Ste?. 74._V tlnbllanl, v petek, dne 31. marca 1911._LetO XXXIX. bb Velja po pošti: ss ^flM W flf VBHHB H MM ^^ = Inseratl: M „ . „ ^HI^H ^H HHH ^^^ M I^HHH HH za . . . sa četrt lata „ . „ ^ ^^AJH za dvakrat..... za en meseo „ . „ ■ za trikrat za Nemčijo oeloletno „ ^^ — IH sa primeren popust. I I I II ^^ IV I V LJubljani na dom: M ^ H H M ■ H ■ H «..«»*«. p«™. m ~»> SMTr1:™:- * ■■kil W I .111 . | A za četrt leta . „ HL^f H H Ml jg Izhaja: " • " n B^Sj^ 1M, BM MBBHH vsak nedelje ln prejemali nn»«8n» K1-90 ^^ fl^M IPm ^■^■MHP praznike, ob 5. nri popoldne. K3" Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/10. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ae = sprejemalo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6. "Sai Avatr. poštne bran. raonn št 24.797. Ogrske poštne bran. račun št. 26.511. — Upravnlškega telefona st. 188. Današnja številka obsega 6 stranL Državni zbor razpoščen. Uradni brzojav danes poroča, da je s cesarskim patentom državni zbor razpuščen in da se ukazuje hitro izvesti nove volitve. Vlada ob tej priliki objavlja daljše pojasnilo, zakaj da je razpustila državni zbor. Kot vzrok navaja obstrukcijo, dasi priznava, da je obstrukcijo zbornica omejila. Obstrukcijo so povzročali narodni hoji, ki jih ljudska zbornica ni mogla omiliti. Vlada apelira na volivce, da naj razsodijo o obstrukciji. Posebno srečen vladen oklic na volivce ni, pač je pa imela vlada prav, ker je razpustila zbornico in omogočila, da druga ljudska zbornica, sveža in čila, nadaljuje po prvi ljudski zbornici pričeto delo. Prva ljudska zbornica je morala iti, ker se je poizkušalo vladati proti Slovanom, če se bo nadaljevala protislovanska politika, je nemogoče, da bi ne pomočvirili boji med Slovani in Nemci tudi druge ljudske zbornice. Najbolj zadovoljen je z vladnim oklicem Chiari, ki je izjavil, da obsega vladni oklic program nemških svobodomiselnih strank. Kdaj bodo nove volitve. Bienerth je izjavil, da bodo nove državnozborske volitv^ prej ko mogoče. Neko poročilo trdi, da je sklenil ministrski svet, da.se izvedejo volitve že prvo polovico meseca junija. Notranje ministrstvo je nato povprašalo deželne vlade, koliko časa potrebujejo, da izvedejo nove volitve v najkrajšem času. Z ozirom na poročila deželnih vlad je notranje ministrstvo predlagalo ministrskemu predsedstvu, naj sc vrše prvotne volitve 8. ali 10. junija, ožje volitve pa 16. junija, tako da bi bil sklican državni zbor že 20. junija in bi zboroval do konca julija, v katerem času bi rešil po § 14. izdane odloke, proračun in brambeno postavo. Priprave strank za nove volitve. Oklica na volivce sta že izdali nemškonacionalna in nemška radikalna stranka. Parlamentarna komisija krščanskih socialcev je že tudi izdelala oklic. Med nemškimi strankami je precej razpoloženja, cla nastopajo vsaj pri ožjih volitvah skupno proti socialnim demokratom. Razbila se je pa akcija predsednika češkega narodnega sveta, Podlipnega, ki je delal na to, cla ob novih volitvah nastopijo češke stranke skupno. Proti Pocllipnemu so se izja- vili češki agrarci in češki radikale! kakor tudi češki narodni socialci. Pod-lipni je, kakor znano, mladočeh in je hotel rešiti izmirajoči mladočeški stranki njene mandate, kar se mu pa ni posrečilo. Khuen in avstrijska kriza. V soboto se pripelje Khuen na Dunaj, da se informira o krizi. Kar se tiče brambene postave, sodi ogrska vlada, da je najboljše, če se prične o njej posvetovanje pred poletnimi počitnicami. (Hi zbor .Gospodarske Zveze'. Včeraj dopoldne ob deseti uri se je vršil v posvetovalnici Gospodarske Zveze občni zbor, katerega se je udeležilo lepo število članov, ki so zastopali 1235 deležev. Dr. E. Lampe, predsednik Zveze pozdravi navzoče člane, nakar se prebere zapisnik občnega zbora lanskega leta. Nato poroča v imenu načelstva predsednik dr. E. Lampe. Lansko leto je bilo za avstrijsko zadružništvo eno izmed najbolj kritičnih in nesrečnih let. Nastopila je denarna kriza in na denarnem trgu je zavladalo nepričakovano veliko pomanjkanje denarja. To dejstvo je uplivalo silno slabo na našo trgovino, da sc ni mogla vsled pomanjkanja denarja tako razvijati kakor druga leta. Poleg tega je bila lansko leto slaba letina za živino. Ljudje sami so znižali vsled velike draginje izdatke na najmanjšo mero in veliko manj kupovali. Dokaz tega je, da je tudi užitni-na, ki jo dobiva dežela, precej padla. Tudi kupčija z moko je prinesla trgovcem velike izgube in mnogo konkurzov, med katerimi je tudi ljubljanski Agro-Merkur, ki je postal žrtva špekulacije z moko. Vse te okoliščine so vplivale več ali manj tudi na razvoj Gosnodar-ske Zveze, da je tudi njen promet nazadoval. Dobava sena ni Zvezi sicer prinesla nobenega dobička, ampak silno mnogo dela, pač je bila neprecenljiva dobrota za kranjskega kmeta. Obenem se jc pa izkazalo, cla je Gospodarska Zveza pri vsaki pomožni akciji neobhodno potrebna Podružnico Trst smo lansko leto opustili, ker je ne moremo primerno nadzorovati. Vrh tega so bili režijski stroški za skladišča, uradništvo in delavce tako veliki, da se podružnica v Trstu ni obnesla. Izstopili smo nadalje lansko leto iz tvrdke Peter Kozina in Comp. Tvrdka se peča z izdelovanjem zobotrebcev in čevljev. Tvrclka namerava ročno izdelavo teh izdelkov v strojno izpremeniti in veliko industrijsko podjetje osnovati. Ker pa taka industrijska podjetja ne spadajo na zadružno polje, na katerem je Gospodarska Zveza osnovana, je iz tvrdke izstopila, dasiravno je bila trgovska zveza ž njo jako ugodna. Osnovala pa se je druga družba, ki bo podjetje nadalje vodila. Lep uspeh pa kaže druga, stroka, s katero sc je začela Zveza pečati, namreč nabavo poljedelskih strojev. Naš kmet sc vedno bolj poslužuje pri obdelovanju svojega zemljišča raznih poljedelskih strojev. Zato je sklenilo načel-stvo, da prevzame posredovanje te kupčije Zveza v roko. Poslala je v ta namen ključavničarskega mojstra Kremžarja v tovarno poljedelskih strojev v Pros-nice na Češko, cla se tam priuči manipulacije s stroji in si ogleda na Dunaju Handclsmuseum. Na ta način dobimo pri Zvezi strokovnjaka, ki bo kranjskemu kmetu vedno pri roki, da ne bo treba za vsako majhno pokvaro pri stroju klicati tuje strojnike v deželo. Vzeli smo letos v roko zopet posredovanje pri pomožni akciji za dobavo raznih semen posebno semenskega krompirja. Kranjska dežela je predlagala osrednji vladi na Dunaju v ta namen 150.000 K podpore. Semena sc bodo prodajala za znižano ceno. Razliko pri nabavni in