Lete UDOVi, it. 236
Cena 40 cent.
UREDNIŠTVO Df UPRAVA: LJUBLJANA, BKLJUCMU ZASTOPSTVO za ogla— is Kraljevine ItaHje te
UNIONE PTJBBLICITA ITAIJANA & A-, MILANO
A TJUCA i. —1
H*c M-
'BK, 91-M, M.-9S Id
tja vsak dan opoldn«. Mesečna naročnina 6.— L,   Za Inozemstvo 10 1*.
UUrfCJLSSIONARIA ESCLUSIVA pcr la pubblicita di provenienza rtaliana «tt cstera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A., MILANO.
Uspešne akcije na vseh odsekil
Odbiti napadi v severni Afriki — Zopet bombe na Tobrnk in Marsa Matruh — Ofenzivne izvidniške akcije v vzhodni Afr.ki — Osem sovražnih letal sestrelienib
Glavni stan Oboroženih Sil je objavi. 12. oktobra naslednje 497. vojno poročilo.
V severni Afriki so oddelki lovraf.n« pehote s pomočjo mehaniziranih sredstev napadli naše posto Janke na nekem odseku  tobruske  fronte.   Naše  čete  so gladke
#nemoROčilp sovražno akcijo in so bil. sovražni oddelki z izjrunami oc!hitl.
Italijanska in nemška letala so znova a bombami velikega in srednjemu kalibra bombarrlTra'a objekte na področju Tobru-ka in Marsa Mat runa ter so povzročila an-.-T'io razdejanje ni^d sovražnimi napravami in zgradbami. Vsa letala, med katerimi je bilo nekaj zadetih, a brez hujših posle<?ie, so se vrnila.
Angleška letala so napadla Demo in odvrgla nanjo več bomb. Poškodovanih je bilo nekaj eivilnib poslopij. l>\ e letali, ki ju Je zadela protiletalska obramba, sta se % zraku vneli in padli na tla. Nemški lovei so nad Marmariko in nad morjem sestrelili tri sovražna Ieta:o.
V vzhodni Afriki so naši kolonialni bataljoni krenili na ofenzivno izvidniško akcijo iz trdnjave Celga ter so se spopadli r veliko formacijo dobro oboroženega sovražnika, ki pa je bila razpršena. Naši oddelki so ji sledili za petami. Sovražnik jo pustil na bojišču mnogo mrtvih.
Sovražna letala so se dne 11. t. m. pojavila ponovno nad krajem Vittorijo (Ita-gnsa) na Siei!iji in so odvrgla nanj bombe manjšega kalibra. Poškvrtlovana so bila
številna poslopja. Med preDivaistvona *< bili štirje ljudje ranjeni.
Na Sredozemskem morju so nafte tor-pedne ladje. Id so spremljale konvoje, sestrelile tri letala. Del sovražnih letaJce* je  bil ujet. drogi del je Izgubil življenje
Bombe na bolnice
Rim, 13. okt. s   Pri pregledu dnevnika
nekega avstralskega oficirja, ki je bil ujet v Severni Afriki in dodeljen neki nemški bolnišnici, se je ugulovPo da je zabeležil celo vrsto dogodkov, ki so zelo pomembni za brezobzirna ^n^^Šco voir>-taktiko. Tako je zabeležil, da ie opazil, kako sta 13 junija dve bombi zadeli neko bolnišnico. 14. julija je zabeležil nemško vest o bombardiraniu nemške bo'nišnice v Derni. Tedaj ie Mio 15 ljudi mrtvih in nekaj Ijucri ranjenih. Med mrtveci so bili tudi štirje ali pet Avstralcev, ki so delal: v bolnišnici. V noč; od 3. na 4. avgusta je okrog 35 bomb treščilo med bolniške objekte. V vrt ie padlo mnogo zažigalnih bomb. Kapela bolnišnice je bila porušena. Tudi stanovanjsko poslopje bolnišVh sester je bilo razdejano. Neka italijanska straža in 6 drugih vojakov je bilo ubitih. 6 drugih vojakov pa ranjenih. V noči na 6. avgust je bila bolnica znova bombardirana. Na Avstralce je bombardiranje bolnišnic  vplivalo porazno.
Reprezentančna zbornica glasuje e e e
Nove milj ar de za vojno — Težave okrog nevtralnostnega
zakona
vVashinpton, 13. okt. u. Reprezentančna zbornica je s 328 proti 67 glasovom pristala na zakonski načrt, ki določa izdatke v znesku 5985 milijonov dolarjev za nadaljnje izvajanje zakona o posojilih in zakupih. Zavrnila pa je s 162 proti 21 glasovom predlog republikanca Richa. po katerem naj bi se Sovjetska zveza izločila iz vrste onih. ki naj bi jih Zedinjene države preko Velike Britanije podpirale. Demokratski poslanci so ob tej priliki izjavili, da so proti komunizmu, da pa smatrajo sovjetsko zvezo za sovražnika osi.
Vladi je torej upelo prodreti z novimi miiijardnimi krediti, s katerimi hoče podpreti demokracijo, čaka jo pa še težka naloga, da spravi skozi kongres spremembo zakona o nevtralnosti. Rooseveltu se pri tem neznansko mudi. Predsednik zunanjepolitičnega odbora reprezentančne zbornice Bloom je dejansko izjavil, da bo zunanjepolitični odbor danes pričel razpravljati o Roosevoltovem predlogu glede oboro-
Guverner Dalmacije v Zadru
Zader, 13. okt. s. Guverner Dalmacije je
te dni pregledal dalmatinsko milico in se je prepričal o njenih trdnih formacijah. Pred vojašnico R^monda v Zadru je pregledal več miličniških formacij, nato pa je obiskal poveljstvo legije ter se poklonil pred spomenikom pac%'ih. Zatem so se pri Eksenlenci Bastianinijtl zbrali vsi miličniški oficirji. Ob tej priliki je prišlo do navdušenih manifestacij za Duceja.
Bolgarija se veseli zmag osi
Sofija. 13. okt. s. Vesti o velikih zmagah na vzhodni fronti so napravile velik vtis v Bolgariji. Omenil jih je v svojem govoru tudi bolgarski notranji minister Ga-brovski. ki je včeraj govoril na zborovanju v Skopi ju. Poveličeval je novi evropski red. za katerega se sile osi sedaj bore. Spričo njihovih zmag je Bolgarija lahko raztrgala verige mirovnih pogodb in dosegla svoje narodno edinstvo. Gabrovski je izrazil neskončno hvaležnost bolgarskega naroda osi.
Nato je govoril o novih nalogah bolgarskega naroda. Pred vsem bo moralo bolgarsko prebivalstvo z vsemi silami podpreti one. ki ?e bore za novi red. ki bo jamčil za pravico in svobodo Bolgariji, pa tudi vsem ostalim narodom. Poleg tega po bodo morali Bolgari vztrajno delati za svoj napredek in za nacionalno konsolidacijo. Bolgarski narod bo ti dve nalogi izpolnil, trdno zbran okrog svojega vladarja. Pri tem se ne bo oziral na podtikanja in intrige sovražnika in nanj agenti in saboterji, ki prihajajo v Bolgarijo  ne bodo vplivali.
Vojna na msrfn
Berlin. 13. okt s lz \r.;a;ke2a vira se je izvedelo, da so nem-ka letala v bo^bi proti sovražni trgovinski mornarici v zadnjih 24 urah dOMglfl BOM znatne uspehe. V noOi na 12. oktobra sta bili potopljeni dve večji ladji s skupno 10.000 trnanv V bhžini SothwokIa sta dve težki bembi zadeli nadaljnjo 6 do 8 tisoč tonsko ladjo. Neka 3.000-tonska ladja se je vnela v prrttendski hiki. Tudi v b'i.';n; Pack tona ie bia uspešno bombardirana neka 6JMXMoaska ladja. Ladja se je morala ustaviti. Zagrnil jo je gost oblak dima.
žitve trgovinskih ladij. Ta razprava, je dejal Bloom, pa ne bo smela trajati dalje kakor dva dni. Razprava bo tajna. Na sejah odbora bodo govorili med drugimi državni tajnik za zunanje zadeve Cordel Hull. mornariški minister Knox, vojni minister Stimpson in admiral Stark. Borba bo vsekakor trda. In če bo dosežen kak uspeh v reprezentančni zbornici, bodo težave toliko težje pozneje v senatu.
Nemški poštni minister končal obisk v Italiji
Neapelj, 13. okt. s. Nemški poštni minister Ohnesorge, ki se je v spremstvu prometnega ministra Ekscelence Host Ventu-rinija dva dni nudil v Neaplju in okolici, je snoči zapustil Neapelj. Minister se vrabca v Nemčijo.
Kritika zadržanja Švice
Monakovo, 13. oktobra, u. »Munchener
Neueste Nachrichten« objavlja, poročilo iz
Curiha. v katerem ostro kritizirajo takozvano Švicarsko nevtralnost. List opozarja na posamezne dogodke, ki kažejo na velik vpliv anglosaške propagande. Ta vpliv odseva zlasti iz švicarskega tiska in njegovih poročil o vojni na vzhodu. List beleži med drugim, da se čujejo tudi glasovi, ki vztrajajo pri nemških zaslugah za evropsko kulturo v borbi proti boljševizmu. Vsa Evropa, pravi list nadalje, in tudi Švica je bila rešena od Nemčije in njenih zaveznikov' pred strašno nevarnostjo. Zato ni čudno, da se v Švici ne izvajajo nujne posledice in da Švicarji raje samo uživajo sadove borbe, ki so jih drugi evropski narodi dosegli s svojo krvjo.
Angleški zbor za invazijo
New York, 13. okt. s. Iz Londona poročajo, da so v Angliji pripravili poseben napadalni zbor. ki naj bi vdrl na evropski kontinent. Te čete so bile izvežbane v ki-taski in indijanski vojni taktiki. Vojaki so bili izurjeni v japonski borbi. Vsi znajo plavati, izvežbani so bili za borbe ponoči in podnevi. Navadili so se tudi *ia lakoto in na žejo, tako da lahko po več dni vztrajajo brez hrane. Celo ameriški tisk, ki povzema te vesti, se ni mogel vzdržati ironičnih komentarjev o njih.
Neuspel manever
Berlin. 13. okt. s. >I>aily Miror«r je ob-iavil vest o neki tajni pogodba, ki naj bi jo bila zadnje tedne sklenila admiral Dar-ian in poglavar neke države. Po teh vesteh ie baje državni kancelar v zameno za neke koncesije Francozom obljubil, da bo Jamčil za teritorijalno nedotakljivost Francije pred vsemi Italijanskimi zahtevami V Berlinu službeno izjavljajo, da je bila ta vest enostavno izmišljena z namenom, da bi se Nemčija Italijanom prikazala kot nelojalna zaveznica. Nesrečni manever pa ima v vsakem primeru svoj pomen. Očitne si Angleži in njihovi zavezniki domišljajo da bodo lahko na tak način kako omajal železno fronto nove Evrope.
Nesreča španske ribiške ladje
Madrid. 13. c-kt. s. V bližini Suanesa se -e rrtnva ribirka ladja »Virgon Soledad«. I je ^cvzročil vihar Osem mornar-
• jev je utonilo.
Ofenziva na 1.200 km dolgi fronti
Bitka ob Azovskem morju končana — Zdaj se razvija splošna nemška ofenziva od Valdajskega gričevja do Azovskega morja
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 12. oktobra. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je  objavilo danes  naslednje poročilo:
Kakor je bilo objavljano v včerajšnjen posebnem vojnem poročilu, je bitka severno od Azovskejra morja končana. V sodelovanju x letalskimi silami generala Loeh-ra so armije peAadljskegra jjonorala Man-
steina, romunska armija generala Dumi
tresea in oklopna armija generala Kleista premagale in n ni čile večino 9. in 18. sovjetske armije. Sovražnik je utrpel najhujše krvave izgube, njptih pa je bilo 01 tisoč 825 sovražnih oficirjev in vojako\ ter zaplenjenih 126 oklopnih bojnih voat ii 519 topov.
Pesadijske In gorske divizije so si pri borile odločilni delež pri teh uspehih.
Z omenjenimi arroijami in zavezniškim italijanskimi, madžarskimi in slovaškim, četami je skupina vojske maršala Run ti šteta od 26. septembra dalje ujela Že 10C tisoč 365 oficirjev in vojakov ter zaplenila 212 oklopnih voz in 672 topov.
Kakor je bilo prav tako objavljeno * posebnem vojnem poročilu, so dovedll sil ni uničevalni udarci, ki so bili prizadeti sovjetski oboroženi sili od pričetka tega meseca, do novega obdobja operacij. Oc Azovskega morja do Valdajskega gorovja, jnžnovzhodno od Ilmenskega jezera. \ dolžini 1200 km so nemške in zavezniški čete stalno v napadalnem pokretu prot vzhodu. Bojišči pri Brjansku in Vjazmi sta že daleč za fronto. Kljub obupnemu odporu, neprestanim izpadnim poskusom in največjim krvavim žrtvam na teh področjih obkoljene sovražne sile ne morejo več spremeniti svoje usode, že po dosedanjih poročilih je bilo tam ujetih nad 200.00' sovražnih vojakov, število pa še vsak dan narašča.
Bojna letala so v pretekli noči z dobrim uspehom bombardirala sovražne kolone in železniške proge v srednjem odseku fronte Nadalje so uspešno napadla oskrbovalne naprave v Petrogradu.
V borbi proti angleški oskrbi po morju so podmornice potopile na Atlantskem oceanu S ladje š 23.000 br. reg. tonami. Pri Farorskih otokih Je bojno letalo uničilo tri sovražne trgovske pamike s skupno okrog 3000 br. reg. tonami. V noči na 12. oktobra so letalske sile na morju okrog Anglije potopile dve trgovski ladji s skupno 900 br. reg. tonami. Na nekem velikem tovornem parniku je nastal požar. Nadalje so letala učinkovito napadla letališča, kakor tudi za vojsko važne naprave ob južnovzhoetni in južnozapadn obali britanskega otoka,
V pretekli noči je nekaj britanstor. bombnikov bombardiralo več krajev v severno vzhod ni Nemčiji z rušilnimi in zaži-galniml bombami, ki pa so napravile le neznatno škodo.
