PRIRODOSLOVNE RAZPRAVE
KNJIGA 2 TOME 2
IZDAJA IN ZALAGA PRIRODOSLOVNO DRUŠTVO V LJUBLJANI PUBLlfi PAR LA SOClETČ DES SCIENCES NATURELLES A LJUBLJANA
UREDIL REDIGfi PAR DR. PAVEL GROŠELJ
LJUBLJANA 1935
ZA J. BLASNIKA NASL., UNIVERZITETNO TISKARNO
L. MIKUŠ
71260
KAZALO INDEX
Knjiga 1. — Tome 1.
Rakovec Ivan, Goelodonta mercki Jag. iz Uolarjeve jame pri Logatcu. — S tablami I—IV. — Coelodonta mercki Jag. aus der Hohle „Dolarjeva jama“ bei Logatec. Mit Taf. I—IV. ...	5	/
H e r i t s c h Franz, Rugose Korallen aus dem Trogkofelkalk
der Karawanken und der Karnischen Alpen. — Mit Taf el I—VI.	42
Martino V. i E., Novi jež iz Vardarske banovine. — Erinaceus
roumanicus roumamicus drozdovskii morpha nova........................56
Jager E., t)ber Polistes associa Kohl. (Hvm., Vesp.) — Mit
1 Abb. im Text...................................................... 57
Kuhnel W alt er, Zur Stratigraphie und Tektonik der Ter-tiarmulden bei Kamnik (Stein) in Kram. — Mit 14 Fig. und 1 Karte. — K stratigrafiji in tektoniki terciarnih kotanj pri Kamniku. S 14 slikami v tekstu in 1 karto................................61
Radovanovič M., Trihoptere Slovenije. — Sa 3 slike u tekstu i tab. VII. — [Die Trichopteren Sloveniems.] Mit einer Zu-sammenfassung in deutscher Sprache, 3 Abb. im Text und Taf. VII...................................................................
\ rab er Maks, Donos k poznavanju rodu Riella. — S tablami VIII—XI in 3 slikami v tekstu. — Beitrag zur Kenntnis der Gattung Riella. " Mit Taf. VIII—XI und 3 Abbildungen im Text 125
K r a t o c h v i 1 J o s e f, Liste generale des Araignees cavernico-les en Vougoslaviie. — Avec 19 figures. — Pregled peckiskih
paukova u Jugoslaviji. Sa 19 slika u tekstu.........................165
J a e g e r E., Kleine Schuppenaindrenen (Hym. Apid.) .... 227
SlraBer Karl, Neue Acherosomen. (Diplopoda Ascospermo-phora.) Mit 12 Fig.......................................................231
* Der deutsche Titel der Arbeit ist auf S. 157 oben einzuschalten.
Rakovec Ivan, Diluvialni svizci iz južnovzhodnih Alp. S tablami XII—XIV. — Ober diluviale Murmeltiere aus den Siidostalpen. Mit Taf. XII—XIV....................................
W er th c i m Pavao, Kutikula i ektoplazma infuzorija iz že-luca divljih preživaca s područja Slovenije. — S 2 crteža. — [Ober die Kutikula und das Ektoplasma von Infusorien aus dem Magen freilebender Wiederkauer aus Slowenien.] Mit 2 Abb. im Text....................................................
Wertheim Pavao, Biometrijske osobitosti infuzorija Ophryo-scolex caudatus rupicaprae iz želuca slovenske divokoze. — S 2 crteža. — Mit einer Zusammenfassung in deutscher Sprache und 2 Abb. im Text........................................
Škerlj B., Beitrage zur Anthropologie der Slowetnen. Mit 20 Tabellen und 7 Diagrammen. — S slovenskim izvlečkom . .
PRIRODOSLOVNE RAZPRAVE
KNJIGA 2 (STR. 1-60, 1 SLIKA, TABLE I-VI)
IZDAJA IN ZALAGA PRIRODOSLOVNA SEKCIJA MUZEJSKEGA DRUŠTVA
ZA SLOVENIJO ZA UREDNIŠKI ODBOR: DR. PAVEL GROŠELJ
LJUBLJANA 1933
TISKALI J. BLASNIKA NASL., UNIVERZITETNA TISKARNA LITOGRAFIJA IN KARTONAŽA D. D. ODGOVOREN L. MIKUŠ
Seznam onih publikacij našega društva, ki so deloma ali v celoti prirodoslovne vsebine.
lndex des publications de la societe comprenant des articles relatifs aux Sciences Naturelles.
*1856 Jahresheft des Vereines des krainischen Landies-Museums.
*1856 Zweites Jahresheft dieis Vereines des krainischen Landes-Museums. *1862 Drittes Jahresheft des Vereines des krainischen Landes-Museums.
1866—1907 Mitteilungen des Museal vereins fiir Krain.
1 1866,	2 1889,	3 1890,	*4 1891,	*5 1892,	*6 1893,	•? 1894,
*8 1895, *9 1896, *10 1897, 11 1898, 12 1899,	13	1900,
14 1901,	15	1902,	17	1904,	18 1905,	19	1906.	*20	1907.
1891—1909 Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko.
*3 1895, *5 1895, #6 1896, *9 1899, 15 1905, *18 1908, #19 1909.
•1908—1909 Carniola. — *i 1908, *2 1909.
1910—1919 Carniola. N. F. — Izvestja. Nova vrsta.
1 1910, 2 1911, *3 1912, 4 1913, 5 1914, 6 1915, ? 1916, 8 1917,	9	1918/1919.
1920—1930 Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo. B. Prirodoslovni del.
1 1921,	2—3	1923,	4—6	1926,	7—8 1928,	9 1929,	10 1930.
Glasnikov del A je zgodovinski, tudi 9. knjiga (1929) je samo zgodovinska. La serie A du Glasnik ainsi que 1’ annee entiere 9 (1929) sont purement historicjues.
1931 Prirodoslovne razprave.
1, 1. zv. 1931;	1,	2.	zv.	1932;	2, 1. zv. 1933.
Z *zvezdico označeni letniki so pošli.
Les annees, marquees cf un *asterisque, sont epuisees.
PRIRODOSLOVNE RAZPRAVE 2, 1. zvezek.
Izšel dne 13. 4. 1933. Članek dra. J. Rakovca je izšel kot separatni odtis že 1. 4. 1933.
Publie le 13. 4. 1933.
PRIRODOSLOVNE RAZPRAVE, 2, 5,—41. Ljubljana, i. IV. 1933.
poročilo Društva za raziskovanje jam v Ljubljani.
Coelodonta mercki Jag. iz Dolarjeve jame pri
Logatcu.
Ivan Rakovec.
S tablami I, II, III in IV.
Oni del Logaške planote, ki leži med Logaškim in Planinskim poljem, obstoji pretežno iz gornjekrednih rudistnih apnencev. Na severnem robu tega dela stopajo do površja tudi skladi glavnega dolomita gornje triade, na zahodu oziroma jugozahodu pa segajo v ta del planote liadni apnenci. Jugozahodno od Gradišča je vrinjen med rudistne apnence tudi manjši kompleks hamidnih apnencev dolnje krede, ki se razprostirajo prav tako v vzhodnem delu planote. Na več mestih so ohranjeni tudi še denudacijski ostanki eocenskega fliša, ki leže na rudistnih apnencih. Fliš je zastopan po peščenjakih, laporju in brečijah. V slednjih se dobe številni ostanki numulitov. Največji denudacijski relikt eocenskega fliša je najti na Kališah, nekako v sredi med Logaškim in Planinskim poljem. Vprav tej okolnosti je pripisati, da imajo Kališe tako prijazno okolico. Sredi travnikov in njiv stoji večja kmetija, v njeni bližini pa prihaja na dan več izvirkov dobre vode, ki je sicer primanjkuje daleč na okrog. Kališe obdaja krog in krog gozd, ki raste že na kraških tleh. Meja med eocenskim flišem in krcdnim apnencem se torej kolikor toliko krije z gozdno mejo.
Obdajajoči kras je posejan s številnimi bolj ali manj globokimi vrtačami in kraškimi dolinami ter poln globokih brezden in raznolikih podzemeljskih jam. Med podzemeljskimi jamami je še precejšnje število neznanih, deloma ker so težje dostopne, deloma pa, ker imajo skrite (zaraščene oziroma napol zasute) vhode; zato vlada zanje tudi med domačini veliko zanimanje.