prodajalni ceni bo pokrila vladna podpora. Stvar je nujna, posebno Dolenjska potrebuje hitro semenskega krompirja, ker čas za saditev krompirja je že tukaj. Tudi nabava živine za vojno mornarico ostane v rokah Gospodarske Zveze, dasiravno je imela Zveza lansko leto in deloma tudi letos vsled živinske kuge velike težave. Vojna mornarica ne mara več argentinskega mesa, ampak hoče clomačc meso. Zato ostane mornarica navezana na Gospodarsko Zvezo. Najbolje hi bilo, ako bi sezidali v Ljubljani veliko klavnico iz katere bi Pulj z mesom oskrbovali. Priporoča na-čelstvu, cla ta načrt izpelje. Gospodarska Zveza uredi nadalje v Ljubljani centralo za prodajo živine. Pri tem Gospodarska Zveza nc prevzame nobenega rizika, ker bo prodajo samo posredovala. Za pokritje režijskih stroškov pa dobi Zveza primerno odškodnino od vlade. Ako tedaj vse okoliščine in razmere prevdarimo, ako pomislimo da jo kmetsko zadružništvo nc samo v Avstriji, ampak tudi v Nemčiji prestalo najhujše čase, kar jih jc kdaj zadružništvo doživelo, smemo biti zadovoljni, da se je preteklo leto za Gospodarsko Zvezo kljub vsem težavam tako srečno hotel letos nekaj učitelj Mrak prema-ličiti, naj dam najmlajšega študirat, pa ga ne dam, ko vidim, kako jc! Vse izdaš za fanta, pol premoženja zapraviš z njim — nazadnje pa gre, kakšna takale gosposka bledost se obesi nanj — pa imaš! Šo ,Bog povrni' ne reče, ko gre od hiše in sc nc misli več vrniti.« Tako govori Kolialar in jezen jc njegov glas. Polagoma sc kmetje začnejo razhajati na vse strani, tam doli pod hribom pa se črnijo po potih nove gruče ljudi, ki greelo na Vitovlje k drugi maši . . . * * * Tisto popoldne je slonel Ignacij Po-tokar oh hruškinem deblu pred hišo in oče jc stal pred njim. Dolgo sla že govorila in v pritajeni razburjenosti je drhtel glas obema. »Torej to je tvoja zadnja, beseda, Nace, da nc pojdeš v semenišče?« jc vprašal Potokar. »Zadnja, oče!« je odgovoril sin 3 trmasto odločnostjo. »Premisli vse, fant! Prešle j vsa leta, kar smo skrbeli zato! Vsako jesen je šlo zate par volov — in zdaj hočeš iti bogvekam, odromati v tuji svet? . Izgubiš se tam, na dom ne boš več mislil, na Bosa pozabiš, izkvariš sc in izteklo, cla izkazuje bilanca 2250 Iv 49 v čistega dobička. Kmetsko zadružništvo je še mlado, sc utrjuje, ni šc doživelo velikiii gospodarskih kriz, ki ga uče, kaj jo zadružništvu v korist in kaj na škodo. To pa je gotovo, da se jc našo. zadružništvo iz preteklega leta veliko naučilo in da je dobro prestalo gospodarsko krizo, ki je z našimi nasprotniki pomedla. Poročilo o poslovanju je jiodal na-čelstveni ravnatelj J. Jovan. Gospodarska Zveza izkazuje v letu 1910. sledeči promet: Promet blaga: Saldo z dne 31. decembra 1909 — 176.318 Iv 54 v; prejemki na blagu v letu 1910 — 1,835.243 lv 39 v; izdatki v blagu v letu 1910 — 1,902.514 K 72 v; saldo gl. glavne knjige — 109.047 K 21 v. Skupni promet blaga 4,023.123 Iv 86 v. Promet denarja: Saldo z dne 31. decembra 1909 — 43.163 K 95 v; prejemki v letu 1910 — 7,106.455 K 63 v; izdatki v letu 1910 7,109.644 K 52 v; saldo 31. decembra 1910 — 39.975 Iv 6 v. Skupni promet denarja 14,299.239 K 16 v. Skupni promet blaga in denarja 18,322.363 K 2 vinarja. Iz aktiv povzamemo sledeče: Račun zadrug: Koncem lota 1909 je imela Zveza na tem računu tir jati 362.966 Iv 41 v; kon-ccm leta 1910 pa znaša terjatev pri zadrugah 277.003 K 21 v; torej manj za 85.963 K 20 v. Zadruge so v letu 1910 vplačale 75.673 K 20 v več, kakor so prejele vrednosti. To je znamenje splošne asanacije kreditnih razmer pri slovenskih gospodarskih zadrugah. Iz računa dolžnikov: Po izvršeni pomožni akciji v korist oškodovanim po suši je račun dolžnikov prišel zopet v svoje razmerju letošnjega prometa primerno stanje ter je s svoje višine po stanju z dne 31. decembra 1909 po 734.065 K 80 v padel na 161.845 Iv 42 v. To razmerje jc smatrati po naših trgovskih in kreditnih razmerah kot jako ugodno; kajti kakor iz bilance razvidno, so dolžniki od tekoče naše terjatve po 3,045.971 Iv 93 v vplačali 2,884.126 K 51 v, torej 94-7% svojega dolga. Zveza ima nadalje tri lastna poslopja in sicer: svojo lastno hišo v Ljubljani, Dunajska cesta št. 29, v vrednosti 207.872 K 88 v poslopje v Trnovem v vrednosti 54.953 Iv 30 v in zeljarno v Šmartnem 18.629 K 80 v. Vedne težave s skladišči so nas primorale, cla smo si nabavili lastno hišo s skladišči in pri- sramoto boš delal samemu sebi, naši hiši in celi vasi!« »Nikake sramote ne bom delal ne sebi, rie komu drugemu. Pustite me — če nisem zato, pa nisem!« »Tako govoriš, ker ne veš, kaj je svet, ker si preslcpljen od mladostnih muh, ki ti brenče po glavi! Še preden mine leto, se boš kosal, da te je svet zmotil. — pa ho prepozno!« .»Kar sem rekel, sem rekel. V semenišče nc grem in konec besedi!« »Kam pa misliš pravzaprav?« »Na Dunaj študirat za zdravnika!« »Bog s teboj, fant! Ne branim ti, če hočeš na vsak način iti! Ampak od naše hiše ne dobiš več krajcarja. Dovolj smo že izdali s teboj . . .« »Ničesar vas ne vprašam, čc me tudi takoj zapodite izpod strehe, brez besede pojdem . . .« »Podil te ne bom nikamor. Dokler boš doma, boš imel ležišče in jed pri hiši kakor doslej. In tudi čc sc kdaj vrneš — vrata ti bodo vedno odprta, dokler boni jaz živ. Za drugo pa skrbi sam, kakor veš in znaš! Tvoja glava, tvoj svet! Niti besedice ti več nc po-rečem, stori, kakor hočeš!« Trdih korakov jc stari Potokar odšel iu kmalu je zagledal Ignacij nje-govo krepko, visoko postavo na klancu pod hišo. Šel jc nemara v šempus k LISTEK. R. L.: Vilior. Študentovska zgodba iz naših dni. (Dalje.) »No, zdaj mi pa pokažite svoj dom!« prosi dekle. »Tista široka rdeča streha na koncu vasi proti dolini . . . Hiša sama se ne vidi!« pravi Potokar in kaže na vas pod hribom in na svoj dom. »Ah. meni se je zdelo, da je vaša, ko sve šli z mamo mimo!« »Velika bela hiša, koj ko se pride v vas? Pred njo sta dve hruški in lepa trata?« vprašuje gospa. »Da, tista je!« odgovarja Ignacij. »Kako strmo jc pod nami! Ali ni nobene steze na tej strani?« vpraša Ne-Hca in gleda v globočino. »Nobene . . .« odgovarja študent. »V davnih dneh, ko so Turki ropali po teh krajih, je hotel neki jezdec po tej strani priti na vrh k taboru, kjer so bili skriti ljudje iz bližnjih vasi. Bil jc že skoraj pri obzidju in klical jo tovariše za sabo, tedaj ga je pa Mati Božja pahnila čez pečevje, cla so je nevernik ubil v globočini s koniem vred . . »O, anti nc bo vse tako?! . . .« se smeje Nelica. »Mogoče jc vendarle . . . Lepa pripovedka je!