protest (19. 4. 1919). OeAV SE 252.103 protest (29. 5. 1919). OeAV SE 252.104 Krain Statuten 1874. OeAV SE 252.101 S. Krain fol. 141–150 (Vermögens-Stand und Voranschlag). OeAV SE 252.401, Sektion Krain, 4. Hüttenakten: Deschmann-Hütte, 1884–1906 (45– 46: gradbeni načrt, 76: skica načrta razširitve, načrt v merilu 1 : 100 iz leta 1894). OeAV SE 252.401, hišni red in pristojbine za obiskovalce Triglavske koče (julij 1887). OeAV SE 252.402, hišni red in pristojbine za obiskovalce koče na Golici (avgust 1892). OeAV SE 252.404, hišni red Vossove koče (marec 1900). Section Krain des DuOeAV, »Jahresbericht 1901« (15. 1. 1902). Sektion Krain des DuOeAV, »Jahresbericht 1911« (13. 3. 1912). Sektion Krain des DuOeAV, »Jahresberich 1910« (10. 2. 1911). Sektion Krain des DuOeAV, »Jahresbericht 1902« (31. 1. 1903). Sektion Krain des DuOeAV, »Jahresbericht 1903« (31. 1. 1904). Sektion Krain des DuOeAV, »Jahresbericht 1904« (18. 1. 1905). Sektion Krain des DuOeAV, »Jahresbericht 1905« (17. 1. 1906). Sektion Krain des DuOeAV, »Jahresbericht 1906« (14. 1. 1907). Sektion Krain des DuOeAV, »Jahresbericht 1907« (16. 1. 1908). Sektion Krain des DuOeAV, »Jahresbericht 1908« (21. 1. 1909). Sektion Krain des DuOeAV, »Jahresbericht 1909« (14. 1. 1910). Sektion Krain des DuOeAV, »Jahresbericht 1912« (13. 2. 1913). Sektion Krain des DuOeAV, »Jahresbericht 1914« (13. 3. 1915). Sektion Krain des DuOeAV, »Jahresbericht 1916« (23. 2. 1917). Sektion Krain des DuOeAV, »Jahresbericht 1917« (april 1917). Sektion Krain des DuOeAV, »Jahresbericht 1918« (23. 3. 1919). Sektion Krain des DuOeAV, »Jahresbericht über das 32. (39.) Vereinsjahr« (26. 2. 1913). Sektion Krain, OeAV 252.1008c. Sektion Krain, OeAV 252.101. fol. 89–93. Sektion Krain, OeAV 252.101. fol. 99–102. Sektion Krain, OeAV SE 252.101 Aufruf. »Winke für die Besucher der Julischen Alpen, Karawanken und Steiner Alpen«, Section ‚Krain‘ des DuOeAV, »Jahresbericht 1907« (16. 1. 1908). Arhiv Republike Slovenije: Register društev, št. 3342. Gornjesavski muzej Jesenice: Arhiv KID, t. e. 60, a. e. 501. Arhiv KID, t. e. 63, a. e. 511. Gorenjski muzej Kranj: Zbirka starih razglednic . Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 265 31. 03. 2023 13:40:00 266 Marija Mojca Peternel: »ljubiteljeM kranjskih alP!« Nadškofijski arhiv Ljubljana: Sterb-Register, 1899. Elektronski viri Alpenverein Villach, file:///C:/Users/UPORAB~1/AppData/Local/Temp/2020-01-AV- -Magazin-Beilage-Geschichte-Web.pdf. Alpenverein, Österreich, https://www.alpenverein.at. Alpine club, http://www.alpine-club.org.uk. Alpines Museum, https://www.muenchen.de/sehenswuerdigkeiten/orte/119227.html. Archiv Alpenverein Innsbruck, https://bibliothek.alpenverein.de. Austria-Forum, https://austria-forum.org. Austrian literature online, http://www.literature.at. Blog Medgrintovci, http://medgrintovci.blogspot.com/1976/07/smrt-zasluznega-gornjesavinjcana.html. Čebelarska zveza Slovenije, https://www.czs.si. Deutsche Biographie, https://www.deutsche-biographie.de. Deutsche Gedichtebibliothek, https://gedichte.xbib.de. Deutscher Alpenverein, https://www.alpenverein.de. Digitalna knjižnica Slovenije, http://www.dlib.si. Frankfurter Hauptfriedhof, https://frankfurter-hauptfriedhof.de. Friedrich Ebert Stiftung, https://library.fes.de. Göttinger