Poštnina plačana v gotovini
KATOLIŠKI
Sped in abbon. post. : 11 Gruppo
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Leto I. - Štev. 18
Gorica - 1. junija 1949 - Trst
Izhaja vsako sredo
IN ZACELI SO GOVORITI V DRUGIH JEZIKIH...
Binkoštni praznik pomeni veličastni zaključek Kristusovega odre: silnega dela. Mlado krščansko ob: čestvo prejme božjega Duha Očetovega in Sinovega. Božje kra: Ijestvo sv. Cerkve, ki jo je Kristus ustanovil za ceno lastne krvi i'z svo: je srčne strani, dobi na binkoštni praznik ne samo končno potrditev, marveč tudi božjo moč vse presvete Trojice. To se očito izvrši v podobi ognjenih jezikov. Podoba jezikov namreč nedvomno znači milost apo: stolstva sv. Cerkve, da z besedo oznanja delo božjega odrešenja vsem narodom, vsemu človeštvu. Podoba ognja pa vsekakor izraža luč, očiščenje in prenovo, življenje
v svetli resnici krščanske blagoven sti, ki jo oznanja Kristusova Cerkev, tiste nebeške blagovesti, ki je dana vsem narodom brez pridržka. In da bi ne bilo kakega dvoma, da bi si namreč kakšni »bolj stari in bolj kulturni narodi« v Cerkvi Kristuso:
vi ne prisvajali kakih posebnih prednosti, je Bog na binkoštni praženih storil čudež, da so apostoli za-, čeli govoriti še v drugih jezikih raznoterih narodov, ki so se tedaj znašli v svetem Jeruzalemu. Kristu: sova Cerkev je že na svoj ustanov: ni binkoštni praznik tudi na zunaj postala vesoljna, univerzalna.
Kdor bi torej kak sosednji ali v svojem državnem območju živeči tuj narod oviral, da bi ne mogel in celo ne smel v svojem jeziku spoznavati Kristusa Boga in njego: vo Cerkev, Kristusa v lastnem je: ziku moliti jn častili, kakor se n. pr. sredi 20. stoletja godi beneškim Slovencem, ko jim ni dovoljen niti
slovenski katekizem, verouk jn mo: litev v slovenščini, tak oblastnik greši proti samemu Kristusu, usta* novitelju katoliške	(t. j. vesoljne)
Cerkve.
Mi krščanski Slovenci, ki smo tri sto let branUli [Kristusovo vero in krščansko civilizacijo pred turškim polumesecem in ki smo v zadrževa: n ju komunistične brezbožnosti naj: novejši čas žrtvovali na tisoče svo: jih katoliških sinov in hčera, pred vso katoliško in svetovno demokra* tično javnostjo najodločneje prote* stiramo proti toli	krutemu: nekr*
ščanskemu in nedemokratičnemu ravnanju z beneškimi Slovenci, ko se jim, čeprav so na svoji zemlji že preko 1350 let, hoče z vsemi sredstvi iztrgati materin slovenski jezik, posredno s tem pa vzeti tudi možnost vršitve svojih krščanskih dolžnosti: seznanitve s krščanskim naukom in krščanske molitve. Če se smejo in celo morajo le v do: mačem jeziku seznanjati s krščan: stvom Kitajci, Japonci in Pigmejci v Afriki, zakaj je to zabranjeno beneškim Slovencem? Zakaj so bili s slovenskih župnij /jtvsla^ljeiii sio* venski beneški duhovniki in so pri: šli tujci, ki ne	znajo domačega
jezika?
Krščanski Slovenci smo večkrat na krščanski in demokratičen način opozorili oblasti v Vidmu na v ne; bovpijoče krivice, ki se gode male: mu, miroljubnemu, krščanskemu slov. narodu v Benečiji. A vselej smo zadeli na gluha ušesa. Opozorili smo jih celo na to, da bodo ta krivični položaj beneških Slovencev sovraž: niki Cerkve izrabili za komuni:
stično jn protiversko propagando, kar se je na kongresu v Čedadu 1. maja tudi zares zgodilo. Kdo je tega kriv? Kdo bo nosil odgovor: nost, če se bo med vernimi bene: škimi Slovenci razmahnil brezbožni komunizem? Tisti, ki teptajo osnov* ne pravice krščanstva in demo« kracije.
Mar naj res sumimo, da bi šjrje; nje komunizma in	brezboštva po
Benečiji gotovini krogom prišlo prav, da bi na tok način imeli do: volj pretvez ra še bolj brez: obzirno raznarodovanje jn odreka: nje osnovnih človečanskih pra: vic? Ne, mi ostali krščanski Slovenci, ki nas z	beneškimi Slo:
venci veže ne samo ista kri in isti jezik, marveč tudi	ista krščanska
vera jn ista katoliška zvestoba sv. Petru, Kristusovemu namestniku, ne bomo nikdar dopustili, niti da bi se po krščanski beneški deželi širil brezbožni! komunizem nitj da bi država, ki jo po ustavi veže spošto: vanje manjšinskih narodov, teptala osnovne demokratično pravice bene® škili Slovencev. Čeprav živimo v svoji največji narodni nesreči, smo za beneške Slovence že dvignili svoj protest in ga še bomo. Storili bomo vse, da bo krivica, ki se dela bene: škim Slovencem, razglašena pred vsem krščanskim in demokratičnim svetom. Za vse pravica! Zahtevamo tudi za beneške Slovence to, do če: sar imamo Slovenci v vsaki državi pravico kot Ijdje in kristjani.
Krščanski Slovenci v Trstu in Gorici
bi jim dajale plače v zahodni valuti, ker z vzhodno valuto ne morejo živeti na zahodnem področju, saj znaša njihova plača le okoli 2000 lir tedensko ali okoli 10.000 lir mesečno, v zahodni valuti pa bi znašala 40.000 lir. Ker jim oblasti niso ugodile, so stopili v stavko. Nemška komunistična policija je surovo nastopila proti njim in je tudi streljala ter enega ubila, veliko drugih pa ranila. Tako vidimo, da komunisti, ki se pri nas proglašajo za zaščitnike delavcev, zatirajo njihove najosnovnejše pravice tam, kjer so na oblasti in jim dajejo tako sramotno plačo, da z njo ne morejo ne živeti, ne umreti, pa tudi stavkati ne sinejo. Lepa svoboda in lep raj se obeta vsem tistim, ki menijo, kako lepo bi se jim godilo pod komunizmom! Komunizem podpira delavce le do takrat, dokler jih potrebuje, da bi z njihovo pomočjo prišel na oblast, potem pa jih neusmiljeno izžema
ter jih oropa vseh človeških pravic.
Šanghaj padel
Kitajski komunisti so po daljših bojih zasedli največje kitajsko mesto, Šanghaj. Nacionalistične čete se še umikajo in se nadalje borijo. Če bodo vse drugo zgubile, se bodo umaknile na polotok Formozo, ki ga je lažje braniti. Nacionalistična vlada je pozvala Čangkajšeka, naj spet prevzame vodstvo v boju proti komunistom. Zahodne demokratične vlade se že pripravljajo na diplomatsko priznanje kitajske rdeče vlade, ker hočejo z njo trgovati. Res je, da je položaj zelo zamotan, toda v tem se kaže velika nenačelnost v njihovi politiki. Če bodo svet tako prepuščale komunizmu, nazadnje tudi trgovati ne bodo imele s kom, ker bodo rdeči potem lahko tudi njih uničili. Zahod se iz dosedanjih izkušeni torej še vedno ni dovolj naučil.