« meni študent in čudno se mu zdi, da ji dekle ne veruje. Presrečen je v njeni bližini in kaj mu mar ves svet in vsi začudeni pogledi, ki se obračajo vanj, vse opazke, ki jih delajo ljudje, ki so ostali pod cerkvenimi stopnicami! Tam stoje Vitovci, resni možakarji, stari in mladi, kadijo in gledajo trojico na skali. Prej so se menili vsakdanje stvari, ko so pa opazili študenta z Ran-kovo gospo in Nelico, so polagoma umolknili. Prvi je vzel pipo iz ust Bolžar, suh in dolg možic kakor grabljišče, pokaš-, ljal jc in pogledal jezno okoli. »Nič ne bo iz fanta . . . Babnice ga bodo zmešale . . .« tako pravi, vtakne pipo zopet v usta in kadi molče dalje. »Res, škoda, da ga je dal Potokar v šolo! Kaokr bi bil vrgel v vodo vso stotake, ki jih je izdal zanj vsa ta leta! Sram naj ga bo, fanta!« pravi drugi. »Ej — bog ve, kako se še vse obrne! Mladost je norost ...« meni stari Rešič. »Da bi videl Potokar zdaj sina, bi ga bilo sram, da bi bil rajši nevemkje kakor tukaj ... Ves pokvarjen jc svet j dandanes, in zato bi jaz nikomur ne I svetoval, nai da fanta v šolo. Mene jc merno kletjo. Stavbeni oddelek deželne vlade je hišo cenil in izrekel, da so samo skladišča in klet vredna 124.000 K. Poleg tega, da ima Zveza svoje pisarne v hiši, nese najemnina primerno vsoto kron in ima poleg tega lep stavben prostor velike vrednosti. Vrednost inventarja znaša 18.001 K 15 v. Opustili smo pa podružnico v Zadru, ki se ne da vsled svoje prevelike oddaljenosti nadzorovati. Zaloga blaga znaša koncem leta 1910 glasom inventure 185.363 K 86 v. Kosmatega dobička na prodanem blagu jc 76.316 kron 65 vinarjev. Vsa aktiva znašajo 1,388.916 kron; ako odštejemo od teh pasiva v znesku I,386.665 K 51 v, izkazuje lansko leto 2250 K 49 v čistega dobička. Ako prištejemo ta čisti dobiček še nerazdeljenemu iz zadnjih dveh let v znesku 9378 K 11 v, imamo skupaj II.629 K 63 v čistega dobička, ki naj sc razdeli po nasvetu občnega zbora. Koncem leta 1909 je štela Gospodarska Zveza včlanjenih zadrug 83. V letu 1910 sta pristopili 2. Ker nobena ni izstopila, šteje G ospodarska zveza, koncem leta 1910 85 članic zadrug. Članov je bilo koncem leta 1909 552. Pristopilo jih je leta 1910 7. Ker ni nihče izstopil, šteje Gospodarska zveza koncem leta 1910 559 zadružnikov, ki imajo za 9202 Iv vplačanih deležev. Zveza, je imela prestati velike težave, ker so jo nasprotni časopisi neprestano napadali in ji skušali na ta način kredit vzeti. Pošiljali so napačna poročila v svet in jo nalašč z Agro-Merkur-jem zamenjavali. Zopet so širili druge lažnjive vesti, Češ, da je Zveza zadruga z neomejenim jamstvom; dobivali smo vedno od raznih strani pisma, v katerih se nas vprašuje, kako je z jamstvom. Gospodarska zveza je omejena zadruga in jamči vsak njen član samo s svojim deležem in jamstvom 20 K. Hvala Bogu, težave so prestane in upamo, da še Gospodarska zveza v letošnjem letu zopet lepo in normalno razvije. Gospodarska zveza jc popolnoma urejena in zdrava, kar upamo, da tudi ostane. K besedi se nato oglasi državni poslanec Demšar, ki priporoča veliko pazljivost in previdnost v poslovanju. V imenu načelstva poroča g. Matija Kump, stotnik v pok.: pregledale so se poslovne knjige, bilanca in računski zaključek in se je našlo vse v. redu.- Na njegov predlog se računski zaključek odobri in se da načelštvu absolutorij. Čisti dobitek se. razdeli tako, tla. se od-kažotpokojnihskemu zakladu 20%, rezervnemu zakladu 40% in na tekoči račun sc vpiše ostanek 40%. Nagrade uradništvu pa naj določi na novo izvoljeno načelstvo. Koncem občnega zbora se je izvršila volitev. Namesto odstopivšega predsednika dr. E. Lampeta, ki je prevzel zadružni referat v deželnem odboru. se izvoli za predsednika profesor na trgovski šoli, Karol Dermastija, za podpredsednika župan Anton Belec, za odbornike pa sledeči gg.: Dr. Anton molitvi, kajti veliki zvon svetega Silvestra je bil ravnokar odvabil v dolini. Študent je drhtel od razburjenja in nemira, njegove oči so brez cilja begalo no dolini, razsvetljeni s popoldanskim solncem, uho jo poslušalo brez veselja melanholično zvonenje, ki je prihajalo od nekod daleč, daleč . . . Tako jo bila izrečena zadnja beseda, potrgane poslednje vezi med njim in med očetom. Kratek, moč boj je bil, dve zclezni volji sta ga bili in ne bil bi ga Ignacij izvojeval, da ni stala prou njegovo dušo mlada, silna njegova ljubezen kakor svetel kerub z mečem v roki. — Tako je bila dobljena zadnja zmaga, uničeno vse, kar ga je še vezalo na dom, in on si .je zdel sam sebi kot vojskovodja, ki zre s ponosom in z bridkostjo na kraj zadnjega boja, kjer jo bilo uničeno toliko srcu dragega, kjer je moral žrtvovati vse . . . Zbogom dom, zbogom siromašna vitovska vas — Ignacij Potokar te pozdravlja. idoč tja, kamor ga kliče srce, roma joč tja, kamor ga vabi solnčna ljuba v, tja, kjer so blešči velika zlata prostost in ga čaka življenje v bujnem razkošju! . . . Zbogom dom, zbogom vse, Ignacij Potokar poj de kakor tujec v svet, niti spomin no ostane več v duši na srca, ki so bila nekoč zanj, na srca, ki so potrgala vse vezi z njegovim! — Ah, ali so res vso vezi potrgane, ali se je res ločilo od njega vse, vse na veko? Ne — kajti tam v kamri žaluje za njim srce, ki so no bo moglo nikdar odtrgati od njegovega, tam sedi ob mizi ženska in naslanja glavo v dlani, da padajo solzo skozi prste na belo ja-vorjeve plohe, tam v kamri joče Ignacij eva mati.. . (Dalje.) Korošec, posestnik Fr. Košak ml., Ur. V. Pogan, kaplan Fr. Vovko, načelstveni ravnatelj J. Jovan, deželni poslanec M. Dimnik in trgovec F. Zore. V nadzorstvo so bili Izvoljeni: stotnik v pok. M. Kump, deželni poslanec E. Jarc, kate-het E. Legat, finančni uradnik Albin Zajec in posestnik Fr. Bore. Odstopivžemu predsedniku izreče občni zbor iskreno zahvalo za njegov trud in se mu priporoča v nadaljno podporo, nakar se občni zbor zaključi. Poslanec Fon o položaju. Gori ca, 31. marca. V današnjem »Novem času« piše poslanec Jožef Fon o položaju in razpustu državnega zbora. V tem članku pravi med drugim: Prejšnje vlade. V tem resnem trenutku, ko je državni zbor razpuščen, morda ne bo odveč, ako pojasnim, kako je prišel prvi državni zbor, ki je bil izvoljen na temelju splošne volivne pravice, v sedanji položaj. Znano je, da je bil prvi ministrski predsednik tej zbornici baron Beck. Bil jc Slovencem dokaj pravičen in jc imel v svoji večini češko delegacijo. Pravijo, da je preveč škilil na socialno-demokratsko stran in da mu je