Tako se je odpravila lansko lelo (1932) 3. julija proti Kališam večja družba iz Logatca pod vodstvom g. Ivana Dolarja, desinfektorja pri srezkem načelstvu v Logatcu, raziskovat jame. Približno 400 m severozahodno od Kališ so odkrili ob poti, ki vodi na Gornji Logalec, prav slučajno neko doslej še neznano jamo. Po vrvi so se spustili vanjo ter jo pričeli z vso vnemo raziskovati. Ko so prišli po približno sedem metrov dolgem navpičnem rovu do prve stopnje, oziroma tal, so opazili, da se jama tu cepi v dva rova, katerih dno pa leži še kakih 3—5 m globlje. Levi rov je mnogo večji in daljši ter okrašen z zelo lepimi kapniškimi tvorbami, medtem ko desni na prvi pogled ne kaže nikakih zanimivosti. Pri iskanju morebitnega nadaljevanja desnega rova, ki je sam na sebi razmeroma majhen — dolg je ca 7 m in širok komaj 2 m —, je opazil g. Dolar na nekem mestu, da štrli iz ilovice na tleh konica neke kosti. Previdno je pričel kopati in pokazal se mu je velik dobro ohra-
njen zob. Ves presenečen je nadaljeval kopanje okoli onega mesta ter po kratkem času izvlekel še nekaj zob in precej velik odlomek neke kositi. Pri kopanju pa so se mu nenadoma vdrla tla in pokazala se je nova odprtina v nov, nekoliko manjši spodnji rov.
O tej zanimivi najdbi je g. Dolar takoj obvestil Narodni muzej v Ljubljani in mu poslal enega izmed najlepše ohranjenih zob s prošnjo, da mu sporoči, kateri živali pripadajo oziroma so pripadali najdeni zobje. Ko se je kasneje dognalo, da pripada zob in z njim bržkone tudi ostali ostanki že davno izumrlemu nosorogu Coelodonta mercki Jager, je to vzbudilo v vseh zainteresiranih krogih veliko pozornost. Kmalu za tem je tako Narodni muzej kot Društvo za raziska-.vanje jam stopilo v stik z g. Dolarjem in njegovo družbo. Izdelal se je načrt za skupno raziskavanje jame in za izkopavanje še preostalih ostankov.
Dne 25. julija je Društvo za raziskavanje jam odposlalo na lice mesta ekspedicijo, ki je bila opremljena z vsem, kar je bilo potrebno za sistematično raziskavanje. Izkopavanje je trajalo štiri dni. Kopali smo z vso previdnostjo. Preiskali smo vsak kos jamske ilovice posebej in vsako najdbo točno zarisali v že pripravljene jamske načrte.
Ugotovilo se je, da je ilovica, ki prekriva tla desnega rova, debela (SO cm do 1 m. Do globine pol do tričatrt metra je bila še precej čista, nato pa je bila pomešana z gruščem in z odbitimi kapniki; končno so sledile večje skale, ki izhajajo brez dvoma od večjega podora. Pod temi skalami se je na več mestih pokazala odprtina, ki je vodila v spodnji rov. V zgornjem delu, t. j. nekako do globine 10—15 cm, je bila ilovica zelo mastna, kar je preiskavanje zgornjih plasti izredno otežkočalo. V nižjih plasteh je bila ilovica že precej prhka, mestoma pa celo skrilava, tako da se je luščila v tankih ploščicah.
Največ kosli smo dobili v zgornjih plasteh povprečno do globine 20 cm. Navzdol so bile kosti čedalje bolj redke; najgloblje ležišče kosti smo ugotovili v globini 90 cm. Večino kosti in zob smo našli v skrajnem koncu rova, proti izhodu jame pa so bili ostanki vedno redkejši. V sprednji tretjini rova nismo našli nikakih nosorogovih ostankov več. Prav presenetilo nas je dejstvo, da so se našle kosti tudi v vertikalnih razpokah ob steni rova v višini 2 m in 2-30 m od tal.
Vsega skupaj smo našli (vštevši prvo najdbo g. Dolarja) 20 bolj ali manj ohranjenih zob oziroma odlomkov, ki pripadajo 17 zobem 9podnje in zgornje čeljusti, in 111 kosti oziroma odlomkov. Med kostnimi ostanki je 10 vretenc, med katerimi je najboljše ohranjen atlas, dalje več ostankov reber, 9 skoraj nepoškodovanih členkov okončin, več v sredini prelomljenih metakarpalnih kosti, precejšnje število dobro ohranjenih kosti iz zapestja (carpalia) in narta (tarsalia), distalni del golenice (tibia) ter končno distalni del nadlehtnice (humerus). Ostalih kosli mi radi primanjkovanja nadaljnjega komparativnega materiala ni bilo več mogoče določiti z gotovostjo, kateremu delu okostja pripadajo.
Poleg tega smo odkopali tudi nebroj kosli raznih manjših živali in našli več polževih lupin. Od polževih lupin, ki smo jih dobili le v pri-vršnih plasteh ilovice in ki so bile skoraj vse zdrobljene, se je posrečilo
dobiti le dve še toliko ohranjeni hišici, da se je moglo ugotoviti, da pripadajo vrsti Aegopis verticillus Fer.
V globini 1*10 m ismo slednjič našli v kepo stlačeno in že nekoliko nagnito bukovo listje, v katerem je kar mrgolelo jamskih hroščev in drugili živalic. Ker poteka nekoliko globlje že spodnji rov, ni nikakega dvoma, da se je to listje držalo stropa spodnjega rova, ki ga je vanj bržkone nanesla voda.
Ker smo domnevali, da je moral nosorog oziroma njegovi ostanki pasti v jamo skozi odprtino, ki je bila nad nosorogovim rovom in ki so jo pozneje zopet zadelale skale — sedanji vhod v jamo je namreč komaj tolikšen, da se splazi skozenj človek — smo v dneh od 3.—6. novembra 1932 prebili strop nad nosorogovim rovom. Ko smo odkopali 40 do 50 cm debelo zgornjo plast, se je pokazala ca 13 om debela plast sige, ki je bila spojena z desno steno nosorogovega rova. Navzdol so sledile večje skale, ki jih je bilo treba razstreliti, da se je mogel prebiti strop. Na ta način se je ugotovilo, da je znašala debelina stropa 2-90 m. V vseh teh plasteh ni bilo najti nikakih ostankov več.
Na mojo pobudo je pričel g. Dolar v februarju 1933 zopet kopati v nosorogovem rovu in prišel do globine 2 m. Pri tem se je ugotovilo, da segajo večje skale in ilovica pomešana z gruščem in kosi odbitih kapnikov ter večjimi ploščami sige še globlje navzdol. Pri globini 2 m se še vedno ni dosegla živa skala. Odjntine, ki smo jih ugotovili v poletju 1932, so se ob tej priliki izkazale kot zgolj lokalnega značaja. Pri tem kopanju je našel g. Dolar 5 zobnih in 4 kostne odlomke in to približno v sredini rova v globinah 84 cm, 95 cm, 96 cm, 108 cm, 150 cm in 180 cm. Zobne odlomke je našel le v zgornjih plasteh, 1. j. 84 do 96 cm globoko.
Vsi doslej najdeni nosorogovi ostanki predstavljajo komaj eno petino vsega njegovega okostja.
Na tem mestu naj mi bo dovoljeno ponovno se zahvaliti vsem svojim sodelavcem, zlasti g. Dolarju, ki me je ves čas vestno podpiral pri delu in mi šel tudi. sicer vsestransko na roko. Dalje sem dolžan na tem mestu izreči najlepšo zahvalo tudi gg. dr. Marijanu Salopku, univerzitetnemu profesorju v Zagrebu, dr. Wilfriedu Tep p n er ju, predstojniku geološkega oddelka v Joanneju v Gradcu, ter dr. Francu Kahlerju, kustosu prirodopisnega muzeja v Celovcu, ki so mi dali na razpolago težje dostopno literaturo, oziroma mi dovolili ogled komparativnega materiala.
Prav posebno zahvalo pa moram izreči v imenu Društva za raz-iskavanje jam kraljevski h a n s k i upravi v Ljubljani, ki je v ta namen naklonila društvu znatno podporo in s tem omogočila izkopavanje v Dolarjevi jami.
Od vseh nosorogovih ostankov so brez dvoma najvažnejši zobje, predvsem oni iz zgornje čeljusti, ker se posamezne vrste nosorogov razlikujejo še najbolj po teh zobeh. Možno je celo na podlagi enega
samega dobro ohranjenega zoba določiti, kateri vrsti je pripadal nosorog in kako velika oziroma kako stara je bila dotična žival.
Zobje našega nosoroga so večinoma lako dobro ohranjeni, da se je dalo prav lahko ugotoviti, da pripadajo vrsti Coelodonta mercki Jag. Med zobmi samo Ms ni zastopan. Od M2 nimamo ohranjenega drugega kot samo zunanjo steno in pa notranji del zadnjega ter sprednji del sprednjega prečnega grebena, od M, pa dva odlomka, namreč obe korenini. Na eni od njiju je ohranjen še zadnji del zobne krone. Sicer pa imamo od vsake vrste zoba vsaj po en kolikor toliko nepoškodovan eksemplar.
Zgornja čeljust.
Drugi premolar (tab. I, sl. 5; lab. II, sl. 4; tab. III, sl. 6).