Berlin, 13. okt s. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je v svojem zadnjem posebnem vojnem poročilu objavilo, da se je pričela na vsej 1200 km dolgi fronti od Valdajskega gričevja do Azovskega morja splošna nemška ofenziva, ki g^7ri vse preostale sovjetske sile, ki si zaman prizadevajo, da bi nemški pohod zadržale. Usoda v žepih pn Vjazmi in Brjansku obkoljenega dela 60 ruskih divizij je zapečatena, pa tudi drugod so nastali novi žepi.
Simptomatično je, da to posredno priznavajo tudi sami Rusi. Ruski radio namreč vedno znova ponavlja, da je položaj slej ko prej zelo resen in poroča o umiku sovjetskih sil v bližir.o Moskve. Na ta način priznava, da so se izjalovili vsi napadi, da bi se zadržala silna falanga nasprotnika. Ruski radio pa hoče ljudem za-povedati, da bo obramba na novih postojankah olajšana, ker naj bi se na njih zbirale tudi povsem nove sveže divizije,
V vsakem primeru, pripominja ironično »Montag-Post«, je načelnik ruske propagande Lozovski takoj pričel trditi, da Hitlerju ne bo uspelo doseči ciljev, ki si jih je zar ta vil s to ogromno ofenzivo, to pa predvsem zaradi tega ne, ker se bodo Rusi še nadalje borili do zadnjega. Izjava Lo-zovskega je nekoliko čudna. Vsekakor pa je omogočila angleškim in ameriškim fantastom, da so svojemu javnemu mnenju znova vcepili nekaj optimizma, ki pa bo seveda trajal le prav kratek čas.
»Deutsche Allgemeine Zeitung« ugotavlja, da je ofenziva na vrhuncu In da se že jasno kažejo cilji, ki jih je napovedal sam Vodja v svojem znanem proglasu na oborožene sile na vzhodni fronti. V nekaj tednih, je bilo v proglasu rečeno, bodo trije glavni centri sovjetske industrije v naših rokah. Ti glavri centri so: Petro-grad, Moskva in Donečka kotlina. Poslednji so spričo velike zmage, ki je bilp pravkar dosežena severno od Azovskega morja, nemška in zavezniške oborožene sile že prav blizu. 9. in 18. sovjetska armada, bi jo morale braniti, sta uničeni.
Letalska ofenziva
Berlin, 13. okt. s. Tudi v soboto so nemške letalske oborožene sile bile stalno v ofenzivi na vzhodm fronti. Napadale sc sovražna letališča in na njih razdejala cele vrsto letal, hangarjev in d-ugfh objektov bombardirala so poljske utrdbe, topniške postojanke, posebne postojanke protiletal-skesra topništva in cestna ter železniška križišča. V vodah v severnem kotu Azovskega morja so z bombami zažgale neke sovjetsko pomožno vojno ladjo. Na severnem odseku bojišča so razpršile nekaj sovjetskih kolon in razdejale več vlakov. V noči na soboto je bil Petrograd hudo bombardiran. V mestu je Izbruhnilo več požarov posebno v »kla/pačih z živili in dru-
gimi potrebščinami. V soboto, kakor tud, v noči na nedeljo so nemška letala uničila v celoti 101 sovjetsko letalo. 13 vlakov, 21 strojev. 244 motornih vozil tei razdejale štiri železniške postaje in železniški most, hudo poškodovala pa tire na štirih  železniških   progah   In   18 vlakov.
Ogrožena zveza po Ledenem morja
Stoekholm. 13. okt s. »Stockholmstid-ningen« razpravlja o velikih naporih Angležev, da bj očuvali prosto pot od Angli-ie do SDitzbergov. od koder prevažajo lad-ie v Murmansk in Arhangelsk angleške dobave za Sovjetsko Rusijo. List opisuje.
kako velikemu riziku so izpostavljeni ti transporti, posebno tedaj, ko plujejo mimo norveške obale.
Ruski protest proti pisanju angleškega tiska
Stoekholm, 13. okt. s. Ruski poslanik Majski in drugi člani sovjetske misije v Londonu   so   protestirali   pri predsedniku
vlade VVinstonu Churchillu zaradi pesimističnega tona. v katerem angleški tisk že nekaj dni poroča o položaju v Rusiji. Z angleške strani so mu odgovorili, da je vzrok temu pesimizmi1 Vati neposredno v samih dejanjih.
Vlada zapušča Moskvo
Z njo se seli tuđi diplomatski zbor
Ankara. 13 okt. s. Ankarski radio je včeraj dopoldne objavil, da je sovjetska vlada skupno s člani diplomatskega zbora, kj je akreditiran v Moskvi, na tem. da zapusti rusko glavno mesto.
Zmešnjava v Moskvi
Budimpešta. 13. okt. Vesti ki so prispele v Budimpešto, kažejo, da sc- bliskovite zmage nemških in zavezniških oboroženih sil pfA'ZTOČi'le v Moskvi zmešnjavo. Prebivalstvo ki je bilo že zaradi zadnjih letalskih napadov precej deprimirano, se mestoma prepušča paniki. Kdor more.zapušča Moskvo. Malo število vlakov, kar jih še vozi. pa je Ie na razpolago vladi in vojaškim oblastem. Zaradi tega odhajajo ljudje iz Moskve z vsemi mogočimi vozili. Pretežni del vtlad-nih uradov je že evakuiran. Arhivi komi-sarijata za zunanje zadeve so bili, kolikoT je bilo mogoče izvedeti, odpeliani na drugo stran Urala. Potrjuje se. da je tudi precejšnji del diplomatskega zbora ki je akreditiran pri sovjetski vladi, zapustil Moskvo.
„Pripraviti se je treba na skrajno žrtev14
Rim, 13. okt. s. Položaj v Moskvi j€ treba smatrati sedaj že za zelo resen, če so pričeli sedaj celo že ruska propaganda in moskovski listi odkrivati prebivalstvu
resnico in razglašati, da je vse v nevarnosti in da se je treba »pripraviti na skrajno žrtev«. Naglo prodiranje nemških in zavezniških oboroženih sil. se na ta način priznava za nezaaižno. Vedno znova se izdajajo pozivi, da bi se umik prebivalstva ne spremenil v paničen beg. Posebno strogi ukrepi so bili izdani glede državnih funkcionarjev in uradnikov, tako da ne bi zapustili svojih mest, preden ne bi do kraja in sistematično uničili vse arhive. Delavstvo v Moskvi pozivajo^ naj zapusti tovarne in prime za orožje.
Ameriški poslanik ostane v Moskvi
\Vashington, 13. okt. u. Iz Moskve poročajo, da je tamkajšnji ameriški poslanik za nedoločen čas odgodil svoje potovanje v Zedinjene države, kjer bi moral predsedniku Rooseveltu poročati o položaju.
Angleška velikodušnost
Rim, 13. okt. s. (Ihurchill se je velikodušno odrekel takojšnjemu plači hi 2» angleške dobave Sovjetski Rusiji.
Demantirana vest o splošni mobilizaciji v Bolgariji
Sofija, 13. okt. s. Agencija Reuter je razširila vest, da se je v Bolgariji pričela splošna mobilizacija. Snoči je bila ta vest tu službeno demantirana.
Pregled položaja na Sronti
Z vzhodne fronte, 13. okt. s. Sovjetska obrambna Črta od skrajnega levega krila odseka pri Brjansku, pa do severne obale Azovskega. morja je pretrgana, odkar sta bili uničeni 9. in 18. sovjetska armija. Ponekod je še zbranih nekaj sovjetskih sil, ki pa niso povezane med seboj in ki zdaleka ne morejo zdržati nadaljnjega prodiranja zaveznikov, r^odročje je prepreženo od velikih rek, kar pa ne more zadržati zavezniških sil, da ne bi izpolnile nalog kakor si jih je zastavilo nemško vrhovno poveljstvo.
Na odsekih pri Brjansku in Vjazmi nemške zavezniške sile še nadalje pritiskajo na obkoljeno Timosenkovo vojsko. Veliki žep: se vedno bolj manjšajo. Sovražnik si z množestvenirni napadi in silnim topn škim ognjem zaman prizadeva, da bi se sprostil železnega obroča. Tudi na srednjem odseku bojišča se lahko govori le še o posameznih točkah sovražnega odpora, ki ga nemške oborožene sile sedaj uničujejo.
Strateške posledice tega poraza so nepregledne. Predvsem je računati z okupacijo ogromnega ozemlja, pa tudi z nepo-sredrami velikimi, političnimi in moralnimi uspehi. Nekoliko večje je odporno področje, na katerem operirajo sile Vorosilova in Timošenka, ki so razvrščene vzhodno od
Petrograda v koridoru, ki gre skoraj do Vjazme. Ta vojska pa je na obeh krilih omajana in bo prav tako kmalu uničena. Silni frontalni napad na področju v dolžini okrog 500 km, pri katerem so nemške oborožene sile naletele na močno oboroženega nasprotnika, se zaključuje z uspehom in se lahko označi kot smrtni ularec sovražniku na njegovem centralnem odseku.
Sedaj že ni več mogoče govoriti o kaki sovjetski vojski, ki bi se še nadalje lahko branila. Preostale sile, ki bodo brez vsake opore, brez vsake strateške osnove v evropski Rusiji, se bodo morale vedno znova umikati proti vzhodu. Poljedeljsko in industrijsko bogata Rusija je za to vojsko izgubljena. Zima je pred vrati. Toda tokrat ne bo pomenila zla za oborožene sile osi, marveč za rusko vojsko.
Odesa in Petrograd se še upirata. Toda dogodki bodo kmalu pokazali, kakšen nesmisel je bil ta olpor, ki je pomenil le pobijanje ljudi in razdejanje, ki mu nikjer ni primere. Na ozemlju evropske Rusije so nemške, italijanske in zavezniške sile na zmagovitem pohodu. Te sile nove Evrope bodo postavile nepremagljiv branik proti sleherni invaziji Stalinove toi njej podobnih ideologij v Evropi.
Odmev v Washingtomi
Ameriški tisk pripravlja javnost na padec Moskve
Washlngton, 13. okt. u. Iz Londona poročajo da angleški vojaški krogi dobre vedo, kako prodirajo Nemci proti Moskv: v dveh smereh, in sicer severno vzdolž železniške proge Smolensk-Moskva, južne v smeri od Roslavlja preko Juknova. Poleg tega je v teku nemška ofenziva na progi Murmansk-Glukov ter na področju železniške proge, ki gre od Harkova proti Moskvi. Angleški polslužbeni krogi sami priznavajo, da so znatne ruske sile obkoljene in da je tudi položaj v Južni Ukrajini ob Azovskem morju zelo kočljiv.
Tisk v New Torku Že pričenja računati z zavzetjem Moskve. »New York Times< podaja to možnost v daljšem članku, toda zelo previdno ln z argumenti, s katerim; skuša dokazati svojim čitateljem, da vkcerekanje nemških in zavezniških oboroženih sil v sovjetsko glavno mesto ne bc odločilno vplivalo na nadaljnji potek vojne, kakor zanjo tudi ne bo odločilno, če Nemci zavzemajo Rostov ln prodro dc Kavkaza. Možno je, da se bodo ruske oborožene sile umikale po padcu Moskve še nadalje proti Aziji. »Pa tudi če bi se Rusija eliminirala iz borbe, bi se lahko ta izguba na drugi strani nadomestila z nekimi uspehi.« K tem uspehom prišteva list ojačeno letalsko silo Velike Britanije is
Izgube človeškega ln strojnega materijala nemških oboroženih sil pri pohodu proti
Rusiji.
Nazadnje pravi list, >naj se zgodi karkoli v sedanji krizi, bitka za Rusijo ne bc odločilnega pomena«. V najslabšem primeru se bo ravnotežje vzpostavilo v prihodnjem juniju. Rusija je angleška zaveznica šele tri mesece. Anglija pa si je že našla novega zaveznika na Atlantskem Oceanu.
Vpliv na borzo
Stoekholm, 13. okt. u. Razvoj borb v Rusiji je močno vplival na finančne kroge v Londonu in New Yorku. Na londonski borzi so tečaji posameznih vrednostnih papirjev močno padli. Njihovo nazadovanje znaša v nekaj dneh povprečno 10 odstotkov. Največji padec so registrirali pri ladjedelniških delnicah. Znašal je 16 odstotkov. Tudi tečaji angleških državnih vrednostnih papirjev so se znatno zmanjšali, čeprav je na trgu mnogo kapitala za nove investicije.
Na newyorški borzi so tečaji nazadovali tako, da je bilo likvidirano sleherno njihovo napredovanje v zadnjih treh cih. Ponudbe delnic vojne industrije koncem zadnjega tedna hudo narastle.
Stran 2
»f LOVErTSR"! WAHOT5c, PonefleTJ**. T3. oktobra TO41-XEr
Btev. 236
Visoki Komisar ponovno na velesejmu
Toplo se je zahvalil vsem razstavljal cem in vedal za prihodnje leto znatno razširjenje istega
Ljubljana, 13. oktobra.
Visoki Komisar Ekscelenca Emilio Grazioli je bil včeraj v spremstvu fašističnih prvakov in zastopnikov krajevnih oblasti znova na velesejmu, da bi prisrčno pozdravil italijanske in krajevne razstav-ljalce, ki so s svojim sodelovanjem v veliki meri doprinesli k uspehu te manifestacije, ki je bila po svojem vrstnem redu 20., a prva v znamenju liktorskega znaka, kakor je to Ekscelenca Grazioli v svojem govoru posebej poudaril.
Na velesejmu so Visokega Komisarja sprejeli generalni ravnatelj dr. Dular, de-la^at Visokega Komisarijata comm. Poi-lucei, cav. Bagatin in drugi zastopniki ve-lesejmske uprave. Visoki Komisar je bil sprejet s toplimi in udammi izrazi simpatij. Krenil je v paviljon »C«, v katerem so razstavljeni izdelki nekaterih velikih industrijskih podjetij in v katerem so se tokrat zbrali v velikem številu vsi oni. ki so kakor koli prispevali k uspehu prireditve, zlasti pa sodelovali pri njem z razstavo svojih izdelkov. Visoki Komisar je stopil na neki stroj v Ansaldovem oddelku in pričel svoj govor z ugotovitvijo, da ta manifestacija ni svečani zaključek sejma. Zahvalil se je razstavljalcem za njihovo širokopotezno udeležbo in dejal, da je prireditev povsem ^polnila naloge, ki so ji bile zastavljene. Nova pokrajina je imela priliko spoznati produktivno kapaciteto italijanske industrije. Omenil je. da se je organizacijsko delo na velesejmu opravilo v zelo kratkem času, zato ie izrazil svoje zadovoljstvo z dobro voljo ln razumevanjem   razstavi jalcev. Napovedal
je, da bo prihodnji velesejem razširjen na širše osnove, da bodo na njem sodelovali tudi drugi balkanski narodi in velika nemška zaveznica. Sejem bo imel mednarodni značaj in se bo pričel prvo soboto prihodnjega julija. Seveda bodo na njem sodelovale vse nacionalne produktivne sile.