to nakopalo nasprotnike v visokih krogih. Pa tudi Nemci niso bili zadovoljni ž njim, ker je marsikatero češko željo izpolnil. Vsled tega je padci in na njegovo mesto je prišel baron Bienerth. Ta se je trikrat prelevil, toda ena koža je bila hujša od druge. Kako je vladal Bienerth. Vodilna misel njegove politike je bila — tako je namreč sam vedno pravil — da morajo stranke dovoliti državi vse, kar od njih zahteva, da pa on ne da nobeni stranki ničesar zato, da ga podpirajo. »Vse zastonj« je bilo njegovo geslo. S strankami opozicije se ni nikdar pogajal, marveč se jim je skrbno izogibal, kakor bi bilo zanj nečastno z nami občevati. Brez vsake inici-jative in diplomatične sposobnosti ni nikdar skušal pridobiti si močno in zanesljive večine, brez katere se vendar ne moro vladati nikjer, in je prepuščal parlamentu, da je delal kakor je hotel ali mogel. Nikdar ni niti poskušal zbližati nasprotne si stranke in je tako pri-, pravil vsakih par mesecev zbornico v krizo. Vsa njegova modrost je v takih slučajih bila ta, eta je parlament zaključil. Posledica temu je bila, da jc vedno primanjkovalo časa za rešitev najvažnejših socialnih predlogov, parlament je moral tako rekoč v zadnjem trenutku dovoljevati državi njene potrebščine. Saj jc vendar značilno, cla državni zbor v štirih letih svojega obstanka ni imel niti 300 zborničnih sej. Ako je pa baron Bienerth zatrjeval, da je vsem narodom enakomerno pravičen, so bila njegova dejanja povsem drugačna. Brez Nomcev se ni nikdar upal ničesar storiti, opozicijo je pa pogosto brez pravega razloga dražil in tudi žalil. Najvažnejša točka notranjo politike jo čoško-nemška sprava. Pri pogajanjih v Pragi so so naši brati Čehi pokazali do skrajnosti popustljivi; ako bi bila vlada vplivala na Nemce, da bi opustili svojo intransigentno (prenapeto) stališče, bi bila danes sprava gotova stvar — baron Bienerth pa ni zganil z mezincem in pogajanja so sc razbila; nasprotje med Čehi in Nemci je sedaj še hujše, kakor kedaj poprej. Kako jo delal baron Bienerth z nami Slovenci, o tem vedo najbolje povedati Korošci in Štajerci. Zatiranje Slovencev v teh kronovinah na narodnem in na gospodarskem polju ni bilo nikdar tako grozovito, kakor pod to vlado. In za vse jc zahtevala vlada, naj jo j ne delamo težav. Bes krasno! Nemarnost vladnih strank. Boke, ki so držale vladne vajeti, pa so bile tako šibko, da niso mogle brzdati niti večinskih strank: Vladni gospodje so bili postali tako preširni, cla niso prihajali k glasovanju niti o najvažnejših stvareh tako, da jc vlada bila konočno odvisna od milosti socialnih demokratov, kateri so poskrbeli za večino s tem, da so sc v potrebnem številu odstranili iz zbornice. Državno finance so v takem stanu, da jo absolutna potreba dovoliti novih davkov. To vprašanje je na dnevnem redu žo tri leta, ampak večinsko stranke so ga no upajo lotiti, ker se bojo svojih volivcev. Poskusilo so je obravnavati v odseku vsaj preosnovo davka na žganje. Zoper ta davek so pa nastopili socialni demokrati in žo v tem je bila njegova usoda zapečatena. Stranke slabotne večino niso bile sposobno za nobeno večje delo več. in so ^i pomagale v javnosti z očitanjem na naslov »Slovanske Enote«, da ona ne pomaga! Slovani, ki so od vlade bili zatirani in katerih vlacla ni hotela imeti v svoji kombinaciji, naj bi pomagali vzdrževati sovražni sistem! Takega samozatajevanja pameten človek no more zahtevati od resnih ljudi. Do 31. marca je bilo treba rešiti budgotni provizorij (začasni proračun), rekrutno predlogo (vojaSke novince) in dovoliti državno posojilo za vojaške potrebe. Nemci so bili prvotno zoper to, da bi se dovolilo to posojilo in tedaj je baron Bienerth poseg'-. po obupnem sredstvu ter je grozil svojim strankam z razpustom državnega zbora. Kakor paglavec, ki mu pokažeš šibo, so sc Nemci potuhnili in sklenili, cla bodo pridni. Ura je potekla. Toda tisti trenutek je odbila dvanajsta ura. »Slovanska Enota« je v svoji zgodovinski seji sklenila, da ne dopusti, da se goriomenjene predloge rešijo do določenega časa, kajti ako se Nemci bojo novih volitev, so jih mi no bojimo, vsekako pa nočemo prepustiti vladi, da ona odloči, kedaj se ima državni zbor razpustiti. Po tem sklopu je bil položaj jasen: državni zbor se jc moral odgoditi zato, da se morejo predloere uveljavili naredbenim potom temeljem § 14. ustave. »Slovanska Enota« je pokazala, da se zoper Slovane ne da vladati in je konečno ostala — hišni gospodar v zbornici. Kaj Je napravil doslej državni zbor s pomočjo Slovanov. Prva ljudska zbornica je končala svoje delo, a kar je naredila uspešnega, zgodilo se je samo tedaj, ko so delovali Slovani. Brez nas bi se ne bilo moglo urediti razmerja z Ogrsko niti spremembe poslovnika. Ob aneksiji Bosne in Hercegovine je modro postopanje slovanskih poslancev dvignilo ugled naše države v inozemstvu, kjer se je mislilo, da bomo Slovani nastopili zoper to akcijo (aneksijo Bosne). V odseku se je predlagalo naravnost velikansko delo socialnega zavarovanja. Mi smo preprečili, da ni postal bosanski kmet suženj Mažarov, Italijani pa sedaj lahko premišljujejo, da se jim ni izplačalo podpirati nam sovražno vlado za ceno pravne fakultete, katere vendarle nimajo. Veliko več bi bil ljudski parlament napravil, ko bi ne bili Slovani morali nasproti tej vladi zavzemati opozicio-nalno (nasprotujoče) stališče. Sedaj so volitve pred durmi! Slovenska Ljudska Stranka stopi z mirno dušo v volivni boj v svesti si, da je vestno izpolnjevala svojo dolžnost. Nove volitve jo bodo samo okrepilo za boj proti sedanjemu sistemu, ki mora pasti, ako hoče biti Avstrija srečna! Mednarodni evbarislitni Kongres v Madridu. V drugi polovici meseca junija se vrši v glavnem mestu španskega kraljestva 27. evharistični kongres. Namen evharističnih shodov je, s primernimi govori in slovesnimi cerkvenimi prireditvami in s slovesno procesijo češčenje sv. Bešnjega Telesa širiti in pospeševati. Pozabivši na vsa nasprotstva, politične in narodne boje, se zbirajo katoličani vseh narodov na izključno verskih shodih, da manifestirajo za verski nauk, ki je solnce in središče vsega katoliškega verskega življenja. Posebno zadnji shodi v Kolnu, Londonu, Montrealu v Kanadi so bili tako veličastni da svet kaj tako impozant-nega ni še videl. Tudi letošnji shocl v Madridu obeta nekaj izvanrednega. Posebno avstrijsko katoličane veže dolžnost vljudnosti, da se te slovesnosti v častnem številu udeležimo in pri tej priliki ves katoliški svet povabimo