Časopis občine Kamnik, 23. september 2016, leto 1, številka 16 Mekinjski samostan že v lasti občine Sestre uršulinke, ki so mekinjski samostan zapustile pred letom dni, so stavbo skupaj z zemljišči in premično kulturno dediščino z darilno pogodbo podarile Občini Kamnik. Za primerno vsebino bodo skušali poskrbeti člani posebne komisije, ki jo bo imenoval župan. Občina Kamnik bo polnopravna lastnica in posestnica Uršulinskega samostana Mekinje postala v petek, 30. septembra, ko bodo opravili primopredajo predmeta darilne pogodbe. / Foto: Jasna Paladin Jasna Paladin Kamnik - V ponedeljek, 12. septembra, sta župan Marjan Šarec in provincialna predstojnica uršulink s. Zo-rica Blagotinšek podpisala darilno pogodbo, s katero samostan v Mekinjah po letu dni usklajevanj prehaja v roke občine. Spomnimo, da so sestre uršulinke (zadnja leta so v samostanu delovale štiri) mekinjski samostan vrsto let neuspešno prodajale, lansko leto pa so ga - po tem, ko so se zaradi predragega vzdrževanja iz njega odselile - ponudile Občini Kamnik v dar, saj so si želele lastnika, ki bi izvajal dejavnosti, ki bi bile v korist lokalni skupnosti. Polovica stavbe, velike približno 5000 kvadratnih metrov, je bila prazna od leta 2000, ko se je odselil depo Narodne in univerzitetne knjižnice. Župan Marjan Šarec je že lansko jesen podporo za prevzem tako velikega objekta, ki ima za občino sicer izjemno kulturno in zgodovinsko vrednost, poiskal pri svetnikih, ki so mu kljub številnim pomislekom, kaj v stavbo umestiti in kje dobiti denar za obnovo, vzdrževanje in zapolnitev vsebin, dali soglasje k sprejemu ponujenega darila. Takrat je bilo svetnikom predstavljeno, da je približno tretjina objekta obnovljena zelo dobro, približno tretjina nekoliko slabše, tretjina pa še ni bila obnovljena in je v slabšem stanju, je pa bila streha zamenjana na celotni stavbi. Precejšen zalogaj za občinski proračun bo tudi davek, ki ga bo občina morala plačati ob sprejemu darila. Skoraj natanko leto dni za tem, ko so se sestre po 113 letih poslovile iz Mekinj, je minuli teden tako vendarle prišlo do podpisa darilne pogodbe (ta je ocenjena na dobre tri milijone evrov), ki so jo usklajevali tudi z Vatikanom, prav tako je bilo treba stavbo v preteklih mesecih izprazniti in očistiti. Z darilno pogodbo je v last Občine Kamnik poleg samega objekta prešlo tudi pripadajoče zemljišče v velikosti enajst tisoč kvadratnih metrov in premičnine, ki predstavljajo bogato sakralno dediščino. Kot so sporočili iz županovega kabineta, bo župan Marjan Šarec predvidoma v prihodnjih mesecih imenoval posebno komisijo, ki bo pregledala prostorske in druge možnosti, zbrala predloge ter pobude zainteresirane javnosti in oblikovala ustrezen predlog glede nadaljnje uporabe objekta. Na Občini Kamnik so se s podpisom zavezali, da bodo stavbo uporabljali na način, da bodo spoštovali tudi njeno dosedanjo zgodovino oziroma namembnost. »V darilni pogodbi je zapisano, da se obdarjenec zaveže uporabljati dar na spoštljiv način, tako da se spoštuje zgodovina objekta in njena prejšnja namembnost. Upamo, da ga bo občina znala ovrednotiti, dati v prave roke in uporabiti za prave potrebe okolja. Komisiji, ki bo pripravila načrt glede uporabe, želimo dobro in konstruktivno delo,« je povedala s. Zorica Blagotinšek. OBČINSKE NOVICE Teden mobilnosti za hojo in kolo Evropski teden mobilnosti je v dneh od 16. do 22. septembra povezal na tisoče evropskih mest, ki si prizadevajo za človeku in okolju bolj prijazne načine mobilnosti. Med njimi je tudi občina Kamnik. stran 3 KULTURA Marica in njene majolike V Hiši keramike je še do 4. oktobra na ogled razstava izbranih majolik s podpisom Marice Ftičar, dolgoletne slikarke kamniške keramike, ki je v več kot tridesetih letih dela zapustila neprecenljivo dediščino kamniških majolik. stran 7 MLADI Skavti so praznovali Kamniški skavti letos praznujejo petindvajset let delovanja. Julija so organizirali tabor in nanj povabili tudi nekdanje voditelje z družinami, ki so v stegu pustili pomemben pečat. stran 9 ZANIMIVOSTI Tekel okoli Mont Blanca Gorski tekač Matej Hribar si je nedavno uresničil eno od velikih želja - teči na znameniti preizkušnji Ultra trail du Mont Blanc. Dobrih 170 kilometrov dolgo progo z več kot 10 tisoč metri vzponov je premagal v slabih 39 urah. stran 13 Noše si je ogledal tudi Miro Cerar Jasna Paladin set tisoč obiskovalcev in več kot dva tisoč udeležencev Kamnik - 46. Dnevi naro- tradicionalne nedeljske po-dnih noš in oblačilne dediš- vorke. čine so privabili okoli tride- ► 2. stran Predsednik vlade Miro Cerar si je prireditev ogledal v družbi direktorice Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Božene Peterlin in župana Marjana Šarca. Zmagovalci Žogarije Rok Hribar Kamnik - Učenci Osnovne šole Toma Brejca so v petek, 9. septembra, na Bledu že a S. drugič zapored postali zmagovalci velikega slovenskega finala v Žogariji. ► 16. stran 1c Ji m WLHpJí ft1 M ZMAGOVALEC EOIG ' 'BMBHHa liruilt SLOVCNLJ* SENIORJI, OBOGATITE SVOJE ŽIVLJENJE Z NOVIMI AKTIVNOSTMI IN ZNANJEM. OGLASITE SE NA DRUŠTVU LIPA DOMŽALE Univerza za tretje življeoisko .. ..... ,„ _. .. ... ,, ,„ k ■ bdobje Domžale ali nas pokličite na 041 727 873 ali 01 722 66 70. rTRGOVINA Pri nas boste našli veliko izbiro materialov in pribora za vse vrste ročnih del. Na policah so tudi že nove preje za pomladne in poletne, pletenine! Obiščite nas na novi lokaciji Glavni trg 17, Kamnik www.monna-lisa.si Odp PON-TOR-ČET-PET 9h - SRE 9h-19h SOB 8h - 12h[ 10 petek, 2. septembra 2016 Kamničan % Občinske novice Pešpot ob Kamniški Bistrici bo še daljša Gradbena dela bodo zaključena v prvi polovici oktobra. Jasna Paladin Duplica - Občina Kamnik te dni ureja pešpot od ceste Volčji Potok-Cegnar-Jernač do navezave na Radomeljsko cesto oz. do trgovskega centra na Duplici, torej še tisti manjkajoči del, ki bo številnim pešcem in kolesarjem kmalu omogočil, da se na južni del Kamnika ob Kamniški Bistrici podajo vse iz središča mesta. Ob vznožju regionalne ceste so v minulih dneh že uredili odvodni jarek z betonskimi koritni-cami, dela pa se nadaljujejo tudi v teh dneh, zato na občini občane opozarjajo, naj poti zaradi varnosti do zaključka del ne uporabljajo. Dela bodo zaključena v prvi polovici oktobra. / Foto: Jasn Obvestilo Zahvale, osmrtnice, pisma, članke in drugo gradivo za objavo v časopisu Kamničan-ka skupaj s svojimi kontaktnimi podatki v času uradnih ur lahko pustite v nabiralniku pri vratarju Občine Kamnik. Kamničan ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251 OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143 ZAHVALE, OSMRTNICE: Renata Frakelj malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47 NAROČNINE: Špela Volčjak narocnine@g-glas.si, 04/201-42-41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 17.100 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2016 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 7. oktobra 2016, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 29. septembra 2016. Noše si je ogledal tudi Miro Cerar i 1. stran Organizatorji tradicionalne kamniške prireditve, ki je potekala med 8. in 11. septembrom, so tudi letos pripravili tri razstave, povezane z našo oblačilno dediščino. V prostorih Občine Kamnik so v četrtek popoldne najprej odprli razstavo starih fotografij iz bogate zapuščine Petra Nagliča, ki jo je pripravil njegov vnuk Matjaž Špo-rar. Naglič je v prvi polovici 20. stoletja dokumentiral na stotine dogodkov, ljudi in krajev, ki so danes pomemben vir etnologov in drugih strokovnjakov, saj stare fotografije najpogosteje povedo veliko več kot zapisi sami. Njegova zbirka šteje kar okoli deset tisoč primerkov, na tokratni razstavi pa so na ogled izbrane fotografije, ki so razdeljene v dva dela. Prvi del predstavlja fotografije narodnih noš iz prve polovice dvajsetega stoletja, ki so bile vedno prisotne pri vseh pomembnejših dogodkih na Kamniškem. Fotografije dokazujejo, da je bila oblačilna kultura zelo dobro razvita že mnogo pred uradnim začetkom tradicionalne prireditve. Drugi del pa je posvečen celotnemu Kamniku, saj so fotografije urejene po krajevnih motivih, predstavljene so skoraj vse krajevne skupnosti. V prostorih TlC-a je še do 6. oktobra na ogled razstava V glini predstavljena oblačila naših prednikov Ladine Korbar, ki oblačilno kulturo Slovencev upodablja s keramičnimi figurami, in to skozi različna obdobja - od 15. stoletja pa vse do danes. V razstavišču Veronika pa je bila med štiridnevno prireditvijo na ogled razstava Niso bili vsi goli in bosi o oblačenju otrok v 19. in prvi polovici 20. stoletja avtorice Andreja Stržinar. Na razstavi so bila na ogled poustvar-jena otroška oblačila folklornih skupin Osnovne šole Alojzija Šuštarja iz Šentvida pri Ljubljani, KUD Jezersko, FS ŽKUD Tineta Rožanca in TD Žirovski Vrh, ki jih je izdelala Andreja Stržinar. »Hvala, ker ohranjate našo dediščino!