Za P2 je značilno, da je sprednji prečni greben (protoloph) v sredini globoko izrezan. Na ta način je nastal jarek, ki ima svoj izhod na sprednji strani zobne krone. Na našem eksemplarju iz leve čeljusti (tab. I, sl. 5) leži izhod jarka v višini sprednjega cingula. Ker je zob že obrabljen do višine tega cingula — v sredini in ob zunanji strani je načet celo že oingulum sam — je jarek videti samo še kot nekako globoko vdolbino. Oba prečna grebena sta seveda na notranji strani zrastla in prvotni izhod jarka je tu označen le z močno zarezo, ki poteka nekako v sredi notranjega dela. Sprednji cingulum prehaja brez posebnega presledka v notranji in ta zopet v zadnji, ki pa je že načet, oziroma odglodan, tako da ni mogoče več zasledovati njegovega nadaljnjega poteka. Na najnižjem delu notranjega cingula je razvitih nekaj majhnih bradavic.
Na zadnjem delu zoba je majhna vdolbina (postfossette), kojc notranja stena se razteza na žvekalni površini še daleč proti notranji oziroma zadnji strani.
Sprednji rob (parystyl) je na zunanji steni (ectoloph) precej izrazit, prav tako sprednja vertikalna guba, ki pa proti bazi kmalu izgine.
Stelidij (crochet) je še precej močno razvit, parastelidij (crista) nekoliko slabše. Proti globini oba izgineta. Od stelidija dalje proti no-trajnosti je opaziti še eno zelo majhno stelidialno gubo, ki je že nekoliko poškodovana. Ni izključeno, da predstavlja ta guba preostanek notranje veje stelidija, kot je to opaziti še pri obeh P3.
Zunanja dolžina zobne krone — vsa merjenja so izvršena na bazi krone — znaša 37‘8 mm, notranja dolžina 2,‘Hi mm, sprednja širina
41-5 mm in zadnja širina 47-3 mm. Največja višina zunanje stene znaša
37-3 nun, višina zobne krone na notranji strani pa 2P0mm.
Razen zunanje korenine na zadnjem delu so vse korenine še dobro ohranjene. Sprednje zunanja korenina je najdaljša (36'4 mm) in povsem samostojna, dočim sta notranja (33-2 nun) in zadnja zunanja, ki je že poškodovana, zrastli. Iz konkavne površine na notranji strani notranje korenine se da sklepati, da je tudi ta zrastla iz dveh korenov. Pri večjih zobeh je videti isto v čedalje večji jasnosti.
Pred tem premolarjem ni bilo skoraj gotovo nobenega zoba več v levi čeljusti, ker je opaziti oglajeni oziroma od sosednjega zoba P3 ob-tiščani del le na zadnji strani.
Od desnega P2 (lab. II, sl. 4) je ohranjen le notranji del zoba in pa sprednji rob zunanje stene (tab. III, sl. 6). Njegova notranja dolžina znaša ca 2(r0 mm, višina zobne krone 25 5 mm.
Ako primerjamo ta odlomek z levim P2, opazimo že na prvi pogled, da je za 4'5 mm višji oziroma manj obrabljen od levega.
Zanimiva je nadalje primerjava enakih zob te nosorogove vrste iz drugih najdišč, predvsem iz Krapine, iz katere nam je opisal Gorja-novič (1913) novo podvrsto C. mercki var. krapinensis, ter iz Varaždinskih Toplic, ki so nam najbližja najdišča in kojih eksemplarji so bili podrobno opisani. Za primerjavo je važna tudi druga podvrsta C. mercki var. vindobonensis Toula, ki so jo našli v dunajskem predmestju Heiligenstadt (Toula, 1907, pp. 449—453). Zunanja dolžina eksemplarja iz Heiligenstadta znaša 39-3 mm, največja širina 43 6 mm. Ako odgovarja navedena širina zadnji širini, tedaj zaostaja za našo za 3-7 mm, dočim prekaša zunanja dolžina našo za 15 mm. Zunanja dolžina krapinskih eksemplarjev pa znaša po Gorjanov id u (1913, p. 22) pri enem 37-5 mm, pri drugem celo 40'0 mm, zadnja širina pa
38-0 mm oziroma 420 mm. Schroed er (1930, Tab. I—III) navaja za celo vrsto nosorogov iz vseh važnejših nemških najdišč (Kirchberg a. d. Jagst, Jerxheim, Taubach, Weimar, Ehringsdorf, Rabutz, Heggen, Steinmuhle b. Veltheim, Mosbach, Burgtonna, Daxlanden b. Karlsruhe, Saalfeld, Beelilzhof in Rixdorf) dimenzije posameznih zob, od katerih pa navajam le obe skrajni številki. Za P2 so navedene naslednje dimenzije: zunanja dolžina znaša 28—36 mm, sprednja širina 31—43 mm. Vsi eksemplarji nemških najdišč, vštevši tudi ono iz Heiligenstadta, imajo tedaj mnogo manjšo zunanjo dolžino od naše, dočim se dajo dimenzije našega P2 prav lahko uvrstiti med one krapinskih eksemplarjev. Kar tiče sprednje širine, jo dosezajo le na j več ji eksemplarji nemških najdišč. Glede zadnje širine (Schroeder je v svojih tabelah sploh ne navaja) pa krapinski eksemplarji kakor tudi oni iz Heiligenstadta daleč zaostajajo za našim.
Tretji premolar (tab. I, sl. 2, 7).
Ohranjena sta oba P3, iz leve in iz desne čeljusti. Zunanja dolžina levega P3 (tab. I, sl. 7) znaša 46-4 mm, notranja dolžina 34-1 mm, sprednja širina 66 0 mm, zadnja širina 57-2 mm in največja višina 50 9 mm.
Sprednji in zadnji oingulum sta pri levem P3 še prav dobro ohranjena, ker žvekalna ploskev še ne sega tako nizko. Vendar pa se pri zadnjem cingulu že kaže na notranji strani majhna partija, ki je že nekoliko obrabljena. Pod zadnjim cinguloin je močno zglajeno mesto, kjer se je tiščal sosednji zob P4. Notranji cingulum je ohranjen le v obliki bradavic, ležečih pod izhodom jarka. Oni del, ki prehaja strmo navzgor na zadnji prečni greben (metaloph), je že zelo oglajen, vendar pa se da njegov rob še vedno ugotoviti.
Jarek je ozek in zelo globok. Izhod jarka leži 21-8 mm visoko nad bazo krone, medtem ko ležijo bradavice le v višini 13*8mm.
Stelidij je močno razvit in na koncu razcepljen v dve gubi, oziroma veji. Notranja močnejša guba se že dotika sprednjega prečnega grebena. Parastelidij je na našem eksemplarju odlomljen, vendar pa se da iz odlomljenega mesta sklepati, da ni bil posebno velik.
Notranji dve korenini, ki sta zrastli, sta dolgi 35*5 mm oziroma 41*9nun, dolžina sprednje korenine znaša 37*6 mm, dočim je zadnja zunanja korenina že odlomljena.
Desni P3 (tab. I, sl. 2) je slično zgrajen. Njegova zunanja dolžina znaša 43*8 mm, notranja dolžina 34*8 mm, sprednja širina 64*6 mm, zadnja širina 58*8 nun in največja višina 46*4 mm.
Stelidij je na koncu razcepljen iprav tako v dve gubi, vendar se pa nobena od njiju ne dotika sprednjega prečnega grebena. Parastelidij je izražen po jako majhni gubi, ki navzdol kmalu izgine.
Žvekalna ploskev je že dosegla sprednji in zadnji cimgulum. Notranji cingulum je nekoliko bolje ohranjen kot pri levem P3.
Od korenin je samo sprednja zunanja še dobro ohranjena; dolga je 34*6 mm.
Zunanja dolžina krapinskih eksemplarjev (Gorjan o vic, 1913, p. 22) znaša 44*0—52*2 mm, sprednja širina 59*0—69*5mm in zadnja 51*0—60*5 mm. Naš levi P-1 je tedaj približno enako velik, desni P3 pa manjši od krapinskih eksemplarjev. Levi P3 iz Heiligenstadta (To u 1 a , 1907, ipp. 451—452) je skoraj prav tako velik (46-7 mm) kot naš, desni P3 pa je mnogo večji (47*5 mm) od našega. Zunanja dolžina pri eksemplar-jih nemških najdišč (S c h r o e d e r , 1930, Tab. I) znaša 36—46 nun, sprednja širina pa 45—70 nun. Našega dosegajo torej le največji eksemplarji.
Izhod jarka leži pri krapinskih eksemplarjih 17-5—30 mm visoko nad bazo, bradavice pa 10—16 mm nad njo. Tudi v tem oziru se dajo dimenzije naših primerov prav lepo uvrstiti med one.
Glede ostalih značilnosti omenjam, da navaja M c y e r (1864, p. 257) več P3, ki ob izhodu srednjega jarka nimajo cingula. Pri P3 iz Heiligenstadta, ki je mnogo bolj obrabljen od našega, je opaziti skoraj enako velik parastelidij, dočim stelidij ni tako močno razvit.
Četrti premolar (tab. I, sl. 1; tab. II, sl. 6).
Med najbolje ohranjenimi zobmi je desni P4 (tab. II, sl. 6). Da je ta zob P4, je izven vsakega dvoma, ker je po dimenzijah (zlasti po zunanji dolžini) precej večji od vseh ostalih premolarjev. Zunanja dolžina znaša 51*0 mm, notranja dolžina 40-6 mm, sprednja širina 74*6 nun, zadnja širina 66*8 mm in naj večja višina 56*2 mm.