na evharistični shod, ki se bo vršil prihodnjo leto na Dunaju. Španski katoličani se pripravljajo z vso vnemo na to versko manifestacijo. Zaščitnik kongresa je kralj Alfonz. Pa tudi španska vlacla in zastopstvo mesta Madrida tekmujeta, da pripravita udeležencem dostojen sprejem. Avstrijska Katoliška Zveza priredi v ta namen posebno potovanje v Madrid. Vlak gre z Dunaja čez Lucern, Genf, Lyon, Toulose, Lourdes, S. Sebastian, Burgos v Madrid; nazaj pelje vlak mimo Saragone, Barcelono, Marseilla., Genove, Milana, Padove, Benetk, Beljaka na Dunaj. Vlak se ho ustavil v vseh navedenih mestih, kjer bodo duhovniki lahko maševali. Vlak odide 17. junija in pride v Madrid 24. junija; odido iz Madrida I. julija in pride v Benetke 0. julija. Vožnja stane za I. razred 1100 K, za II. razred 850 K in za III. razred 780 K. S to vsoto je pokrita vožnja, stanovanje v hotelih, hrana s pijačo vred, vožnje od kolodvorov do stanovanja, vožnje prtljage, vstopnine za razne prireditve in vozni stroški za obisk muzejev, galerij in drugih zna. monitostij. Vsak udeleženec jo tudi s to vsoto zavarovan za 10.000 K proti morebitnim poškodbam na poti. Pot-niki III. razreda imajo hrano II. razreda. Nczaračunjeni so pa stroški pri morebitnih izletih in pa vožnja od Benetk do Dunaja. Kdor se priglasi, naj se obrne na »Kongresskomitce«, Dunaj I., Backer-strafio 8 in naj pošlje s priglasom vred 150 K. Zadnji čas za vplačilo in priglasitev je 1 juni. POZDRAV AVSTRIJSKE MORNARICE NEMŠKEMU CESARJU. Milanski »Corriere« piše, da je avstrijski prestolonaslednik zato prevzel poveljstvo avstrijsko mornarice ob potovanju nemškega cesarja, cla ga po-sebno počasti in da se zblinejo poročila, češ, da sc nemški cesar in avstrijski prestolonaslednik mrzita. Nadvojvoda Franc Ferdinand ni hotel zamuditi prilike, cla na avstrijskem Jadranskem morju počasti nemškega cesarja. BENEČANSKI LISTI PREZRLI NEMŠKEGA CESARJA. »Giornale d' Italia« poroča, da vodilni benečanski listi niso poročali o obisku Benetk po nemškem cesarju in cesarici, ker framasonsko časnikarsko drhal jezi, da nemški cesar ob SOletnici ropa Rima papežu ni obiskal italijanskega kralja. NEMŠKI PRESTOLONASLEDNIK IN PRESTOLONASLEDNICA NA DU-NAJU. Nemški prestolonaslednik in pre. stolonaslednica prideta dne 9. aprila na Dunaj ob povratku s svojega popotovanja v Indiji. Sprejme ju cesar sam in ju pogosti, nakar se odpeljeta v Berolin. O ZUNANJI POLITIKI NEMČIJE. — NEMČIJA ZAGROZILA PORTUGAL-SKI. V nemškem državnem zboru jc konstaliral posl. Spalni, da je trozveza trdna. Kancler Bethmann-Holhveg je govoril o razoroženju. Naglašal je, da stvar še ni zrela, ker ni nikakega podrobnega predloga o njej. Program o razoroženju je nevaren in bi on ne sodeloval, če bi šlo za to, da se sestavi nekak red o razvrstitvi držav. Najvažnejša jc pa bila izjava državnega tajnika v. Kiderlen-Wachterja, ki je glede na pripoznanje portugalske republike izjavil, cla bodo v tem vprašanju obla,-sti skupno postopalo. Bopubliko bodo pripoznale, če jo potrdi narodna skupščina, kar se še ni zgodilo. Nato je pa izjavil, da sc je na Portugalskem glede na lastnino nekega nemškega državljana kršila postava, kar je povzročilo velikansko senzacijo. Nadalje je pojasnjeval, da so ostali koraki nemške vlade brezuspešni in da bo Nemčija odločno branila koristi nemškega državljana na Portugalskem. OBSTRUKCIJA V BOSENSKO-HER-CEGOVSKEM SABORU. Včeraj dne 30. marca, je imel posl. Samonja peturni obstrukcijski govor. NEMIRI FRANCOSKIH VINOGRAD' NIKOV. V departementu Aube se je zopet poslabšal položaj. Vinogradniki oblegajo poslopje, v katerem stanuje pre-fekt, ki zahteva vojaško pomoč. Celo mesto jo okrašeno z rdečimi zastavami. Nabiti so letaki, ki hujskajo vinogradnike. Nemiri, ki jih uprizarjajo vinogradniki, so vedno hujši. KITAJCI IN RUSI. Kljub vsem trditvam in kljub temu, da je kitajska vlada sprejela vse zahteve Busije, pišejo ruski listi, da je vojska s Kitajsko neizogibna, VSTAJA ALBANCEV. Albanci premagali Turke. Iz Skadra se poroča, da se je bil med turškimi vojaki in Albanci 2-iurni boj, v katerem so bili Turki poraženi in so se morali umakniti. Turki so iz-gubli 24 častnikov in 160 vojakov Deset malih trdnjavic so Albanci zažgali. Vsta si so obkolili in zasedli kraj Tuzi. Skader v nevarnosti. Vstaja Albancev se. zelo hitro širi. Turki se boje da osvoje vstaši Skader. Proti vstašem hoče Turčija odločno nastopiti. Veliki vezir in vojni minister sta sklonila odposlali veliko armado proti črnogorski meji. Iz Carigrada so odpluli v Solun (rije parniki z vojaki, topovi, strelivom in s konji. General Mahmut Torgut jc imenovan za poveljnika armade proti Albancem. Morilca podpolkovnika Schlichtinga nstrele. Sultan je potrdil obsodbo proti morilcu podpolkovniku Schlichtinga. Morilca bodo v soboto ustrelili. Dnevne novice. -j- Kmečka zveza za Belokrajino priredi 2. aprila dva shoda v Podzemlju in v Dragatušu. Prvi po rani sveti maši, drugi po popoldanskem cerkvenem opravilu. Na obeh poroča državni poslanec prof. E. Jarc. + Odlikovanje. Iz Srednje vasi v Bohinju se nam piše: Zastop občine Boh. Srednja vas je imenoval v svoji zadnji seji preč. gosp. gor jamskega župnika poslanca Pibra vsled njegovih zaslug za občino soglasno za častnega njenega občana. + Umrl je včeraj zvečer v Žireh ondotni župnik č. g. J o ž e f V i d m a r, rojen leta 1837., posvečen v mašnika leta 1862. Pogreb bo v soboto ob 10. uri dopoldne, osmina pa prihodnji četrtek ob 10. uri dopoldne. N. v m. p.! -f Spor med socialnimi demokrati. Češki socialni demokrati hočejo sedaj tudi na političnem polju hoditi svoja pota. Kritika, ki jo je priobčila »Arbei-terzeitung« o obstrukcijskem govoru sodruga Modračeka v proračunskem odseku, je popolnoma razburila češke socialne demokrate. Brnski socialno-demokraški dnevnik »Rovnost« izjavlja, da je samo vprašanje časa, koliko dolgo bo še mogoče, da si bodo pustili češki socialnodemokraški poslanci vezati roke potom klubovih statutov in klubove discipline v političnih vprašanjih, medtem ko je naziranje delavske mase, ki je zanje edino odločilno, v direktnem nasprotstvu z naziranjem vodilnih dunajskih sodrugov. Ako bodo češki socialnodemokraški poslanci tudi tu šli svoja pota, bodo to češko čuteči delavci pozdravljali. Tako delajo Čehi, ki niso zadovoljni s politiko rdečih Židov. Naši Kristani pa bodo še vedno tem dunajskim Židom lizali roke ---že vedo zakaj. -f C. g. Mandič J. je imenovan za Škofijskega kanclerja v Trstu namesto