Iz življenja Cerkve
Razgled po svetu
Konferenca zunanjih
ministrov v Parizu
Dolgo pričakovana konferenca zunanjih ministrov v Parizu je že v polnem teku. Zunanji ministri Združenih držav, Anglije, Francije in Sovjetske zveze so določili dnevni red te konference in se sestajajo vsak dan. Prva poročila o tej konferenci kažejo, da nastopajo zahodne velesile popolnoma enotno. Njihov načrt je, doseči popolno združitev Nemčije pod DOgo-iem, da Sovjeti pristanejo na to, da zajamčijo popolno parlamentarno svobodo tudi vzhodni Nemčiji. Ker pa je to malo verjetno in ker pač nočejo zapraviti vseh pridobitev, ki so jih že dosegla zahodna področja, so pripravljeni na neko gospodarsko združitev vseh področji, ki naj bi dobila neko skupno Gospodarsko organizacijo, katera bi vzporejala trgovino, Promet in zveze med vsemi nemškimi področji. Prve dni so skušali zahodni zunanji ministri zvedeti, kakšno stališče zago Varja Višinski. Pokazalo se ie, da Sovjeti niso veliko spreme nHi svojega stališča izpred dveh let. Višinski je na konferenci
precej nepopustljiv. Barometer za položaj v Parizu je Berlin, kjer so Sovjeti spet polagoma začeli uvajati zaporo, ki so jo komaj ukinili, tako da je tam nastala popolna zmeda. Sovjeti so celo napovedali manevre pod zavezniškim berlinskim letalskim mostom. Amerika ima poleg tega še posebne načrte z avstrijsko mirovno pogodbo. A-merikanci so pripravljeni na izvestno vojno odškodnino, ki bi jo Avstrija (v resnici Amerika) plačala Sovjetom, če ne bi več podpirali jugoslovanskih zahtev. Morda se bodo v tej zvezi pogajali tudi o Trstu.
Tito v gospodarskih težavah
Zaradi gospodarske blokade, ki jo izvajajo kominformistične države proti Jugoslaviji, je zabredel Tito v velike gospodarske težave. Petletka je v resni nevarnosti. Zato se pogaja z zahodnimi državami, da bi mu pomagale. V Beogradu se ie mudil znani denamik Carmelo Castiglioni, ki ga je sprejel tudi Tito. Pravijo, da je Tito zaprosil preko njega pri Mednarodni banki za posojilo 50 milijonov dolarjev, pri ameriških
zasebnih gospodarskih krogih pa bi rad najel še 40,000.000 dolarjev posojila. Kaže, da je za protiuslugo pristal na odškodnino za vso italijansko imovino v Jugoslaviji, ki je bila zaplenjena ali podržavljena. S tem bo Jugoslavija praktično zgubila večino vojne odškodnine, katero bi ji po mirovni pogodbi morala plačati Italija. Precej je Titu pomagala tudi ameriška vlada, ki je določila uradni menjalni tečaj za dolar v razmerju 50 dinarjev za en dolar, (kar je silno ugodno, če pomislimo, da je uradni tečaj za italijansko valuto 575 lir za en dolar). S tem se bo tečaj dinarja v zunanjih državah močno dvignil. Verjetno so Amerikanci to storili ne iz ljubezni do Tita, ampak zato, ker si je v laseh s Stalinom.
Stavka berlinskih železničarjev
V Berlinu že dalje časa stavka 12.000 železničarjev. Ti železničarji so zaposleni na sovjetskem področju mesta, stanujejo pa na zahodnih področjih. Prosili so sovjetske oblasti, naj
Proglasitev svetega leta
Na vnebohod 26. maja jč sv. oče z vso slovesnostjo, ki ie v navadi, proglasil jubilejno sveto leto, ki naj se praznuje prihodnje sončno leto 1950, kot je običaj v sv. cerkvi vsakih 25 let. Papež je ob tej priliki izročil posebnemu svojemu zastopniku msgr. Carinciju pismo ali papeško bulo, umetniško pisano na pergament, s katero proglaša novo sveto leto. To pismo so potem prebrali v treh glavnih rimskih bazilikah pri sv. Petru, sv. Pavlu in sv. Janezu v Lateranu ter nabili na vrata. Bula, ki je pisana v latinskem jeziku, govori najprej o namenu prihodnjega sv. leta.
Namen je, da bi ljudje zadostovali za grehe in se bolj posvetili ter poboljSali, kajti le tako se bodo izboljšali tudi časi. Škofje po vsem svetu pa naj' po svoji uvidevnosti' poskrbijo, da bodo vsi verniki deležni velikih milosti' sv. leta. Sveto leto se bo začelo po stari navadi rimske cerkve letos oa božič in se bo zaključilo prihodnje leto na božični dan. (Od božiča do božiča zato, ker je v starih časih rimska cerkev začela leto z božičem in končala z božičem). V svetem letu zadobijo popolni odpustek vseh časnih kazni vsi oni verniki, ki po dobro opravljeni spovedi in sv. obhajilu isti dan ali v različnih dneh obiščejo štiri velike bazilike sv. Petra, sv. Pavla, sv. Janeza v Lateranu ter Dev. Marije Snežne in v vsaki izmed njih zmolilo po enkrat tri očenaše, zdravema-rije ter čast bodi in končno dodajo še en očenaš, zdravoma-rijo in čast bodi po namenu sv. očeta in zmolijo apostolsko vero.
Omenjene odpustke pa morejo verniki zadohiti zase ali za duše v vicah tolikokrat, koliko-
krat opravijo omenjena dobra dela.
Končno omenja enciklika še posebne namene, ki jih ima sv. oče s praznovanjem sv. leta: množično povrnitev narodov h. Kristusu, zvestobo sv. cerkvi, čuvanje njenih pravic pred sovražniki, pomirjenje po vsem svetu, zlasti še v Palestini in končno ustanovitev povsod pravičnega in pametnega socialnega reda, v katerem bi naiširše množice imele možnost dela in dostojnega življenja.
Kardinal Mindszenty zelo
bolan
Kardinal Mindszenty, ki je v ječi v Budimpešti, je zelo bolan. Poslati so ga morali v kazni-ško jetnišnico. Doživel je živčni zlom, kar je posledica dolgih zasliševanj in mučenj pred procesom.
Praški nadškof svari vernike
Praški nadškof Beran je posvaril češke katoličane, da so v nevarnosti izobčenja iz Cerkve, če sodelujejo s komunisti v boju proti Cerkvi. Opozoril je zlasti ministra Alojza Petra (Petr), ki mu je med drugim pisal: »Ali veste, kako grešite, če zavajate z napačnimi poročili vernike v svojem tisku, Cerkev pa se ne more braniti in ne more vernikom po tisku povedati resnice?«
Varšavski škof obsojen
na jefio
Poljski komunisti so obsodili na šest mesecev ječe varšavskega škofa Karla Nemirot čeS da je dal zatočišče dvem osebam, ki so ju komunisti zasledovati, ker sta jim Mi nasprotni.	____________
SHOD SKALNICE bo v nedeljo, 5. VI. ob štirih pri Sv. Ivanu v Gorici.
BINKOŠTNA NEDELJA
Iz svetega evangelija po Janezu
Jezus je rekel svojim učencem: Ako me kdo ljubi, bo mojo besedo spolnjeval; in moj Oče ga bo ljubil in bova k njemu prišla in pri njem prebivala. Kdor me ne ljubi, mojih besed ne spolnjuje. In besede, ki jih slišite, niso moje, ampak Očeta, ki me je poslal. To sem vam razodel, ko sem bil pri vas; Tolažnik sveti Duh pa, ki'ga bo poslal Oče v mojem imenu, vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal. Mir vam zapustim, svoj mir vam dam; ne kakor daje svet, ga vam jaz dam. Vaše srce naj seiv ne vznemirja in ne plaši. Slišali ste, da sem vam rekel: Odhajam in pridem k vam. Ko bi me ljubili, bi se bili razveselili, da grem k Očetu, zakaj Oče je večji od mene. In zdaj sem vam povedal, preden se zgodi, da boste verovali, ko se zgodi, Ne bom več veliko govoril z vami, zakaj vladar tega sveta prihaja; pri meni sicer nima nič; vendar da svet spozna, da ljubim Očeta in da tako delam, kakor mi je naročil Oče.
—«•»—
Binkoštni dan ie nekak rojstni dan katoliške cerkve. V zametku je bila osnovana že z izbiro dvanajsterih apostolov, ki so se pod Jezusovim vodstvom pripravljali na svoje prihodnje delovanje. Z binkoštmi se pa to delovanje začenja pod vodstvom svetega Duha: dvanajsteri začno oznanjevati Kristusa križanega; mnogi poslušalci besedo sprejmejo, verujejo; ko se dajo krstiti, tedaj tudi formalno pristopijo k novi verski organizaciji, kateri načeluje Peter. Tako dobimo skupino zvestih, ki 4 začenjajo novo življenje po Jezusovih naukih in priznavajo apostolsko vlado, v kateri je Peter vidni poglavar kot namestnik nevidnega in najvišjega poglavarja, ki je in ostane za vse čase Jezus sam. Drobno gorčično zrno je vsajeno na binkoštni dan; v njem pa je življenjska sila, da se v poznejših stoletjih razraste v mogočno drevo.