Zunanja stena ima na sprednji strani izrazit in precej naprej zapognjen rob ter močno razvito vertikalno gubo, ki se loči tudi od sredine s precej globoko, dasi ne tako izrazito brazdo kot je na sprednji strani. V sredini je zunanja stena lahno izbočena, vendar sega ta vzbok-lina navzdol le nekako do sredine krone. Posebno važno pa je, da se
pojavi pri tem zobu tudi precej močno razvit zadnji rob, tako zvano četrto rebro zunanje stene, ki na eksemplarjih nemških najdišč ne prihaja tako do izraza (S c h r o e d e r , 1930, pp. 64—65).
Sprednji prečni greben je približno tako dolg in širok na površini krone kol zadnji prečni greben, medtem ko je na bazi mnogo širši od njega. Jarek med njima je ozek in zelo globok. Njegov izhod leži 18-8 mm nad bazo krone.
Notranji cingulum je izražen le po maloštevilnih bradavicah, ki so na pobočju sprednjega prečnega grebena, deloma pa prehajajo, bolj slabo razvite, tudi že na zadnji prečni greben, kjer se vzpenjajo zelo strmo navzgor. To je predvsem radi lega važno, ker se po tem ločijo zobje C. merici od zob sorodnih vrst (S c h r o e d e r, 1930, p. 15). Cingulum poteka 13-0 mm nad bazo krone oziroma 4-2 mm pod izhodom jarka. Sprednji cingulum je še v celoti ohranjen. Sprva gladek, postaja proti notranjosti čedalje bolj bradavičast in širok. Zadnji cingulum tvori v sredini globoko brazdo. Proti zunanji steni je nekoliko bradavičast, proti notranjemu delu pa popolnoma gladek.
Stelidij je zelo močan in se deli na koncu v dve veji, od katerih pa kaže proti notranjosti obrnjena tendenco še nadaljnje razcepitve. Parastelidij sestoji iz dveh vzporedno stoječih in približno enako velikih gub.
Korenine so še dobro ohranjene, le ona na zadnjem zunanjem oglu je že napol odlomljena. Dolžina nepoškodovane zunanje korenine znaša 55-7 mm, notranji korenini, ki sta zrastli, pa merita 45-6 mm oziroma 443 mm.
Levi P4 (lab. I, sl. 1) je že precej poškodovan; manjka mu ves zadnji del. Sprednji prečni greben je približno tako dolg in širok kol pri desnem P4. Stelidij je precej močno razvit in na koncu nekoliko širši kot ob izhodišču. Notranji del njegovega konca je razcepljen v dve manjši veji. Parastelidij se začenja mnogo globlje, tako da ga žvekalna ploskev še ne seče. Še nekoliko globlje pa je opaziti celo tri gube, od katerih je sprednja najmočnejša, medtem ko je zadnja najslabše razvita. Sprednja guba parastelidija se že znatno približa stelidiju.
Sprednji cingulum je enako razvit, notranji je nekoliko močnejši kot pri desnem P4.
Zunanja dolžina znaša 50-0 mm, višina zunanje stene 63-0 mm, sprednja širina pa 74-5 mm.
Zunanja dolžina eksemplarja iz Heiligenstadta (T o u 1 a , 1907, pp. 451—452) znaša pri desnem P4 53-5 mm, največja širina 66 5 mm in največja višina 50-7 mm. Po zunanji dolžini je tedaj nekoliko večji od našega, po širini pa zaostaja za njim. Pri krapinskih eksemplarjih (G o r j a n o v i č , 1913, p. 22) znaša zunanja dolžina 425—55 0 mm, sprednja širina 62-3—73-0 mm, zadnja širina pa 54-0—66-0 mm. Po sprednji in zadnji širini prekaša tedaj naš desni P4 krapinske eksem-plarje, glede zunanje dolžine pa ga je uvrstiti med srednje velike pre-molarje. Eksemplarji nemških najdišč (Schroeder, 1930, Tab. I)
izkazujejo zunanjo dolžino 37—53 mm, sprednjo širino pa 51—74 mm. Po sprednji širini našega P4 sicer še ne dosegajo, pač pa po zunanji dolžini.
Prvi molar (tab. I, sl. 4; tab. III, sl. 4).
Ohranjena sta oba M1, iz leve in iz desne čeljusti. Posebno značilno za M1 je, da zadnji prečni greben ni tako močno zavit proti zunanji steni, kot je to opaziti pri M2, dasi že kaže tendenco do te oblike, vendar je zadnji prečni greben mnogo krajši od sprednjega.
Levi M1 (tab. III, sl. 4) je le malo poškodovan. Njegova zunanja dolžina meri 56’5 mm, notranja dolžina 49-0 mm, sprednja širina 67-5 mm, zadnja širina 58-7 mm in največja višina zunanje stene 330 mm.
Pri tem zobu je značilno, da sprednja vertikalna guba na zunanji steni ni razvita, temveč je njen sprednji del skoraj popolnoma gladek. Kot omenja Schroeder (1930, p. 39), je opaziti to pri M1 le tedaj, kadar je zob zelo obrabljen. Zadnji prečni greben je mnogo krajši in ožji od sprednjega ter ni tako močno zavit proti zunanji steni kot pri M2. Srednji jarek je globok in nekoliko ožji od onega pri desnem M1, ne glede na to, da je pri desnem M1 sklenina sprednjega prečnega grebena na zadnji strani že odkrušena. Jarek ima značilno obliko ozkega in dolgega S.
Notranji cingulum je zelo dobro ohranjen in sega na pobočje zadnjega prečnega grebena nekoliko više kot pri desnem M1. Sprednji cingulum je ohranjen le še ob notranji strani, sicer je že odglodan. Notranji cingulum je nekoliko bolje ohranjen, toda tudi tu ga žvekalna ploskev mestoma že odreže.
Stelidij je močno razvit. Proti zunanji steni sicer še ni zavit, kot je to opaziti pri M1 krapinskega nosoroga (Gorjan o vic, 1913, Tab. IV, sl. 8; Tab. XIII, sl. 1, 3), vsekakor pa bi to prišlo do izraza, če bi bil zob še nekoliko bolj obrabljen. Parastelidij je majhen ter navzdol kmalu izgine.
Tri korenine so nepoškodovane, četrta na zadnjem zunanjem oglu je do polovice odlomljena. Zunanja korenina je dolga 45 mm, notranji dve sta dolgi 37*5 mm.
Desni M1 (tab. I, sl. 4) je ohranjen nekoliko slabše od levega. Predvsem mu manjka zunanja stena, radi česar mi ni mogoče podati vseh dimenzij točno. Zunanja dolžina meri ca 57-0 mm, notranja dolžina 48-9 mm, sprednja širina 68-8nun in zadnja širina ca 62-0 mm.
Srednji jarek je razmeroma globok in precej ozek. Ob izhodu jarka se še precej dobro vidijo ostanki cingula, dasi je zob na tem mestu že nekoliko poškodovan. Notranji cingulum sega (sicer po eni sami bradavici) celo na pobočje zadnjega prečnega grebena. Ob sprednji strani sprednjega prečnega grebena je ohranjen le še najnižji del cingula, ker je zob že zelo močno obrabljen. Tudi na zadnji strani zad-
njega prečnega grebena je že načet cingulum, v kolikor je ta segal više od sedanje žvekalne ploskve.
Stelidij in parastelidij sta odlomljena, vendar pa se da na odlomljenem mestu še točno ugotoviti, da sta stala zelo blizu skupaj.
Korenine so vse štiri še dobro ohranjene. Zunanji dve sta daljši (50 mm, 51 mm), notranji znatno krajši (39'3 mm, 400 mm) in zrastli.
Krapinski eksemplar j i (Gor janovic, 1913, p. 24) so približno enake velikosti (zunanja dolžina znaša pri njih na desnem M1 ca 57-0 mm, na levem M1 57-7 mm oziroma 62-0 mm, notranja dolžina pri desnem M1 46'0 mm, pri levem M1 42'5 mm oz. 50-2 mm, sprednja širina pri desnem M1 70-0 mm, pri levem M1 67-6 mm oziroma 72-0 mm, in zadnja širina pri desnem M1 61’Omm, pri levem M1 ca 58-0 mm oziroma 61'0 mm). Eksemplar iz Heiligenstadta (T o u 1 a , 1907, p. 451) je po sprednji širini sodeč (70-0 mm) precej večji od našega. Žal, da Toula ne navaja tudi ostalih dimenzij. Eksemplarji nemških najdišč (Schroeder, 1930, Tab. I) merijo po zunanji dolžini 47—60 mm, po sprednji širini pa 64—72 mm.
Drugi molar (tab. II, sl. 3; tab. III, sl. 2).