odstopivšega kanonika dr. Mecchia. — Državna konferenca avstrijske krščanske tobačne delavske zveze je bila dne 25. in 26. marca na Dunaju. Pri tem posvetovanju so bile zastopale skoro vse zvezine podružnice Navzočih je bilo 47 delegatov. Glavni namen konference je bilo posvetovanje o novi plačilni razdelbi, ki je stopila z začetkom letošnjega leta v veljavo. Ta plačilna razdelba prinaša delavstvu c. kr. tobačnih tovarn razdelitev plač v plačilne in krajevne stopnje, kakor tudi starostne doklade. Kakor je bilo videti že v naprej, so se pri regulaciji plač tobačnega delavstva napravile marsikake napake, oziroma so se pustili pri miru prejšnji nedostatki. V mnogih, slučajih pa je nova regulacija slabša od prejšnjih določil. Da se določi stališče krščanskega tobačnega delavstva v tem vprašanju, se je sklicala na Dunaju konferenca, ki se je pečala v nad šesturni debati z novo situacijo. Ostali čas se je posvetil razgovoru o organizatoričnih in agitatoričnih vprašanjih. V ponedeljek, 27. marca, je bila deputacija 12 oseb pri generalnem ravnateljstvu tobačne režije, ki je predložila generalnemu ravnatelju celo vrsto '•elja in pritožb. — Sprememba telefonskega reda in telefonskega tarifa. Danes je prinesla uradna »Wiener Zeitung« odlok trgovinskega ministrstva, s katerim se Bpreminjajo nekatera določila telefonskega reda in telefonskega tarifa. Ker nekateri predlogi industrijskega sveta, ki je imel v novembru lanskega leta I na Dunaju sejo z vladnimi zastopniki glede zboljšanja telefonskega prometa, rabijo obsežnih poizvedb in pogajanj z raznimi faktorji, in se vsled tega šc : niso mogli izvesti, se bodo s tem odlokom uveljavila le ona določila, ki so že izdelana in ki se morajo publiciratl najdalje do 1. aprila ter stopiti v veljavo s 1. julijem. Novi odlok prinaša četa vrsto izprememb, ki so se želele od strani interesentov, kakor tudi od industrijskega sveta priporočana določi-; }a o uradnih urah telefonskih uradov, j Za napravo prijavljene abonementne , postaje bo določen poseben rok ter bo i tudi dopustna pritožba, na trgovinsko i ministrstvo v slučaju odklonitve naprave telefonske postaje. Pravica upra«-ve, spreminjati telefonske številke, se bo omejila na neobhodno potrebne slučaje. Določilo, po katerem mora skrbeti abonent za to, da se z njegove postaje občuje s centralo vedno v primernem fr>nu, so jo črtalo. Abonentne pristojbine se v" nadalje že takrat ne bo več Pobiralo, ako jo obrat prekinjen samo ii dni (doslej 3 tedne). Opustitev obra- ta kake postajo ali popolnoma opustitev postaje se mora prej napovedati itd. Poleg teli od industrijskega sveta priporočenih izprememb so sc upoštevale tudi želje iz krogov interesentov, tako na primer določilo glede na zapa-lost pristojbin od sezijskih postaj in glede na dobo abonementa takih postaj, s čemur je možno večje prilagodenje individuelnim potrebam abonentov. Tako bo tudi uveljavljenih šc več drugih primernih izprememb. — G. dr. Požar, ponočni urednik »Edinosti« je že izstopil iz uredništva »Edinosti«. Na njegovo mesto pride baje nek liberalen urednik iz Ljubljane. — Smrtna kosa. V Pragi je umrl vsled operacije cand. iuris g. F r a n P a v š i č iz Gorice, sin kavarnarja na trgu sv. Antona v Gorici. — Umrla je v Raštelu v Gorici gostom »grote« dobro znana P e p a K o z m a n o v a, stara 50 let. Pokojnica je bila doma iz Ajdovščine. N. v m. p.! — Ustavljena ožja volitev. Poročali smo o dopolnilni volitvi v Kotoru, kjer sta se za mandat pokojnega Bje-ladinoviča borila dr. Vukotič in B. Sar-delič. Potrebna je bila ožja volitev. Vlada pa je sedaj ožjo volitev ustavila, češ, da bodo itak nove državnozborske volitve. — Nove specialitetne smodke. Po Veliki noči bo prišlo šest novih vrst luksusnih smodk v promet, in sicer za ceno od 30 do 90 vinarjev kos. Prodajale se bodo samo v zabojčkih po 25 kosov. — Upravno sodišče o malih stanovanjih. Upravno sodišče je razsodilo glede nekega odloka finančnega ministrstva, da se pri odmerjenju hišno-razrednega davka one prostore, ki so po stavbnih okoliščinah določeni za kuhinje, ne more smatrati za dele stanovanj, tudi ako se rabijo v druge namene in ne samo za pripravljanje jedil. — Deželna umobolnica v Gorici. Poročajo nam, da je notranji uradni jezik goriške umobolnice samo-laški. To je izzivajoč škandal za slovensko večino v deželi. Deželna odbornika in slovenski poslanci naj temeljito store svojo dolžnost! — Ženski brivec. Iz Kanala na Goriškem poročajo, da imajo ondi ženskega brivca, Gosp. Pire iz Bohinjske Bistrice je v Kanalu napravil filijalko svoje obrti, kjer upravlja službo mlada deklica. — Vojaštvo na meji. V Kanal je prišla še ena kompanija lovcev iz Tolmina. Sedaj je tu zbran cel bataljon. V Brda pride iz Ljubljane cel 27. domobranski polk. Nastani se v Vipolžah, Kojskem in v Biljani. Na Gluhem Vrhovlju zidajo utrdbo. Od tu je napeljan preko Kožbane vojaški brzojav, ki veže obmejne posadke s središčem. — Iz Novega mesta. Za načelnika okrajnega cestnega odbora je izvoljen g. Jožef Zurc in za njegovega namestnika g. Jožef Dular, deželni poslanec. Odborniki so: Franc Vintar, župan prečenski, Ivan Sitar, župan iz Toplic, Franc Majzelj, župan, Belacerkev, Anton Spendal, župan, Mirnapeč, Janez Beg, Gor. Sošice, Jožef Bergman, Novo mesto, Herman Gorjany, Ruperčvrh, Josip Bojanec, Šempeter, Rudolf Smola, Graben. Kot virilist, zastopnik kneza Auersperga Paul pl. Chuber Okrog v Soteski. — V Ameriki umrli Slovenci. Dne 6. marca je umrl Jakob Cigole v bolnišnici v Pittsburgu, Pa. Doma je bil iz Fužine nad Škofjo Loko. Pokojnik je bil šele v 2j. letu svoje starosti. — V Clevelandu je umrla Frančiška Papež, stara 44 let. Doma. je bila iz fare Am-brus. Zapušča žalujočega soproga, tri hčere, sestro in brata, v domovini pa mater in tri sestre. V Ameriki je bivala vsega skupaj pet let. — Nagloma. je umrl v Clevelandu 321etni John Kra-šcvec. Pokojni je bil doma od fare Staritrg pri Rakeku; v Ameriki je bival šest let. — V Willock, Pa,, je umrla dne 15. marca po trimesečni bolezni gdč. Neža Mert. Pokojnica je bila stara. 