« Organizatorjem - Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik - je letos odlično služilo tudi vreme, tako da so bili s prireditvijo zadovoljni tudi številni prodajalci na stojnicah pa tudi gostje iz tujine. Letos so kot mednarodne mreže folklornih festivalov CIOFF namreč gostili folklorne skupine iz Bosne in Hercegovine, Rusije, Estonije, Albanije in Avstrije. Kot je na štiridnevnem dogodku še v navadi, je največ obiskovalcev privabila nedeljska povorka narodnih noš, ki je tudi letos štela več kot dva tisoč udeležencev. Tradicionalna nedeljska povorka je tudi letos privabila več kot dva tisoč udeležencev in 30 tisoč gledalcev. Povorko si je v družbi gostiteljev na častni tribuni v Samčevem predoru ogledal tudi predsednik vlade Miro Cerar, ki se je po zaključku uradnega dela Kamničanom zahvalil, da že vrsto let pripravljajo to prireditev in tako ohranjajo bogato kulturno dediščino. S prireditvijo sta bila zadovoljna tudi župan Marjan Šarec in direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Božena Peterlin. »Rada bi se zahvalila vsem, brez katerih nam prireditve ne bi uspelo izpeljati tako uspešno, kot smo jo. V prvi vrsti gre zahvala ekipi Občine Kamnik, z županom Marjanom Šarcem na čelu, ki vsako leto živi in diha skupaj s festivalom, vsem sponzorjem, nastopajočim, udeležencem povorke, ponudnikom na stojnicah, avtorjem vseh treh tematskih razstav, voditelju vseh prireditev Tomažu Simetingerju, javnim delavcem, ki skrbijo, da je naše mesto vedno čisto, redarjem, ki so omogočili varen in nemoten potek po-vorke, in ne nazadnje svoji ekipi, ki je zadnje mesece z veseljem pripravljala in koordinirala vse potrebno za izvedbo prireditve. Hvala vsem, ki ste praznovali z nami, saj smo še enkrat dokazali, da spoštujemo dediščino in tradicijo svojega naroda in jo tudi uspešno prenašamo na mlajše generacije,« je poudarila Peterli-nova in že povabila na Noše prihodnje leto. Ladina Korbar je izdelala že okoli petsto keramičnih figuric z narodnimi nošami. Njena razstava je v TIC-u na ogled še do 5. oktobra. / Foto: Gorazd Kavčič Niso bili vsi goli in bosi je bil naslov razstave Andreje Stržinar o oblačenju otrok v 19. in prvi polovici 20. stoletja. / Foto: Gorazd Kavčič Matjaž Šporar je v prostorih Občine Kamnik pripravil razstavo Po fotografskih stopinjah Petra Nagliča. 46. Dnevom narodnih noš in oblačilne dediščine je letos zelo dobro služilo tudi vreme. / foto: gorazd Kavčič Kamničan^g petek, 2. septembra 2016 19 Občinske novice Teden mobilnosti za hojo in kolo Evropski teden mobilnosti je v dneh od 16. do 22. septembra povezal na tisoče evropskih mest, ki si prizadevajo za človeku in okolju bolj prijazne načine mobilnosti. Med njimi je tudi Kamnik, kjer so letos za razliko od prejšnjih let pestre aktivnosti za vse generacije pripravili prav vsak dan v tednu. Da so avtobusi lahko prav zabavni, so najmlajši spoznali tudi tako, da so enega porisali. / Foto: Jasna Paladin Občina Kamnik in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Kamnik se zahvaljujeta prostovoljcem krajevnih skupnosti, gasilcem in članom ZŠAM Kamnik za trud in korektno opravljeno delo pri varovanju otrok v prvih dneh novega šolskega leta ter pri Evropskem tednu mobilnosti. Tudi letos na Evropskem tednu mobilnosti ni šlo brez poligona Kolesarček. / Jasna Paladin Kamnik - Slogan, ki je zaznamoval letošnji Evropski teden mobilnost, se je glasil Pametna mobilnost za gospodarsko uspešnost, z njim pa so organizatorji želeli opozoriti na rezultate raziskav, ki kažejo, da imajo mesta, ki se zavzemajo za trajnostno mobilnost, opazno ekonomsko prednost. Tako naj bi bila vrednost nepremičnin v mestih z dobro kolesarsko infrastrukturo in učinkovitim javnim prevozom višja, otroci, ki gredo v šolo peš ali s kolesom, naj bi dosegali boljše rezultate, prav tako naj bi bili bolj učinkoviti in manj bolni tisti delavci, ki se na svoje delovno mesto vsakodnevno odpravijo peš ali s kolesom. Številnih prednosti človeku in okolju bolj prijaznih načinov mobilnosti se, kot kaže, zavedajo tudi na Občini Kamnik, saj so letos pripravili res pester nabor najrazličnejših aktivnosti. Prometna vzgoja se začne pri najmlajših Zelo živahno je bilo v središču mesta že prvi dan Evropskega tedna mobilnosti, ko se je na Glavnem trgu družilo, učilo in zabavalo več kot devetsto otrok kamniških vrtcev in šol. Spoznavali so delo policistov, gasilcev, reševalcev, gorskih reševalcev in članov AMD Kamnik, si ogledali predstavo o prometu, se preizkusili na poligonu Kolesarček in na skakalnici Mini Planica, porisali pa so lahko tudi avtobus. Občina in podjetje Kam-Bus sta poskrbela za brezplačen prevoz otrok iz oddaljenih krajev občine, po središču mesta pa je vozil tudi vlakec iz Arboretu-ma. Da so se tudi najmlajši ta dan lahko na zabaven način naučili veliko o prometu, je poskrbelo več kot petdeset prostovoljcev. »Prav vsak lahko prispeva svoj kamenček v mozaiku pametne mobilnosti. Najpomembnejši pri tem pa je vzor, ki ga odrasli dajemo našim najmlajšim. Velikokrat se zdi, da majhni koraki nimajo resničnega učinka na okolico, a to ne drži -vaš korak prinaša številne koristi. Potujte pametneje in pomembno prispevajte k čis- tejšemu zraku, manj hrupnemu vsakdanu in boljšemu počutju,« je ob tem povedal župan Marjan Šarec. Občani so lahko v soboto, 17. septembra, obiskali popravljalnico