Visoki Komisar je izrazil razstavljalcem svoje zadovoljstvo, da so kot Italijani-fašisti čutili dolžnost, da se udeleže tega liktorskega velesejma, ter jih je zelo pohvalil. Pohvalil je in se toplo zahvalil tudi predsedniku velesejma Fr. Bonaču. direktorju dr. Dularju, comm. Poilucciu in cav. Bagatinu, Zahvalil se je publikacij-skemu podjetju Difuze in padovanski ve-lesejmski ustanovi za njuno sodelovanje.
Govor Visokega Komisarja Ekseelence Graziolija je bil sprejet z velikim navdušenjem. Takoj nato je spregovoril delegat ustanove San CJ <--** De Aneelfe. ki se je v imenu razstavljalcev zahvalil za dobrohotnost in veliko podporo, ki sta jim bili izkazani. Izrazil je ponos vseh udeležencev velesejma. da so lahko prišli v Ljubljano in tu pokazali najboljše industrijske izdelke proletarske in bojevniške Italije V imenu slovenskih razstavljalcev se mu je pridružil tovarnar keramičnih izdelkov g. Lajovic iz Ljubljane, ki je iz-razfl v sva jem in v imenu svoj h tovarišev zahvalo za delo. ki ga je opravil Viki Komisar v prilog nove pokrajine. Visoki Komisar je ob zaključku vzkliknil v pozdrav Kralju in Duceju. Vsi prisotni so se mu glnsno odzvali. Sredi toplih ova-cij je Visoki Komisar zapustil velesejem in se vrnil v vladno palačo.
Sprejemi pri V sokem Komisarju
V Ljubljano je prispela skupina srednješolskih profesorjev in osnovnošolskih učiteljev iz Trsta, ki so vsi člani fašističnega kulturnega zavoda. Skupino sta vodila prof. Bisoffi. poverjenik za srednjo šolo, ter Cusma, poverjenik za osnovno šolo. V dopoldanskih urah so bili profesorji in učitelji pri Visokem Komisarju, ki jih je tovariško pozdravil. Popoldne so si ogledali velesejem.
Visoki Komisar je sprejel tudi vodstvo fašistične zveze trgovskih nameščencev iz Trsta, ki so ga obiskali pod vodstvom nacionalnega svetnika Vagliana. Ze na postaji so ga sprejeli zastopniki lokalnih sindikalnih organizacij pod vodstvom predsednika zveze dr. Alujeviča Ogledali so si prostore ljubljanske organizacije, nakar so odšli na Visoki Komisariiat Tudi nje je Ekscelenca Grazioli prisrčno pozdravil in v svojem kratkem govoru je opozoril na posebni pomen njihove sedanje mis'ie. Visoki Komisar je zaključil svoj govor z vzklikom  Kralju in Duceju.
Včeraj popoldne je prispelo v Ljubljano tudi 150 nameščencev zavarovalne družbe »Riunione Adriatica di Sicurta« pod vodstvom comm. Sanzina, ki je bil prav tako pri Visokem Komi-arijatu in ga pozdravil v imenu obratnega Dopola-vora ter predsednika družbe Eksc. Su-vicha. Tudi ta skupina si je ogledala velesejem in se je posebr^- zanimala za razstave posameznih zavarovalnic
P;- drugem
rvegastva voili 1/mMv
Tesni zmagi favoritov Ljubljane in Hermesa, Elan je Svobodi odvzel točko — V drugem
razred« vedi jo Koro tanci
Tudi v drugem polčasa gr^poduje na igrišču veter. Igra se s.icer večinoma na polovici Jn-drana a!; pa okoli sredine, vendar so Hermesovi napadi zelo razbiti in vse premehki. da bi mogH bti uspešno zaključeni.   Jadranova   obnmba uspešno
čisti; tu pa t-am p-r»šl'e krilska vrsta v borbo tudi napa-d. ki pride do 16-metrskeea prostora naspKvtnika Znke pn tnki priložnosti zapravi krasno priložnost. Končno pa jim le uspe presenetiti n navdušiti vse gledalce. Po lepo izvedeni kombinaciji, ki jo je zaključil efekten stre*!, izenačijo Stanič na 2:2. Sedaj so se Hermežani razgibali, toda do'go časa n; pravega uspeha. Pri neki gneči pred vrati, ko je rhležalo na kupu polovico moštva, pa ie žoga pri-3a na noge Erženu in Hermes j& bil spet v vodstvu 3 : 2. Nekaj minut pred koncem se spopadeta dva igra!ca, vmešajo se .gledalci in položaj postaja revzdržljiv. Sodnk odpiska.
G. Pušeniak je sodil precej komodno in nesigmo, k.v je knOto posledice i za rezultat i za red n.i igrišču. Mirno je dopustil, da se jc za vi »t mi Jadrana nabrala skupina aeodgo*vornih ;ljud\. ki so- s svojim n.sti.-pmmnesamo motili Jadranova obranili , temveč tudi * čuval: igralce. Dolžnost domačina bi bila, da postavi na igrišče primemo štcvi-lo rediteljev!
Ljubljana 13. oktobra. Drugo kolo nogometnega prvenstva je prines'o spored kar na štirih igriščih. Kako-.- pravijo p-r.r v;|a. so bili s to nerazumljivo rnlKčitv^jo zlasti prizadeti gostje z Novega mesta, ki so nastopili na sk«*ro praznem igrišču. Vsaj dve tekmi bi >e dali
včeraj združiti, ko bi seveda v našom no-gormeru bilo več medsebojnega spo-azainc-
vanja. Kdo hoče tako in kdc hoće dru gače. o j bomo raziskovali, ,as-ic* pa ?c. da je v zmoti  tisti,  ki  gleda samo v svoja vra/a   n  ne priznava dejanskega položaja.
Vsem tekmam je včeraj močno naea'aio vetrovno vreme. V Šiški pa so zaradi de-godkov. ki postajajo na na-h igriščih vse prepogosti, morali zaključiti pred koncem. Ponovno naglašamo. kar smo zc zadnjo nedeljo, da mora SNZ nastopiti v vsakem pogleda energično in spraviti z igrišč Iju-d;   ki sp-ortu samo škodujejo.
Re.'u!tata v močnejših dve tekmah sta prič kovana. Toda mod tem ko je zmaga Ljubljane zaslužena, je zmaga Hermesa b j zasluga sodnika kakor moštva. Planu je uspelo odvzeti Svobodi t■ ■čko m ka^e, da bodo NV/v'Cmc:č.mi le re«no posegali v dogodke vs«i v spotlnjem delu hi*e.
Rezultati obeh nedelj dovoljujejo že prvo razvrstitev v tabelo, ki jc naslednja: Ljubljana       2       2      0      0      4:2 4 Jadran 2      1      0      1      7:4 2
Hermes 2      1      0      1      4:4 2
Elan 1       0      1       0       1:1 1
Svoboda 1       O       1       0       1.1 1
Mars 1       0      0       1       1:2 0
Grafika 1      0      0      1       1:5 0
O včerajšnjih rezultatih pravijo poročiLa n.i^ednjc:
Trdo delo za dve iseki
Ljubljana : Mars 2:1 (0:0)
Na igrišču Marsa za K >':'-'k«> f-varno' je bil popoldne derbv včerajšnje nedelje, k: je priregnil par sto g'edalcev. £once jc sicer sijalo, toda veter jc bii 'zrvdno hlađen in neprijeten. Zi\a in energična bevrba pa je pritegnila, da sc vsi vztraiali z za-n:m.:njem do konca.
Predigro so pod vodstvom so-dnika g. Makovca odigrali juniorli Marsa in Mottt. Zasluženo so zmagah Ncšč\mi t:2 (3:0).
Glavna tekma se je začela točno ob 16.30. Sodil jo je g. Pu"enjak. k* je sicer ru pa tam grešil, vendar ni oškodoval nobene strani odločilno Glede na discipliniranost igralcev se je kljub štcvi'nim fav-lom vse srečno izteklo.
Mars je danes postavil v b ^rrn. svojo stalno enajstorico. v kateri je bil »debu-tmt« na desnem krilu S'anar P< n.i zal je, da jc še vedno irporabna moč. Moštvo Marsa ;e dalo parti'o. kakor <«mo že vajeni. Občutiti pa je b:lo. da je krilska vrsta zaradi S'amiča. ki je skf.ro ves čas Krral tretjega branilca, bila delno premalo ofenzivna. Sočan in Avsec sta opravila veliko delo se dosti dobro, le včasih sta preostra. Steber obrambe je bil Slamič. ki sta mu Prijatelj in Tomazič pomagala na desno in levo. T..mn/:č je imel pr t: seb: Smoleta pa se mu je posrećio vedno držati njegove napade
Ljubljana je tokrat nast -mila s Strccr-jem na levem krilu. Napad je sicer bil zelo požrtvovalen, vendar je bil proti nasprotnikov^ obrambi premehak. Mnc-go žog je bilo izgubljenih, ker je leva nolovca Kroupa. Pepček. Sercer pustila da io ie premagal nasprotnik z odločnim startom. Srednja vrsta Orel, Pile t in PeTicon je Erita uspešnejša od nas-potniko-ve. Pile i je bil pri -dsrki i£ri odličen, pa rudi Orel in PeVcon sta garala od začetka do konca Ožja obramba je bila na mestu.
IOT je bila izredno borbena do zadnjih sekund. Veliko lepih potez ni bilo videti deloma zaradi »sodelovanja« vetra, deloma pa rudi zaradi nrv en s t veneta značavi tekme. V nrvem p >času ;e igT^a Liublja na proti vetru ;n s soncem Začetne minute so minile s tipanjem sem in tia; Mars je uredil svoje vrsir hitreje. Počasi se je znašlo rudi moštvo Ljubljane in za otvoritev je poslal levi krilec s precejšnje daljave oster "vnozdrav« Hit m'mr» 7?r.Tnje^a kotn Marsovega svetiroa Marsovci s - v rah': terensk' premoč- ir izbi jejo kot. ki pa ne prinese uspeha. Deset m:nut valovi potem
igra od gola do gola. ko pridejo Marsovci ponovno do kota. Lepo ^teliano žogo pošlje Fajon v rt/ke \Tat.irju. Prosti strel z desne Stranj 16-metrske črte strelja Fajon. žogo dob: Dobrlet. toda polo-žaj resi vratar, ki odbije v n 'Ije. Sercer zapravi v protinapadu s-*gurno možnost, ko poda v sredo mesto da bi sam streljal. Ljub'jana nekaj Saaa napada, toda obramba MjETSa je dn-ras'a in se zlasti odlikuje Slamič. Smole uide krilu. Lahovs bombi gre mimo vrat. V protinapadu povije Doibrlet v ogenj Slaparja, vratar Kr:e pa je na me^tu. Neka i trenutkov zatem nevarna akcija Marsovega • ^(la. K riše gre iz vrat in siguren go' rc'i v zadnjem trenutku Puterlc. Tako gre naprej in se na obeh straneh <\'lkucta zlasti obrimbi. Pred koncem T' 'časa strelja Lah I z 20 na prosti strel. Marsovei ^-»or.tavi jo zid. ž<^<gO' dobi Sercer, vratar Pa\-I:ca r*a razčisti SRgjmrao pofioSaj.
V drugem polčasu \tter nekoliko p</pti-sti. Takoj v začetku si priborita o-ba napada po cn kot, brez uspeha. Ljubljana prevladuje, tu pa tam je v napadu tudi Mars in si mimogrede pribori tudi kot; /<v-fr> p-eš'je S'apar mimo \-rat. Obramba Ljubljane dela sigurno in niti Žigon. niti Fajon pa Dobriet ne morejo mimo nje. Sedi vrsta n .padov Ljubljane, toda žoga ne na ide noti med <.lrng<we. Prvi kot strelja slabo Sercer, drugega dobro Sin le. to la (Vel ie če/ vr.ita Sled: pro.iti strel z leve 16-metrskK* črte in Smole zastrclja-krasno priliko. Posnema ga t^koj nato Kroupa. Po napadu Marsa, ki ga ustavi veselje za goste in njih pristaše. Smele, ki je izredno priden in borben, prcigra svojega nasprotnika. Njegov strel se odbije o-d rc/ba zgornje prečke v polje in Kroupa jo pošlje z glavo mimo vratarja v mrežo. Mars sku'a popraviti, toda Fajon zgreši. Kot za Mars strelja Slapar, toda žogo odbije obramba v pdlje, pride na □ igo Lahu. ki jo po de *r h:tro poda Smoletu. Ta jo pelje skr- » do p<"*metrske črte in jo nesebično poxia nepokrtemu Kroupi in v 27. min. je že 2:0 za Ljubljano. Ljubljana takoj nato zapiavi še eno priložnost. Mars io posnema, nato pa je igra odprta ter se vodi borba v sredini. Končno se Marsu v 33. minut: pesreči znižati. Fajon ovo žogo ujame Slapar in jo pošlje mimo Krišcja v mrežo. Do konca si Ljubljana pribori še dva kota. Mars pa enega »n šc v zadnjih minutah je igra izredno živahna. Toda rezultat ostane.
Lep podvig Trnovčanov
Hermes : Jadran 3:2 (2:1)
Na stadionu Hermesa je dopoldne bila tekma med domačinom Hermesom in gostom iz Trnovega Jadranom. Tekma, ki jo je moral sodnik g. Pušenjak zaključiti nekaj minut pred regularnim koncem zaradi nediscipliniranosti igralcev in vmešavanja skupine p re vročekrvni h gledalcev, je zelo trpela zarad: močnega vetra in delno tudi spolzkega igrišča*
Hermežani so nastopili skoro kompletni. Razen ožje obrambe pa so za;grali daleč pod svojo običajno#igro in je zlasti napad zelo razočaral. Tudi krilska vrsta, čeprav je bila požrtvovalTUL, je mnogokrat zapravila z mečkanjem in nepreciznim oddajanjem marsikatero žogo. Obramba je bila na mestu. Če bi pa Jadran imel tudi v notna n i em triu močnejše igralce m strelce, pa bi bila morala danes n-ajHrže večkrat kapitulirati.