Ta življenjska sila ni zgolj naravna, kakršno imajo narodni in državni organizmi, ampak je nadnaravno delovanje troedinega Boga. To je razlog, da se Cerkev ne da zatreti. Ko bi bila zgolj človeška ustanova, bi kakor vsak družabni organizem po daljši dobi opešala in se polagoma izčrpala, izgubila in izbrisala. To so njeni nasprotniki tudi vedno upali, a vsi upi so jih prevarali. Zanimivo jih je opazovati tudi v naših dneh. Radi sedajo za profesorski kateder in modrujejo: »Vera se je preživela, Cerkev se je postarala, človeštvo obrača svoje misli v drugačno smer, nova doba prihaja, ko ne bo več ne Boga ne molitve ne duhovnika in cerkve, zgodovina koraka preko vsega tega v nove razvojne faze, nova obzorja se odpirajo, novi časi nastajajo...« Tako modrujejo, ko pa odložijo profesorske naočnike in pogledajo; v svet, Vidijo neverjetne,/neimb-; goče reči: 'Oni univerzitetni profesor je zapustil .moderno’ filozofijo in spisal knjigo o
Bogu. Oni ugledni diplomat in minister govori na katoliškem shodu. Oni slavni zdravnik hodi vsak dan k sveti maši. Dijaki visokošolci se zbirajo v Katoliški akciji. Gospe in gospodične iz finih družin se organizirajo v pobožnih skupinah. Ugledni protestantje se vračajo k Rimu. Katoliški misijonarji osvajajo za Kristusa velikanske dežele, kjer se iz skromnih začetkov razvija učinkovita organizacija krščanskega življenja. Papežev ugled raste v svetu; tudi neka-toliške države žele imeti z njim diplomatske stike. Rim ie in ostaja duhovno središče sveta, ne zato, ker je slučajno italijanski, ampak zato, ker je sedež Kristusovega namestnika na zemlji...
Nevernim m odrakom pohaja potrpežljivost:	Cerkev noče
propasti, vera noče izgmiti. Od vseh modernih »obzorij« in »novih dob« se človeštvo vrača spet in spet nazaj k evangeliju in katekizmu, zida cerkve, v molitvi in v zakramentih išče poti v neskončnost, išče zveze
Dne 11. junija bomo praznovali važen jubilej, ki ne sme mimo nas, ne da bi se ga dostojno spomnili. Ta dan bo namreč preteklo 50 let, odkar je papež Leon XIII. posvetil vesoljni svet presv. Srcu Jezusove: mu. Ta dogodek ima svojo zgodo: vino, ki je prav, da se je spomnimo.
Pobudo za posvetitev je dala re: dovnica sestra Marija od Srca Je: zusovega. Ta žena je bila hči nem* škega grofa Klementa Drosteja zu Vichering. Rodila se je v Westfa: Vji 8. sept. 1863. Potem ko je sto: pila v red Dobrega pastirja, so jo poslali na Portugalsko v Lizbono jn v Oporto. V tem mestu jo je Bog obdaril s premnogimi izrednimi milostmi. Leta 1897. dne 4. junija se ji je prikazalo Srce Jezusovo ter ji sporočilo, naj piše sv. očetu, da želi, naj posveti ves svet njegovemu Srcu. Sestra je naročilo zaupala svo: jemu spovedniku, k j pa na njene besede ni nič dal. Prihodnje leto je redovnica zopet slišala isti g las, ki ji je naročil, naj vso zadevo sporoči sv. očetu v Rim.
Spovednik je tudi to pot prezrl njene besede. Tedaj pa je redovni: ca hudo zbolela. Spovednik se boji, da je to posledica njegovega preži: ranja božjega naročila, zato ji do: voli, da piše v Rim. Ker sama ni-mogla, je napisal pismo sam; ona je samo s svinčnikom podpisala. Junija 1898 je sv. oče dobil v roke pismo, toda vsej stvari ni zaupal in je zato čakal. Decembra istega leia se je Srce Jezusovo /rnnovno pri: kazalo sestri Mariji ler ji naročilo, naj zopef piše v Rim sv. očetu. »Na: pisala bdš, kor 'ti bom jaz navdihp-. dal«, ji je rekel Gospod.
Med drugim je napisala v omet
z Bogom, ki je neudušlji-vo hrepenenje plemenitih duš... Kaj storiti? Če vera noče propasti sama od sebe, treba jo upropastiti s silo... Od tod preganjanje. Moč teme ne more mirovati . Toda zaman so vsi napori. Delo troedinega Boga je zidano na skalo.
Koledar za prihodnji teden
5. junija. NEDELJA. Binkošti. — Bonifacij, škof in mučenec, apostol nemškega naroda.
6. BINKOŠTNI PONEDELJEK.
Ni zapovedan praznik. — Norbert, škof.
7. TOREK. Robert, opat.
8. SREDA. Kvatre. — Medard, škof. Viktorin, škof.
9. ČETRTEK. Primož in Felicijan, mučenca.
. 10. PETEK. Marjeta (Margareta), kraljica. Bila je iz angleške kralje* ve rodbine, nečakinja svetega kralja Edvarda. Rodila se je v begunstvu na Ogrskem. Pozneje se je omožila s škotskim kraljem Malkolmom tre* tjim. Bila je vzorna žena jn vzgoji* teljica v družini, velika dobrotnica revežev in podpornica cerkvenih u* stanov in naprav. — Kvatrni petek.
11. SOBOTA. Kvatre. — Barnaba, apostol. Ni bil v številu dvanajstih, vendar ga med apostole štejemo, ker je bil zelo delaven spremljeva* lec sv. Pavla.
njenem pismu: »Po naročilu Naše: ga Gospoda in z dovoljenjem svo* /ega spovednika /n z največjim spo: štovanjem sporočam Vaši Svetosti nekaj novih sporočil. Ko je Vaša Svetost preteklo poletje bila precej slabega zdravja in so vsi Vaši otroci za Vas trepetali, me je Go: spod potolažil in mi zagotovil, da bo podaljšal dni Vašega življenja, da boste lahko posvetili ves svet njegovemu presv. Srcu. Na dan pred praznikom Brezmadežne mi je dal razumeti, da bo po tem novem razmahu češčenja svojega božjega Srca poslal novo luč nad ves svet.
Morda se bo zdelo čudno, da želi Odrešenik posvečenje tršega sveta in se ne -zadovolji s posvečenjem Cerk: ve same. Toda On tako srčno želi, da bi vladal vsem, da bi ga vsi ča* stili in goreli v njegovi ljubezni, da hoče, naj mu Vaša Svetost daruje srca vseh, ki so njegovi po krstu, in srca tudi vseh, ki niso še krščeni, za katere pa je vendar dal samega sebe ter jih poklical, da postanejo nekoč otroci sv. Cerkve...«
Sv. oče je prejel pismo 15. jan. 1899 ter bil zelo ginjen. Takoj je naročil kardinalom, naj pripravijo vse potrebno, da se izvrši želja Srca Jezusovega. In res, že 25. maja iste: ga leta je s posebno encikliko A m num Sacrum potrdil litanije Srca Jezusovega in napovedal posvetitev vsega sveta za 11. junij. Sestra M a: rija od Srca Jezusovega ni učakala tega dneva, ker je par dni prej, 8. junija, umrla.
Na (a način je Jote j Jezus sam pripravil yeliko posvetitev vesoljne: ga sveta Srcu Jezusovemu, kj se je izvršila na pragu novega stoletja 11. juni ja 1899.
S tem korakom je sv. Cerkev za* ključila dolgo dobo v razvoju če: ščenja božjega Srca, ki gre od prvih prikazni sv. Marjeti Mariji Alakok preko praznovanja prvih petkov do posvetitve krščanskega sveta jn ve* soljnega človeštva Srcu Jezusovemu. Kaj je hotel Kristus s tem?
