Obrambni vestnik. Superlatlv predrznosti. Nekoliko se ž&sa gospodari z lažjo, zvijačami in sleparijo ; naiadnje vsak lažnik se sam pokvari. Jos. Stritar, Na dveh drugih mestih današnje številke priobčujemo dva popravka, ki nam jih je poslal — Smrdel! Z mirno vestjo bi lahko oba ta popravka vrgli v koš; ker pa tudi takemu možu, kakršea je Smrdel, ne odrekamo usluge, objavljamo oba popravka. Menimo namreč, da hoče gospod Smrdel oa mk način, da javnost spozna njegov značaj \ ?si nagoti. Piat 1 Glede ua Smrdelov popravek, priobčen v Vestniku, smo pooblaščeni izjaviti to-le: Smrdel se je odpovedal službi v BUčiteljski tiskarni" dne 5. januarja t. 1. zvečer. Volitev v mestni šol. svet pa se je vršila dne 7. januarja t. 1. Tor. Jelenc torej ni odpovedal Smrdelu službe, ker je volil Simona, ampakjo je odpovedal sam pred volitvijo. Priča na razpolago. — Smrdel je potreboval š t i r i mesece, da je napravil popravek, ki pa ima to čudno lastnost, da nič ne popravlja. Tovariš Jelenc izjaTlja vnovič, da s Smrdelom o Simonovi volitvi in o prestopu k Slomškariji do njegove odpovedi ni govorll, in to namenoma ne. Smrdel bi nemara rad veljal za mučenika med Slomškarji, rad bi se opral in prikupil onim, ki ga dobro poznajo in ne marajo zanj, zato se je zatekel k — laži. V kaki zadregi je, se vidi iz tega, da trdi sedaj že zopet nekaj novega. Pa 6e nam pošlje še sto popravkov, ne izpremeni resniee, ki ostane taka, kakor izjavlja tov. Jelenc. Ze ta gola resnica priča, kakšen značaj je Smrdel. Zavidamo zanj Slomškovo zvezo! Še lepše je z drugim popravkom 1 Tovariš L i k a r , Smrdelov naslednik v nUčit. tiskarni", izjavlja tole: Dne 3. aprila 1.1. me je nagovoril Smerdelj na mostovžu II. .mestne šole naslednje: BTi, bodi tako dober, pa spravi mi zbirko šolskih tiskoviu skupaj. H o r v a t rni je pisal, da bi jib rad imel, saj ga poznaš, kakšen štreber — no — ne štreber — tega ne morem reči — pa saj veš, kakšen je on, da hoče takoj vse imeti. Saj ti rad poplača tvoj trud; kar rafiunaj goldinar ali dra, pa jih denivračun; denar dobiš takoj." Jaz pa sem odgovoril: nTo se pa že zgodi — brez truda, saj imam že nekaj kolekcij napravljenih — lahko dobiš tisko?ine takoj." BAli res? — Kdaj pa bi mi jih prine8el ?" vpraša, Smrdel. Jaz : nGe hočeš, takoj popoldne." On: BDobro! Prosim te, prinesi mi jih, pa račun tudi naredi, pa pripiši zase kronco ali dve — saj rad plača." Popoldne mu je nesel zbirko tiskovin moj sin Ciril. Plačal mu je Smrdel 5 K 11 h — kolikor je znašal račun — s pripombo: »Glej, tebi pa ne morem nič dati, ker nisi postavil ničesar v račun!* Tiskarui se je zdela vaa ta reč s šolskimi tiskovinami čudna. Zakaj neki Horvat, nadučitelj v Zagorju, ne naroča tiskovin direktno? — Tiskarna vpraša tovariša Horvata, poštenjaka od nod do glave, ki mu Smrdel ni vreden, odvezati jermeuov na črevljih, kako in kaj ? — Seveda je Horvata pogrelo, s a j j e Smrdelov sorodnik! Piše Smrdelu, ta mu odgovori, Hor?at pa sporoči v Ljubljano v našo tiskarno to-le: BDragi! V prigibu Ti pošiljam Bpojasniloa Btovariša" Smerdelja, katero Ti dovoljujera, da razpolagaš z njimkakor vešin z n a š ; samo prosim Te, da mi t obrttno pošto vrneš to ftmozno zatepko. ' S prijateljskim poidravom Tvoj Budolf H o r t a t, nadučit^lj. Zagorje, 14./4. 