Digitalisierungszentrum, https://gdz.sub.uni-goettingen.de. Graz Museum, https://www.grazmuseum.at. Hathi Trust Digital Library, https://babel.hathitrust.org. Historische österreichische Zeitungen und Zeitschriften, http://anno.onb.ac.at. Historisches Lexikon Bayerns, https://www.historisches-lexikon-bayerns.de. Historisches Lexikon der Schweiz, https://hls-dhs-dss.ch/de. Hribi.net, https://www.hribi.net. Internet Archive, https://archive.org. Literaturportal – Bayern, https://www.literaturportal-bayern.de. Locuto – prva slovenska literarna on-line revija, https://www.locutio.si. Matricula, https://data.matricula-online.eu/de. Neue Deutsche Biographie, https://daten.digitale-sammlungen.de. Oesterreichisches Biographisches Lexikon, https://www.biographien.ac.at. Österreichische Nationalbibliothek, Alex, Historische Rechts- und Gesetzestexte, https://alex. onb.ac.at. Österreichischer Bibliothekenverbund, https://search.obvsg.at. Österreichisches Biographisches Lexikon, https://www.biographien.ac.at. Planinska zveza Slovenije, https://www.pzs.si. Planinski vestnik, http://www.planinskivestnik.com. Platforma za odprte podatke, https://data.bnf.fr/en. Projekt Gutenberg-de, https://www.projekt-gutenberg.org. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 266 31. 03. 2023 13:40:00 Viri in literatura 267 Rudolf-Werner-Soukup, »... zum Frommen der Wissenschaft und zum genaueren Verständnis der Natur der Alpen. Bedeutende Naturwissenschaftler als Gründungsväter europäischer alpiner Vereine«, www.rudolf-werner-soukup.at. Servis italijanske nacionalne knjižnice, https://opac.sbn.it. Seznam odvetnikov odvetniške zbornice Slovenije 1918– 2018, http://www.odv-zb.si. Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, https://fran.si. Slovenska biografija, http://www.slovenska-biografija.si. Stare hrvatske novine, http://dnc.nsk.hr. Universita degli Studi die Trieste, https://www.biblio.units.it. Universität Wien, https://gedenkbuch.univie.ac.at. Wladimir Aichelburg, 150 Jahre Künstlerhaus Wien 1861-2011, http://www.wladimir-aichelburg.at. Zgodovina.si, http://zgodovina.si. Ustni viri Dušan Škodič (19. 2. 2022). Drugi viri Deutscher Kalender für Krain 1901. Laibach: Ig. von Kleinmayr & Fed. Bamberg, 1901. Deutscher Kalender für Krain 1903. Laibach: Ig. von Kleinmayr & Fed. Bamberg, 1903. Schematismus der k. k. Finanzbeamten des österr. Kaiserstaates. Als Beilage des Jahrbuches für den Gebrauch der k. k. Finanz- und Rechnungs-Kontrollbeamten, dann der k. k. Finanzwache, nach den neuesten Organisem und Personalständen zusammengestellt. Graz: Joseph A. Kienreich, 1858. Totenbuch der Pfarre Salzburg-Maxglan (1. 1. 1916–31. 12. 1929), Pfarramt Maxglan, 1916, zv. 2. »Zakon o napravljanju in vzdrževanju javnih neerarskih cest in potij« (28. 7. 1889), Österreichische Nationalbibliothek, Alex, Historische Rechts- und Gesetzestexte, https://alex. onb.ac.at/. »Zakon o planinskih poteh,« Uradni list Republike Slovenije, št. 61/07 in 92/21. »Zakon o varstvu planik in kraljeve rože« (25. 5. 1898), Österreichische Nationalbibliothek, Alex, Historische Rechts- und Gesetzestexte, https://alex.onb.ac.at/, pridobljeno 19. 6. 