Jadran je zaigral zelo požrtvovalno. Skoro vsi so se potrudili, le obe krili, ki sta ju skrbno pokrivala Heimesova branilca, sta včasih preJccmvodno gledali za žogami. V startu in skupni igri, v kolikor je bila zaradi vetra sploh rnogoca. so mnogokrat nadkrilili svojega nasprotnika. Zaslužili so naimini neod7očen rezultat.
V prvem polčasu so Hermežani. kljub igri proti vetru, km aha prišli z dvema goloma v vodstvo. Nato so pa močno popustili in Jadran je »talno pred vrati Hermesa. Dosege* ie ceflo vrsto kotov, toda nobena žoga ni našla pravega in odločnega strelca Zapravili so rudi docela zrelo situacijo, neposredno za tem pa znižali na 2:1, kar je ostalo do konca polčasa.
Uspešen začstek liana
Elan : Svoboda 1:1 (1:0)
Na igrišču Ljubljane sta se v prvenstveni tekmi srečala ljubljanska SK Svoboda in novi član I. razreda SK Elan. Simpatični Dolenjci so takoj v začetku igre pričeli napadati na gol domačih in že v 7 m. se je Elanovcu Maliču posrečilo s krasnim in neubranljivim golom doseči vodstvo. Po tem golu so se domači znašli in vrnili nekaj napadov Elanu, vendar vse brezuspešno.
Prvi start Dolenjcev v prvenstvenem kolu je prinesel Elanu eno točko. Po igri enih in drugih pa bi rezultat moral biti vsekakor drugačen. Na eni kot tudi na drogJ strani je bilo obilo zastreljanih š ns. Za SK Elan bi se moglo reči, da zasluži borbo v prvenstvenih kolih, vendar mu je potreba dosti treninga in požrtvovalnega dela.
Svoboda je v nedeljo imela srečen, hkrati pa slab dan. Kolikor so zrelih šans izpustili iz rok Elanovci, toliko je bilo zastreljanih šans v drugem polčasu od Svobode, razen gola, ki ga je dal v 25. m. drugega polčasa Zaje in s tem prinesel domačim eno točko. Gledalcev je bilo okoli 150, sodil je g. Zaje.
Za prvenstvo II. razreda
Vič : Slavlja 2:1 (a: 1)
Na Korotajiovem igrižču sta se dopoldne srečala Vič in Slavija. Tekma, ki jo je sodil g. Dorčec, je bila prvenstvena, nogomet pa malovreden. Prišlo je tudi do ostrih izpadov.
Nekaj več so pokazali Vičani, ki ao Bf ie v prvem polčasu priborili gol naskoka ln, ker je drugi polčas minil brez dogodkov, s tem tudi zmago.
Korotan:Mladika3:a (0:2)
Tekma dveh docela različnih polovic. Mladika, ki so v njenem moštvu nekateri boljši posamezniki, je prvi polčas zaključila z dvema goloma sebi v prid. Kasneje oa so se Korotanci znašli, izenačili in celo zasluženo zmaprali.
V uvodni tekmi ao junior)! Korotana premagali sovrstnike Grafike 5 : 0.
DANES POSLOVILNI VEČER ¥ KLETI »ZVEZDA"
KONCERT SE BO ZAČEL, OB 18. I TKI ZVEČER
Vsem svojim cenj. gostom ln meščanstvu se najtopleje zahvaljujem za zaupanje. — Priporočam se tudi vnaprej za obisk v novem prostoru v Ljubljani.
Posebno se zahvaljuje naš kapelnik gospod Ziherle, kakor tudi vsi nameščenci moje restavracije.
Lastnik M. šilovič
Tudi druga velesejmska nedelja lepa
Včeraj je bilo na velesejmu posebno živahno, zlasti še, ker
ni bilo dežja
Poročilo o lahkoatletskem
troboju priobčimo jutri Romunija : Slovaška 3:2
Mednarodna nogometna tekma med moštvoma Rumunije  in Slovaške, ki  se je ! vršila včeraj v Bukarešti, se je končala s | tesno,  toda zasluženo  zmago Rumunov 3:2.
Ljubljana, 13. okt.
Letos 3e ne moremo pritoževati, da nam nebo ob nedeljah ni naklonjeno. Že več let ni bilo tako lepih nedelj kakor letos. V soboto smo že povsem obupali nad vremenom, ker so se valili od juga težki oblaki in je kazalo, da bo trajalo deževno južno vreme najmanj nekaj dni. če ne že ves teden kakor navadno, ko potuje od zahoda preti vzhodu čez naše kraje depresija. Ponoći med soboto in nedeljo je pa po kratkih in močnih nalivih prišlo nenadno do vremenskega prevrata Začel je pihati močen severozahodni veter ter se ;'e znatno shla-<1ilo Včeraj Bjutraj je bilo še močno oblačno, a veter je dopoldne povsem razgnal oblake in popoldne sme imeli najlepše jesensko solnčno vreme, le hladno in vetrovno je bilo nekoliko preveč.
Meščani so ost^ii že zaradi tega po večini včeraj doma, ker zjutraj še niso zaupali vremenu, zato jih je bilo popoldne tem več na velesejmu. V Ljubljano so prispeli zarad; velesejma tudi številni gosti iz drugih krajev in južnih pokrajin, da je bilo zelo živahno tudi po mestu, ne le na velesejmldCn.
Popoldne je bila včeraj v velesejmskih paviljonih, čeprav so zdaj mnogo bolj prostorni, gneča. Nekaj časa je bilo včeraj na
velesejniišču celo živahnejše kakor prejšnjo nedeljo, čeprav je bil tedaj izredno dober obisk. Marsikdo doslej ni imel 3e prilike, da bi si ogledal lepe razstave, zato je bilo včeraj še tem živahnejše v paviljonih in ob pristreških. Velika večina obiskovalcev je tudi včeraj poizkušala srečo, zato se je gnetla ves dan velika množica ob razstavi Narodnega zavarovalnega zavoda, kjer so jim delili srečke.
Posebno hud naval je bil tudi v nekaterih drugih oddelkih. Tako je bilo mnogo pdkuSevalcev vin in sira v paviljonu L. Tega paviljona, čeprav je na »periferij) , menda ni nihče prezrl. Toda obiskovalci niso zamudili lepo prilike preizkusiti vabljivih darov matere zemljo v drugih oddelkih. Marsikje ;e bilo takšno zanim za to razstavno blago, da je bilo težko priti na vrsto.
čeprav je bil zelo hladen večer, je bilo na velesejmišču živahno, dokler ga niso zaprli. Lepa razsvetljava, ki jo imela vsak v^-Čer mnogo občudovalcev. Je zadržala mnogo ljudi na velesejmu do noči tudi snoči. Precej zaniman-'a so budili tudi filmi, ki so jih prikazovali zvečer na prostem prod paviljonom J—H. kjer se je zbirala velika množica gledalcev.
§pre?sm v nove zavode GIL-a
Ljubljana    13 oktobra. Gl.ivno   Pc.vel jstvo   Italijanske Liktorske Mladine v Rimu  je določilu otvoritev za prvo polovico meseca oktobra sledečih novih zavodov:
a) Coliegio Femminife per dirigenti dcUa G. f. a lurenze. (Dekliški zavod za voditeljice G   L L.-a v Firenci)
Dijakinje bodo obiskovale šole višjega klasičnega rcx!a (c-d vštevši IV. razreda kla-s:čne gimnazije naiprej) in po končanih študijah se jih lahko sprejme v stalno službo G. I. L.-a.
b) Collegio Femnrinile per comandanti di ruolo della G. I. L. a V'ttorio Veneto. (Dekliški Za ved za poveljnice G. 1. L.-a v Vittorio Veneto).
Deklice, ki bodo sprejete in ki so v posesti končnega spričevala 2. ali 3. razreda klasične gimnazije, bodo nadaljevale uči-telji-čne študije do usnoso-bnoisti in se jih lahko petem sprejme v stalno službo G. I. L.-a,
a) CoUegio Maschile per isiruttori cotali della G. L L. a Viccnza. (Mr*»ki zavod za učitelje koralnega petja G. I. L.-a v Vi-
cenci).
Sprejme se v prvi tečaj s končnim spričevalom I. razreda višje ljudske šole ali pa dijake, ki so sprejeti v I. razred gimnazij (od 11. do 13. leta); v drugi tečaj, tisite, ki imajo končno spričevalo I razreda gimnazij (od 13. do 15. leta).
Trajanje tečajev je 8 let
d) Collcgio Femminile per istruttncl co-rali della G. /. L. a B erga m o (Dekliški zavod za učiteljice koralnega petja G. L L.-a v Bergamu).
Pogoji sprejema kakor pri točki c).
Zavedi za učitelje in učiteljice koralnega petja im:ijc namen oskrbeti G I. L. in javne šole učiteljskega osebja za koralne tečaje.
c) Dva moSfca za vola za pomočnike G. 1. L.-a (rezervirana izključno italijanskim vojnim s»irotam) v Lcccc. otlnu-sno v Torinu.
Obisk teh zavodov se vrši ma stro-ke družin.
Glavno Pnvcljstvo G. 1. L.-a je pripravljeno podpirati marljivo mladino, ki je v težkih gmotnih razmerah in v ta namen je rezerviralo gotovo Število brezplačnih prostorov za mladino te pokrajine.
Interesenti dobe vsa potrebna pojasnila pri Zveznem Poveljstvu G. 1. L.-a v Via 3 Maggio 14/111°.
mm
Prinaarij dr. Ivan Robida
Po zaključku lista smo prejeli žalostno vest, da je umrl danes v LJubljani pri-marij, docent dr. Ivan Robida. Zadela sra je srčna kap.
KOLEDAH
Danes:  Ponedeljek.  13.  oktobra: Edvard.
DANAŠNJE PRIKEDITVE Kino Matica: Salome. Kino  Sloga:   100.000 dolarjev. Kino Union: Dekle iz Porticl. Kmo Moste: Trije vragi.
VELESEJEM Razstava »Lada« v Jakopičevem paviljonu. Razstava slik  Franca Pavlovca v galeriji Obersnel na Gosposvetski cesti.
DEŽURNE   L E K A K N E
Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 43, Trn-koczy ded.t Mestni trg 4, Ustar, Selen-burgova ulica 7.
V HOTELU
Plačilni novemu hotelskemu gostu: — Gospod, prvi zajtrk je pri nas od 8. do 11., drugi zajtrk od 11. do 13., kosilo od 13. do 17. in večerja od 17. do 19.
Gost: To je pa res neumno. Kdaj naj si potem ogledam mesto?
Umrl je naš najboljši mož in oče, brat in svak, gospod
Joža Barle
mestni finančni nadsvetnlk
Pokopali ga bomo v torek, 14. t. m. ob 16. uri z Zal iz kapelice sv. Nikolaja pri Sv. Križu.
Ljubljana, 12. oktobra 1941.
BcKe - Budna
•■•v -
i" A*, i*.
Stavi *J
Ljubljana
6O0 meščanskih družin velesejmskl razstavi
mesto vrtov
ZOO ha en
Ljubljana, 13. oktobra Ljubljana je vrtno mesto, a seveda ne Šele od letos. Po svoji veliki površini in v primeri s sorazmerno malim številom prebivalstva ima mesto še mnogo zemlje za obdelovanje, če govorimo o Ljubljani kot vrtnem mestu, ne mislimo na cvetlične vrtove, čeprav je tudi mnogo zgolj okrasnih vrtov. Letos so se tudi nekateri cvetlični vrtoVi spremenili v zelen jadne ali v pašnike za perutnino. Povsem nedotaknjeni so ostali naši lepi parki, ker ima mesto dovolj druge zemlje za obdelovanje.
PONAŠAMO SE Z ZELEN J A D A R-Jl
Naši zelenjadarji uživajo upravičeno velik sloves. Tudi pred Italijani, ki so prvi
med prvimi — kar je nazorno pokazala tudi njihova kmetijska razstava — se nam
nt treba sramovati. Ljubljanska zemlja da e krasno zelenjavo in naši zelenjadarji
so sloveli že zdavnai. predvsem po trnovskem zelju, ki je bil«., zelo cenjeno na tujih tržiščih. Pridelovanje gelenjave v okolici Ljubljane, predvsem pa na jugu, na področju me.4n" občine, v Trnovem in na Barju, ima lepo tradicijo in preživl-a čeprav skromno, števKne pridelovalce, v prenesenem pomenu besede pa tudi vse meščane, ki kupujejo domačo povrlmno.
KAJ VSE RODI  NAftA Zr.ViMA?
Na vrtnarski razstavi so se izkazali naši zelenjadarji. posamezniki ln zavodi b krasnimi pridelki, ki so budili občudovanje tudi med številnimi gosti iz južnih pokrajin. Morda bi kdo mislil, da je naše podnebje neugodno za vrtnarstvo, zlasti za nekatere vrste sočivja. ki najbolje uspevajo v južnih pokrajinah. Naši pridelovalci so pa dokazali, da znajo s svojim delom in izkušenostjo izvabljati iz zemlje bogate zemeljske darove. Da pa uspešno obdelovanje zemlje v Ljubljani ni nikakor tako preprosto ter lahko, so se lahko letos prepričali mnosri meščani, saj so marljivo za-saiali lopate v vrtno zemljo in tudi ledino. Mnoex) tudi precej napornega dela ln znanja je treba, da zemlja rodi ter poplačuje vsaj stroške, čeprav vselej truda niti ne poplača. Med posebno lepo povrtninc je treba omeniti evetačo, zelje, solato, ohrovt, paradižnike, korenje, por. razne vrste jedilnih in okrasnih buč. lep stročji fižol, avstralsko čebulo ttd. Vseh pridelkov, res standardnih, ne bomo naštevali. Vedeti pa morate, da so pridelke na razstavi menjavali, tako da je lahko svoje upehe pokazalo čim več razstavljalcev in ker pač po-vrtnina ne ostane delj časa lepa. Zato smo tudi videli tem več vrst pridelkov in primerjali med seboj uspehe posameznih pridelovalcev. Posebno so se izkazali zlasti nekateri zavodi, kjer posebno skrbno pridelujejo povrtnino za svoje potrebe. Mnogo je razstavljala zlasti umobolnica, a ne le zelenjave, temveč tudi semena, ker ima svoje semenogojstvo. Niši zelenjadarji so razstavili tudi zelje, kakršno prihaja na trg v sodčkih. Nekateri zavodi razstavljajo vloženo in posušeno sočivje, kakršno bi si želeli tudi naprodaj.