Predvsem priznanje svojega neo: me j enega vladarstva. Božje go: spodstvo nad svetom je ponovno izraženo v sv. pismu. Prav tako tudj Kristusova oblast nad vsemi stvarmi. »Dana mi je vsa oblast na nebu in na zemlji«, je rekel sam. (Mt. 28,18) In sv. Pavel izpoveduje: »Vse je ustvarjano po njem jn zanj«, po Kristusu namreč. (Kol. 1.16). Moderni svet se zoper to ne: sporno resnico upira, zato pa je Bog hotel, naj se znova razodene \ po Srcu Jezusovem.
oJIaša dolžnost
Treba pa je, da pri tem aktivno sodelujejo tudi ljudje, predvsem laični apostoli, saj duhovniki so že
zirani v katoliških in verskih orga: nizacijah, predvsem v katoliški ak: ciji, Marijinih družbah in apostol: sivu molitve.
Ljubezen, ki jo pričakuje Srce Je: zusovo od kristjanov, ni kaka zgolj čustvena ljubezen, ki bi se razode: vala predvsem v obilici molitev, temveč aktivna delovna ljubezen, ki naj se razodeva v dejanjih, v akciji. Tudi se ne sme omejiti zgolj na posamezpike, temveč se mora razte: zati na vse socialno življenje naro: dov. Zato je Leon XIII. poudaril v omenjeni encikliki, da je silno zmotno načelo, ki ga je proglasil liberalizem o ločitvi med Cerkvijo
2. Josip Evgen Kovačič
_ Mož'se je rodil leta 1808. v Čatežu pri Brežicah. V Ljubljani je dovršil gimnazijo in licej ter stopil nato istotam v bogoslovje. V ljubljanskem bogoslovju se je navdušil za čudaškega profesorja starega zakona dr. Zupana. Ko so tega čudaka izključili iz učiteljskega zbora in mu določili za prisilno bivanje Celovec, je naš Josip Kovačič zložil posebno himno na čast temu svojemu profesorju z naslovom: Vivat Supan. Pesem je zložena v težkem in neumljivern slogu Zupana samega in obsega 10	kitic. Vsak
stih se začenja s	črkami teh
dveh besed. Še kot bogoslovec je stopil v krog Čebeličarjev. Leta 1832. je v drugem zvezku »Čebelice« priobčil pesem »Modri pivec« in	leta 1833.
v četrtem zvezku pesem »Soln-ce«. Skoraj najlepša pa je njegova bolj po narodno zapeta »Torba dijaka«.
Tu pa naenkrat njegovo pes-nikovanje utihne. Ukinil pa je istočasno za celih 25 let vsako slovensko pisateljevanje. Kaj se je med tem zgodilo? Kovačič je bil po novi maši leta 1835. sprejet v tržaško škofijo in je postal v Trstu osebni kaplan škofa Ravnikarja in ordinariat-ni tajnik. — Nato ie bil nekaj časa župnik v Zminju, dokler ni bil leta 1847. imenovan za župnika in dekana v Dolini. Leta 1851. je postal ljudskošolski nadzornik v Trstu. Leta 1855. je dobil kanonikat pri stolni cerkvi sv. Jušta in kot tak je umrl leta 1867.
Točno po 25 letih molka je zopet prejel za pisateljsko pero. V tem • času se je v njem izvršil popoln duševni pre-
in javnim življenjem, češ da verska misel ne sme imeti nobenega vpliva na ljudsko skupnost. To je zmotna ideja laicizma, ki jo sedaj do skraj: nosti izvaja brezbožni komunizem, ko jemlje vsaki verski skupnosti jn vsaki verski ideji vsak vpliv ne sa: mo na javno, temveč tudi na pri: vatno življenje posameznikov, ki naj bi se razvijalo izven območja vsake verske misli pod absolutno kontro: to brezbožne države. Tako lahko rečemo, da izvaja sodobni komuni: zem samo logične posledice liberal: nega načela laicizacije. Zoper to pa je samo eno sredstvo: privatno in javno življenje znova prepojiti s kr: ščanskimi načeli, posameznike in javnost znova pridobiti za Kristusa. In tu so zopet poklicani laiki s svojimi organizacijami.
Zato mislimo, da bi moral biti sad, ki ga v danih razmerah sv. oče pričakuje od praznovanja tega pet: desetletnega jubileja in za katerega je ukazal, naj molijo člani apostol: stva molitve ta, da bi po vseh na: ših farah vstale verske in katoliške
mu, z apostolstvom molitve, ki naj se upelje v tem letu v vsako slo: vensko faro na Goriškem in na T ržaškem.
Nameni A. M. za mesec junij
SPLOŠNI: Da bi se s pridom praznovala 501etnica posvečenja človeškega rodu presv. Srcu Jezusovemu.
MISIJONSKI: Za novokrščence na Japonskem.
ŠKOFIJSKI: Da bi se apostol-stvo molitve razširilo po vseh naših župnijah.
obrat. Nič več ni v njem Zupanovega duha, še manj pa volje po pesnikovanju. Mož je dozorel v pristni pobožnosti in v globokem cerkvenem duhu.
Prvič ga zopet srečamo leta 1858. v Slomškovih »Drobtinicah«, katerim je postal zvest sotrudnik do smrti. Leta 1858. je priobčil spis: »Sv. Cene in Justina, mučenika tržaškega mesta«. Nato slede leto za letom nabožni in zgodovinski spisi izpod njegovega peresa. Nad vse zanimivi pa sp njegovi životopisi. Če izvzamemo življenjepis Valvasorja, sta pa življenjepisa: »Matevž Ravnikar, škof tržaški« in »Jožef Walland, goriški višji škof in metropolit« izvenredne važnosti, ker je pisatelj zajemal iz sodobnosti in iz osebnih stikov. Življenjepis Ravnikarjev je zelo lep jn zanimiv tako, da ga je Šček leta 1926. malo popravljenega priobčil v Koledarju »Gor. Mohorjeve družbe«. Popolnoma v Slomškovem slogu je popisal življenje pobožnega istrskega kmeta Antona Klaja.
Josip Evgen Kovačič je posebno zaslužen za slovenske ljudske šole v Trstu. Njega lahko imenujemo prvega organizatorja slovenskega šolstva na Tržaškem. V ta delokrog sega tudi njegov spis: »Od sloven-skiga bitja v začetnih ljudskih šolah Teržaških«. •
V rokopisu je ostala »Zgodovina Teržaške škofije« in prezgodnja smrt je kriva, da ni zaključil lepega spisa: »Jezuiti«.
Kakor je mož začel s'P'esni-kovanjem, tako je tudi končaj s sonetnim vencem, ki nosi akrostihon »Pius Nonus«.
Njegove kosti Čakajo vstajenja v Trstu pri sv, Ani.
IlO/fOLITVO /HOLITVE
 _ervroom^______—	/---■
£1
čPod
no d im ^namenjeni
3
z nckJanjili čas«« — za naše dna
svoji službi k temu poklicani
organizacije. Začeti pa bi morali s prvo, ki je najbližja Srcu Jezusove:
*
ocia
Ima šcla
STAVKE
Kadar delavci in nameščenci izčrpajo vsa milejša sredstva za dosego svojih upravičenih zahtev in jim delodajalci še vedno nočejo ugoditi, se smejo Poslužiti svojega najmočnejšega orožja: 'stavke.
Stavka je torej dovoljena, kadar služi kot skrajno sredstvo za dosego upravičenih delavskih zahtev. Danes so stavke dovoljene v demokratičnih državah, niso pa dovoljene v Sovjetski zvezi in njenih pod-ložniških državah. Komunistične vlade namreč menijo, da so delavci pri njih že dosegli višek sreče in blagostanja ter zato stavke prepovedujejo. Delavci pa so tam — kakor vemo — tako srečni, da nimajo ne šivank, ne gumbov in drugih najnujnejših potrebščin.
Kadar delavci stavkajo, to je ustavijo delo, hočejo podjetje prisiliti, da jim poviša plače ah ugodi kakim drugim zahtevam. Če je podjetje čisto zasebnega značaja, škoduje stavka samo lastnikom podjetja. Drugače pa je, če stavkajo nameščenci in delavci v podjetjih javnega značaja, kot n. pr. železničarji, delavci v elektrarnah, plinarnah, vodovodih, prodajalci nujnih življenjskih potrebščin itd. Pri taki stavki ima škodo širok krog ljudi, ker mu manjka prevoznih sredstev, plina, elektrike, vode, kruha itd. Zato je treba pri takih stavkah poleg zahtev socialne pravičnosti in ljubezni upoštevati tudi javno korist. Tako vidimo, da so nekatera podjetja takega značaja, da so za široko javnost neobhod-no potrebna in se je treba pri
njih po možnosti stavk izogibati. V takih primerih mora predvsem javna oblast skrbeti, da bodo koristi delavcev zaščitene tako, da jim ne bo treba stavkati.