Od desnega M2 (tab. II, sl. 3) je ohranjena samo zunanja stena, katere dolžina meri 61-4,mm, višina pa 54-9 mm. Po znatno 'večji zunanji dolžini, kot jo izkazujeta oba M1, more ta odlomek pripadati edinole M2. Medtem ko je zunanja stena pri levem M1 le malo valovita in brez značilnih gub, vidimo tu v gornjem delu močno izraženo sprednjo gubo, ki proti bazi polagoma izgine. V sredini je zunanja stena nekoliko močneje izbočena kot pri M3. Na obeh straneh izbočenega dela je jasno izražena brazda; obe sta nekoliko globlji kot pri M3, poleg tega je zadnja še nekoliko globlja in širša od sprednje.
Na sprednjem delu je cingulum jako dobro izražen.
Od levega M2 (tab. III, sl. 2) je ohranjen sprednji del zunanje stene z močno izraženo gubo in precejšen del sprednje strani z dobro ohranjenim cingulom.
Poleg tega je ohranjen še en odlomek, ki pripada bržkone tudi levemu M2. Predstavlja le notranji del zadnjega prečnega grebena.
Pri M2 morem za primerjavo vzeti samo zunanjo dolžino. Original iz Kirchberga meri 59-0 mm (Schroeder, p. 80, Taf. IX, Fig. 2 a, b; cit. po Gorjanov iču, 1913, p. 26). Gorjanov i c (1913, p. 25) navaja za krapinske eksemplarje za desni M2 58-0 mm, 59-3 min, 61-5 mm, 6,‘M) mm in 64-3 mm, za levi M2 pa 58-5 mm, 60-5mm in 62-5 min. Toula (1907, p. 451) je žal meril zunanjo dolžino pri levem M2 iz Heiligenstadta 1 e na žvekalni površini (68-0 mm), kar pride za primerjavo komaj v poštev. Zunanja dolžina eksemplarjev iz nemških najdišč pa znaša po Schroederju (1930, Tab. I) 55—63 mm. Naš M2 spada tedaj med večje eksemplarje, le M2 iz Heiligenstadta ga iznatno prekaša po dolžini.
Tretji molar (tab. I, sl. 3, sl. 6).
Dobro ohranjen je samo levi M3. Tristraniična oblika, ki jo dobimo v prečnem prerezu, je značilna za to vrsto zoba. Zunanja dolžina znaša 71-8'mm, sprednja širina 703 mm, notranja širina 58'0 mm in največja višina zunanje stene 57-0 mm.
Zob je razmeroma že precej obrabljen in to predvsem na sprednjem prečnem grebenu in na zgornjem robu zunanje stene. Debelina žvekalne površine na prečnem grebenu znaša 6-6 mm. Notranja stran zunanje stene pa je tako obrabljena, da prehaja žvekalna površina tudi že na stelidij.
Zunanja stena je v sredini lahno izbočena, v sprednjem delu pa ima močno razvito vertikalno gubo, po čemer se loči C. mercki od Tichorhi-nus antiguitatis. Slednji ima namreč v sredini zunanje stene močnejšo vzboklino, vertikalno gubo spredaj pa bolj ploščnato (S c h r o e d e r , 1930, p. 30). Na obeh straneh gube sta brazdi, od katerih je sprednja znatno globlja. Manjšo brazdasto vdolbino je opaziti tudi na zgornjem zadnjem delu; navzdol proti bazi krone preide ta v še nekoliko globljo brazdo. Onstran te brazde se nahajajoči del zunanje stene je nastal genetično iz zadnjega prečnega grebena, ki se je v teku razvoja spojil na tem mestu z zunanjo steno. Na vznožju brazde je razvita na vsaki strani po ena bradavičasta vzboklina; obe se končujeta navzgor s topo bodico, vendar je zadnja nekoliko močnejše razvita od sprednje. Po Gorjanoviču, (1913, p. 21) predstavljata vzboklina preostanek zadnjega cingula.
Sprednji prečni greben postaja na svojem koncu spodaj čedalje širši, vendar je njegovo pobočje proti srednjemu jarku mnogo položnejše nego na sprednji strani. Jarek sam je zelo globok in razmeroma ozek. Poteka skoraj vodoravno, tako da leži njegov izhod takorekoč na bazi krone. Ob izhodu jarka, vendar še na vznožju sprednjega prečnega grebena, je opaziti manjši bodičast izrastek, ki ima že odlomljeno konico. Za tem izrastkom se pobočje prečnega grebena nekoliko dvigne, tako da tvori podolžno vzboklino ali rebro, ki pa zgoraj kmalu izgine.
Na sprednji strani prečnega grebena je razvit močan cingulum, ki je vijugasto upognjen in se proti notranjosti nekoliko zniža, obenem pa postane v lem delu čedalje bolj bradavičast.
Slelidij, ki izhaja pri M3 iz zunanje stene, je močno razvit ter ne dosega nasprotnega prečnega grebena. Navzdol se stelidij polagoma razširi ter izhajajo iz njega manjše sekundarne gube. Parastelidij je mnogo slabše razvit in se začenja znatno globlje, tako da ga žvekalna ploskev še ne odreže. Antistelidij (antecrochet), ki je razvit edinole pri tem zobu, je še nekoliko šibkejši in se dotika s parastelidijem.
Na tem zobu sta samo dve korenini. Notranja oz. zadnja korenina je trodelna, ker sta obe notranji zrastli na zadnji strani z zunanjo korenino. Le sprednja dvodelna korenina je dobro ohranjena (njena dolžina na zunanji strani znaša 46’0 mm), zadnja je bolj ali manj nalomljena.
Na več mestih sega cementna skorja precej visoko na krono.
Poleg tega je ohranjen še en odlomek, ki pripada bržkone desnemu M3 in predstavlja le notranji del prečnega grebena. Da pripada M\ govori predvsem dejstvo, da se konec prečnega grebena razširi v enaki meri navzdol in proti notranjosti in da je njegovo pobočje slično ukrivljeno, kot je opaziti pri M3. Tudi žvekalna ploskev prečnega grebena je približno tako široka (6‘6 mm) kot pri zadnjem molarju leve čeljusti. Dalje bi bilo pričakovati, da se pojavi na notranji strani blizu izhoda jarka cingulum, kakor je razvit pri prednjih dveh molarjih. Vendar pa bi utegnil ta odlomek pripadati tudi M2, ker je ohranjena med prečnim grebenom in zadnjim cingulom precej globoka vdolbina (post-fossette), ki je pri M3 nisem nikjer opazil.
Levi M3 iz Heiligenstadta (T o u 1 a , 1907, p. 451) izkazuje največjo dolžino 61'8 mm in naj večjo širino 67-8 mm. Naš levi M3 je potemtakem mnogo večji od njega, pri tem pa nekoliko daljši kot širok, medtem ko je M3 iz Heiligenstadta mnogo širši kol dolg. Poleg tega je tudi znatno manj obrabljen, saj meri njegova višina 59 nun in je gornji rob zunanje stene še docela nedotaknjen. Pii krapinskih M3 (G o r j a no v i č , 1913, p. 26) znaša zunanja dolžina 65‘5 mm, sprednja širina 64-3 mm in notranja širina 57-0 mm. Krapinski M3 so tedaj znatno manjši od naših. Prav tako zaostajajo dimenzije zadnjega molarja nemških najdišč. Po Schroederju (1930, Tab. I) znaša zunanja dolžina M3 61—71 mm, sprednja širina pa 56—70 mm.
Sklenina (emajl) je pri desnem P3 lepe bele, pri vseh ostalih zobeh svetle rumenkastobele barve. Zobovina (dentin) je temnejše barvana. Večinoma je svetle oranžne barve, ponekod nekoliko temnejše, rjav-kastorumene barve. Na več zobeh je opaziti tudi črnikaste lise v zobo-vini. Cement je približno enake barve kot zobovina, mestoma pa tudi nekoliko temnejše.
Fina skulptura na površini zunanje stene je še ohranjena skoraj pri večini zob. Pri levem M3, kjer je skulptura še najbolje ohranjena, so horicontalno vijoče se linije močneje izražene od vertikalno potekajočih. Vendar so horicontalne linije omejene tu le na bazalni del zunanje stene, dočim se one, ki potekajo vertikalno, vzpenjajo še više navzgor. Na zunanji steni desnega M2 je opaziti samo vertikalno potekajoče linije, ki so bolj ali manj vzporedne med seboj. Na levem M1 je videti poleg vertikalnih linij tudi še nekoliko širše horicontalne linije in to ne samo v bazalnem delu, temveč tudi v sredini zunanje stene. Pri levem P2 pa se zdi, da se vertikalne linije mestoma združujejo in tvorijo tako precej hrapavo površino zunanje stene. Schroeder, (1930, p. 28) omenja, da se po vertikalnih skulpturnih linijah odraža notranja struktura sklenine.
Sprednja, zadnja in notranja stran zobne krone so sicer pri vseh zobeh mnogo bolj gladke kot zunanja stena, vendar se mestoma tudi tu (pri M3 skoraj na vseh straneh, pri ostalih zobeh pa zlasti na notranji strani) posebno dobro vidijo horicontalne linije. Zobje so namreč le tam oglajeni, kjer so obtiščani od sosednjega zoba ali pa so prišli v dotiko s krmo.
Pri vseh zobeh je sprednja širina znatno večja od zadnje, samo pri P2 je sprednja manjša od zadnje.