ZELENIAON1 IZBOR
Da bi bilo naše zelenjadarstvo čim bolj osp šno, bi bilo potrebno smotrno, načrtno obdelovanje zemlje, selekcija med številnimi vrstami povrtnine in dobro semeno-gojstvo. Sadjarsko in vrtnarsko društvo, ki je priredilo vrtnarsko in sadno razstavo, je storilo v tem pogledu že zelo mnogo, člani društva se drže zelenjadneca izbora, vendar nekateri še goje tudi številne druge vrste sočivja ln zelenjave. Na razstavi so prikazane tudi vrste povrtnine, določenega zelenjadnega izbora za na V kraje. Tu vidimo murskopoljsko zelje, pridelano na Barju, evetačo, »snežna kepa«, rdečke zelje >Westfalia4r, korenje »Flakeer«. pariški prvenec* ln >nanteško«, »žitavsko« in »avstralsko^ čebulo in beli Česen. Med salatami so zbrane naslednje vrste: ljubljanska maslenka, ljubljanska ledenka in kodrasta. Med posami zelenjadni izbor priporoča egiptovsko, med stroejim fižolom >Mont dor med kumaranu domačo vrsto itd. Posebej naj opozorimo še na avstralsko čebulo, ki jo zdaj nekateri zelo priporočajo. Posebnost te vrste čebule je, da semenska čebula požene šop čebulčka. ne kakor dru^e vrste cvet. Zanimivost je bila na razstavi nad meter dolga okrasna »kačja buča«, kakor jo imenujejo. Pozornost pa budi še ena posebna vrsta okrasnih ouč, podobna letalskemu motorju. Ime ni znano; seme je prinesel neki misijonar iz Afrike. Morda tudi še niste videli modrega, »kifeljčarja«, ki nima le modre lupine, temveč ves gomolj. Razstavljen je bil pridelek z Barja. Imenujejo ga ^cetavaja«. Ta krompir so začeli pridelovati tudi posamezni kmetje v drugih krajih. TUDI SADJARJI SO SE FOSTAVDLI
Postavili so se tudi sadjarji, čeprav letošnja sadna letina ni dobra. Njihova razstava je precej velika. Poslužili so se preproste razstavne mize in niso iskali drugih lepotnih učinkov, kakor kar nudi samo sadje s svojimi sočnimi barvami. Na italijanski kmetijski razstavi je sadje razstavljeno posebno lepo kot trgovsko blago, tu pa samo kot razstavno gradivo, da na izbranih vzorcih obiskovalci proučujejo posamezne vrste. Nekateri sadjarji in zavodi, posebno pletcrski samostan, so pridelan izredno lepa zimska jabolka, ki po kakovosti ne zaostajajo za sadjem iz južnih pokrajin. Razstavljene so tudi vrste sadnega izbora. V bivši banovini je bilo 7 okrožij za sadni izbor, v Ljubljanski pokrajini so pa tri okrožja. Tudi ljubljanski sadjarji dosegajo lepe uspehe, vendar ni priporočljivo gojiti nekaterih vrst jabolk, ker ne dozore zaradi meglenega jesenskega vremena. Tako ni mogoče pridelati v Ljubljani zimskega kalvila. vsaj ne tako krasnega, kakršnega je poslal na razstavo pleterski samostan. Dobro pa uspeva v Ljubljani Baumanova reneta, gdanski ro-bač, kanadka in še nekatere prav dobre vrste zimskih jabolk. — Razen sadja samega na sebi skoraj ni bilo mogoče razstaviti na odmerjenem prostoru še kaj drugega, n. pr. modela sušilnice, vzorcev suhega sadja itd. Toda lepe slike, ki se v valoviti črti vrste nad razstavnimi mizami skoraj nad vsemi oddelki, lepo izpopolnjujejo tudi to razstavo v propagandnem in poučnem pogledu. To velja tudi za razstavo povrtnine, kjer zvemo, da letos obdeluje 600 družin 200 ha mestne zemlje.
120« UMNIH ČEBELARJEV
Reči smemo, da je v Ljubljanski pokrajini 1200 umnih čebelarjev, kolikor šteje
članov Čebelarsko društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 199S. Čebelarstvo je torej pomembna kmeti;ska stroka, o čemer dobimo vtis na čebelarski razstavi, ki jo je uredilo Čebelarsko društvo. Letos čebelarji sicer niso zadovoljni, ker je bila če-belna paša slaba, tako da morajo v nekaterih krajih celo že zdaj pitati čebele. Slabo je medila ajda. Hoja je medila zelo pozno, odnosno še medi. ko čebele že ne zapuščajo tako marljivo panjev, zlasti ne ob meglenem vremenu. Hojevega medu ni bilo sicer mnogo. S tem pa vendar ni rečeno, da ni več potrebna propaganda za čebelartvo. temveč ga je treba čim bolj pospeševati. Čebelarstvo Ima pri nas zelo lepo tradicijo in posamezni čebelarji so postali strokovnjaki   svetovnega slovesa
Kranjska čebela je bila tudi znana po svetu zaradi svojih posebnih sposobnosti. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi čebelarstvo pri nas začelo nazadovati zaradi začasnih neugodnih razmer. Zato zasluži Čebelarsko društvo posebne podporo za svojo splošno koristno delo. zlasti še. ker si brez njega ne moremo misliti umnega čebelarstva prt nas. Na razstavi vidimo M orodje in pripomočke umnega čebeJar;a. razstavljen je znamenit žnideršičev panj. dva zelo nazorna modela nas pa poučita, kakšen je čebelnjak modernega, umnega čebelarja in kakšen je kmečki čebelnjak. Na kmečkem čebelnjaku so tudi naše znamenite končnice panjev, slikane po vzorcih starih končnic.
NAŠE POLJEDELSTVO
Čeprav Ljubljanska pokrajina ni izrazito poljedelska, kajti velikih polj ni mnogo ln redka so velika kmečka posestva, kjer ni pridelovali žito tudi za trg, vendar je treba pripisovati tudi tej stroki velik pom^a. 2fita bi pa lahko pridelovali še mnogo vec. Ljubljanska pokrajina bo morala še izvo-jevati žitno bitko. Pri tem bo treba predvsem upoštevati, da bi lahko pridelovali mnogo več koruze, a odločiti bi se morali za primerno, našim podnebnim razn-ertiu primerno vrsto. Na razstavi so razj a\ Ije ne domače vrste koruze, ki t-o se doto« obntsle. Razstavljene so številne v.ic Hrta picdvsem pšemce, v /rnu in k Vidimo tudi menda vse vrste fižola, ki uspevajo pri nas. številni pridelovalci so razstavili razne vrste letos pridelanega krompirja. Zastopane so vse vrste, ki jih pridelujejo pri nas največ Dobro je zastopan nizozerr.sk: krompir hintje. zgodnja vrsta, ki se je *' mnogih krajih dobro izkazala; uveden je bi", šele pred leti Mnogo je onei-dovca. ki dobro rodi a nekateri niso zadovoljni njim ter priporočaj aekerse-gen. ki je tudi razstavljen Razstavljenega je več vzorcev jubela tu je tudi rožnik, kresnik itd — Tudi ta oddelek je bil lepo zaokrožena razstava, ki je dobro prikazala, kaj vse prideluje naš kmet na njivi. Razstava je zelo poučna za kmeta kakor meščana.
DNEVNE VESTI
— Potovanje   lz   Hrvatske   v Srbilo
Nemške poslaništvo v Zagrebu objavlja. Oblasti so izdale odlok, po katerem je od i 6. oktobra dalje dovoljeno potovati iz Hrvatske v Srbijo samo še z velja vn ur potnim listom in propustnico. ki se dobi pri konzularnem oddelku nemškega poslaništva v Zagrebu ali pa pri nemškem konzulatu v Sarajevu.
— Prei>oved prodaje klobukov v Mariboru. Politični komisar za mesto Maribor Knavs ie prepovedal prodajo vseh vtv;t klobukov, dokler ne bodo razdeljene med prebivalstvo nakaznice za obleko Same v nujnih primerih sme biti izdana nakaznica za nakup klobuku.
— Nov sanitetno-reSilni avto v Mariboru. Nemški Rdeči križ je dobil nov sa-nitetno-rešilni avto. ki ga je dobavila tvornica Mercedes in ki je najmodernejf opremljen. Podobna rešilna avtomobi'a sta dobila tudi  Rdeči križ v  Celju  in  Ptu u
— Nov grob. V Novi vasi pri Mariboru je umrl vpokojenl železniški mizai Pave Vizjak. star 69 let.
— Otroški vrtci v celjskom o\r.i:u. V okraju Celje je zdaj 10 otroških vrtcev, kamor zahaja 860 otrok. Nad 700 otrok dobiva v vrtcih obed.
— Srbija je pristopila k mednarodni železniški zvezi. Te dni se je v Zagrebu vršila mednarodna Železniška konferenca, ki so na njej strokovnjaki razpravljali o mednarodnih železniških zvezah z ozirom na nove razmere v Evropi. Konference sle je udeležilo tudi zastopstvo Srbije, ki je poleg Slovaške in Hrvatske najmlajša članica mednarodne železniške zveze. Me 1 zastopniki posameznih držav je bil dosežen popoln sporazum, ki bodo na njegovi podlagi izdelani novi vozni redi.
_ Za revne otroke. V nedeljo je bil v
Zagrebu velik nabiralni dan za revne otroke. Skupno so nabrali nad 100.000 kun prostovoljnih prispevkov. Poleg Zagreba je pri akciji za podpiranje revnih otrok sodelovala vsa Hrvatska, tako da skupni, v vsej državi zbrani znesek znaša okoli 800.000 kun.
— Zaijrebško katedralo obnavljajo. Zagrebško katedralo, ki je najvišja stavba v neodvisni hrvatski državi, že dalj časa popravljajo. Te dni so končali obnovo južnega stolpa, ki je prav tako kakor severni, visok 105 m. Zagrebški listi posvečajo obnovi zagrebške katedrale največjo pozornost. Med dirugimi zanimivostmi o njej navajajo, da znaša premer ur na stolpu 3 m in da so torej veliki kazalci, ki kažejo minute, večji od najvišjega človeka na svetu.
— V Bosni popravljajo ceste. Za popravilo bosanskih cest je hrvatsko gradbeno ministrstvo določilo večmilijonski kredit S popravilom cest so že začeli in jih popravljajo zdaj zlasti v političnih okraiih Travnik, Zenica in Fojnica, ki so važni tudi v tujskoprornetnem pogledu.
— Novo župan. Za velikega župana velike župe Vrhbosna s sedežem v Sarajevu je bil te dni imenovan Ismetbeg Gavrankapetanovič, ki se je že v mladih letih živahno udejstvoval pri pokretu očeta Hrvatstva dr. An ta Starčevica. Gavrankapetanovič je bil večkrat tudi narodni poslanec in je zmerom odločno odklanjal vsako sodelovanje s Srbi.
— Svečan pogreb padlih vstašev. V Sarajevu sta bila svečano pokopana znana vstaška borca nadporočnik Božidar Iva-novič in vstaš Andrija Rudan. ki sta oba padla v borbi s četniško-komunističnimi četami. Pogreba so se udeležili najvišji sarajevski   državni predstavniki.
— Ilidža bo preurejena. Znano bosensko zdravilišče Ilidžo, ki je v neposredni bližini Sarajeva, bodo v kratkem temeljito preuredili. Zaradi bombnih napadov v kratkih dnevih vojne, ki srno jo preživeli, je zdravilišče utrpelo veliko škodo, tako da so eno krilo velikega hotela »Bosne morali podreti, poleg tega pa so morali porušiti tudi večje število drugih naprav, da bodo zdaj lahko na istem mestu zgradili  nove, seveda  modernejše naprave.
— Državni uradniki morajo biti vljudni in uslužni. FTedsedstvena pisarna hrvatske vlade je te dni izdala okrožnico vsem državnim uradom, v kateri poziva hrvatsko 'državno uradništvo, naj bo čim vljudnej-še in uslužnejše do strank. Okrožnica med drugim pravi, da je čim lepše postopanje s strankami interes države same, ki mora izkazovati svojim državljanom največjo pozornost V vsakem primeru nevljudnosti in neuslužnosti bo prizadeti uradnik klican na zagovor, poleg niega pa bo odgovarjal tudi njegov nadrejeni.
— Razširitev tramvajskega omrežja v Zagrebu. Omrežje oestne električne železnice v Zagrebu, ki se kot prestolnica neodvisne hrvatske države zelo nagTo razvija, bodo v kratkem razširili. Ena proga, ki je dolga nekaj nad 4 km in vodi proti
Donji Dubravi, kjer zdaj grade hrvatska delavska naselja, bo za promet sposobna že ta mesec. dnr?o. ki bo vodila proti Šestinam, pa so že začeli graditi. Obe progi sta zelo važni, zlasti važna pa je proca proti Šestinam, ki so najboli priijubliena izletna točka Zagrebčanov in kjer je grob dr. A Starčevica
— Kako je razdeljena hrvatska država. Te dni je v Zagrebu izšla zanimiva knjiga »Sematizem nezavisne države Hrvatske«, ki je iz nje razv-dno da ie Hrvatska zda i razdeljena na 23 velik'h žup — Za-crrcb sam ima stopnjo velike župe — ln na 142 političnih okrajev. Na Hrvatskem je v skladu z določili zakona o mestnih občinah 31 mest, upravnih občin pa je točno 1000. ^Sematizem nezavisne države Hrvatske« navaja tudi točno sodno razdelitev mlade države.
SE PRODAJAJO V Pil O ŠTORIH GOSPODARSKE ZVEZE
- V poročilu v Katarini Medicejski popravi: v 4. odstavku historčno resničnim (nam. resničnost) dogodkom . . ., v 5. odstavku pošastnega Albe fnam. Aebe), v 6. odstavku trenutka (nam. trenutek), ko jo grize vest..., v 7. odstavku Karel IX. (nam. Karel II.), v 11. odstavili Margareta Valoaška (nam. Va vv.ška) in veleposlanik (nam. veleposetmk, Alava. V 12. odstavku so skoro vsi francoski priimki s črko n navedeni s črko u. a mala Juga Boltarjeva končno n; bila pajjež. temveč samo paž!