Kakor vsak spor, tako se dajo tudi mezdni spori odstraniti z raznimi sredstvi. Le če ta sredstva res ne zaležejo, so pri upravičenih delavskih zahtevah primerne stavke. Tako sredstvo so posebne poravnalne komisije, v katerih so zastopniki delavcev, industrijcev in države. Vsak mezdni ali drugi spor med delavci in podietniki naj pride najprej pred to komisijo, ki ga skuša rešiti in ga lahko v večini primerov tudi reši. Odločitve teh komisij morajo biti za podjetnike in delavce obvezne.
(Dalje)
K volitvam na Tržaškem
KAKO BOMO SLOVENCI VOLILI?
Za VIdalijeve kominformiste? Ne! To je surovi komunizen, ki ga odklanjamo. Je najmodernejši način potujčevanju naših ljudi. Mi smo proti vsakemu potujčevanju.
Za Babičevo stranko? Tudi to je čisti komunizem, ki uči, da narodnost ni nič, nkoprav se Slovencem predstavlja v,narodnih barvah. Odklanjamo vsak komunizem.
Za socialiste? Tudi socializem je bil v preteklosti sredstvo potujčevanja naših ljudi. Tudi socializem je popolnoma brezverski. Noben zaveden Slovenec ne bo volil te stranke.
Ali naj volimo kakšno drugo italijansko stranko? Da bi tvoje glasove dali preganjalcem našega jezika? Da bi poljubili palico, ki nas je tepla? Za nobeno ceno ne!
Volimo edinole SLOVENSKO NARODNO LISTO! Tako in samo tako bodo vsi slovenski glasovi prišli v korist našim narodnim zahtevam.
Ne bojmo se nikogar in ničesar! Volitve so popolnoma svobodne in tajne!
KRISTJANI IN VOLITVE
Bližajo se volitve za občinsko Upravo na tržaškem ozemlju. Dogo* defc je pomemben, ker že četrt sto* let ja ni bilo v deželi volivne svo* bode. Pomemben je, ker pri svo* bodnih jn\. tajnih volitvah ljudstvo s svojimi glasovi odločuje, komu baj se zaupa javna uprava.
1.	Z votivno pravico je zvezana ludi moralna odgovornost. Ko so vladali kralji in cesarji, so imeli Pred Bogom in vestjo dolžnost da* leti pravične postave in imenovati Poštene može za svoje namestnike Ib sodnike. Če je cesar to dolžnost zanemaril, se je hudo pregrešil pred Rogom, kateremu smo vsi odgovor* bi. Dandanes pri svobodnih volitvah tudi ljudstvo odločuje o tem, kdo bo vladal v deželi ali občini. Zato le vsak volivec pred Bogom od go* voren za svoje votivno dejanje in
nehanje. Če bodo volivci modro in krščansko izbirali, bo imela ob* čina modro in krščansko upravo, če bodo slabo izbirali, bodo slabo izbrali in slabo imeli.
Napačno bi ravnal, kdor bi rekel: Jaz se ne mešam v to, jaz ne grem volit, naj drugi izvolijo kakor jim drago. ,— Pred Bogom bi se pre* grešil cesar, ki bi dejal: Jaz ne bom vladal, jaz se ne mešam v to, naj narede drugi, kakor jim je volja. Cesar je ime! dolžnost brigati se za vladne posle, v moderni dobi pa ima volivec (in volivka) dolžnost iti na volitve tin s svojim glasom pomagati dobri stvari do zmage, da se bo v deželi in občini gospoda* rjlo kakor Bog veleva. Če je volivec izobražen in Naveden, tedaj dobro ve, kako zelo važen je tudi njegov glas; zato bi storil jvelik greh, če
ne bi šel volit.
2.	Katoličan, ki mu je mar zveli* Čanje njegove duše, ne sme pri v o* litvah glasovati za tako stranko, ki je veri in Cerkvi sovražna. Če stranka javno uči, da ni Boga, da je človek samo bolje razvita opica, da po smrti nj nobenega življenja več, ne plačila ne kazni, če oznanju* je, da so krščanske resnice same piavljice, da so duhovniki samo sleparji in izkoriščevalci ljudstva — potem pač ne boš dal svojega gla'su takt stranki?! To bi se reklo dati hudiču palico, naj Boga udari.
Seveda ob času volitev stranke vse dobro obetajo. Vse stranke brez izjeme obetajo tudi, da bodo spoštovale svobodo vere in vesti. Kristjan, ne verjemi praznim obl ju* bam! Stranka se bolje spozna po delih kot po besedah. Glej na dela
in sodi po delih! Če stranka svojim pravilno vpisanim članom brani kr* stiti otroke; če od njih zahteva cU vilno poroko; če jim brani obisko* vati redno službo božjo; če tam, kjer jma vladno moč že v rokah, razganja samostane, vlači duhovni* ke po ječah, zapira nadškofe in kardinale, goni dušne pastirje na prisilno delo, ovira pouk krščanske* ga nauka, napada in pobija župnike in kaplane; če ob nedeljah in večjih praznikih nalašč goni ljudi na težka dela, če na veliki petek prireja ples* ne zabave in mesne pojedine — ali boš volil tako stranko? Samo, če si že popolnoma od vere odpadel, boš dodal še ta smrtni greh, ki bo ostal na tvoji vesti.
Brezbožna stranka je morda na svojo listo stavila imena uglednih mož, da bi volivce premotila. Ve* dite, da volivec predvsem daje glas določenj stranki. Posamezni pošteni možje ne bodo nič pomagali, da bi se stranka poboljšala, ker ona ima svojo glavo in svoje korenine daleč od nas. Ne daj se varati!
3.	Dokler so strankarske razlike Čisto svetnega značaja, se Cerkev ne mara spuščati v njihove prepire. V pogledu narodnosti imajo sloven* ski volivci neomejeno pravico, da volijo slovenske može in prav je, da volijo slovenskomarodno. Cerkev
noče, da bi ji kdo očital, da na* sprotuje malim narodom. Cerkev obsoja samo tiste stranke, ki so očitno brezbožne in veri sovražne, pa naj si bo pri enem narodu ali pri drugem.
4. Berite in širite katoliški tisk. Ta naj vam v teh dneh kaže pravo pot, da boste bolje umeli načela, ki naj vas vodijo pri tako važnem vo* livnem opravilu. Seznaniti se mora* te tudi z votivnim postopkom, da boste mogli pravilno in veljavno od* dati svoj glas.
5. Ne moremo vam zadosti na* glasiti, da so volitve popolnoma taj* ne. Nihče ni nikomur dolžan pove* dati, z'a koga misli glasovati ali za koga je glasoval; niti mož ni dolžan ženi povedati, niti žena možu. Če si kaki brezbožni stranki obljubil, da boš glasoval zanjo, vedi, da te taka obljuba prav nič ne veže, niti v tem slučaju ne, če si prejel kako nagrado. Če ti nagrado ponudijo in je ne moreš odkloniti, ne da bi iz* dal votivno tajnost, tedaj lahko sprejmeš nagrado, dolžan pa nisi da* ti jim glasu. Take so postavne do* ločbe. Pazi tudi, da ti kak družin* ski član pred volitvami ne skrije votivnih listin.
Voli po vesti jn boj se edinole Boga!
Tržaški Slovenci, spolnimo svojo dolžnost!
Volitve so pred vrati in ta ali oni morda še premišlja, kaj naj bi na* pravil. Ali bomo volili? Odgovor je popolnoma jasen:	vsi zavedni
tržaški katoliški Slovenci bomo vo* lili! To je naša sveta dolžnost. Kdor ne voli, prepušča usodo slo* venskega naroda v Trstu komuni* stom in italijanskim strankam. Ka* ko bomo volili? Kakor nam nareku* je naša vest. Volili bomo samo Slovensko narodno listo, ki ima za znak lipovo vejico in helebardo. Na tej listi so tudi naši katoliški kandidati, na nobeni drugi listi pa naših kandidatov ni! Slovenska na* rodna lista je popolnoma samostoj* na narodna lista, ki nima nikake zveze ne z brezverci, kot bi nam nekateri radi očitali, da bi zmešali ljudi in prav tako tudi nima nikake z]veze z demokristjani, ker so oni italijanska stranka, mi pa smo ;n hočemo biti Slovenci.