2022. Zweiter Jahresbericht des k. k. Staats- Untergymnasium zu Gotschee, veröffentlicht am Schlusse des Schuljahres 1897/1898. Gotschee, Laibach: Verlag des k. k Staatss-Untergymnasius Buchdruckerei Ig. V. Kleinmayr & Fed. Bamberg, 1898. Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 267 31. 03. 2023 13:40:01 Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 268 31. 03. 2023 13:40:01 269 imensKo Kazalo A Baumabach, Rudolf 105, 231 Achleitner, Arthur 235 Baumgartner, Camillo 97, 235 Achrainer, Martin 9, 17, 99, 100, 243 Bedin, Vera 100, 243 Achtschin, Carl Albin 124, 243 Belar, Albin 67, 93, 138, 181, 184, Adamek, Carl von 167, 169, 253 226, 227, 233, 235, 236, 247, Aichinger, Josef 191, 221 250, 251, 261 Ajlec, Kornelija 44, 48, 53, 62, 81, Belé, Johan 231 157, 166, 169, 247, 248 Bendler, Gebhard 17, 131, 181, 244 Aljaž, Jakob 105, 149, 154, 157, 163, Benedičič Lačen, Irena 44, 247 164, 248, 250 Berger, Ferdinand 56, 247 Anderson, Ben 100, 243 Binder, J. J. 232, 233, 235 Antoličič, Gregor 83, 251 Blattmann, Albert 237 Auersperg Attems, Marija 55, 249 Blažič, Mileva Milena 97, 244 Außenech, Franz 145 Blodig, Karl 33 Bock, Emil 64, 65, 72, 96, 112, 115, B 145, 146, 183, 185, 209, 225, Babnik, Ines, 55, 249 226, 234, 235, 236, 237, 254, Badjura, Rudolf 154, 243 261 Baedeker, Karl 141, 196, 243 Boeck, Kurt 236 Ball, John 14, 130 Böhm, August von 181, 182, 261 Bamberg, Otto (Ottomar) 47, 48, 51, Bois Chesne, Gustav de 235 52, 53, 55, 61, 62, 74, 75, 119, Bömches, Friedrich 19, 244 134, 169, 186, 209, 211, 220, Bratuša, Simona 183, 246 224, 225, 228, 232, 234, 251, 264 Bruckmüller, Ernest 15, 38, 244 Batagelj, Borut 13, 104, 243 Bürger, Leopold 230 Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 269 31. 03. 2023 13:40:01 270 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« C Frischauf, Johannes 38, 107, 142, Cankar, Ivan 74 143, 149 154, 176, 181, 182, 197, Cigoj Krstulovič, Nataša 80, 244 218, 245, 261, 262 Costa, Henrik 15, 244 Cvirn, Janez 38, 62, 244 G Czermack, Reginald 124, 244 Gallé, Heinrich 225 Galle, Karl 227, 228 D Gallenstein Gall, Jenny (Jenni von Dalmatiner, Klaus 41, 78, 244 Gall) 55 Davy, Humphry 63, 232 Gallenstein Gall, Jožef 55 Debelak Deržaj, Mira Marko 104, Gallenstein Gall, Marija Ana 55 114, 119, 261 Gantar, Lorenz 153 Delavec, Avgust 160, 244 Gariboldi, Anton von 64, 225, 231, Deschmann, Karl 55, 62, 63, 95, 96, 232, 233, 234 98, 109, 200, 204, 209, 213, 224, Gartenauer, Heinrich 231, 234, 236 225, 231, 232, 233, 246 Germel, Kristijan 158 Dežman, Jože 38, 245 Gidl, Anneliese 14, 15, 16, 17, 19, Doberlet, Franc 53 20, 21, 22, 23, 25, 30, 31, 43, 59, Dolenc, Ervin 47, 245 78, 79, 99, 100, 101, 181, 245 Dolenz, Victor 235 Globočnik, Damir 62, 245 Dreyer, Aloys 33, 188, 261 Gnesda, Max 151, 152, 262 Drobesch, Werner 44, 245 Gradnik, Elizabeta 186, 248 Granda, Stane 17, 44, 245 E Gratzy, Oskar 182, 234, 262 Effenberger, Vincenc 227, 228 Grdina, Igor, 160, 245 Eichletter, Johan 145 Grieshofer, Fran 15, 245 Elsner, Ignaz 226 Grupp, Peter 99, 100, 101, 182, Emmer, Johannes 20, 32, 47, 50, 57, 246 58, 67, 102, 116, 123, 128, 133, Gržan, Karl 160, 245 136, 142, 147, 150, 245 Gstirner, Adolf 235 Guggenberger, Michael 99, 101, F 246 Fenzl, Eduard 16, 245 Feyrer, Johann von 224 H Fischer, Hermann 48, 245 Hacquet, Balthasar 15, 96, 141, 187, Fischer, Otto 226, 227 188, 231, 246 Franc Ferdinand 114 Hallada, Wilhelm 233 Franc Jožef, 71 Hallama, Doris 99, 100, 246 Haller, Albrecht Viktor von 13 Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 270 31. 