Zanimivo je dalje, da sta P3 in P4 iz desne čeljusti mnogo holj obrabljena od enakih zob leve čeljusti, od P2 pa je nasprotno levi bolj obrabljen od desnega. Zdi se pa, da ta slučaj ni osamljen. Po višinah zunanje stene, ki jih navaja Toula (1907, pp. 451—452), se dajo ugotoviti enake razmere tudi pri eksemplarju iz Heiligenstadta.
		Dolarjeva jama			H e i 1	i g e n s t a d t	
levi	Pi	63'0 mm	zunanja	stena	54'6 mm	zunanja	stena
desni	P4	56'2 mm	»	>	50'7 mm	»	»
levi	P 3	50'9 mm	»	»	41'5 mm		>
desni P 3		46'4 mm	»	»	38‘4 mm		
levi	P2	21'0 mm notranja višina			28'7 mm		3>
desni	P2	25'5 mm	»	»	30 1 mm		»
Za naše P2 sem namesto zunanje višine vzel zaradi tega notranjo, ker manjka pri desnem P2 zunanja stena in bi bila zato primerjava onemogočena. Navedeno primerjanje ne izgubi pri tem prav nič na veljavnosti, ker se znižuje z zunanjo steno proporcijonalno tudi notranja.
Ker ostali avtorji ne navajajo višine zunanje stene posebej, oziroma posebej za zobe iz leve in posebej za zobe iz desne čeljusti, ne morem pri tem primerjanju upoštevati tudi eksemplarjev ostalih najdišč.
Zanimivo je tudi, da žvekalna ploskev pri zobeh zgornje čeljusti ni povsem ravna, temveč precej valovita. Predvsem je opaziti dve slemeni, ki potekata diagonalno, a v nasprotni smeri kot prečna grebena. Pri P2 ti še ne prideta tako do izraza, pač pa pri P3, P4, M1 in M2, dočdm pri M3 sploh nista izraženi. Pri M1 in M2 je zadnje sleme izredno močno. Sprednje sleme poteka od zadnjega roba vertikalne gube na zunanji steni pa približno do onega mesta na sprednjem prečnem grebenu, pod katerim se začenja dvigati sprednji cingulum navzgor. Zadnje sleme poteka vzporedno s prvim od zadnje brazde na zunanji steni pa do zadnjega prečnega grebena, kjer je notranja stran izhodišča stelidija.
Tudi Schroeder (1930, p. 49, Fig. 21, 25, 27, 34) omenja to valo-vitost žvekalne površine ter pravi, da se ta obrabi tako radi zob spodnje čeljusti. Slemena nastanejo tedaj na ta način, da se pri žvečenju prilegajo žvekalnim ploskvam na tem mestu le žlebovi spodnjih zob, ki ščitijo žvekalno površino zgornjih zob pred nadaljnjo obrabo.
Kar se tiče ostalih dimenzij naših zob, je pripomniti naslednje. Vsi varaždinski zobje P2, P3, P4, M1 in M2, ki pripadajo C. mercki, so precej manjši od naših. Pri krapinskih zobeh dimenzije zelo variirajo. Kjer navaja Gorjanovič dimenzije za več enakih zob, tam je uvrstiti odgovarjajoče zobe našega nosoroga med manjše, tako da se zdi, da so bili zobje krapinskega nosoroga povprečno mnogo večji od naših. Zobje iz Heiligenstadta so razen M3 vsi večji od naših. Nasprotno pa dosegajo zobje
nemških najdišč komaj naše, v mnogih slučajih pa jih zobje našega nosoroga celo prekašajo. Vsekakor pa je važno dejstvo, da prekaša naš levi M3 vse druge poslednje molarje doslej navedenih najdišč.
Stelidij je pri vseh zobeh zgornje čeljusti najmočnejše razvit. Kakor omenja Schroeder (1930, p. 63), je stelidij pri C. mercki navadno na vseh premolarjih na svojem koncu (t. j. sprednji strani) razcepljen v dve gubi oz. veji. Tudi pni naših P3 in P4 vidimo, da je stelidij na sprednji strani razcepljen v dve veji, pri P4 je opaziti na notranji veji stelidija celo nadaljnjo cepitev. Pri P2 se pojavlja namesto tega sosednja guba, ki se nahaja na notranji strani stelidija. Pri krapinskih eksemplarjih je opaziti slične cepitve stelidija pri P3 (Gorjanovič. 1913, Tab. IV, sl. 5), pri varaždinskem pri P3 in P4 (1. c., Tab. XI, sl. 2), pri eksemplarju iz Hoiligenstadta pri P4 (T o u 1 a , 1907, p. 451, Taf. XI, Fig. 2), pni eksemplarjih nemških najdišč pa pri P3, P4 (Schroeder, 1930, p. 33, Fig. 15, 27, 34), pa tudi pri P2, kjer je opaziti celo 3 gube (1. c., Fig. 25). Glede inolarjev omenja Schroeder (1. c., p. 39), da imajo navadno trioglat stelidij, ki ima na lingualni strani konveksne, na la-bialni pa konkavne robove. Le pri M3 se zdi, da nastopijo pri stelidiju slične razcepitve kot pri premolarjih. Pri našem levem M3 se namreč stelidij v globini cepi v več gub. Schroeder navaja prav tako en tak M3 (1. c., Fig. 54, 68), To ul a pa omenja celo M2 z razcepljenim stelidijem (1907, p. 451, Taf. XI, Fig. 2), prav tako Bach (1908, p. 58, Taf. I) enake vrste zob, ki je bil najden v okolici Pulja, vendar s to razliko, da se stelidij cepi že blizu svojega izhodišča in da je srednja (t. j. tretja) guba najdaljša in najmočnejša.
C. mercki ima parastelidij pri vseh premolarjih in molarjiih zgornje čeljusti znatno slabše razvit, medlem ko je pri T. antiquitcilis močan in dolg ter navadno s stelidijem spojen, kar je opaziti včasih tudi na zadnjem molarju C. mercki. Najmočnejše je parastelidij zastopan pri M3. Pri našem desnem P4 obstoji ta iz dveh vzporednih in približno enako dolgih gub. Med krapinskimi eksemplarji kaže P3 prav tako dvojni parastelidij (Gorjanovič, 1913, Tab. IV, sl. 5), dasi v mnogo manjši meri, ker je namreč parastelidij tu sploh slabše razvit. Nadalje omenja Toula (1907, pp. 451—452), da je opaziti pri levem P3 in desnem P4 poleg parastelidija tudi še manjšo gubo. Skoraj prav enak dvojni parastelidij kaže desni M2 iz Pulja (Bach, 1908, pp. 58—59, Taf. I). Od obeh gub je sprednja nekoliko slabše razvita. Schroeder ima med svojimi eksemplarji poleg enega M3 (1930, p. 93, Fig. 68) tudi en M2 (1. c., p. 37, Fig. 21), bi kaže dvojen parastelidij, toda sprednja guba je pri slednjem izredno slabo razvita.
Antistelidij je zastopan pri naših zobeh samo pri M3 in je še nekoliko slabše razvit kot parastelidij. Tudi pri krapinskih eksemplarjih nastopa na M3 antistelidij (Gorjanovič, 1913, p. 26, Tab. IV, sl. 10), vendar pa se pojavlja prav tako pri M2, kjer nastopa poleg dvojnega parastelidija (1. c., Tab. XIII, sl. 6). Schroeder omenja na eni strani take M3, ki imajo antistelidij (1930, Fig. 11, 23, 54), na drugi strani navaja pa tudi take, ki so brez njega (1. c., p. 93, Fig. 27, 68), jioleg tega pa
slednjič še en M2, na katerem je poleg dvojnega /parastelidija razvit tudi antistelidij (1. c., p. 37, Fig. 21).
Velikost in oblika stelidija ter parastelidija in število ter razvrstitev stelidialnih gub je pri C. mercki in sorodnih vrstah tako variabilno, da se temu ne sme pripisovati prevelika važnost. S c h r o e d c r (1. c., p. 64) je celo mnenja, da vse to niti za razlikovanje posameznih vrst ne pride več v poštev, vendar pa pravi na drugem mestu (1. c., p. 15), da je dvodelen stelidij značilen za našo vrsto nosoroga.
Go rja novic razlikuje C. mercki iz Varaždinskih Toplic (1913, pp. 53—54 oz. 61) od C. mercki var. krapinensis (ki ga je prvotno smatral za C. mercki var. brachicephala Schroder [1905, p. 117; 1906, pp. 84, 273]) predvsem po tem, da imajo P3, P4 zadnji prečni greben daljši od sprednjega, da se zadnji cingulum stopnjaisto odstranjuje od prečnega grebena in da je zato precej širši, dalje da se pobočje zadnjega prečnega grebena proti notranjosti bolj strmo spušča iin končno da je notranji del zadnjega prečnega grebena pri P3 od ostalega dela oddeljen po manjši zarezi. Nasprotno pa se molarji enega kakor drugega najdišča med seboj prav nič ne razlikujejo. Pi i našem levem P3 in obeh P4 je zadnji prečni greben res nekoliko daljši in njegovo pobočje se zaradi tega tudi bolj strmo spušča proti notranjosti, toda ipri desnem P3 vsega tega ni opaziti. Prav tako ni zadnji cingulum pri P3 in P4 tako odmaknjen in širok, kot je razvidno iz sl. 2, Tab. XI. O oddelitvi zadnjega prečnega grebena pa ni pri P3 in P4 sploh nikakega sledu. Tudi pri eksemplarjih nemških najdišč ni opaziti drugega kakor to, da je zadnji prečni greben pri P3 in P4 nekoliko daljši od sprednjega in zato njegovo notranje pobočje bolj strmo od onega pri sprednjem prečnem grebenu (Schroeder, 1930, Fig. 15, 17, 25, 27, 34).