Kako bomo volili?
Voliti sme samo tisti, ki je dobil na dom volivno potrdilo, na kate* rem je napisano, kje je njegovo volišče. To volivno potrdilo ima kupon, ki ga bo odtrgal predsednik votivnega urada, ko volivec ali vo* livka voli. Zato ga mora vsakdo vzeti s seboj. Prav tako mora vsak*
dn imeti nri cehi n.cehnn irkamicn
ali kak drug dokument s sliko, iz* dan od javne oblasti. Kdor voliv* nega potrdila ne bi prejel na dom, naj ga nemudoma dvigne pri mest* nem volivnem uradu v ul. Diaz, št. 23, tretje nadstropje.
Na volišču bo dobil vsakdo vo* livni listek (glasovnico). Na njem so votivni znaki posameznih strank. Naš znak — lipova vejica s hele* bardo — je na desni strani tretji od zgoraj. Ta znak bo vsak v poseb* nem prostoru, kjer ga njhče ne bo videl, s svinčnikom prečrtal. V sredi glasovnice so štiri prazne črte. Te črte so za tako imenovane pre* ferenčne glasove. Lahko se zgodi, da kak volivec želi, da bi nekateri kandidati bili g otovo izvoljeni ne glede rta vrstni red uradno predložene liste. V ta na* men so te štiri črte, na katere lahko vsak napiše imena tistih, za katere želi, da bi bili zagotovo izvoljeni. Ko je to končano, se odda votivni* ca na določeno mesto, ki ga bodo vsakemu pokazali.
Naša naloga
Slovenci imamo po 25 letih prvič priliko, da pokažemo svojo živi jen* sko moč po tolikih letih zatiranja. Te prilike ne smemo zapraviti. To bi bil največji narodni greh. Ker je res čisto slovenska samo ena lista,
?IERRE L’ERMITE
Kako sem ubila svojega otroka
V patronažu so govorili o Mar* 'nousetskem posestvu kot o staro* 'Lvrdh pravljicah. Vsi odrasli so že ^li tam.
, V Marmousetsjih so dobivali na htetek mleka in masla, videli so žličke jn krave in konje. Ob žetvi s° pomagali na polju, lovili postrvi 'o delali jzlcte na goro. V Pariz so ® vrnili rdečih ljc, utrdili so S| noge in popolnoma prenovili ,’n°zeg. '
, Za one, ki so morali čez počitnice ®statj v Parizu, je bi jo poletje še Više kakor zima, ker takrat so vsaj skupaj prezebali.
To je župinik dobro vedel,, zato'
si je prizadeval, da bi kolikor mo* goče pravično jzbral one, ki bodo šli na počitnice.
Gospa Yholdy je gledala svojega sina, kako je hodjl okoli dečkov, ka* teri niso bili sprejeti — otroci so takim rekli, da so »izgubljeni« — jih tolažil in jim šepetal na ušesa, da se bo morebiti dalo še kaj spre* meniti, preden bo odpotoval pfvi oddelek, da jih bo šlo brez dvoma več na počitnice ali pa se bo že kako uredilo. Ko pa je potegnil svoj bel robček in z. njim dečkom brisal solze, se je kar tresla od ljubosumja in gnusa. Hu, ali so ti ušivci res že tako osvojili njenega sina!
Toda prizadevala si je, da se ne bj izdala in da ne hi Dominik opa* zil, kaj se godi v njej. Delala se je celo, kot bi se ji smilili otroci; po* tejfnila je Dominika na stran in mu namignila, da je pripravljena poma* gati,’ da bo šlo nekaj- .več-otrok ha
počitnice, ako ne morejo iti samo zavoljo denarja.
Dominik je že sam dal precejšno vsoto v ta namen, ko pa je slišal, da hoče tudi mati nekaj primakniti, mu je srce zaplalo od radosti. Bolj kot denarja se je razveselil misli, da se je mati mogoče vendarle predru* gaeila in da mu poslej ne bo več na* sprotovala.
Mogoče je sedaj tudi njo »prive* zal« dobri Uog? si je mislil sam pri sebi; tako so govorjlj njegovi tova* riši v patronažu, s katerimi se je že dodobra sprijaznil.
Tako mu je dala pet sto frankov, za katere se ji je župnik posebej zahvalil, preden sta odšla.
In počasi so v lepi vili na Elizej* skih poljanah vedno več govorili o organizacijah, o patronažu, o revnih dečkih, o počitniških kolonijah, o četrtinskih". kartah na železnici in o drugih zadevah velike župnijske
družine.
Dominik je povsod, kjer je bil le količkaj poznan, skušal doseči kakš* ne ugodnosti za otroke, izposloval jim je znižano vožnjo na železnici in dosegel, da so dobili ceno vse potrebščine, ki so jih vzeli s seboj na deželo.
Tudi ujec nj hotel biti zadnji. Domislil se je 'nekega svojega znan* ca, ki je imel tovarno za čokolado, in pri njem za majhen denar naro* čil toliko čokolade, da je bilo dosti za vse tri skupine. Ker je tudi on hotel imeti kakega prijatelja v pa* tronažu , je kupil celo zalogo plat* nenifa čevljev in jih izročil dečkom.
Dominik je kar poskakoval od veselja.
Zdaj pa ni storil v patronažu sa* mo kakšnega neznatnega dobrega dela, marveč mu je Bog vrnil kra* sen bankovec za ubog majhen no* vecl... Mater jn. ujca je zagrabila
ona božanstvena omotica organiza* cij in Dominik je bil najbolj srečen, da je lahko na glas izrekel vzvišene misli o svojem poslanstvu. Govoril je o svojem vzoru in pel o svojih sanjah... Patronaž je bil pretesan, otroci so se gnetli še na dvorišču, ker niso mogli vsi v dvorano. Kadar pa je bjla kakšna predstava ali kino, je bil tak naval, da se je bilo bati nesreče, ko se je tisoč dve sto ljudi natlačilo v dvorano, v katero bi jih šlo po pravici komaj polovica... Kaj bi bilo, če D nastala kakšna zmeš* njava!
Dominik je menil, da bi bilo dobro tudi starše pridobiti; za to pa bi bilo treba primernih prosto* rov; najprej dvorano za ljudsko po* svetovalnico, zraven sobo, v kateri bi jmeli zavetje reveži, dalje odde* lek za dojenčke onih mater, ki mo* rajo ves dragoceni dan delati po uradih in pisarnah...
Stran 4.
KATOLIŠKI GLAS
Leto I. - Štev.
to je Slov. narodna lista, moramo vsi kot eden glasovati za to listo. A to ni dovolj! Sleherni Slovenec in Slovenka sta dolžna nele voliti, ampak delati, da bodo volili tudi drugi, in sicer da bodo tudi drugi dobro volili.
Slovenska narodna lista se poteguje samo za slovenske glasove. Za slovenske glasove se pa potegujejo tudi nekateri drugi. To so predvsem Vidalijevi kominformisti; toda njihova stranka je čisto italijanska kot munistična stranka in je noben po* sten in zaveden Slovenec ne more voliti, ker je prvič protiverska in drugič neslovenska. Isto velja za Babičevo ljudsko fronto, katere nos silec sploh ni Slovenec in je po vrhu komunist. Tema strankama od= dani glasovi so torej za slovensko stvar zgubljeni. Prepričani smo, da nam o drugih strankah sploh ni treba govoriti, ker so pač Italijan; ske. Tisti, ki so za neodvisnost ali »indipendenco«, naj prav tako voli* jo Slovensko narodno listo, ker je ta lista prvič slovenska in drugič za neodvisnost Tržaškega ozemlja.
Torej še enkrat: nemudoma vsi na delo za zmago Slovenske narodne liste med slovenskimi volivci!
V okoliških občinah
Kar se tiče okoliških občin, kjer bodo volitve 19. junija, velja isto. Kjer je vložena Slovenska narodna lista z lipovo vejico, bomo vsi 'Ma-sovali za to listo. Kjer te liste ni, mora vsak zaveden in pošten Slot venec glasovati proti vidalijevcem in titovcem, torej za neodvisne liste (Dolina, Repentabor, Zgonik). Tudi v teh občinah morajo zmagati čisto slovenske liste, katerim ne ukazuje ne Togliatti in ne Tito.