22 let. in je bivala v Ameriki šele 15 mesecev. Slovenca ponesrečila v ameriškem radniku. V Gilbertu v Minnesoti se je v rudniku zemlja vsled južnega vremena zrahljala in se je udrla. Podsulo je tri delavce, med njimi Slovenca Josipa Babiča. Josip Babič je bil 35 let star in je živel v Biwabiku, Minn., kjer je zapustil ženo in pet nepreskrbljenih otrok. Delal je v jami že več let, — V ,Tohnsto\vnu, Pa., v premogovniku Maxham, se je ponesrečil Mike Frantič. Pokojnik je bil oženjen in zapušča ženo in otroke. — Vsakdo danes že ve, da je Kolin-ska kavina primes najboljša, ne ve pa morda vsak, zakaj jo najboljša. Odgovor ni težak: zato je najboljša, ker je izdelana iz samih odbranih surovin in po načinu, ki je v dolgoletnih izkušnjah preizkušen kot naiboliši. Pouda- riti je treba pa še posebej, da jc Kolin-ska kavina primes na prodaj v korist obmejnim Slovencem. Kdor torej hoče kupiti res dobro blago in obenem podpirati delo za obmejne Slovence, ta kupuje samo to kavino primes, ki mora imeti pečatnik »Slovenske Straže«. SILNI VIHARJI V ITALIJI. P a 1 e r m o, 29. marca. Minulo noč je razsajal tu hud vihar, ki je povzročil veliko škodo na poslopjih. Dimnik neke hiše je padel na streho sosedne hiše, ki se je podsula in pokopala pod seboj mnogo spečih oseb. Prizadevanju ognjegascev se je posrečilo, da so izvlekli ponesrečene težko ranjene izpod razvalin. Bili so odvedeni v bolnišnico. V Imeresci je vihar odtrgal neko usidrano ladijo ter jo vrgel proti obrež^ nernu zidu. Moštvu se je posrečilo, da se je rešilo. R i m, 29. marca. Silen južno-v?:toč-ni vihar je skoraj dva dni zagrinjal vso apeninsko Italijo v rumen sopar in v prašni oblak in sc je danes opoludne razvil v orkan, ki je uničil polja zlasti v južni Siciliji. Ob obali Sicilije, Kala-brije in Lacijuma je bilo vrženih proti obrežju več jadrenic. V Rimu je vihar precej hudo poškodoval razstavni park onstran Tibere in tostran reke v Vigna Cartoni poškodoval ruski paviljon in razbil nekoliko šip ogrskega paviljona. Ljubljanske novice. lj Predavanje s skioptičnimi slikami o Bosni. G. predavatelj P. A. Punti-gam S. J. je okoli 20 let preživel v Bosni; življenje in trpljenje bosenskih katoličanov pozna natančno na podlagi lastnega opazovanja in lastne izkušnje. Predaval bode v hrvaškem jeziku; v slovenskem jeziku bode predavanje in slike pojasnjeval g. Jan. Kalan. Predavanje bode v veliki dvorani hotela »Union«; vhod iz Frančiškanske ulice. Vstop brezplačen; na razpolago bode le nekoliko rezerviranih sedežev, za katere se dobijo vstopnice po 1 K v Šouka-Iovi in »Unionovi« trafiki. Začetek ob 6. url popoldne, ne ob 4. uri, kakor je pomotoma naznanjeno v »Bogoljubu«. lj Liberalna požrtvovalnost v pravi lnči. Včerajšnji »Slov. Narod« zatrjuje iz nova, da je Kreditna banka \ smislu svojega sklepa že izplačala malim vložnikom falirane liberalne »Glavne« okroglo 7000 kron za oddane hranilne knjižice v vrednosti do 300 kron. Ako je to resnično potem pa ne moremo razumeti zakaj se je drugim ki so tudi prezentirali take hranilne knjižice, ta ugodntisf^odrekla. Ali velja mari ta sklep Kreditne banke le za one vložnike, o katerih so eventuel-no nje uradniki prepričani, da so zanesljivi liberalci? Drugače si skoraj te zagonetke ne moremo razrešiti. Ali niso mari vsi mali vložniki falirane »Glavne« enako usmiljenja vredni? Ali niso mari vsi ti nedolžne žrtve liberalnega vzorgospodarstva pri »Glavni«? Ali se ne čutijo liberalci moralično obvezane, da če že vprizori-jo kako majhno reklamo za svojo požrtvovalnost, pomagati vsem prizadetim brez razlike njih političnega prepričanja? O tem, da tiči nekaj za tem zagonetnim postopanjem Kreditne banke, in da so izgovori na »privatne špekulacije« le nekak »izgovor«, nas pa tudi potrjuje okolnost, da Kreditna banka šc do danes ni razglasila sklepa v tej zadevi, marveč prijavljajo tozadevno reklamo le uredništva liberalnih listov, da je torej Kreditna banka napram vsakemu, o katerem menda čuti, da ne pripada liberalni kliki, ne-obvezana. Priznati se mora, da. tako postopanje v resnici edino lepo pristo-ja liberalnemu velezavodu Kreditni banki. — Pa še nekaj bi pripomnili. Star pregovor pravi: »Če psu na rep stopiš, pa zacvili«. Prav taki so tudi naši liberalci. Njim naj bode vedno dovoljeno, da v svojem časopisju in po shodih neovirano napadajo naše denarne (-z najmanjšim poizkusom. Vclečastltim gg. duhovnikom ponudim voščene, kakor t«" druge vrste sveč, ter olje in kadilo za cerkve. V zalogi imam vsakovrstna vrtna semena zanesljive k'; kovostl, ter opozarjam slav. občinstvo za nakup islih, k«*" tudi ostnlega špecerijskega blaga, ter deželnih in drug-' pridelkov. . la Zahukovsk! preinoq ponudim po K 2-10 za 100 kg Pj odjemu celega voza proslo v liiSo postavljen v Celju, drug«' po dogovoru. Kupim tudi vsako množino deželnih pridelkov, hnkot žita, fižola, orehov i. t. d„ 1.1, d. ter rabl|ene solnnte ln druS' vreče, petrolejske In ol|nate posode. Pismena naročila se Izvršujejo z obratno pošto. - ■ Dritjan + i po rrizki Ceni. "t ' § fe/ct-J^fififi^V H.SUTTN ERurar-Prva naJvečJa domaža ikir Ji --——— exportna tvrdka ur,zlatnine .......... IM' • II M j^ljagaMesin. trg, srebrnine. kastna tova r n a ur v Švici. , llUP stane 80 h in se naroči v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. * »Krivoprisežnik«. Narodna igra s petjem v treh dejanjih (sedmih slikah). Ta igra je izšla kot drugi zvezek zbirke »Ljudski oder«, velja 80 h in se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Obširna ocena sledi. Mlade matere bi se morale ozirati na tako izborno krepilno sredstvo kakor je Scott-ova emulzija. Z večjo učinkujočo močjo, kot jo ima navadno riblje olje jc s Scott-ovo emulzijo združen prijeten smetanast okus in zelo lahka prebav-nost, ki vas bode prijetno iznenadila in zadovoljila. Otroku se enako koristi in babicc priporočajo Pristna le s to znamko — ribičem — kot garancijskim zna- k0'u ravnanja?vc®a najtopleje mladi materi vsak čas, bodisi pred ali po porodu. Cena izvirni steklenici 2 K 50 vin. Dobiva se v vseh lekarnah. 3109 I O/erraval/o železnato J{ina-Yino Higienična razstava na Dunaju 19C6. Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. izbornl okus. Večkrat odlikovana. Nad 7000 zdravniških spričeval. , g. in kr. dvorni dobavitelj TRST-Barkovlje.---- Meteorologično poročilo. Višina n. moriem 306-2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm Ca« opazovanja 30; 9. zveč. s,17,ziutr I 2. pop Stanje barometra v mm Temperatura po Celziju Vetrovi sl. jug. jasno Nebo sl. jvzh. dež. 22 Srednja včerajšnja tenip 99, norm 6 4° Zahvala. Olt pretresljivi izgubi mojega dragega soproga, gospoda P. ŠILC nadučitelj v Žireh, mi jc došlo toliko sožalja, da mi nt mogoče se zahvaliti vsakemu posebej. Zato izrekam ginjeno vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, potem Se onim, ki so sc udeležili pogrebu na Dunaju in darovateljem krasnih vencev, svojo najiskrenejšo zahvalo. Žiri, marca 1911. 