Z ozirom na diference, ki jih opazimo tako med našimi in krapinskimi eksemplarji, kakor tudi med našimi in varaždinskimi eksemplarji, predstavljajo tedaj zobje našega nosoroga prehod med varaždinskimi zobmi C. mercki odnosno zobmi enake vrste nemških najdišč in krapinskimi C. mercki var. krapinensis. Tudi z ozirom na dimenzije je uvrstiti naše eksemplarje nekako v sredo med varaždinske oziroma nemške ter krapinske eksemplarje. S .tega stališča se mi tedaj ne zdi povsem upravičeno, smatrati krapinske eksemplarje še nadalje kot posebno podvrsto.
Spodnja čeljust.
Zobje spodnje čeljusti so večinoma že tako obrabljeni, da ni sprednji jarek oziroma žleb skoraj pri nobenem zobu več ohranjen. Edinole desna P, (tab. II, sl. 2 a, h) in P., (tab. II, sl. 1 a, b) sta v toliko manj obrabljena, da imata ohranjen tudi še sprednji jarek. Radi tega je seveda določevanje zob nekoliko bolj otežkočeno.
Drugi premolar (tab. II, sl. 2 a, b).
Desni P., je, kakor tudi vsi ostali zobje spodnje čeljusti, ki smo jih našli, poševno obrabljen in to proti zadnji strani ter pri tem še nekoliko navzven. Skrajni sprednji del je ostal še nedotaknjen. Na notranji strani
sprednjega srpa (l'alx) je žleb komaj izražen, medtem ko je na notranji strani zadnjega srpa že precej globok, katerega dno se pa spušča precej naglo proti bazi krone. Sprednja stran zoba je mnogo ožja (18*3 mm) od zadnje (22-0 mm), ker se nagiblje zunanja stena poševno proti sprednjemu delu, dočim je notranja stran popolnoma ravna in zaradi tega njena dolžina (31-7 mm) nekoliko krajša od zunanje (34d mm).
Sprednji cingulum prehaja strmo navzdol v zunanjega, ki predstavlja prav za prav le 9 mm širok hrapav pas, ki se razteza na bazi zunanje stene. Na zadnjem robu preide ta v zadnji cingulum, ki se dvigne zopet strmo navzgor. Na notranji strani je cingulum le na sprednjem delu nekoliko bolje razvit, a še ta je označen deloma z bradavicami. Pod žlebom zadnjega sipa imamo le nekaj bradavic.
Obe korenini sta že odlomljeni.
Krapinski P2 izkazujejo približno enake dimenzije (G o r j a n o -v i č , 1913, p. 35). Zunanja dolžina pri desnem P2 znaša na bazi 32-0 mm, pri levem P2 31-0 mm, v višini cingula pa pri desnem P, 34-0 mm, pri levem P., 32-0 mm, zadnja širina oz. debelina pri desnem P„ 2P6 mm, pri levem P2 pa 19*5 mm.
Tretji premolar (lab. II, sl. 1 a, b; tab. III, o a, b).
Mnogo bolje od P2 je ohranjen desni P., (tab. II, sl. 1 a, b). Na sprednji in zadnji strani je zelo oglajen oziroma obtiščan od sosednjih zobov P., in P4, vendar na zadnji strani mnogo bolj, tako da tvori na oglajenem mestu konkavno ploskev. Površina krone je že precej obrabljena in sicer proti zadnji strani znatno bolj.
Zunanja dolžina znaša 408 mm, notranja dolžina 39-5 111111, sprednja širina 27-0 111111, zadnja širina 31-3 111111 in zunanja viišna zadnjega srpa pa 34-0 111111.
Sprednji cingulum je na oglajenem mestu popolnoma izginil, ohranil se je le ob zunanji in notranji strani. Proti notranji strani je izredno močno razvit. Na onem mestu, kjer postaja cingulum nekoliko slabši, se spušča še bolj strmo, skoraj navpično navzdol, tako da tvori tu precej izrazito koleno. Blizu baze se končuje z bradavicami. Proti zunanji strani se spušča cingulum ves čas enako strmo. Zadnji cingulum je še bolj od-brušen kol sprednji; le oni del, ki se spušča proti zunanji strani, je še nekoliko ohranjen. Zunanja stena zobne krone je mnogo bolj hrapava kot pri P2, notranja stran je pa nasprotno mnogo bolj oglajena.
Korenini sta obe ohranjeni, vendar je zadnja že nekoliko poškodovana. Dolžina sprednje korenine znaša 34‘0 mm.
Levi P3 (tal). III, sl. 5 a, b) je že tako obrabljen, da je tudi zadnji žleb skoraj popolnoma izginil in se po tem močno loči od desnega P,, ki je le malo obrabljen (višina zadnjega srpa na zunanji strani znaša pri levem P, 21-7 mm, pri desnem P:1 pa 34 0111111). Nadaljnje znatne razlike med obema zoboma vidim tudi v tem, da je zunanji cingulum pri le-vcm P3 jako močno razvit, medtem ko ga pri desnem P:1 skoraj ni opazili. Končno se mi zdijo tudi korenine pri levem P3 mnogo daljše (spred-
nja 46'4 mm, zadnja 47-6 mm, obe merjeni na zunanji strani) od onih pri desnem P., (sprednja 32-0 mm). Spričo tega bi bilo celo možno domnevati, da imamo pred seboj ostanke dveh živali. Ker je zob že tako zelo obrabljen, končno tudi ni izključeno, da utegne pripadati levemu M,. Mj je namreč med vsemi zobmi navadno najbolj obrabljen (S c h r o e d e r, 1930, p. 97). Vendar pa govore proti temu zopet dimenzije zoba, ki so celo manjše od onih pri desnem P3.
Zunanja dolžina levega P3 znaša 37'3 mm, notranja dolžina 36'0 min, sprednja širina 24-9 mm in zadnja širina 28-6mm.
Pri levem P:! iz Krapine (G o r j a n o v i č , 1913, p. 35) znaša zunanja dolžina 40-0 mm, sprednja širina 25-6 mm in zadnja širina 28-0 mm. Višina zoba znaša 34-0 mm. Pri eksemplarjih iz nemških najdišč (Weimar, Rabutz, Nauen, Niederlehme, Schwanebeck), znaša zunanja dolžina pri P, 31—39 mm, sprednja širina 22—25'5mm, zadnja širina 19*5—32mm, višina sprednjega srpa 19—60 nun (S h r o e d e r, 1930, Tab. II).
Četrti premolar (tab. III, sl. 1 a, b).
Od vseh zob spodnje čeljusti je najbolje ohranjen levi P4, tedaj prav tako kot iz zgornje čeljusti desni P4. Njegova zunanja dolžina znaša 40-1 mm, notranja dolžina 39-1 mm, sprednja širina 30-8 mm, zadnja širina 35-6 mm in višina zadnjega srpa na zunanji strani 25-7 mm.
Cingulum na sprednji in zadnji strani ni več ohranjen, ker je zob na obeh mestih že preveč oglajen od sosednjih zob P.t in M, ter tudi že zelo odglodan. Na notranji strani je opaziti cingulum le pod sprednjim žlebom. Toliko bolj je razvit cingulum na zunanji strani. Na zunanji steni sprednjega srpa se cingulum znatno približa bazi v obliki velikih bradavic, ki se potem v brazdi med obema srpoma zopet povzpnejo navzgor..Na zunanji steni zadnjega srpa pa je cingulum še močneje razvit. Cingulum poteka od brazde med obema srpoma precej strino navzdol, toda pri tem še ne doseže baze. Nato je cingulum za 2—3 mm prekinjen ter se nadaljuje potem nekoliko više v obliki močnih bradavic in sicer sprva položno, na robu zadnjega dela pa se naenkrat zopet dvigne strmo navzgor.
Obe korenini sta dobro ohranjeni, zadnja je 52\5 mm dolga (merjeno na notranji strani), sprednja 51-0 mm (merjeno na zunanji strani). Merjenje dolžine je pri teh koreninah zaradi tega nekoliko otežkočeno, ker sega cementna skorja na mnogih mestih precej visoko na zohno krono. Konici obeh korenin nekoliko divergirata. Razmah med njima znaša 28-9 mm. Vendar ta divergenca še vedno ni tolikšna, da bi bilo vsled tega smatrati zob za Mr
P4 iz Hciligenstadta (T o u 1 a , 1907, p. 453) prekaša našega le po zunanji dolžini, sicer je nekoliko ožji (njegova zunanja dolžina znaša
42-7 mm, največja širina 32T mm, največja višina 38'7 mm). Prav tako velja to tudi za aksemplarje nemških najdišč, pri katerih znaša zunanja dolžina 34—43-5 mm, največja širina pa 30—36 mm (Schroeder, 1930, Tab. II).