Kdor hoče dobro sebi, svojcem in svojemu narodu, bo tako volil. Če bomo Slovenci pri teh volitvah pokazali svojo moč, ne bo mogel nihče več poročati, da ni tukaj gi: banj, ki si želijo samostojnost in neodvisnost Trsta in prav tako ne bo mogel vec nihče trditi, da smo tukajšnji Slovenci privesek kake rdeče strahovlade.
Dopisi
Brici pišejo Tržačanom
Bratje! Iz radija vemo, da ste pred volitvami. Razne stranke vas snubijo z najlepšimi obljubami. Bo* dite treznj in ne pustite se varati! Zdi se nam nemogoče, da bi kdo iz« med vas volil za katero koli izmed italijanskih strank. Za vas bi bilo to samomor, za nas pa podpis naše smrtne obsodibe. Ali se ne zavedate, da imamo vsi mi oči uprte na sv o« bodni Trst kot na simbol svobodne« ga življenja?
Pa boste morda volili za komuni* ste Vidalijevega ali Babičevega tipa? Pridite v našo šolo! Učite se iz naše nesreče!
Bratje! Prisluhnite našemu klicu, premislite naše gorje, da se rešite sličnega pekla! Tudi mi nismo pred dvema letoma verovali Vipavcem iz cone B, ko so nam pravili, da iim je hudo pod komunizmom. Danes ču* timo to na lastni Ikoži in vas opozar* jamo, da ne zablodite v isti pekel. Ali mora res vsaki slovenski človek posebej butniti z glavo ob zid, da bo veroval, da to ni zdravo? Zato ne verjemite komunističnim oblju* bam, ampak naši strašni stvarnosti!
Štandrež
V nedeljo 29. maja smo imeli pri nas prvo sv. obhajilo. Svečanost, ki je bala prisrčna in ganljiva, je nad vse pričakovanje lepo izpadla. Prav tako je prekrasna precesija s kipom Matere božje, ki se je vršila zvečer ob osmih, zajela vso vas. Procesije se je udeležila velika množica. Okna so bila razsvetljena in okrašena, zvonovi so peli svečano, cerkev in Marijin kip sta bila okusno ozaljša« na. Povrh vsega še ubrano petje. Prav hvaležni smo g. župniku za spodbudno duhovno veselje.
Vse beži iz Titovega raja
Tako se začenja pismo, kf smo ga prejeli iz Slov. Benečije in ga zaradi zanimivosti priobčujemo v celoti.
Vas Robedišče, ki leži prav blizu državne meje na jugoslovanski stra* ni, in je bila svojčas gnezdo zagrize« nih rdečkarjev se je sedaj že siko« ro izpraznila. V ponedeljek 8. maja ob osmih zjutraj je dobro organi« zirana skupina Robediščarjev p rev a s lila kovčege čez mejo pod vasjo i;n nato poskakala na italijansko stran, skoraj pred nosom Titovih ob mej« niti stražnikov. Vsled njhovega kri« Čanja so' jim pritekli na pomoč to« variši s sosednih položajev, toda bilo je prepozno. Druga skupina robediški/h vaščanov je izrabila pri« liko in zbežala po prehodih, ki so jiih izpraznili tovariši, ki so bili od« hiteli na pomoč. Beg se je izvršil brez najmanjše nesreče ob belem dnevu: izza meje je J9 robediških mož, žen jn otrok kazalo figo raz« j ar j enim in presenečenim titovcem. Med begunci je tudi znana Rožica Cenčie, po domače Lužjkna, ki je bila ves čas vneta partizanka in se je bahala s puško na ramenih ter je po vojni do dneva bega bila du« ša in srce ljudske oblasti. Pravijo celo, da je ona organizirala beg. Hlinila se je, da gre za tri dni v Ljubljano in v tem času vse orga« nizirala. Begunci so se predstavili v Prosnidu v Benečiji italijanski policiji, ki jih je spravila v Tarčent.
NOVI »BATAGLIONI SP ECI ALI« Iz Brd pišejo:
Brici doživljamo spet strašne ure leta 1942. in 43., ko so fašisti pri«
hajali s .kamioni v vas, nasilno po« birali naše može in fante ter jih pošiljali v notranjost v »Battaglioni speciali«. Dne 23. maja so pridrveli v Šmartno, Kozano, Vipolže, Meda« no kamioni. »Vsaka vas mora dati najmanj 25 mladincev in mladink za sekanje gozdov!« Vsi1 smo sko« čili pokonci! Nikoli! Toda oboro« ženci so potegnili na dan dolge li« ste in prebrali imena žrtev; 14 letne deklice in .fantiči so bili tudi med njimi. Vihar, orlkan razburjenja. In videli smo prizore, kako so matere stiskale na prsa svoje otroke, a brezsrčni oznovci so jih pograbili in vrgli na kamione; videli so 16 letnega mladeniča, ki je bežal proti meji, proti Italiji, partizani pa za njim. Zgrabili so ga in vrgli na kamion. Jokale in rjule so žrtve na kamionih, solzili so se vsi sorodni« ki krog vozil in sikali: »Hujši ste od fašistov! Otroke nam ugrablja« te! Zločinci!«
To se je dogodilo dne 23. maja leta 1949 v Brdih.
Zato danes Brici pravimo:	»Niti
sonce ne sije več kot nekdaj!«
Novice
Goriški občinski svet
V ponedeljek 30. maja je imel goritški občinski svet na Gradu svo« jo četrto sejo. Dnevni red ni bil t&ko obširen kakor druge krati An je seja trajala samo od štirih po« poldne do devetih zvečer. V svojem poročilu je g. župan omenil) tudi predstoječi obisk predsednika Ejnau« dija, ki naj bi bil že 6. junija, o katerem pa nima še nobenega urad« nega poročila. Sklep občinskega odbora, da se za popravilo ceste od mestne klavnice skozi Štandrež do Sovodenj določi 2,600.000 lir, je bil odobren. Delo bo oddano na javni dražbi. Upamo, da bo kmalu izvr« šeno delo, ki je prav klicalo po po« pravilu, saj je omenjena cesta v obupnem, skoro nerabnem stanju. V zadevi' je večkrat posredovala tudi Slov. dem. zveza in je bila ureditev ceste sedaj v občinskem svetu soglasno sprejeta. Glavno točko dnevnega reda je tvorilo vprašanje o ureditvi položaja ob« činskih nameščencev, ki se je o-brav« navalo v tajni seji-
Električna luč za Št. Maver
Družba Selveg, ki dobavlja Gorici in okolicii električno energijo, bo izvedla tudi napeljavo električne lučii do šole v Št. Mavru. Najprej bo postavila v Pevmi na križišču, kjer so odcepi od glavne ceste cesta proti Podsabotinu in Št. Mavru transformator. S postavitvijo tega transformatorja pričnejo te dni. Ravnatelj Selvega, inž. Perko, je izjavil, da bo napeljava v juliju dovršena.
Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici
ZANKE UGANKE
UREDNIK: DOMEN Rešitev ugank iz 14. številke:
6) Domine:
Iz Gorice.
7) Črkcnma podobnica:
Velik grom, majhen dež.
8) Besedna uganka:
Domovina, ti si kakor zdravje.
9) Tržne cene:
Katoliški glas.
10) Črkovna skrivalica:
Črka »t«.
Dobili smo več pravilnih rešitev. Le vztrajno naprej!
NOVE UGANKE:
11 ŠTEVILN1CA
(Domen)
12345 156572189
V številkah je ime slovenskega skladatelja. Za ključ: 1235, pijača; 7215, pijača; 98423, zlat denar; 126 čut. J2 LENOBA V UGANKI
(R. S)
—    A B C Č D
A len	B	opo	Č akm	n.
C jor	A	oba	B čas	Čalu _
D doh	Cevš	A gre	C ida
pr.	D	iti	Č čin	B tak
13
ZASTAVICA
(R. S.)
Jaz sem iz lukenj narejena, držim vseeno kar se da; . iz srede mi odpade ena, razpadem brž na kosa dva. Kdo sem?