koles na Šu-tni. Nedelja je bila na Šutni namenjena mladim družinam, saj so se popoldne lahko s poganjalčki vozili po poligonu, si ogledali stara kolesa ali sodelovali v likovnih delavnicah. Tednu mobilnosti so se pridružili tudi v Reciklarnici, kjer so zbirali predloge o nevarnih točkah po mestu in njihovih izboljšavah. V trgovskem centru na Duplici so v ponedeljek pripravili predstavitev električnih koles, Evropskemu tednu mobilnosti pa so nekaj svojega časa namenili tudi dijaki GSŠRM, ki so v sredo prisluhnili policistom Policijske postaje Kamnik, sodelavcem Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik in članom AMD Kamnik. O prometni varnosti tudi z najšibkejšimi v prometu Poleg mladostnikov so v dogajanju sodelovali tudi drugi šibkejši udeleženci v prometu. Člani Društva upokojencev Kamnik so se včeraj v družbi policista s kolesi podali po občini in njeni okolici. Poseben sprehod po mestu pa so v torek s predstavniki Občine in policisti pripravili gibalno ovirani učenci in dijaki zavoda Cirius. Sprehod je potekal po treh krožnih trasah, na njem pa so invalidi opozarjali na ovire, s katerimi se srečujejo v vsakodnevnem življenju, ter podali predloge, ki bi jim olajšali njihovo pot po mestu. »Namen današnjega ogleda je pregledati točke, ki so invalidskim vozičkom nedostopne. Na nekaj težav smo bili lani že opozorjeni in del pobud smo že realizirali, vsekakor pa ob novih investicijah posebno pozornost namenimo tudi temu, da so dostopi in prehodi čez cesto prilagojeni gibalno oviranim. Seveda je v mestu, ki ni majhno, takšnih točk še kar nekaj in tudi objektov je še veliko, ki niso prilagojeni invalidom. Pozdravljam odločitev, da je tudi Cirius pristopil k Evropskemu tednu mobilnosti in bomo tako skupaj našli kakšno rešitev, ki bo pripomogla k večji varnosti otrok in mladostnikov z različnimi gibalnimi motnjami,« je pred sprehodom dejal podžupan Igor Žavbi. Dobro sodelovanje z občino nam je potrdil tudi direktor Ciriusa Goran Pavlič. »Občino smo že večkrat opozorili na svoje težave in lahko rečem, da imajo posluh za nas. Z največ težavami se invalidi soočajo pri prehodih za pešce, kjer ni klančin, na preozkih pločnikih, ob semaforjih, kjer so tipke za pešce nameščene previsoko, ob vstopih v nekatere javne zgradbe ...« našteje Pavlič in doda, da razmišljajo tudi o posebni označitvi poti za invalide. Čebelarji odkrili doprsni kip Člani Čebelarskega društva Kamnik so na Kopiščih odkrili doprsni kip profesorju Josipu Verbiču in se s tem oddolžili za njegov prispevek pri postavitvi prve plemenilne postaje v Sloveniji ter prispevek kamniškemu in slovenskemu čebelarstvu. Jasna Paladin Kamniška Bistrica - Kamniški čebelarji se že vrsto let zavedajo znanja in prispevka, ki ga je k razvoju čebelarstva na Kamniškem in mnogo širše doprinesel profesor Josip Verbič. Ta je bil leta 1869 rojen v Borovnici, a je v svojih zrelih letih, ki jih je posvetil pedagoškemu in praktičnemu delu v čebelarstvu, zahajal predvsem v Kamniško Bistrico. Leta 1932 je na Kopiščih namreč sam ustanovil prvo plemenilno postajo za vzrejo matic na Slovenskem, saj je v dolini zaradi naravnih in geografskih danosti prepoznal idealne pogoje za vzrejo in plemenite-nje najboljših čebeljih matic kranjske sivke. Že leta 1909 ga je deželna vlada na Kranjskem imenovala za izveden- ca v čebelarstvu, napisal je več knjig in imel vrsto pomembnih funkcij - leta 1930 je bil izvoljen za predsednika Slovenskega čebelarskega društva, ustanovil pa je tudi zavarovalni sklad za škode v čebelarstvu in matični nasad čebelnih pašnih rastlin. Skrb za pleme-nilno postajo so po drugi svetovni vojni prevzeli člani Čebelarskega društva Kamnik, ki so na Kopiščih pred leti uredili tudi učni center, minulo soboto pa so se pro- fesorju Verbiču poklonili še z odkritjem doprsnega kipa, ki ga je izdelal kipar Miha Kač. »V društvu menimo, da je naša moralna dolžnost, da se Josipu Verbiču, ki je bil eden med prvimi, ki se je zavedal, kaj pomeni matica kranjske sivke in kaj pomeni v čebelji družini kakovostna matica, oddolžimo s tem skromnim obeležjem. Veseli nas, da je šotor kar premajhen za vse, ki ste danes prišli z nami praznovat,« je zbrane nagovoril predsednik Čebelarskega društva Kamnik Štefan Virjent, ki se je razveselil tudi gostov iz Železne Kaple in srbskega mesta Ivanice. Pomen Verbičevega dela je predstavil tudi tajnik Čebelarske zveze Slovenije Anton To-mec, veliko uspešnega dela še naprej pa jim je zaželel podžupan Igor Žavbi. Čebelarjem je doprsni kip Josipu Verbiču pomagal odkriti kamniški podžupan Igor Žavbi. / Foto: Jasna Paladin Prvi javni poziv LAS Slovenije Kamnik - Razvojni center Srca Slovenije bo konec septembra objavil prvi javni poziv Lokalne akcijske skupine (LAS) Srce Slovenije za sofinanciranje projektov, ki bodo sledili Strategiji lokalnega razvoja LAS. Potencialnim prijaviteljem bodo z namenom, da bodo projektni predlogi pripravljeni čim bolj kakovostno, s svetovanjem in usmerjanjem pomagali v pisarni LAS, kjer vabijo vse, ki imajo konkretne projektne ideje za prijavo na javni poziv, da se jim oglasijo in se dogovorijo za individualni razgovor (01 8962 715, las@razvoj.si). J. P. n- in- NUJNO OBVESTILO UPORABNIKOM PITNE VODE IZ JAVNEGA VODOVODNEGA SISTEMA KAMNIK - IVERJE Komunalno podjetje Kamnik d. d., kot koncesionar oskrbe s pitno vodo v občini Kamnik obvešča porabnike pitne vode iz vodovodnega sistema Kamnik-Iverje, da bo v ponedeljek, 3. 