105(1 Amalija Sile vdova. rrii xx JK ojtajMu Cans veljajo za 50 Itjj. Budimpešta, 30. marca. Pšenica za april 1911.....11 55 Pšenica za oktober 1911 ... . 10 90 Rž za april 1911.......8 41 Rž za oktober 1911......817 Oves za april 1911......873 Koruza za maj 1911......5 69 Kurzi efektov in menjic. dne ,"30. marca 1911. Skupna 4% konv. renta, maj—november ........... konv. renta, januvar papirna renta, fe- Škupna 4°/0 —julij . . . Skupna 4-2°/0 bruar—avgust Skupna 4-2°;u srebrna renta, april —oktober......... Avstrijska zlata renta ... Avstrijska kronska renta 4°/0 . . Avstrijska investic. renta 3 °,'o • Ogrska zlata renta 4% . . . . Ogrska kronska renta 4o/0 . . . Ogrska investicijska renta 3 ty2 % Delnice avstrijsko-ogrske banke Kreditne delnice....... London vista........ Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci...... Rublji........... Uelik, suh za delavnico aH skladišče se takoj odda. ivečarno, Prešernom ulica 92-95 92-95 96-65 IS^I B Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je vzel Vsegamogočni k Sebi našo preljubijeno hčer, gospo Mm Revelant rojena Gsilec po dolgi mučni bolezni, večkrat prevideno s sv. zakramenti za umirajoče danes zjutraj 31. marca 1911. Pogreb jc v nedeljo 2. aprila 1911 ob polti 4. uri popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra nasip št. 39. Blaga ranjka se priporoča v pobožno molitev. Ljubljana, dne 31. marca 1911. Žalujoči ostali. Mesto vsakega posebnega obvestila. S potrtim srcent javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem t' pretužno vest, da je naša dobra soproga, oziroma mati, gospa Žl Iva Murnik, roj. Gostiša po dolgem, mučnem trpljenju, previdena s svetotajstvi, v starosti 37 let nocoj ob pol eni uri mirno zaspala v Gospodu. Pogreb predrage rajnice bo v soboto dne 1. aprila ob 5. uri popol1 iz deželne bolnice k Sv. Križu. Rajnico priporočamo v blag spomin in molitev. V Ljubljani, dne 31. marca 1911. Josip Murnik Milica in Slavica soprog. hčeri. Namesto vsakega drugega obvestila. C3MB Miljutin sin. 1049 jc* njega dolgoletni član. gospod Glavni odbor za obdelovanje barja javlja tužno vest. da čepice, l&Fau&fe, perila samo zadsife noGosti u športni trgovini z P.magdl£9 Lp nasproti glavne 1016 (10) Velika popolnoma sortirana zalo spifilai m Najnovejše obleke za gospode od K 8.— naprej » ii »i ii ii „ „ dečke n ii 6 — „ „ otroke ii ii 2-— površnike „ gospode n ii 12-— „ „ dečke n n 6 — klobuke in čepice ii ii 1 — Ilustrovani cenik zastonj in poštnine prosto Angleško skladišče oblek O. Bernatoiiič, I/ubijam. mestni nadkomisar, predstojnik merosodnega urada, odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono i. t. d. dne 30. marca t, 1. mirno v Gospodu zaspal. Ljubljana, dne 31. marca 1911. salon asctike Ljubljana Židovska ulica št. 3 Ljubljana i x I mmmmmmmmmaaArn ' Priporoča velecenjenim damam svojo bogato zalogo krasnih klobukov, modelov za dame in deklice, čepice in razni nakit za klobuke. Popravila se sprejemajo. - Žalni klobuki vedno v zalogi. - Cene brezkonkurenčne. £ W£W£m'£M[W£££W£WA Slavn. občinstvu vljudno naznanjam, da som otvoril v Ljubljani, šclenburgova ulica štev. 6 Strovsko obrt ter bodem prevzemal vsakovrstna pokrivanja streli, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko. — Cone zelo nizke. — Za uinogobrojna naročila se priporočam velespoštovanjem 1015 4 -i Mihael Prestenjak. /xxxxxj£xxxxxxxxxxxx Za pomlad in poletje 8oo priporoča tvrdka ričar i Meiač svojo bogato zalogo za gospode in dečke ter mične novosti Ceniki zastonj in franko Dobro ohranjeni pisalni rfroj z vidno pisavo se proda takoj za samo kron 80 Blag. vprašanja naj se vpošljejo pod šifro „Pi-salni stroj" na npravo tega lista. 955 Ali sfi pridobili »Slovencu" kakega novega naročnika? Upoštevajte upliv dobrega dnevnika in agit^ajte povsod za nove naročnike li ii ki je zmožen samostojno delati, in je polnoleten, se sprejme. Več pove Ivan Gerbič, kolar, Rodica p.Domžale. 1037 j/ Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Bim itd. Tča/bolf. kosm. Zobo-distil. sred-stvo , Izdelovatel) Ljubljana. Stritarjeva ulica ? HNTOH ŠflRC, Ljubljana Šelenburgova ulica štev. 5 na vogalu Knaflove ulice (nasproti glavne pošte). Znano najboljše platno za rjuhe, bombaževina, brisalke i. t. d. — Švicarske vezenine. — Znano -964 najboljše perilo. — Najcenejši nakup. 2964 ~~ Opreme za neveste. ~~ Za slabokrvne in nrebolele je zdravniško priporočano črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 4 steklenice (5 kg) franko K 4*50 BR. NOVflKOVIC, Ljubljana. ,KUC Oroanisti pozor! Radi opustitve službe prodam eno leto star HSF* harmonij tvrdke M. Horngel, Lipsko, amer. sistem, z 11 spremeni, 200 K pod prvotno ceno. Ivan Kos organist Sava ob juž. železnici. 1029 Ysa £jubljana govori o tem, da je J\arol tplaninšek -ova pražena kava najboljša ! ! ! ! kmečkih občin v Ljubljani v hiši Zadružne zveze. Dunajska cesta 32 (nasproti Bavarskemu dvoru v bližini mitnice). Hranilce vloge obrestuje po t brez odbitka. V mJH Vložne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar. - Posojila na zemljišča daje po 45 In °/o in 5°/o. - Daje posojila na amortizacijo na vsak poljuben načrt, dalje na menice in vrednostne papirje. ie. Za varnost vloženega denarja jamči 21 kmečkih občin z vsem premoženjem in davčno močjo. Vsaka špekulacija z vloženim denarjem je po pravilih odobrenih od c. kr. dež. vlade izključena, zato je denar v hranilnici popolnoma varno naložen in se ni bati nobene izgube. 542 Hranilne vloge obre' stuje po brez odbitka. Jadransko banko fiiijaika v Ljubljani Šelenburgova Kupuje in prodaja: prednostne papirje, rente, obligacije, zastaona pisma, prioritete, delnice, sreCke Itd. — lfalute In devize. — Predufmi na orednostne papirje In blago ležeEe o jaunlh skladlSCih. Promese h osem žrebanjem. Centrala u Trstu. ulica štev. 7 (nasproti Vloge na knjižice oddneoauloSItoe ^^2°o do dneoa dolga. Rentni davek plačuje banka iz svojega. Na iekoči in žiro račnn po dogovora. Živahna zveza z Ameriko. Hkredetioi. menjalnica. glavni pošti). Eshomptuje menice, deolsz In fakture.—Zaoarooanje ored-nostnih papirjeo proti kurznl izgubi. - Revizija žrebanja srečk Itd. brezplačno. - Staobul kre-dill. — Rembours-krediti. — Borzna naroČila. Inhaso. Filljalka u Opatiji. Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik, Tisk: »Katoliške Tiskarne«.. Odgovorni urednik: Ivan Stefe.