0. črkovni podobnici*
V nji iščemo besede, ki so skrite v načinu postavljanja in razvr-ščenja posameznih črk kakor tudi njih razmerja med seboj. Poseben trud za njeno zunanjo obliko ima poleg zastavljavca tudi črkostavec, ki mora izbirati črke in uporabljati in sestavljati razna znamenja. Tu podam nekaj skupin, ki določajo razmerje črk. V isti u-ganki najdeš večkrat izraze iz vseh teh skupin.
1. Položaj &i*k. To razmerje določajo primerne besede. Napišemo le nekaj bolj znanih' upognjen, nagnjen, raven, pokonci, ležeč, na tleh, nasproten? narobe itd. N.pr.:
nje (Gornje Ležeče) JE (Na-"	gnenje)
sa3} (To je narobe svet.) NA (Ravenna.)
2. Premikanje črk s krajevnimi prislovi. To razmerje črk tvorijo naslednje besede: gor* (kvišku), doli (navzdol), spodaj (pod), spredaj, vzadi, nad (na), spodnji (nizek), tukaj (tu), tamkaj (tam), notri, zunaj, visoko? blizu, daleč, pri, ob strani? prej, potem, predno itd. N. pr.
h6 V a t, O a i
„a V dah \J .c n
č	i	a
(Goričane pri Medvodah.) (Tu gorica, tam dolimJ časi tudi š de liže | s že, že, Že. (Tudi po časi daleč pridei.) (Spredaj lile, zadaj strlie)
(Konec prihodnjič) Domen
»Demokracija"
»Demokracija« se je kalkor zna* no preselila v Trst iti se tiska tam v slovenski tiskarni »Adria«, k; so jo ustanovili goriSkii in trža* ški narodnjaki. Tekoči teden bo za= radi volitev izšla »Demokracija« dvakrat: v sredo in v soboto.
Občni zbor »Slovenskega si-rotišča sv. Družine" v Gorici
bo dne 7. junija ob 41t2 popoldne pri podpisanem. Dnevni red: 1. odo* britev računov za 1. 1948; 2. volitev novega predsednika namesto veleč, g. dr. M. Toroša; 3. poročilo o vprašanju beguncev, naseljenih v zavodu; 4. poročilo o zdravstvenem stanju; 5. slučajnost«.
Za odbor
dr. A. Pavlica, podpredsednik
MESEČNI SESTANEK ZA MOŽE
IN FANTE
bo v soboto 4. junija ob 8h zvečer
v prostorih Mar. dtužbe Riva Piaz* zuta 18/1. V nedeljo1 ob 8. zjutraj bo zanje sv. maša pri sv. Ivanu.
Darovi za „Kat. glas“
Zbirka, za kat. tisk. 15. 5. 1949 V Trstu: salezijanska cerkev 2235; Do* lina prj Trstu 3120; zbiirka pri šmarnicah v Gorici 6671; N. N. 100 lii1.
Bog plačajl
Darovi za »Slov. sirotišče"
Prevzvišeni knez*nadškof dr. rel Margott; nam je poslal za veli' konočne praznike 2500; trgovka v Gorici 100; N. J. 100; N. A. 150; neka zbirka 135; N. N. čitatelj »K** tol iškega glasa« »z števerjana 240; izkupiček »Sejavca« 500; M. P. 200; J. G. 50; neimenovana 100.— lir
Srčna hvala in zagotovilo molitvi
NIČ NE DE.
»Doto dobi hči šele po moji smrtih
»Nič ne de, tedaj jo poročim i* zdaj jz ljubezni.«
ALI JE DOMA?
»Ali je doma g. Palčič?«
»Da.«
»Hvala. Prišel bom, kadar ga 1,6 bo doma.«
»Kaj pa hočeš s tem?« vpraša ujec?.
»Spomnil sem se, da je poleg na* šega posestva krasen prostor, saj veste, kje mislim, ona zapuščena tvornaca. Tam sta dve ogromni lopi, ki bi se dali Izvrstno prenarediti za telovadnico in društveno sobo pa še za kakšne pisarne, ki bi jih bilo treba le še odznotraj nekoliko ure* diti... Lahko bi napravili tudi kape* beo, o kateri gospod župnik vedno sanja, Kako bi bilo lepo, ko bi bila sredi patronaža kapelica, kamor bi hodili otToci molit. — Samega Boga ba imeli v svoji sredi! Oj, mamica, saj veste, kako srečen in vesel je človek, kadar ima poleg sebe svoje* ga največjega Prijatelja!«
»Da, da, sevedaf«
»Koliko pa bi stala ona tvornica?«
»Mshm, da ne preveč. Za kakih dve sto tisoč frankov dobimo zem*
ljišče in poslopje, ki je vredno naj* manj štirikrat toliko.«
Mati in ujec sta se spogledala. Če bi ju bil Dominik tedaj motril, bi lahko marsikaj opazil in videl, kako sta se prestrašila njegovih besed...
»Dve sto tisoč frankov!« je ponav* ljal zvečer ujec, ko sta se menila z gospo Yholdy. — »Presneto, va* šemu sinu se pa nič ne smili denar! Dve sto tisoč frankov! Pa bi jih ta* koj dal iz žepa, če bi mu kaj osta* lo ali ne. Kakor da sc tisočaki po* bi rajo na cesti! O, ti fante ti, kaj mu prjde v glavo! Saj je že čisto ob pamet. Zagazil je v blato, kjer se mu zmerom bolj udira! Župnik dela z njim, kar hoče. In če ga ne boste ostro prejeli, vas bo ta duhovniški vajenec še zatrl. Razumete? Na* zadnje bosta morala še prosjačiti, ako mil pustite n« voljo. Danes ho*
če imeti dve sto tisoč frankov, jutri jih bo hotel že milijon ali dva. Ko* liko jih pa imata? Samo malo naj šari, pa bosta kmalu na koncu s svo* jimi milijončki!... Zadnji čas je, Ro* za, zadnji čas!«
Gospa Yholdy je poslušala, še nikdar ni bila v takih skrbeh.
»Se mesec dni počakajmo, da od* pravi svoje otročaje!«
»Potem pa kar s sekiro!«
»Da, s sefkiro, tudi jaz sem istih misli. Poiskati bo treba kakšen osamljen jn oddaljen kotiček ali pa kakšen otok, ikjer bo odrezan od vsega sveta, da bo nekaj časa pre* bil v miru in sam zase. Mir In ga» mota sta najboljša zdravnika za ta* ke, ki so bolni na živcih, fn za nor* ce. Strašna je ta beseda, toda njega se je prijela mistična norost, ki ni nič manj nevarna kakor vsaka druga.«
»Dobro, dobro, samo da si ne bo dopisoval z župnikom!« je tarnal ujec.
»Zaradi tega bi tudi najrajši iz* brala kak lep kraj, kjer mu ne bo dolgočas in kjer bi se domenila s poštnim slom, da bj lahko prestregla vsaiko pismo.«
»Ali poznate župnikovo pisavo?«
»Kaj je ne bi poznala!«
»No, o tem bova še drugič govo* rila. Prej moram pogledati razne vodnike... A, čakajte, prav zdaj mi je prišlo na misel: Kaj pravite, če bi odšla z njim v Noirmoutier, kra* sen in ljubek otoček, ki ni ravno predaleč? In pred nekaj dnevi mi je rekla Lolita, da je njena mati naje* la majhno vik) v Chaiseskem. gozdu.
»Res? Potem ni treba več dalje iskati! Župnik bo s svojimi nemarni* mi pobi v Lorraineri, Lolita pa v Noinnoutierjul Imenitno!... Samo če
bo to držalo?«
»Mislim, da bo. Vendar bom ¥ natančneje pozvedel.«
»In Lolita je mogoče edina... s#) veste, kaj mislim!«
»Vem, vem!«
Spogledala sta se kakor prej p11 kosilu...
Strinajst dni za tem so ob osn»i^ zvečer stali na južnem kolodvor11 Dominik, njegova mati in ujec. vi oddelek otrok je odhajal na P0* čitnice.
V ozračju je visela dušeča šop** rica, na kolodvoru je sijalo ko v razbeljeni peči. Otroci pa se ni^ menili za vročino. N»gnetili so pred vagon, ki je imel lep nap*| »Marmousetska kolonija« in je *" samo zanje pripravljen. Komaj čakali, kdaj bodo lahko planili *** vlak.	j
(Nadel