03. 2023 13:40:01 Imensko kazalo 271 Hamann, Leo 229, 230 Kirbisch, Rudolf 56, 68, 69, 71, 111, Heinz, Franz 234, 225 145, 146, 210, 225, 226, 227, Hentke, G. 234 251, 258 Hentschl, Georg 225 Klančnik (Klančnick), Johann 145, Heß, Heinrich 32, 33, 188, 196, 249, 152, 153, 252, 259 261 Klančnik, Anton 122, Hintner, Alba 97, 235, 236, 262 Klauer, Emil 229, 237 Hintner, Florian 111, 181, 225, 226, Klauer, Josef 229, 230 227, 234, 235, 262 Klauser, Christian 48, 134, 224, Hlebajna, Clemens 145 Klementschitsch, Max 228, 229, 230 Hlebajna, Josef 145 Knießner, August 232, 233 Holl, Peter 97, 246 Kocbek, Fran 102, 107, 155, 158, Holz, Eva 132, 246 247, 262 Hörnes, Rudolf 182, 262 Kos, Karl 229 Hozjan, Andrej 183, 246 Kos, Mihael 155, 247 Hribar, Ivan 44, 246 Kos, Peter 43, 249 Hrovatin, Makso 88 Kosevski Vesel, Janez 127 Kosler, Johann 119 J Kovac, Peter 145 Jäger, Gustav 154, 246 Kozler, Peter 112 Jahne, Ludwig, 182, 184, 246, 249 Kramberger, Petra 196, 247 Jaki, Barbara 55, 249 Kremser, Franz 134, 151, 152 Janesch, Hans 226 Kresal, Franc 154, 155, 247 Janša Zorn, Olga 38, 63, 66, 176, 246 Kugy, Julius 96, 108, 127, 136, 151, Jauker, Otto 236, 237 182, 187, 188, 189, 191, 234, Ječminek Anton 67, 134, 226, 227, 247, 262, 263 228 Kuret, Primož 65, 68, 185, 247 Jogan, Jernej 63, 246 Johann Babtist Josef Fabian L Sebastian 99 Labacensis, Timon 231 Juvan, Johann 145 Lang, Helmut 41, 78, 244 Lavtižar, Josip 174, 175, 176, 177, K 249 Kadilnik, Franc 53, 149 Legat, Johann 145 Kajzelj, Mirko 186, 246 Lenhoff, Arthur 132, 133, 247 Kanzler, Ch. 100, 246 Lergetporer, Benedikt 148 Kastner, Gustav 124, 243 Lesti, Andreas 142, 247 Keesbacher, Friedrich 62, 63, 96, 213, Linhart, Wilhelm 65, 66, 134, 224, 231, 232, 233, 234, 246, 247 232 Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 271 31. 03. 2023 13:40:02 272 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« Lipold, Mark Vincenc 53, 232 P Lončar, Dragotin 38, 247 Pančur, Andrej 44, 248 Lovšin, Evgen 141, 149, 247 Payer, Johannes Ludovicus 97, 98, Ludwig, Heinrich 73, 84, 85, 87, 88, 235, 236, 248 90, 91, 93, 211, 221, 229, 230, Pazze, Peter August 115, 146, 236, 265 248 Lukmann, Fritz 229 Perovšek, Jurij 44, 83, 249, 251 Luschan, Albin von R. 225 Peternel, Marija Mojca 5, 7, 38, 174, Luthar, Otto 44, 251 184, 249 Petersen, Carl Theodor 32, 51, 52, M 75, 169, 188, 209, 261, 263 Mailänder, Nicholas 25 Pettauer, Leopold 235 Mallner, Henrik 44 Pfisteriz, Otto von 180 Martell, Frank 19, Plachki, August 116, 210, 212, 218, Melik, Vasilij 29, 43, 247 227, 249 Mencinger, Valentin 140 Pleml, Valentin 145 Messner, Robert 56, 247 Poje, Franz 90, 230 Mihelič, Jože 93, 251 Poklukar, Janez 80, 249 Mikša, Peter 7, 37, 44, 48, 53, 61, 62, Polyak, Nikolaus 229 81, 104, 119, 141, 157, 158, 160, Polzer, Avrelij 158 166, 170, 186, 247, 248 Potočnik, Lorenz 153, 180 Mlač, Bine 140, 248 Pott, Emil 101, 111, 115, 122, 123, Mlakar, Janko 37, 248 124, 249, 263 Mlinar, Janez 15, 248 Preinfalk, Miha 55, 249 Mosche, Egon 66 Prossen, Theodor 237 Moschè, Alfons 47, 48, 49, 66, 134, Prybila 104, 106, 107, 246 209, 224 Purtscheller, Ludwig 196, 249 Mugerle, Marko 44 Müller, Friedrich 234, 235, 146 R Mulley, Karl 236 Rabic, Johan 145 Rabl, Josef 154, 249 N Radics, Peter 141, 142, 249 Naglas, Viktor 225 Rahten, Andrej 83, 249 Nedwed, Emmerich 31 Rajšp, Vinko 43, 249 Reinl, Hans 183, 263 O Richter, Eduard 108, Orožen, Fran 157, 158 Ritter, Stefan 17, 99, 100, 134, 181, 243 Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 272 31. 