1909. NB. Pri prepisu itpusti Rklerikalaou, kei sejaz nisem tako iztatil. Seveda sem prepovedal Btovarišu" Smerdelju še kdaj kaj na m o j e i m e naročiti brez moje vednosti, kar sem mu tudi na dopisnici sporočil. Obenem aem zahterai od njega n a m oj e i m e naročeno k o 1 e k c i j o meni doposlati po poUnem povzetju. Toliko v uadaljno razjasnilo t e grde in brezprimerne naročitre. V slučaju, da mi vrne kolekcijo, jo Vain seveda dopošljem, ker je zame b r e z p o m e na." Tako Horvat! Lumparija je torej očita. Pa čujmo, kaj piše Smrdel! Lj. 18. IV. 1909. Dragi! Res sem naročil kolekcijo tiskovin za neko Bklerikalno" (po T?ojem)*) šol. vodstvo. Ker sem pa upal, da bom hitreje postrežen, sem navedel Tebe. To je vse. Povdarjal sem, da bom takoj plačal in ni treba vknjižiti. To se je tudi zgodilo. Sklenil sem pa, da Ti to potem prvič, ko bova skupaj, ker sem itak ?edel, da Ti prej ali slej na ubo pride. Žal mi je, da Te nisem takoj pismeno obvestil, ker se mi je dozdevalo, dasumijo. Ako mehoč e š na malo laž postaviti, lahko mi to sporočiš. Ljubše mi je pa in uslugo mi storiš, ako tega za sedaj ne 81 o r i š, ker bom vzel se nekaj tiskovin. Ako ne maraš, da jih Tzamem na Tvoje irae, mi kar sporoči. Pozdrat vsem! Smerdelj. To pismo je klasičen dokaz vse brezkončne klerikalne popačenosti. V popravku pravi Smrdel, da ni tiskovin uikomur izročil ia da jib itna še vedao doma, r pismu pa piše, da jih je res naročil za nekošolsko t o d s t y o ! Kaj je laž ? če bi ne prišla lumparija na dan, je hotel vzeti še nekaj t i s k o v i n — tako pravi sam! Kje je beseda, da bi dovoljno označila tak zaačaj ? I Id sedaj cenik! Smrdel je poslal Likarjevega sina Cirila t nUčit. tiskarno" i s k a t štiri cenike šolskib tiskov i n , kijihjetudidobil, insieer one od lanskega Ieta, ker letošnji še niso bili gotori. Cemu je rabil cenik, čemu kar š t i r i i n č e m u t a k o z g o d a j?! Tudi iz BKatoIiške tiskarne" so p o s 1 a 1 i v našo tiskarno po cenike šol. tiskovin; dobili jih pt niso, ker novih (letošnjih) še ni bilo. čemu to?! Tem vprašanjem ne odgovarjamo, ker leži odgovor na dlani. — Upamo, da stoji sedaj Smrdelov značaj pred vso ja?nostjo t vsi svoji gnusni nagoti in da smo tako tudi ustregli DJegovi zahtevi. Eaj napravi sedaj Smrdel s svojim klerikalnim prepričanjem in kaj Slomškova zreza in nKat. tiskarna" z njim — to uas nič ne briga, to naj opravijo med seboj. Poštena družba bi napravila, kar se edino spodobi. In tudi bo, ako se ji kdaj približa. Samo eno rprašanje: Eako more tak značaj še dalje ostati učitelj — Blovenske mladine?! % Poglarje o Smrdela še ni končano. Po Ljubljani govori take reči, da ga bo treba prijeti za ušesa še z drugimi rokami. % Fozlr naprednemu nčiteljstru t Javno so proglasili klerikalni kolegi bajkot našemu stanovskemu glasilu. Toda ne da bi hoteli s tem škodovati gmotnemu stanju našega lista, ampak njih glavni namen je, da bi izpodkopali tla napredni ideji med učiteljstvom, da bi ubili vsako svobodno, samostojno gibanje učiteljstva in z njim šolstva. Tovarišiintovarišice! Eaj znači ubiti napredno idejo v u č i t e 1 j s t v u in kakšno bodočnost itna pričakovati pri tem šo I stvo inslovenski narod — tovamje jasno! Protestujmo proti temu s tem, da razširimo sroj list do zadnjega napredno mislečega slov. učitelja.kido danesšeni naročen nanj, do zadnjegalokala, kamor zahaja napredno obSinstvo in učiteljstvo, da bo prodirala in s e širila naša ideja inbo prodiral i n se spoznaral smiselnašegabojaza