— Težka prometna nesreča. V petek se je pripetila v Mariboru težka prometna nesreča. Na križišču Perkove in Aljaževe ulice je hotela S91etBa zasebnica Amalija Stctnbrenner s kolesom čez ulico. V naslednjem trenutku je pa privozil izza cvinka velik tovorni avto. Steinbrenner-jeva je prišla z desno nogo pod kolo, Id jo je zlomilo. Prepeljati so jo morali v bolnico.
— Nesreče. Včeraj so prepeljali v ljub-1'ansko bolnico samo dva ponesrečenca, oba z zlomljeno nogo. Janez Vičič, 91etni sin uradnika iz Ljubljane, je padel s kolesa in si zlomil desno nogo. Vinko Podobnik, trgovec s kurivom, je pa padel doma tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. Sicer včeraj ni bilo kljub živahnemu prometu nobene večje nesreče.
Iz LJ&iMJane
—lj Odjemalci mesa, ki bi zaradi tega ali onega vzroka dobivali meso pri drugem mesarju kot pri dosedanjem, kjer so dobili knjižico za nabavo mesa, prihajajo v mestni preskrbovalni urad s temi željami, čeprav je bilo že objavljeno, da mesarja ni mogoče menjati. Edino tisti, ki so se med tem, odkai je uvedena nabava mesa na knjižice, poročili in osnovali samostojno gospodinjstvo, prav tako pa tudi tisti, ki so se preselili na drugo stran mestne občine al j tako daleč od dosedanjega svojega mesarja, da bi izgubili preveč časa s kupovanjem mesa ori dosedanjem mesarju, torej edino taki odjemalci naj se zglase v ponedeljek 13. in v torek 14. med uradnimi urami s svojo nabavno knjižico za meso v mestnem pre-skrbovalnem uradu v sobi štev. 3. Vsi drugi naj pa s takimi prošnjami ne hodijo v mestni preskrbovalni urad, ker jim
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave: danes ob 1€. in 19. ori;
KINO MATICA
TELEFON 22-41
Odlična plesalka in Igralka očarljive lepote Conchita Montenegro v prekrasnem filmu
orientalske ro: antike  in humorja
Salotne
V ostalih vlosah: Armmrio Falconl. boljši   karakterni   igralec   v državi. Pena.   Prlmo   Kamera Itd.
naj-Luis
KINO UNION
TELEFON «2-21
odlomek iz burne srednjeveške zgodovine. FLlm ljubavne rorr.antlke  ter ganljive in
Dekle iz Portlci
l.ttisa Ferida. Carlo Ninchi, Roberto Villa
KINO SLOGA TELEFON 27-80
Vesela   m   zabavna   ljubezenska komedija
loo.oco dolarjev
Amta   N oris Aniadeo Naz2arl
niKaKor ni mogoče ustreči tei Di Dila vsa
pota  in  tudi  posredovanja brez uspeha.
—lj Dogon klavne živine in prevzem telet v Ljubljani je bil nrpovedan na sredo, 15 oktobra. V sredo, dne 15. t, m., pa ne bo dogona klavne živine v Ljubljano, temveč morajo povabljeni gospodarji iz ljubljanske občine ter iz občin Brezovica, Dobrava Jezica in Log prignati živino v Ljubljano v sredo, 29 oktobra, a gospodarji iz občin Dobrunje. Ig, Polje. Rudnik. Tomišelj ;n Ze'imlje naj priženo svojo živino šele 19. novembra v Ljubljano. Pač bo pa v sredo. 15 oktobra, prevzem sesnih telet v Ljubljani fer nai zato gospodarji v sredo. 15. t. m natanko ob 10 uri pripeljejo na klavnico v Liubljano teleta, ki bodo takoj stehtana, prevzeta in plačana. Za to so potrebni živinski potni listi, niso pa potrebna rdeča vabila. Rdeča vabila za dogon klavne Ž-vine 15. oktobra torej vejjajo za dogon dne 29 oktobra. Obvezniki so dobili rdeče pozive z navedbo, koliko živine mora vsnk oddati, cospodnrii pa lahko to izvedo tudi na svojj občini, a ljubljanski gospodari'* v mestnem gospodarskem uradu v Beethovnovi ulici št. 7 v sobi št 35 Gospodarji naj polagoma pripravijo primerno žival za oddajo ter jim priporočamo, naj se obvezniki posameznih krajev med seboj sporazumejo glede sedanje oddaje, da ne bi bilo nezadovoljnosti ali škode.
Torek, sreda, četrtek, sobota in nedelja ob 19.   (7.) uri
VESELI TEATER
Predprodaja vstopnic vsak dan pri dnevni blagajni od 10. do pol 13. in od 17. do 19.
—lj 1'mrli so v Ljubljani od 3. do 9. t. m.
"Babnik Andrej, 59 let. kamnosek in hišni posestnik. Delnice; Kajzel Alojzij, 65 let. tehnik; Kopač Hedvika. 17 let, brivska va-jenka: Kos Alojzij, 72 let. posestnik; Wi-gcle Ferdo. 70 let. šolski upravitelj v pok.; Krasna Alma Gabrijela, 23 let, konzerva-toristinja; Cerne Jerica, roj. Snoj, 67 let, žena delavca; Prevodnik Marija. 73 !et. zasebnica: Jeschenagg Amalija, 82 let, za-sebnica; Colle Feliciano, 73 let, posestnik-kmetovalec, Pagnano, prov. Udine. — V ljubljanski bolnici so umrli: Notar Janez, 32 let. ključavničar; Petrič Rozalija, 42 let. kuharica: Turšič Stanislava, 10 let. hči posestnika; Strmole Neža. 62 let, zasebnica. Grosuplje; Hafner Jožef, 2 leti, sin delavca; Rahne Marija, 10 let, hči posestnika, Zalog; Bon Ivan, 62 let, orožniški narednik v pok., Za;c Jožefa, 4 mesece, hči posestnika. Gradiček, obč. Krka, Ivančić Franc, 4 leta, sin posestnika, Bloke pri Logatcu.
— Jesenska razstava »Lade« je zbudila pri našem občinstvu zasluženo zanimanje. V prostorih Jakopičevega paviljona je sedaj kar žLvahno, dokaz, da razstavljene umetnine ugajajo. V vseh treh sobah vlada r.eko posebno prijetno ozračje harmonije in lepote. Opozarjamo, da bo razstava kratkotrajna. Naj si jo vsakdo pravočasno ogleda.
—lj Skladateljica gospa MJrca Sancino-
va bo priredila v okrilju Glasbene Matice koncert svojih skladb, na katerem bosta sodelovala operna pevka g"dč. Valerija Hevbalova in Violinist Kari Sancin, avtorica sama pa nastopi kot pianistka in spremljevalka solistov. Koncert bo v ponedeljek dne 20. t. m. ob 20. uri v Mali filharmonični dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. 468-n
—lj Za Teater v teatru v »Veselem teatru« vlada prav Izredno zanimanje. Zato priporočamo vsem, da si preskrbe vstopnice že v predprodaji pri naši dnevni blagajni, ki je odprta vsak dan od 10 do pol 13. Ln od 17. do 19. ure. (—)
—lj Dijaki! Nabavite si pravočasne Dijaško beležnlco. ki jo dobite v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenbur-gova ul. 3. 467-n
—lj Knjigama Tiskovne zadruge v Se-lenburgovi ulici 3 prodaja razen Šolskih knjig tudi šolske potrebščine in papir.
467-n
APARAT
za vroče zračne kope-lji po nizki ceni naprodaj. Naslov: Vogelna ulica 9/1, Trnovo. 1655
ITALIJANŠČINA
za začetnike: prva ura v ponedeljek zvečer ob Vz 7. uri. Tudi razni drugI tečaji. -- Ljubljana — Beethovnova ulica 9/L
Zopet dve nagradi a obiskovalce velesejma
ŽREBANJE NAGRAD italijanskega narodnega zavarovalnega zavoda INA **e Je nadaljevalo tudi v soboto v savodovem paviljonu. Na vrsto je prišla sedma nagrada ca obiskovalce velesejma v znesku 500 Lir. Izžrebana je bila Številka B31«, ki pripada Luciji JELCIC iz Ljubljane, (»nletova ulica št. 11.   Nagrajenka   naj se zglasi v uradu
Zavoda v paviljonu INA na velesejmu, da
dvigne nagrado.
Osma nagrada je bila izžrebana na številko 7874, ki pripada Angeli GREGOR* CIO, Devica Marija v Po!ju št. 148.
Važni zborovanji
Ljubljana. 13. oktobra.
Zvezni vieekomandant »Italijanske lik-torske mladine« (G.I.L.) v Ljubljani, je v petek dopoldne prlfiostvoval zborovanju
učiteljev za telesno vzgojo lz vse pokrajine. Pozdravil jih je v imenu Visokega
Komisarja, poveljnika ustanavljajoče se mladinske organizacije ln je dal natančna navodila za delo v šoli in izven nje, ki ga bodo opravljali učitelji glede na novi položaj v popolnem sporazumu z Inštruktorji organizacije, ki bodo tehnično kontrolirali in korodinirali pouk. Zvezni vieekomandant je ob zaključku zborovanja na katerem je govorilo tudi nekaj prisotnih učiteljev, izrnzil prepričanie. da bo-io telovadni učitelji opravljali svoje delo z navdušenjem in lojalnostjo, na vsem važnem ln obširnem področju na'og, kl sc jim bile poverjene.
V potok zvečer ob 18. pa so se zbrali pri zveznem vicekomar.dantu inspektorj: in upravitelji vseh državnih in privatnih ljudskib šol lz Ljubljane. V kratkem govoru jim je obeležil ne loge, ki si jih je zastavila nova mladinska organizacija, in tesno sodelovanje, ki ea bo t roba vzprsta-vlti med njo in ljudsko šolo, posebno na področju telesne vzgoje in sociilne pomoči. Profesor Cassoni je na zborovanju skupaj z udelcžerri proučil posamezna vprašanja, ki se tičejo skupnega delovanja ter je ob zaključku Izrazil svoje zadovoljstvo, da je tako započel z voditelji ljudskih Sol vrsto intonzivi ih stikov v korist moralne in fizične povzcHge mladine za katero se bo delo pričelo v popolnem medsebojnem sporazumu.
Iz SrMfe
— ITreditev blagovnega prometa med Hrvatsko in Srbijo. Pred dobrim tednom so se začela v Zemunu pogajanja za ureditev blagovnega prometa med neodvisno brvatsko državo in Srbijo. Pogajrunja so bila uspešno zaključena in je neniSki opolno-mcČenec za gospo larstvo v Srbiji te dni sporočil Hrvatski, da bo za robo, ki jo bo Hrvatska izvažala v Srbiji, računana minimalna carina, finančni minister v Beogradu pa celo lahko oprosti carine vse surovine in polsurovine, ki jih bosta srbska industrija in obrt potrebovali za predelavo.
— Protikomunistu'na borba v zapadni Srbiji. Beograjska *Donau Zeitung« se obširno peča s protikomun stično borbo v zapadni Srbiji in navaja več zajrumivih primerov, kako so bili komunisti obvladani. Med drugim navaja tudi, da so komunisti v nekaterih mestih Srbije proglasili »sovjetsko vlado«, vendar pa so bili kmalu poraženi in pognani nazaj v gozdove. V borbo proti komunističnim četam v Srbiji so poteg nemških čet posegle tudi ustaške stotnije, ki so prišle na pomoč iz sosedne Hrvatske. >Donau Zeitung^ zaključuje svoj obSirni članek z nasvetom, naj se komunisti ne upirajo nemški zasedbeni oboroženi sili in vladi armalnega generala Nediča, ker bodo sicer iztrebljeni do poslednjega, dodaja pa znani srbski narodni pregovor: »Komur se ne more svetovati, se ne more niti pomagati.«
TORINO • 1835
VERMOUTH CORA
ohre 100 onni di [ama
Slovir že nad 100 ter.
PARKETNE ODPADKE
za kurivo, suha drva, premog ima na zalogi Vertačnik Franc, Jenkova ulica 7. Telefon št. 29-16. 164G
Otomane
imamo ropet v veliki izbiri   na    zalogi pc zelo konkurenčni ceni Tapetnl*tvo
E. Zakrafšek,
Miklošičeva 34
PSIHOGRAFOLOG Globočnik Feliks, LJubljana, Sv. Petra cesta (hotel »IJoyd«), — sprejema stranke dnevno od 10.—12. in 13.—19. — Svetuje v vseh življenskih vprašanjih. Strogo znanstveno delo, diskrecija zajamčena. 16"39 '.
f
DRUŠTVO »PRAVNIK« sporoča žalostno vest, da je njegov velezaslužni, dolgoletni predsednik in častni član, gospod
DR, METOD DOLENC
vseučilišč ni profesor, član Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, dopisni član Akademije znanost! in umetnosti v Zagrebu, častni doktor
univerze v Bratislavi
umrl.
Spomin nanj nam bo vodnik pri nadaljnem delu. V Ljubljani, dne 11. oktobra 1941
ODBOR DRUŠTVA »PRAVNIK«
8tm I
f 8LOTB93KI IfAROD«,    Pone<!terJelt, 13. oktobra 1941-JCCC.
BteV. 535
Univ. prof, dr. Meti
olenc
Kratek življenjepis in slovo naie javnosti od ustanovitelja slovenske pravne zgodovine
Ljubljana, 13. oktobra Na krrpoli našega najvišjega vzgojno znanstvenega zavoda je v soboto zopet za-plapoJala žalna zastava. Po nedavni smrti zasslužnega profesorja dr. Kuseia ie pravno fakulteto zadela nova, še bolj boleča izguba. V 66-letni starosti je umrl akademik in profesor dr. iuris et honoris causa Metod Dolenc.