10. 2016, začelo z začasnim preventivnim kloriranjem omenjenega vodovodnega sistema. Dezinfekcija (preventivno kloriranje) sistema se bo izvajala največ 10 dni. Količina klora v sistemu ne bo presegala 0,5 mg/l, kar pomeni, da je pitna voda primerna za uživanje in ne predstavlja nevarnosti za zdravje ljudi. Po končani dezinfekciji bo kloriranje ustavljeno. Zahvaljujemo se za razumevanje. kpk d d 10 petek, 2. septembra 2016 Kamničan % Občinske novice, mnenja Iz poslanskih klopi Dolga pot do povezane Evropske unije Zadnji nagovor predsednika Evropske komisije (EK) Jun-kerja v evropskem parlamentu je vseboval poudarke, ki jih pri Junkerju doslej nismo bili vajeni. V njem je namreč države članice pozival k solidarnosti, socialni pravičnosti in enotnosti, izražal pa je tudi skrb za ohranitev raznolikosti kultur evropskih narodov in skrb za varnost ter prihodnost mladih. Po dolgoletnem prevladovanju neoliberalizma, kar je imelo za posledico finančno izčrpavanje gospodarsko šibkejših držav EU v korist nemških, angleških, ameriških in francoskih bank preko prisilne privatizacije in mehanizmov finančne stabilnosti, kjer je znana sporna vloga zloglasne trojke (Evropske centralne banke, Evropske komisije in Mednarodnega denarnega sklada), je bilo osvežujoče z vrha EK slišati drugačno retoriko. Nedvomno so k novi Junkerje-vi retoriki botrovali tudi referendum o izstopu Velike Britanije iz EU, migrantska kriza in krizi odnosov EU z Rusijo in s Turčijo, kar vse vnaša tveganja glede prihodnjega obstoja EU. Ko sem se v začetku letošnjega septembra kot podpredsednica Odbora za zunanje zadeve v Bratislavi udeležila medparla-mentarne konference držav EU o zunanji, varnostni in obrambni politiki EU, mi je bilo iz pogovorov evropskih parlamentarcev jasno, da skupni politiki EU primanjkuje prav vrednot, o katerih je nedavno govoril Jun- ker. Brez povezovanja držav EU na vrednotah solidarnosti, socialne pravičnosti, spoštovanja kulturne raznolikosti in brez povezovanja držav EU na obrambnem in varnostnem področju države EU ne bomo kos globalnim izzivom. Tako članice EU še vedno niso sposobne delovati v korist lastnih prebivalcev, npr. zavrniti tajnega prostotrgovinske-ga in investicijskega sporazuma, o katerem se pogajata EU in ZDA, znanem pod kratico TTIP. Prav tako države EU niso sposobne uveljaviti skupne migrantske politike. In še bi lahko naštevali. Tudi v Sloveniji pogosto zmagujejo egoistični zasebni interesi. Poslanci npr. višajo plače premožnim, na robu družbe pa ostajajo številni starejši, revni in socialno izključeni. Soočeni smo z nedopustno dolgimi čakalnimi dobami v zdravstvu. Prav tako ni poskrbljeno za ohranjanje in varovanje slovenščine doma in v zamejstvu. Prav zaradi slednjega sem na septembrski parlamentarni seji postavila ustni poslanski vprašanji ministricama za zdravje in za šolstvo. Vsakdo med nami lahko po svojih močeh pripomore k boljšemu skupnemu bivanju. Mag. Julijana Bizjak Mlakar, poslanka Del samostana bi lahko uporabili takoj Občina Kamnik je - leto dni za tem, ko je župan tudi s strani svetnikov dobil soglasje, da sprejme darilo uršulink, postala lastnica mekinjskega samostana. Drago darilo prinaša mešane občutke, saj gre za veliko odgovornost do dediščine, pa tudi skrb, kako zapolniti velike prostore. Jasna Paladin Kamnik - Kako sam gleda na darilo uršulink in s kakšnimi vsebinami bi občina lahko zapolnila mekinj-ski samostan, smo tokrat vprašali svetnika LMŠ -naprej Kamnik in podžupana Igorja Žavbija. Stavba se bo morala preživeti sama »Odločitev sester uršulink, da mekinjski samostan podarijo Občini Kamnik, sem najprej sprejel kot zelo lepo gesto, a takoj v naslednjem trenutku sem se vprašal, ali je Občina Kamnik sploh sposobna sprejeti takšno darilo. Gre za ogromno stavbo, katere obnova, vzdrževanje in obratovalni stroški so zelo visoki. Glede na to, da sta približno dve tretjini stavbe v dokaj dobrem stanju in bi bil večji del stavbe primeren za uporabo v zelo kratkem času, sem bil tudi sam mnenja, da župan darilo sprejme. Seveda pa bo treba poiskati takšne