porzdigo slovenskega naprednega šolstva tudi izren naših stanors k i h v r s t. Vbj na delo! Nikake izjeme,^ ker ni dovolj, da pripoznavaš sam idejo, ampak je vsakega naprednega učitelja moralna dolžnost in DJega lastni interes, da stori tudi kaj v prid tej ideji. Eontrolirajte in zahtevajte povsod BUčiteljskega Tovariša"! Naročite si ga, ker: BEdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!" Pokažite, da po bojkotu raste število naročnikov! *) Kakor Horvat izjavlja v svojem pismu, je to lažl Ł Gospod Jakllč, predsednik .Slomžkove Zveze", je imel na Brezjah govor, ki naravnost kriči po primernem odgovoru. Ta odgOTor pride! * U«ItelJl na Clril HetodoTih šolnh. BSlovenec" (št. 203) piše: Na tržaški CirilMetodovi šoli je imenoran za učitelja Franc Kos, sedaj prorizorični ufiitelj na Grosupljem. — Čudna 80 pota Senekoričeve previduosti, da se imenujejo za obrambene šole edino le .učenjaki" — pristaši ns?obodne šole". Tudi ta Eos je tip takega fanta. Eot najbojjši prijatelj V. M. Zalarja, odpadnika od katoliške cerkve, je zajemal z največjo žlico na učiteljišču modrost filozofije. Vseučiliški profesorji zatemne pred Djim. Poirl je celega H*e<jkl», če prebavil, ne remo. Schopenbauerja eitira, kakor bi orehe stresal. Zaljubil se je t Darwina in — opice, z najnoTejšim sloTenskim svobodomislecem I?anom Lahom pa sta preštudirala Tzgojeslovje. Plod tega je predavanje — na ehodu slovenskih svobodomislecer no svobodni šoli". Tudi Nietzsche mu ni neznan, saj se je Bnagulil" kar cele odstavke, da z njimi preganja nrimsko temo". — Erščaistvo je zanj premagano stališče. Vzor učitelj! Eno leto je bil na Grosupljem. Ustanovil je Ciril-MetodoTO podružoico in v zabralo zato je dobil to mesto. Grosuplje za učiteljem Fr. Eosom ne bo žaloralo, razen par hiš, kjer je prodajal svojo učenost lahko po centih". — Bolje ne more tovariša Eosa živa duša priporočati. Hvala BSloyencu" za uslugo! Casih je že lagai, da napredni učitelji nič ne znajo, sedaj se je pa zopet enkrat pošteno počil po zobeh! Prar mu je! — Samo na koncu jo je zopet malo zavil, češ, Grosuplje za Kosom ne bo žalovalo. Bes je, da je večini staršev žal, da jih ostavlja idealni jučitelj. Samo kar je na Grosupljem klerikalno-neumnega, tisto se veseli, ker muje tako — ukazano! * ,,Slor. Gospodar" — ln nemSkl Solski nadzornlkl. nNar. Duer." piše: V tem umazanera glasilu spodnještaj. duhovnidtra se najdejo zmiraj značilne poteze našega klerikalizma: klečeplaztvo pred višjimi in nemškntarija. Nedavno tega smo poročali, da je psoval BSloy. Gosp." naprednjake s ^Štajereem" ca srbofile ; pozneje je oradil nekega učiteija zaradi cesarske pesmi; včeraj pa se reseli z — nemškimi šolskimi nadzorniki zaradi odhoda g. Peska 8 ŠUjerskega. Ni ga prar nič sram pisati sledeče: nŠolski nadzorniki na Štajerskem se bodo oddahuili, da zapusti učitelj-, kojega deloranje so vsi obsojali..." Verjamemo, da odločno narodnega in še celo naprednega učitelja nemškutarski nadzorniki ne marajo Pa kaj gororimo ! Poslanci, ki stoje za nSlov. Gosp.", se baje sedaj v državnem zboru borijo za osamosvojeuje slorenskega naroda, torej tudi za odrešenje slovenskega šolstva izpod nemškega jarma. G. Boškar ubije rsakogar, ki bi tega ne verjel! Ker pa ni sigurao, kako se bo ta boj v interesu klerikalnib štreberjer končal, se je dobro tačas prilizovati tudi nemškim šolskim nadzornikom, kajne? Sram vas bodi I