S smrtjo prof. dr. Dolenca je zazijala Široka vrzel v vrstah naših pomembnih mož. Z njegovo izgubo niso prizadete samo pravna fakulteta, univerza in vse druge znanstvene ustanove, v katerih so se tako plodno in izpodbudno izčrpavale sile tega neumornega in Sirsko rnzjrledanega moža, z njim je umrl znanstvenik, ki je na svojem polju stori] neprecenljive usluge vsemu slovenskemu narodu. Prof. dr. Metod Dolenc je bil do'cole'en vzgojitelj našega prrr. • ga nnmščnja in zavzemal v hierarhiji naše Almae Matris ugledna najodgovornejša mesta. Kot predsednik društva »Pravnik« Je bil voditelj vseh slovenskih pravnikov in kot kazenskopravni znanstvenik je s svojimi številnimi deli, pa tudi s svojo besedo odločilno vplival na razvoj naše polpretekle kazenskopravne zakonodaje. Bil je požrtvovalen
soborec mož. ki so se v odločilnih letin potegovali za ustanovitev naše univerze, bil je pisec, kritik, predavatelj, znan daleč preko meja na.se ožje domovine. E>ve univerzi sta ga počastili s častnim članstvom in med prvimi je bil član tudi naše mlade Akademije znanosti in umetnosti. Našteti bi mogli še več njegovih odlik in uspehov, ki jih je dosegel v svojem neumornem življenju, vendar naj se podrobneje ozremo le na najvažnejšo zaslugo, po kateri bo nedvomno ostalo zapisano njegovo ime na najvidnejšem mestu v analih našega naroda.
V kulturni tekmi narodov vsega sveta smo Slovenci še do nedavna uveljavljali svoje sposobnosti in pravice do individualnega življenja zgolj z močjo naše lepe. slovstvene besede. Naša politična usoda je hotela, da ni bilo mogoče drugače. Ko pa so ?e po svetovni vojni odprla vrata univerze v Ljubljani in se je na vseh področjih razgibalo naše dejstvovanjc. so se zbudile sile. ki so v kratkem času uspešno zaorale ledino. Na tehtnico življenjske veljave smo prilagali ne samo novih, močnih dokazov o naSi sedanji volji in sposobnosti biti tvoren član človeškega kulturnega občestva, temveč tudi pričevanja, da je naš narod živel pod plaščem fine moči skozi dolga stoletja svoje samostojno, Čeprav okrnjeno življenje.
Pravo kot stoletna usedlina Merskih, moralnih, socialnih, gospodarskih in kulturnih šeg in običajev je najintimnejše in najvernejše zrcalo samostojne tvornosti družbenih zajednic. Narod, ki more pokazati na svoje pravo, dokazuje že obenem svojo individualnost. Tega se zavedajo vsi narodi, veliki in mali. Po vsem svetu se še danes posveča največja pozornost zgodovinskemu razvoju posameznih pravnih skupin in s ponosom kažejo veliki, Vplivni narod- na svoje svetle pravne tradicije. Po nesporni zaslugi prof. dr. Dolenca smo v ta krog v zadnjih dveh desetletjih  stopili   tudi Slovenci.
Z dolgotrajnim in napornim delom je pokojni znanstvenik, ki se je posvetil zastavljeni nalogi z največjo ljubeznijo in marljivostjo, zbira] po zaprašenih arhivih in vseh mogočih virih podatke in dejstva našega  pravnega  življenja  v  daljni pre-
teklosti. Njegova požrtvovalnost je rodila lepe uspehe. Pred šestimi leti je za vrsto manjših razpravic izšla prva knjiga kot splošen pregled: »Pravna zgodovina za slovensko ozemlje«. 2e tedaj smo vedeli, da bosta njegova roka in bister pogled segla še globlje in določneje v našo Dravno preteklost. Zgodilo se je to lani. ko so v založbi Akademije znanosti in umetnosti izšle »Gorske bukve«. Ta knjiga je prvi uspešni poskus rekonstrukcije slovenskega prava do najstarejših dni naše zgodovine, kakor se nam je ohranilo prvenstveno v pravu vinogradnikov. To pravo pa je tvorilo hrbtenico vsega pravnega življenja našega kmečkega ljudstva :n je bilo osnova  slovenske narodne ptJMMie zavesti
Z »Gorskimi bukvami« ie prof dr Dolenc položil izre<*no važne temelje slovenski pravni zgodovini. Kdor bo hotel bodisi za njim graditi v tej >meri. bodisi preučevati našo splošno zgodovino, ne b<^ mogel mimo njegove globoke brazde.
Utemeljitelju naše pravne zgodovin^, profesorju dr. Metr^du D^^ncu in delavcr. za našo narodno stvar velja hvaležna zahvala vsega naroda! Sn^min nanj bo živel večno v njegovih delih!
Včeraj se je naša javnost poslovila od pokojnega univ. prof. dr. M Dolenca na način, ki je pokazal, da zna cenit; njegovo delo, njegove zasluge za našo znanost in nas narod. Redki so pri nas pogrebi, kjer bi se zbralo toliko razumništva in pripadnikov vseh plast; prebivalstva.
Pred pogrebom se je zbrala ob Dolenčevi hiši velika množica ljudi in vsi so se uvrstili v dolg sprevod, a še mnog^ večja množica se je potem zbrala pred univerzo, kjer so se ustavili, da so se od zaslužnega znanstvenika poslovili v imenu naše znanosti ter univerze. Pred hišo je opravil molitve ob asistenci duhovščine trnovske župnije bivši trnovski župnik pisatelj :n akademik Fr. Finžgar.
V sprevod so se uvrstili za sorodniki pokojnega odlični zastopniki naših ustanov, na čelu z rektorjem un.verze prof. dr. M Kosom. Pokojnika so počastile tudi oblasti po dveh o i poslancih: pri pogTebu je zastopal prosvetnega ministra dr. Fabbri Visokega Komisarja pa dr. Carra. Pogreba so se udeležili profesorji vseh fakultet, lahko rečemo korporativno, častno je pa bil zastopan tudi odvetniški stan s predsednikom Odvetniške zbornice dr. J. žirovmikom na čelu. in Številni juristi, mnogi pokojnikovi prijatelji ter spoštovalci. Kako je znala svojega velikega učitelja ceniti akademska mladina, se je tudi lepo manifestiralo pri pogrebu. Samo po sebi se razume, da je
svojega člana na njegovi zadnji poti počastila tudi Akademija znanosti in umetnosti, ki Jo Je zastopal predse Inlk univ. prof  K. Nahtgal.
Ko se je sprevod ustavil pred univerzo, se je od pokojnega najprej poslovil predsednik Akademije znanosti in umetnosti univ. prof. dr. R. Nahtigal Orisal je pokojnikovo znanstveno delo. da smo spoznali, kako velika izguba je doletela našo znanost z njega smrtjo Potem je rektor univerze univ. prof. dr Milko Kos prikazal pokojnikovo delovanje na univerz: in za njo Dr Dolenc je deloval na ljubljanski univerzi nad 20 let :n ta doba je bila s cer v tako plodov.tem življenju najplodnejša je lejal govornik Prof. M. Dolenc je sodeloval pri pripravah za ustanovitev univerze v vse-učiliški komisiji, posebno za ož votvorjenje pravne fakultete Od ; 1920 je b:l redni niofesor za kazensko pravo in kazensko pravdni red. predaval je pa tud: kriminal^-pcmožne vede in še a posebno vnem« '.er ljubeznijo poglavja >z slovenske pravne zgodovine. Prof Dolenc je tud: Kot večkratni funkcionar posvečal univerzi svoje odlične moči in sposobnosti. L.. 1921. 22. je bil dekan juridične fakultete. 1. 1925./26. drugič, in 1. 1935. 36 tretjič, vmes ]e pa bil tudi (1. 1929. 30.) rektor. Rektorska čast in služba prof. Dolenca pala v začetek drugega desetletja obstoja ljubljanske univerze, ki se je potem, ko so v prvem desetletju bili položeni glavni temelj: njenega ustroja in organizacije, mogla posvetiti že podrobnemu izgrajevanju č:gar priče smo še zdaj. Tako so se pod rektorjem dr. Dolencem začeli uresničevati načrti Ln nekateri so se doslej že uresničili; prvi načrti in kredit: za vseučiliško knjižnico segajo v rektorsko dobo dr. Dolenca.
Zaslužnemu vseučiliškemu profesorju je zapel v zadnjo slovo še Akademski pevski zbor pod vodstvom prof Marolta GnTusovo mogočno žalostinko »Ecce quomodo mori-tur iustus«, nakar se je sprevoi začel pomikati po sončnih ulicah proti Sv. Križu. Ko je duhovščina opravila molitve v pokopališki cerkvi m je pevski zbor zapel Men-delsohnovo žalostinko >Beati mortui«. so prenesli telesne ostanke dr. Dolenca h grobnici. Pri grobnici se je najprej poslovil od pokojnika dekan pravne fakultete naše univerze Henrik Steska, nakar je orisal dr JDolenčevo posebno zaslužno delo za društvo 3>Pravnikc njegov tovariš dr R. Sa-jovic.  končno je  pa počastil   pokojnika z
besedami polnimi spoštovanja do njegovega dela kot znanstvenika in profesorja v imenu slušateljev S. Vilfan.
Akademski pevski zbor je zapel še Hribarjevo žalostinko »človek glej dognanje svoje«. Ko so zabobnele grude na krsto, se je množica začela razhajati.
Horoskop za tekoči teden
planetov s položajem do Sobica ob rojstva
Ljubljana, 13. oktobra
Rojeni med 22. januar Jem in 19. februarjem v znamenju Vodnarja: Rojeni med 5. in 19. februarjem so v prijateljstvu z Marsom, ki jim vliva nove za obstoj potrebne moči.
Rojeni od 20. februarja do 20. marca \ znamenju Rib: Sovražna sta vam Jupiter in Venera, zato postanejo denarne in družabne nevšečnosti še občutnejše. Slabo za umetniške in kozmetične stroke.
Rojeni od 21. marca do 20. aprila v znamenju Ovna: Kar je v znamenju Rib rojenim v škodo, je vam v korist. Sredi tega meseca rojenim pa Mars nagaja glede zdravja. Tudi solnce je zdravju sovražno
Rojeni od 21. aprila đo 21. maja v znamenju Bika: Merkurja imate v opoziciji za daljšo dobo ln s tem vam nekoliko zadržuje sposobnost v kupčijah.
Rojeni od 22. maja do 21. junija v znamenju Dvojčkov: Mars vam daje odločnost. Jupiter pa srečo v denarnih poslih, dočim vas pusti Venera slepo tavati. V družabnem pogledu  bodite premišljeni.
Rojeni od 22. junija do 21. julija v znamenju Raka: Mars in solnce vas v zdravju ne podpirata. Merkur vam poglobi smisel za kupčije, korespondenco in podobno.
Rojeni od 22. julija do 23. avgusta v znamenju Leva: Bolnikom bo odleglo pc blagodeinosti solnca, trgovcem pa Merkur občutno nagaja.
Rojeni od 24. avgusta do 23. septembra v   znamenju  Device:  Merkur  vam daje sposobnost za trgovske in podobne posle, kozmetične   in    umetnostne,   deloma   tud: j konfekcijske stroke ne dožive nobenih lz- j prememb.
Rojeni od 24. septembra do 23. oktobra
▼ znamenju Tehtnice: Mars in solnce v točnem nasprotju prinašata velike nevarnosti zdravju ln nagnenju k nezgodam. Jupiter in Venera pa obetata zboljšanja v prijateljstvu in denarnih poslih.
Rojeni od 24. oktobra do 23. novembra v znamenju Škorpijona: V temi groze ln blodenj vam prijazni Merkur razbistri misli in s tem pripomore na svetlejšo pot.
Rojeni od 24. novembra do 22. decembra v znamenju Strelca: Jupiter vam kot opozicijonalec ne nudi opore v gospodarstvu, pač vam pa prinaša Venera harmonično zavest v splošnem, razen v ljubezni ln dotah, ker sta Jupiter ln Venera zdaj v opoziciji. Le zaradi zveze Venere s soln-cem bo usoda nekoliko milejša.
Rojeni od SS. decembra do 21. januarja
▼ znamenju Kozoroga: Glede zdravja približno tako kakor rojeni v znamenju Ovna, Raka in Tehtnice, Merkur vam bo pa služil sijajno.
Iz Trebnjega
— Važno navodilo. Na občino so se obrnili mnogi rx>sestniki radi nabave razkužila proti žitnim snetem. Ker se občini še ni posrečilo nabaviti razkužil v obliki prahu, ki so na j prikladne j ša za razkuževanje žitnih semen in. da se žitna semena obvarujejo sneti pojasnjuje občina: Poleg razkužil v obliki prahu je prav tako učinkovito razkuževanje z modro galico, Z modro galico razkužujemo žita na dva načina. Po prvem postopku napravimo l°/o raztopino modre galice in pustimo v tej razto-
pini seme 10—15 minut. Zrnje se nato močno zmeša in sicer večkrat, da se ovlaži vse seme. Potem je treba dati seme v apnen be!ež in ga osušiti. Drugi način: Zrnje namakamo 12 ur v 1 ?°/o razstopini modre galice Po 12 urnem namakanju zrnje osušimo. Na ta način obvarujemo semenska žita proti žitnim snetem. Vsj drugi načini razkuževanja so neučinkoviti Zato naj kmetovalci postopajo točno po navedenem navodilu, da se izognejo sicer škodi md: zmanjšanja kalivosti.
— Maks'ma'ni cenik za brivce. Po odredbi okrajnega komisarja spadajo brivsk: obrat: v Trebnjem v TI. kategorijo in veljajo v teh obratih odslej maksimalne cene: za brivce: britje 1.20—2 L. striženje s strojem 1.50—2 L, s-r;žr»rv- na frizuro 2.30
do 2.50 L, umivanje glave 2.80—3 L, vodna ondulacija brez umivanja las 3.70—4 L, ondulacija las 2.80—3 L, trajna ondulacija 18—20 L in manicura 2.60—3 L. Vse dodatne zahteve se zaračunavajo posebej.
— Se en cenik in sicer za šivilje. Okrajni komisar je izdal tudi maks:malni cenik za šivilje in sicer, delo damskega plašča 35—10 L, kostum 35—45 L, obleka 16—20 L. navadna obleka 12—15 L, krilo 7—8 L., bluza 7—8 L, otroška '-Veka 10—13 L, otroški plašč 12—15 L. M^e potrebščine, kakor: sukanec, svila, gumbi itd., se zaračunajo posebej. Poles tega se smejo računati posebej tudi vsa ostala dela, ki niso v tem ceniku navedena. Računa pa se po kakovosti blaga in zamudi časa.