vsebine, da bo stavba sposobna preživeti sama sebe. Namreč, gre za stavbo, ki ima 5000 kvadratnih metrov in prostorov v njej je res veliko. Sam sem si samostan ogledal in bil sem presenečen nad dobro ohranjenostjo stavbe. Večina prostorov je dobro vzdrževanih. Del samostana, na primer Marijin dom, je lahko takoj v uporabi. V njem so sestre organizirale duhovne vaje in ima vso potrebno infra- Obnova grobišča NOB na Prevojah Zgornji Tuhinj - Občina Kamnik se je v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine lotila temeljite obnove spomenika NOB na Prevojah pri Zgornjem Tuhinju, ki je bil postavljen v spomin na 192 padlih partizanov in člana ameriške vojne misije pri 4. Operativni coni kapetana Charlesa Fischerja. Spomenik, ki je bil že precej poškodovan, ob njem pa se vsako leto konec decembra odvija slovesnost, na kateri sodelujejo tudi predstavniki ameriške ambasade, so pristojni restavratorji in kamnoseki že temeljito očistili, zaradi posedanja pa bo treba sanirati tudi temelje in popraviti poškodbe na vseh zgornjih elementih spomenika. Zamenjali bodo tudi ograjo, poglobili ter na novo pozlatili črke, vklesane v spomenik, in obrezali obstoječe ciprese. J. P. Vlada jemlje gospodarstvu Cerarjeva vlada z mini davčno reformo predlaga, da se za dodatnih 60 mio € obdavči gospodarstvo, na drugi strani pa I javnemu sektorju namenja no-^ vih 70 mio €. = Mini reforma vsebuje tri zako-5 ne. S spremembo zakona o ^davčnem postopku se uvaja I predizpolnjeni obračun pri-jspevkov za s.p.-je in kmete. § Gre za poenostavitev birokrat> skih postopkov, kar je treba ¿pozdraviti. Zakon o dohodnini s razbija dosedanji 41-% dohodi dninski razred, v katerem so ^državljani, ki zaslužijo med f 20.400 in 70.907 € letno, na dva nova dohodninska razreda, in sicer na 34-% (do 48.000 €) in 39-% (do 70.907 €). Vlada ni predlagala nobene razbremenitve državljanov z najnižjimi dohodki, zato smo v NSi predlagali amandma, da se uvede splošna olajšava v višini 7000 €. Zakon o davku od dohodka pravnih oseb pa predlaga povišanje obdavčitve dohodka podjetij s 17 % na 19 %, kar z drugimi besedami pomeni 60 mio € dodatnega bremena za gospodarstvo. Ob gospodarski rasti in z zadržanostjo pri zaposlovanju v javnem sektorju smo imeli možnost, da bi resnično davčno razbremenili vse državljane, ne zgolj prerazporejali davčnih bremen. A Cerarjeva vlada se je odločila drugače: zaposlila je dodatnih 3695 javnih uslužbencev in gospodarstvu naložila dodatnih 60 mio € davkov. Matej Tonin Lokalna hrana v šole in vrtce lana ter jim višjo kakovost daje večja svežina ali manjše obremenjevanje okolja pri prevozu. Zavedam se, da javno naročanje kakovostne lokalne hrane zahteva veliko znanja in izkušenj. Zato predlagam, da Občina spodbudi povezovanje šol, vrtcev in kmetij ter organizira izobraževanje glede priprave razpisov. Pomembno je, da zavodi v razpisih oblikujejo takšne sklope živil, da bodo zanje lahko konkurirali tudi okoliški kmetje. Če nas skrbi, kakšno hrano jemo doma, potem nas bi moralo enako skrbeti, kakšno hrano otroci jedo v vrtcu ali šoli. Zato je še kako pomembno, da zavodom zagotovimo čim več sveže in kakovostne hrane iz kratkih verig ter tako prispevamo tudi k razvoju lokalnega gospodarstva in ohranjanju okolja. Brane GOLUBOVIC, občinski svetnik N.Si Na Občino sem naslovil svetniško pobudo, da vrtci in šole povečajo nakup hrane iz občine ali njene bližine. Cilj predloga je, 5 da se v zavode pripelje še več - kakovostne in redno kontroliranj ne lokalne hrane. f Pred meseci sprejet zakon o jave nem naročanju namreč omogoči ča šolam in vrtcem nakup določenega deleža lokalne hrane i brez javnega razpisa. Na izbor j tudi ne vpliva več samo najnižja ? cena, temveč se upošteva tudi i kakovost. Tako imajo prednost j živila in pridelki, ki so vključeni v ; shemo kakovosti, ter tista živila, ki ; so trajnostno pridelana in prede- Igor Žavbi / Foto: Gorazd Kavčič strukturo za takojšnjo uporabo. Z nekaj dela bi se dalo lahko dokaj hitro usposobiti tudi del, ki so ga uporabljale sestre za bivanje, medtem ko je del objekta, v katerem je nekoč gostovala NUK, potreben temeljite obnove. Ne gre pa pozabiti, da je streha na celotnem objektu praktično nova. Pa tudi sestre, ki jih v samostanu ni že več kot leto dni, so prostore redno zračile in skrbele za njihovo čistočo. O tem, kakšne vsebine bodo v samostanu, bo odločala posebna komisija, ki jo bo ustanovil župan Marjan Ša-rec. Idej in želja je veliko, tako s strani politike kot tudi s strani občanov. Verjamem pa, da bo omenjena komisija znala upoštevati zgodovino in nekdanji namen stavbe ter da bodo v samostanu vsebine, ki bodo v ponos lokalni skupnosti in v ponos bogati kamniški dediščini,« pravi Igor Žavbi. USTA DUŠANA PAPEŽA