03. 2023 13:40:02 Imensko kazalo 273 Rizzi, Vincenc 73 Skumavc, Franz 145, 148 Rizzi, Walter 10, 73, 84, 85, 86, 88, 90, Soukup, Rudolf Werner 14, 250 92, 93, 94, 211, 229, 230, 264, 265 Stanič, Valentin 186, Rizzoli, Alojz 44, 263 Stein, Fanny 175, 264 Rogar, Johann 145 Stein, Johanna 173, 174, 176 Roschnik, Moritz 145, 146 Steinach, Helmut 101, 264 Roschnik, Rudolf 9, 10, 43, 56, 65, 70, Stepišnik, Drago 64, 250 71, 72, 73, 96, 97, 111, 112, 113, Stöckl, Ernst 55, 109, 224, 225, 231, 118, 134, 135, 136, 138, 139, 143, 232, 234 144, 145, 146, 152, 160, 161, 162, Stöcklinger, Konrad 227 163, 164, 169, 170, 183, 184, 192, Strojin, Tone 61, 160, 250 200, 204, 205, 209, 210, 213, 219, Stüdl, Johann 100, 246 225, 226, 227, 228, 229, 250, 254, Subic, Johann 234 263, 264 Suppan, Fritz (Friedrich) 65, 145, Rosenthal, Joseph 101, 264 146, 148, 209, 226, 234 Rothaug, Rudolf 228 Svoljšak, Janez 160, 244 Rudovsky, Franz 169, 250 Svoljšak, Petra 83, 251 Rüll, Theodor 231 Swoboda, Heinrich 229 S Š Sajko, Simona 183, 246 Šelih, Alenka 104, 243 Samhaber, Edward 231, 232 Šenoa, Avgust 66 Sauseng, Georg 230 Škodič, Dušan 94, 267 Savan 107, 264 Švigelj, Denis 84, 85, 92, 94 Schäffer, Albert 226 Scharfe, Martin 99, 250 T Schenk, Agnes 122 Taglia Pietra, Vasco 237 Scheuchzer, Johan Jakob 13 Tauber, Hans 231 Schiller, Friedrich 48 Thielmann, Wilhelm 229 Schmidt, Emil 229 Thomann, Rudolf 227, 228 Schollmayer, Heinrich 234, 235 Tiefenhalter, Helmut 14 Schütz, Luise 180, 257 Tominšek, Fran 93, 119, 136 Schütz, Paula 180 Tommasini, Muzio de 188 Schwingenschuß, Franz 227, 228 Topolanski, Moriz 234 Sima, Johann 65, 68, 143, 183, 184, 185, Trautwein, Theodor 32, 225, 232, 233, 234, 250, 251, 264 Trnkóczy, Ubald von 66, 67, 112, Skantar, Joseph 51 225, 226 Skoberne, Peter 93, 250 Trojer, Florian 17, 99, 100, 243 Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 273 31. 03. 2023 13:40:03 274 Marij M a arij Mojca M Peternel P : » : l » jubiteljeM jubitelje M kr anjskih a l a P l !« Tschech, Karl 85, 88, 90, 227, 228, Z 229, 230, Zeppezauer, Moritz 108 Tschech, Richard 235 Zorn, Matija 61, 248 U Ž Urbas, Franz 145 Žigon, Tanja 62, 251 Uršič, Michael 159 VValenčič, Vlado 73, 88, 251 Valenta, Alois 47, 48, 49, 209, 224 Vehar, Maja 37, 248 Vesel, Josef 68, 111, 115, 127, 145, 185, 200, 205, 225, 226, 227, 234, 236, 264 Vesteneck, Julius Fränzel von 48, 62 Vidrih, Renato 93, 251 Vilmann, Johann 160, 163, 164, 165, 172 Vodopivec, Peter 17, 250 Voss, Wilhelm 63, 64, 187, 224, 225, 232, 233, 234, 246 Vovko, Andrej 44, 64, 68, 251 Vrhovnik, Ivan 68, 251 W Weber, Wolfgang 193, 251 Welter, D. 144, 264 Wiegele, Adolf 186 Wipplinger, Karl 236 Witt, Jakob 224, Wolf, Franz 182, 264 Wölfging, Ljudevit 141, 264 Wurner, Michael 231 Wurzbach, Constantin von 15, 16, 97, 99, 251 Ljubiteljem kranjskih Alp_FINAL.indd 274 31. 03. 2023 13:40:03