Najvišje cene na živilskem trgu
Vse blago mora imeti vidno označene cene
Ljubljana,  13. oktobra.
Po doqo*\oru z zastopnicami m zastop niki konsumentov prodalalcev in pridelovalcev ie mestm tržn- urad »per Visokemu Komisar aru oredicžii oa'višje cene za tržno blaga ter jih ;c ta odobril.
Z  odlokom  VIII 2 st   11 V> 41 Visokega komisanata za  Lrabljansfa   pokrajino do ločene najvišje cene veljajo od ponedeljka 13. oktttbra zjutraj oo nedelja 19 oktobra zvečer   Najvišje cen*   ki  »e pt   njih dovo
1 »ene prodajati v ceniku navedeno bla<_!< v  Ljubiian   -n sa  plačevati   so naslednic
Krompir na drobno 1.20 L. zel nate cia ve na drobno izpod Ki kg 0.60 L. zeli mate glave na debelo 0-50 L. k slo zeiie  2 L. repa na drobno izpod 10 k^ 0.70 L: repu na debelo 0 50 L: kisl.a repa 2 L: raeče zelje
0. 80 L; oh rovt 0 80 L: cvetača 3 L. koiera ba ! L: rumena koleraba 0.50 L: rdeča pc N3 1-30 L; rdeč- korenček brez zelenia 2 L' mmeno  koren ie  0t5C  L,   peteršfti  2.50 L; por 3 L   zelena 2.^0 L- domača zeiena pa prika  2.50  L; drmiaCa   čebula  2  L; balota
2 L; česen 4 L: jeddre buče 0.50 L; kumare 1.20 L: kumarice za vladanje W komadov na kilogram 3 L: kumarice za vlaganje. 125 komadov na kilogram S L: dr mač1 visoki stročji fv/.cA 2.5"' L. fflavna ta so'ata 2.50 L: endivija 2 L: motovileč ^ L; mehka vpinača 2.50 [.• trda šptnaČfl 1.50 L; domaći paradižnik 1.50 L; liter rob krnic 2 L; liter svežih bezgovib jagod 1 L bter šipka 2 L: liter drena 1 L; kilogram ^lihega lipovega cvctia 15 L. Žlahtna domača namizna ia belka   3.40   L   domača   namizna iab:.lka
1. vrste 3 L: domača jabolka il. vrste ge-spo4.inis.kih sort 2 L: do-mača  jabolka za
■ kuhivame nedozorela črviva. obiolčena, nagnita 1.50 L: domače breskve 3 L: domače hruške od 2 do 4 L: kutine 3 L Žlahtno domače grozdje 4.50 L, domače grozdje sa-momdnic (izabela, šmarnica) 3 L; domači kostanj kilogram 3 L. Gobe: a) rumeni in rjavi ježek, rumena griva (medvedove tačke ali parkelici) mrtvaška trobenta, rumena trobenta, štorovke liter 1 L; b) lisičke, velike zimske kolobamice (mraznice, sivke) liter 1.50 L; c) majhne zunske kolo-baroice (mraznice. sivke) za vlaeanje, si--i/vke (brinievkc). cigani, mozek (črni ma-vrohi, jelenov jezik), žcmljevec. ovčje vime liter 2 L: d) turki, brezovi gobani (berački) 7 mladim' in trdimi klebuki, mladi *chu!arji. maslenke kilogram 3 L: e) jurčki t. zaprtim klobuk«,'m kilogram 10 L; jurčki t odprtim klobukom kilogram 6 L Kunci žive teže 10 L
Kjer ni posebej naveden liter veljajo cene za kilogram I 'se te cene pa morajo biti odslej vedno \'idno označer e pri vsem v ceniku najdenem blagu Vsfi prodajalci in prodajalke iz mesrta in z dežele naj si napravijo iz lesa ali kartona take tablice, kakršne že rabijo branjevci za označevanje cen sadju in drugemu blagu, potrebne številke za označevanje blaga s cenami pa. dobe prodajalci in prodajalke v sili rn samo začasne tudi pri tržnih organih brezplačno Kdor ne bo imel blaga vidno označenega s cenami, mu bo blago zaplenjeno. Ponavljamo, da ta predpis velja za vse blago in tako za stalne prm!:7.jalkc in prodajalce kot za prodajalke in prodajalce z dežele.
Delavske Easslfelne na Hrv&tsketn
Zagreb. 12. oktobra Hrvatska vlada je sklenila zgraditi več delavskih naselbin ln v ta namen je odobrila 100 milijonov kun kredita. Graditi so že začeli delavsko naselbino v Dubravi blizu Zagreba, ki se bo imenovala »Nasel-bina Ante Starčevica« in kjer bo 84 delavskih hišic z vrtovi, dalje ^Naselbine Evgena Kvaternika« v Sisku z 52 hišicami. »Naselbino Stjepana Radiča-r v Varaždinu s 26 hišicami, naselbino v Karlovcu z 48 hišicami, v Sarajevu s 160, v Banjaluki 68 in v Osijeku z 98 hišicami. Vse te naselbine bodo z°rrajene in urejene po vzorcu delavskih naselbin v Nemčiji V prvi etapi ali do konca tekočega leta bo zgrajenih 536 delavskih hišic. Gradbena dela vodi državni urad za javna dela Zaposlenih je pri teh delih nad 2.000 delavcev.
Še letos bodo poleg- tega zgrajene delavske naselbine v Mostarju. kjer bo 4C hišic, v Omišlju, kjer jih bo 20 in v Dubrovniku, kjer jih bo tudi 20. Prihodnje leto v drugi in tretji etapi bodo pa gradili delavske naselbine ob vsej Hrvatski. Načrti za drugo in tretjo etapo pa še nisc pripravljeni.
Radio Lf'jtbliana
Torek, 24. oktobra 1941-XIX
7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pesmi in melodije — v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Am-brosianski trio. 12.35: Pestra glasba. 13.: Napoved časa poročila v italijanščini. 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Radijski orkester ln komorni zbor pod vodstvom D. M. Sijanca: slovenska glasba. 14.: Poročila v italijanščini. 14 15: Serenade m valčki pod vodstvom mojstra Arlandija 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert komorne glasbe. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Lahka glasba. 20.: Napoved časa — poročila v italijanščini 20.30: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Gledališka sezona EIAR: RoRsini »Seviljskl brivec«, v odmorih slo-
vensko predavanje in vesti v slovenščini. 22.45: Poročila v italijanščini.
Sreda, 15. oktobra 1941 -XIX
7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Lahka glasba, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročna v italijanščini. 12.15: Lumbarjcv lokalni kvartet. 12.35: Koncert pianistke Elze Blatt. 13.: Napoved časa — poročiln v italijanščini. 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Orkestralna glasba pod vodstvom mojstra Arlandia. 14.: Poročila v italijanščini 14.15: Koncert violinistke Francke Roječ: pri klavirju Marta Osterc:Valjalo. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Kmečki trie in kvartet sester Stritar. 19.: Tečaj italijanščine, poučuje prof. dr. Stanko Leben 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Operetna glasba. 20. Napoved časa, poročiln v italijaJiščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Odlomki Iz operet pod vodstvom mojstra Orlandia. 20.40: Trideset minut veselja, orkestcT pod vodstvom mojstra Pctrarla. 21.30: Koncert pod vodstvom mojstra Maria Gnu-disia. v odmoru vesti v slovenščtni. 22.45: Poročila v italijanščini.
ŠAH
šahovski turnir za prvenstvo Ljubljane
se bo v kratkem pričel. Prijave so zaključene in bo 18 udeležencev, čeprav bo turnir izveden v čisto klubskem okviru, bo vseeno prireditev prvega reda, saj se je prijavila večina najboljših ljubljanskih šaliistov. Z njimi v boju bo preizkusilo svoje moči več mladih nadarjenih igralcev. Turnir bo Sela pred božičem zaključen.
Hkrati bo potekal B-tumir za ostale organizirane šahiste. Več mest je še prostih, pa vabimo igralce, ki bi jim bilo to v veselje, da se do dre vi. naknadno prijavijo. Prijavnine ni, kavcija znaša S lir. Razpisanih je nekaj manjšdh nagrad.
Za i-ha. turnirja bo žrebanje drevt (v po-nedeljeK) ob 18. uri v salonu >pri Mraku« na Cesti 29. oktobra. Pri tem bodo tudi določeni igralni dnevi, ki bodo dvakrat tedensko popoldne od pol 15. ure dalje.    L*. S. k.
iti
mm
50
DSMANTA
K o m a n.
— Toda stražmojster, ki sem mu povedala, kaj se je zgodilo, je zabeležil vse to v svoj protokol kot »poskus izsiljevanja«.
— Ali veš to dobro ?
— Da. Ta čas, ko je pisal, sem mu namreč gledala cez ramo.
— Ah, kaj! Bomo že videli. Glavno je, da bova čim prej odpotovala na Holandsko.
Ali sem bil prepričal Edito? To je bilo dvomljivo, kajti zdelo se mi je, da sem govoril nekoliko nesmiselno, ko sem ji vse to pojasnjeval. Bil sem v položaju človeka, ki se potaplja in napenja vse sile, da bi se rešil.
Potrebna mi je bila vsa prisotnost duha, da bi ne izgubil glave. Morda še nikoli nisem bil v tako veliki nevarnosti. Ujel sem se bil v mrežo, ki se je vedno bolj krčila. Iz ene jame bi se bil morda lahko rešil, toda kdo ve, da-li bi me skok iz te jame ne vrgel v drugo, zijajočo pred mojimi nogami.
XXI.
Težavna naloga
Najhujša izmed mojih skrbi, ki me je težila zdaj, je bilo vprašanje denarja. Nisem namreč mogel zno-
va računati z naključjem, ki mi je bilo nekaj dni prej privedlo na pot premožno damo, da je postala moja žrtev.
Poleg tega me pa niso stražili samo Manzana in
njegova dva pomočnika, temveč tudi tisti elegantni gospod, ki se je začel tako spontano zanimati zame. To je bil ocividno detektiv.
Ce bi me ščitil pred mojimi sovražniki — sem pomislil —„ bi pomenilo to zame izgubo vseh življenjskih sredstev, ker bi ne mogel vec izvrševati svojega poklica, kateremu sem se moral zahvaliti za svoje preživljanje.
In vendar mi je bil potreben denar, če sem hotel odpotovati na Holandsko.
Edita. ki je mislila, da imam plemenitega strica in da me on podpira, ni bila preveč v skrbeh, mene so pa mučile vedno hujše skrbi.
Ker je Edita izrazila željo, da bi šla obedovat v restavracijo, sem ji pojasnil, da bi bilo to neprevidno.
— Moji sovražniki, — sem ji dejal, — morda spodaj preže name. — Ne moreva torej tvegati nevarnosti, da bi jih znova srečala.
— Potem takem si ne bova več upala z doma? — je vprašala.
— Tega nisem trdil. Hočem te samo obvarovati vsega, kar bi se nama moglo pripetiti danes. Jutri bo položaj že drugačen.
— Ugoden?
— Upam.
To besedo sem izgovoril mehanično, da bi sploh kaj odgovoril, kajti moje misli so bile v tistem trenutku drugje. Da, v glavo mi je bila šinila misel, ki pa ni imela nič skupnega s tem, kar je mislila Edita. Vprašal sem se, kako bom mogel novo misel uresničiti. Bila je namreč tako drzna, da sem jo prvotno zavrgel, pozneje sem pa prišel do prepričanja, da bi se morda le dala uresničiti.
Dobro sem pazil, da nisem niti z besedico omenil Editi načrta, ki mi je rojil po glavi, kajti moja ljubica nikakor ni bila moja zaupnica. Bil sem prisiljen prikrivati ji vse o svojem življenju in neprestano lagati jL Morda je bilo to pomanjkanje iskrenosti vzrok, da me je Edita tako vroče ljubila. Bil sem vsaj prepričan, da me ljubi. Trditev, da bi njena ljubezen dosegla globoko udanost, bi bila pretirana, pač je pa bila moja ljubica zelo navezana name, zlasti odkar je vedela, da imam strica Chaffa, tega vrlega moža, ki mi je hotel pred smrtjo izročiti vse svoje ogromno premoženje. Taki strici gotovo ne dvomijo o tem, kako dragi so ne samo svojim nečakom, temveč tudi njihovim ljubicam.
Bila je že popolna tema. Prižgal sem luč, rekoč:
— Mislim, da bi bil že čas, da greva večerjat.
— Strinjam se s teboj, toda po vsem tem, kar se J jc zgodilo, bi si ne upala več prositi miss MeIlisov»,; da bi nama pripravila večerjo.
— Zakaj pa ne? Kaj ji nisem davi plačal? Počakaj, sam stopim k nji in videla boš, da bo naiina prošnja uslišana. Dolžna ji nisva nič in zato ne
razumem, zakaj bi se ne mogla obrniti na njo s
prošnjo.
Zdelo se mi je, da moje besede Edite niso prepričale.
Sam nikakor nisem bil prepričan o uspehu tega koraka, kajti najina gospodinja je bila z menoj zelo hladna. Zavedal sem se, da bom moral napeti vso svojo zgovornost, če bom hotel omehčati njeno srce.
Ali bo kaj kruha iz te moke? — sem se vpraševal.
Gospodinjo sem našel v njenem salončku. Sedela je za svojo pisalno mizico ter spravljala v pleteno vrečico kovance in bankovce.
Čim me je opazila, je urno spravila vrečico v predalček in me srepo pogledala skozi velike naočnike.
Miss Mellisova je bila ženska nizke postave, zagorele polti in zelo rusih las, čeprav ji je bilo že okrog 60 let. Na eno oko je bila slepa, drugo oko je pa zrlo na človeka tako uporno in srepo, kakor zna gledati samo kača,
— Kaj bi radi? — je vprašala s suhim glasom.
— Gospa, — sem ji dejal in se globoko priklonil, - - smatram za svojo dolžnost opravičiti se vam, *eprav nisem niti najmanj kriv tistega mučnega prizora. Morda mi je kljub temu ušlo nekaj trdih besed, toda verjemite mi, da to iskreno obžalujem. Vendar pa zapustiva jutri z ženo stanovanje, kakor je bilo sklenjeno.
Urejuje: Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno: Fran Jeran — Za inseratnl del Usta: Anica Karla — Val v Ljubljani