Očistili so ostanke srednjeveškega obzidja Delavci javnih del so poleti očistili ostanke severnega mestnega obzidja, zdaj ga bo treba še primerno označiti. Jasna Paladin Kamnik - Obzidje, ki je nekdaj obkrožalo mesto Kamnik, je bilo zgrajeno davnega leta 1451 in do danes so se ohranili le njegovi manjši odseki. Še najbolje ohranjen, dostopen in viden je del obzidja na parkirišču za policijsko postajo, ki je tudi zaščiten in ima status lokalnega spomenika. A bolj malo občanov ve, da gre za pomemben delček naše zgodovine, še posebej zato, ker je bil zid do sedaj precej zanemarjen. »Že pred tremi leti sem podal svetniško pobudo, naj se zid očisti in označi s tablami in kratkimi slovenskimi ter angleškimi zapisi in risbo obzidja, da bodo občani in mimoidoči vedeli, kako je bilo videti in kaj imajo pred seboj. Če poudarjamo, da smo srednjeveško mesto, bi nam za take stvari moralo biti mar,« nam je povedal svetnik Tone Iskra, ki pa je te dni zadovoljen, da so na občini njegovo pobudo le uslišali. Vsaj delno, saj pričakuje, da bodo obzidje tudi pokrili in tako dodatno zaščitili. Delavci javnih del so poleti z obzidja namreč že odstranili manjša drevesa, grmovje in plevel. Kot nam je povedal Sandi Borec z občinske uprave, bodo v prihodnje v sodelovanju z zavodom za varstvo kulturne dediščine poskrbeli tudi za primerno označitev oz. informacijsko tablo. Tone Iskra ob očiščenem delu nekdanjega mestnega obzidja / Foto: Jasna Paladin Kamničan^g petek, 2. septembra 2016 19 Aktualno Priložnosti tudi v Afriki V torek, 13. septembra, so se na pobudo župana Marjana Šarca in občinske uprave srečali predstavniki upravnega odbora Podjetniškega kluba Kamnik in pobudniki za vzpostavitev poslovnih povezav slovenskih podjetij na trgih frankofonskih držav Afrike. Jasna Paladin Kamnik - Predstavnik fran-kofonskega poslovnega foruma v Sloveniji in direktor podjetja Africom Florent K. Samba je predstavnikom Podjetniškega kluba Kamnik v prostorih kamniškega podjetja Nektar Natura pred dnevi predstavil predloge za medsebojno sodelovanje kamniških podjetij in frankofonskega poslovnega foruma, ki se veže na poslovne priložnosti in gospodarske promocije lokalnih podjetij v frankofonskih državah Afrike, med njimi Gabon, Kongo, Srednjeafriška republika, Kamerun, Senegal, Ekvatorijalna Gvineja in Nigerija. Predsednik Podjetniškega kluba Kamnik Tomaž Lah je po uvodni predstavitvi delovanja kluba zbranim gostom povedal, da kamniško gospodarstvo temelji na razvoju in na ustvarjanju izdelkov ter storitev z visoko dodano vrednostjo. »Veliki industrijski obrati za množično proizvodnjo se spreminjajo tako po vsebini kot poslovnih modelih in vse več sredstev namenjajo razvoju. V Kamniku je več podjetij živilske, storitvene, gradbene, in drugih panog, za katere menimo, da bi lahko poslovale v teh visoko potencialnih državah Afrike. Izvoz, ki je že sedaj gonilo slovenskega gospodarstva, je tudi nuja za prihodnost, saj brez večanja izvoza razvoja podje- Afriška delegacija s predstavniki Občine Kamnik in Podjetniškega kluba Kamnik na predstavitvi možnega sodelovanja Kamniški podjetniki, ki jih zanima vstop na trg v frankofonskih državah Afrike, se lahko skupaj s Podjetniškim klubom Kamnik 27. septembra ob 10. uri udeležijo srečanja v Mariboru, na katerem bodo predstavili poslovne priložnosti v državah centralne Afrike ter primer dobre poslovne prakse poslovanja v Afriki s podjetjem Cetis. tij ne more biti. Vsi, ki se zavedamo tega dejstva, bomo z veseljem zagrabili priložnost. Prav takšna mreženja in tovrstni dogodki so priložnost za sklepanje poznanstev, poslov in za sodelovanje,« je povedal Lah in si zaželel tvornega sodelovanja. Ne nazadnje je bilo na srečanju poudarjeno, da 'se v Afriki prodaja vse, razen nič', hkrati pa bi bilo sodelovanje zanimivo tudi v obratni smeri - torej uvoz surovin iz Afrike. Vse kamniške podjetnike, ki jih zanima vstop na trg v frankofonskih državah Afrike, predstavniki fran-kofonskega poslovnega foruma v Sloveniji vabijo na predstavitveni dogodek, ki bo 27. septembra ob 10. uri v prostorih Štajerske gospodarske zbornice v Mariboru, kjer bodo predstavili poslovne priložnosti v državah centralne Afrike ter primer dobre poslovne prakse poslovanja v Afriki s podjetjem Cetis. Zainteresirani kamniški podjetniki se lahko javite na številko 030 646 088, saj bo Podjetniški klub Kamnik organiziral skupen obisk dogodka. Toninovo Upanje za Slovenijo Kamniški poslanec in svetnik Matej Tonin je predstavil svojo knjigo z razmišljanju o razvoju Slovenije v zadnjih petindvajsetih letih. Jasna Paladin Kamnik - Matej Tonin je svojo drugo knjigo z naslovom Upanje za Slovenijo izdal že sredi poletja, pred dnevi pa jo je v pogovoru z novinarjem Igorjem Juri-čem predstavil v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik. Tonin je kljub mladosti že izkušen političen maček, saj se je občinskemu odboru Nove Slovenije pridružil že leta 2001 pri svojih osemnajstih letih, in vse od takrat je v politiki zelo aktiven. O razlogih za svojo drugo knjigo, za katero je našel čas kljub ženi, dvema majhnima hčerkama in službi, pravi: »Mnogi so me spraševali, kaj mi je tega treba, a čutil sem, da moram svojo vizijo in stališča, ki jih kot politik poudarjam, zapisati.« Kot je povedal na predstavitvi, je bilo ključno za njegov razmislek o tem, kje smo in kam si želimo, spoznanje o razočaranju, ki ga je med Slovenci zaznal ob praznovanju letošnje obletnice osamosvojitve. »Razlika v dojemanju življenja pred petindvajsetimi leti in danes je dramatična in to razočaranje res veliko. Želel sem se poglobiti v to, od kod izvira in ali kljub temu še obstaja upanje, saj je to glavni vzvod za napredek, ki ga v teh težkih časih naša država nujno potrebuje. Na podlagi statističnih podatkov sem želel ugotoviti razlike med letoma 1990 in 2015, rezultati pa so zelo zanimivi. Materialne okoliščine so danes neprimerno boljše, ljudje pa so kljub temu bolj nezadovoljni. Včasih je bilo težko, a imeli smo upanje za boljšo državo, danes pa tega upanja ni, zato cepetamo na mestu. Menim, da je glavni vir tega nezadovoljstva v velikem občutku nepravičnosti,« ugotavlja Tonin, ki v knjigi ponuja tudi rešitve. Pogovor z Matejem Toninom je vodil novinar Igor Jurič. Zlata maturantka tudi na jesenski maturi Kamnik - Na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik so se te dni razveselili še ene zlate maturantke. Na jesenskem roku poklicne mature je svoje znanje preizkušalo trinajst dijakov in dijakinj ter udeležencev izobraževanja odraslih strokovnih programov ekonomski tehnik in predšolska vzgoja in prav vsi so maturo uspešno opravili. »Še več, prvič se je zgodilo, da smo tudi v jesenskem izpitnem roku dobili zlato maturantko. To je postala dijakinja predšolske vzgoje Irena Zupan,« so sporočili s šole. Irena Zupan (na sliki v sredini) je tako že letošnja trinajsta zlata maturantka GSŠRM, sedem jih je bilo zlatih že na splošni in pet na poklicni maturi v spomladanskem roku. J. P. Ste pripravljeni nr SREDNJE DOLG STRESNI KOVČEK THULÉ GAMME CLASSIQUE 4201 Cena za člane programa ugodnosti Moj Peugeot 223,99 € Redna cena: 373,32 € Kataloška št. 1609665780 \ MOŽNOST PLAČILA DO 24 OBROKOV S KARTICO MOJ PEUGEOT DINERS CLUB eug e o~r phepohuc* Total ^za^n® PeWt. PonJlE vellf do 31. 12. 2pJ6 oJbomQho rqzprodfc zalog Slika je llpoUč . - J£i T*. MOTION & EMOTION RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00 PEUGEOT KONCESIONAR LETA 2014 10 petek, 2. septembra 2016 Kamničan % Iz naših krajev V Podgorju bodo odprli 1»v1 v• novo mrliško vežico Praznik z blagoslovom treh novih krajevnih pridobitev bo v nedeljo, 25. septembra. Jasna Paladin Podgorje - Krajevna skupnost Podgorje vabi na odprtje in blagoslov nove mrliške vežice v Podgorju ter na blagoslov novega križa in prenovljenega krožišča. Praznovanje, ki bo v nedeljo, 25. septembra, se bo začelo ob 11. uri s slovesno sveto mašo v cerkvi sv. Nikolaja v Podgorju. Po maši bodo pri mrliški vežici sledili nagovori predsednika krajevne skupnosti Grega Cvir-na, podžupana Igorja Žavbi-ja in poslanca Mateja Tonina, nato pa procesija z banderami do križa. Blagoslov vseh treh novih podgorskih pridobitev bo opravil župnik Luka Demšar. Po uradnem delu bo sledilo druženje pod šotorom z Ansamblom Vi-harnik. Ključ planine od pastirjev prevzemajo bajtarji Velika planina - Pašna sezona na Veliki planini je končana in svoja vrata je minuli konec tedna zaprl tudi Preskarjev muzej. Pastirji so živino že preselili v dolino, zato bodo planino do nove pašne sezone prevzeli bajtarji. Ti praznik ob začetku svoje sezone z bajtarskim golažem pripravljajo v soboto, 1. oktobra, ob 11. uri v Velikem stanu. Od pastirjev bodo prevzeli »ključ planine«, podelili bajtarske značke, priznanja in zahvale in se veselili z Ansamblom Domačini. J. P. Leta 2013 je ime Edward Snowden preplavilo domala vse svetovne medije. Nekdanji sodelavec ameriške NSA je z razkritjem tajnih dokumentov razgalil obseg nadzora telefonskih in spletnih informacij, ki ga ZDA vrši doma in v tujini. Snowdna so nekateri ožigosali za izdajalca, drugi pa so ga razglasili za novodobnega heroja in pravega patriota. Kljub nasprotujočim si oznakam pa ni dvoma, da je takrat 29-letni Snowden žrtvoval svoje življenje, saj je v trenutku postal najbolj iskan človek na planetu. MESTNI KINO DOMŽALE Ljubljanska 61, Domžale T 722 50 50 www.kd-domzale.sl ^ 1 sledite nam tudi na Facebooku Mestni ^ Domžale ftcebookcom/mesm.k.no.domz.le miistm s KRTKOM! ANGLEŠČINA S KRTKOM^ .„„4Z