Prvi mol ar (lab. II, sl. 5, 7).
Od levega sta ohranjena le dva odlomka. Prvi, nekoliko večji, predstavlja zadnji del zobne krone s korenino vred, drugi samo sprednjo korenino. Da pripadata oba odlomka istemu zobu, se da sklepati po tem, ker sta obe korenini približno enako dolgi in enako zgrajeni. Zunanji zadnji del zrastlih korenin je na svojem koncu zavit preko notranjega dela, pri drugem odlomku pa se konca zrastlih korenin prav tako križata, le v obratni smeri. Ni pa seveda izključena možnost, da utegne pripadati večji odlomek celo zadnjemu molarju radi zelo dolge korenine ter radi tega, ker ni na zadnji strani prav nič obtiščan. Vendar pa govori njegova zadnja širina (ca 33-0 mm) bolj v ta prilog, da pripada M,, čeravno se mi zdi, da je notranji del zunanje stene nekoliko potisnjen proti sredini zoba. Drugi manjši odlomek, na katerem ni več ohranjena zobna krona, pa lahko pripada tudi desnemu M,, ali pa M.,.
Dolžina korenine, merjeno na zunanji strani, znaša 61 4 nun.
Drugi molar (tab. III, sl. 3).
Levi M2, ki ga tu opisujem, bi lahko pripadal tudi Mr Radi odlomljene srednje korenine ne moreni namreč več ugotoviti, ali konici korenin divergirata ali ne. Odločil sem se za M, le iz tega razloga, ker je zob znatno večji od pravkar omenjenega levega M,, dasi bi se njegove dimenzije tudi še skladale z dimenzijami M, doslej najdenih eiksemplarjev.
Zunanja dolžina znaša ca 48-0 mm, notranja dolžina ca 47-0 mm, sprednja širina 32-3 nun, zadnja širina 36 2 mm.
Sprednji eingulum ni več ohranjen, ker je sprednja stran zoba že odkrušena. Pač pa je ohranjen eingulum na notranji strani v obliki precej izrazitih bradavic, ki so pod sprednjim žlebom razvrščene v loku. Pod zadnjim žlebom so bradavice mnogo bolj nejasne in blizu baze prekrite že s cementno skorjo. Na zadnji strani eingulum ni več ohranjen, ker je la del tudi že preveč naglodan in od sosednjega zoba oglajen.
Zunanja stena je zelo hrapava. Zdi se, kot da bi bila posejana z nejasno izraženimi bradavicami. Vendar se dajo na sprednjem srpu še dobro razlikovati izrazitejše bradavice, ki jih je smatrati za ostanek zunanjega cingula.
Dolžina še ohranjene korenine znaša 37-8 mm.
Na vseh straneh zoba sega cementna skorja 1—2 cm visoko. Cement je nekoliko temnejše barve kot sklenina, a precej svetlejše od zobovine.
Od desnega M„ je ohranjena samo zadnja polovica zoba. Njegova zadnja širina znaša 36-9111111.
Največja dolžina pri eksemplarju iz Heiligenstadta znaša 57-4 mm, največja širina 35-8111111 in največja višina 34-6mm (Toula, 1907, p. 453). Pri krapinskem eksemplarju znaša zunanja dolžina 52-0 do 555 mm, sprednja širina 32-8—35-6 mm, zadnja širina pa 35-3—34v> nun (Gorjan o vic, 1913, p. 37, zadnja številka je bržkone napačna in bi morala biti višja). Pri eksemplarjih nemških najdišč znaša zunanja dolžina 48—53 mm, sprednja širina 34—35 mm, zadnja širina 33—41 mm
(Schroeder, 1930, Tab. II). Zunanja dolžina našega eksemplarja izkazuje tedaj med vsemi navedenimi zobmi najmanjšo mero. Po zadnji (t. j. največji) širini pa ga prekašajo samo največji eksemplarji nemških najdišč.
Vsi zobje spodnje čeljusti so na sprednji strani znatno ožji kot na zadnji strani. Dalje je pri večini zob opaziti na površini zobne krone, predvsem na zunanji steni, horicontalne skulpturne linije. Pri vseh desnih zobeh je zunanji cingulum zelo močno razvit, kar je za našo vrsto nosoroga predvsem značilno. Cingulum, oziroma njegovi preostanki ne nastopajo namreč pri T. antiquitatis nikdar na zunanji steni, temveč le na sprednji in zadnji strani zoba (Schroeder, 1930, pp. 28, 50, 55).
Prav tako značilno je za vrsto C. mercki dejstvo, da nastopa na vseh premolarjili med obema srpoma na zunanji strani globoka brazda, ki ]>ostane proti bazi nekoliko bolj plitva. Pri T. antiquitatis ta brazda ni tako ostro izražena in ne sega do baze, pri P2 pa ta sploh manjka (Schroeder, 1. c., p. 45).
Kakor pri zobeh zgornje čeljusti je opaziti ludi pri spodnjih zobeh neko valovitost žvekalne površine, dasi v mnogo manjši meri. Zlasti pri bolj obrabljenih zobeh (P.,, P4, M, in M,) je v zadnjem delu žvekalne površine prav dobro videti poševno potekajočo brazdo, ki poteka od sredine zunanje stene zadnjega srpa pa do sredine zadnje strani. Pri M, je ta brazda najgloblja, pri P4 in \I2 je mnogo bolj plitva, pri desnem P2 in P3 pa je sploh ni opaziti, ker slednja zoba še nista tako obrabljena kot ostali zobje spodnje čeljusti.
Atlas.
(tab. IV, sl. 4 a, b)
Med vsemi ostalimi ostanki je najvažnejše prvo vratno vretence, atlas, ker je v toliko ohranjen, da ga je možno primerjati z eksemplarji drugih najdišč. Atlas je bil v sredini prelomljen. Pri tem se je proksi-malni del na dorzalni strani vretenčnega obroča precej odkrušil.
Desna diapofiza je poševno odlomljena, tako da je manjka več kot polovica, od leve diapofize je pa odkrušen precejšen del zunanjega roba. Vkljub temu se da še približno dognati, da je merila največja širina z diapofizama vred ca 290 mm. Atlas je dosegel tedaj približno tako širino kot pri C. mercki iz Krapine, za katerega navaja Gor jan o vid širino 280—300 mm (1913, p. 38). Ostale sodobne sorodne vrste izkazujejo nekoliko večjo širino (T. antiquitatis 300 mm, C. etruscus var. astensis 310 mm [1. c. p. 38]). Največja dolžina diapofiz, merjena vzporedno z osjo, znaša pri našem nosorogu ca 115 min, pri krapinskem ekseanplarju 114‘5 mm, pri T. antiquitatis 133-0 mm (1. c., p. 38). Največja višina vretenčnega obroča, merjena od zunanje strani, znaša pri našem eksem-plarju ca 110 mm. Pri tem moram pa povdariti, da je obroč na zunanji strani že precej obdrgnjen, tako da je bila prvotna višina na vsaki strani
še za nekaj milimetrov večja. Pri krapinskem eksemplarju znaša višina 120 mm, pri T. antiquitatis 66-0 mm (1. c., ip. 38).
Po levi diapofizi se da sklepati, da je bil zunanji rob diapofiz pri našem nosorogu nekoliko bolj zaokrožen kot pri krapinskem eksemplarju (Gorjanovič, 1913, Tab. VII, sl. 1). Sklepni skledici za zatilnične kondile sta že precej poškodovani in to predvsem na robovih. Sklepni skledici za epistrofej, ki sta nekoliko bolje ohranjeni, sta znatno večji od onih za zatilnične kondile. Poleg tega sta tudi mnogo bolj konkavni od prvih dveh.
Po najdenih ostankih, predvsem pa po zobeh, ki se ne ponavljajo, bi sklepali, da ni nikakega dvoma več, da pripadajo ostanki enemu samemu individuu. Proti temu bi morda govorilo edinole dejstvo, da je levi P3 mnogo bolj obrabljen od desnega. Višina zunanje stene zadnjega srpa znaša pri desnem P;! 34 0 mm, pni levem pa le 21-7 mm. Med enakimi zobmi leve in desne čeljusti nastopajo sicer večkrat precejšnje diference, vendar tako znatnih nisem doslej še nikjer ugotovil. Moram pa tudi pripomniti, da nikakor ne izključujem možnosti, da utegne pripadati levi P., vprav zaradi znatne obrabljenosti morda le M1( ker je namreč M, navadno med vsemi zobmi spodnje čeljusti najbolj obrabljen. Na drugi strani pa so seveda zopet pomisleki glede dimenzij levega P3, ki zaostajajo celo za onimi desnega P... Pa ne samo glede obrabljenosti oziroma dimenzij, temveč tudi sicer se loči levi P:! od desnega. Predvsem ima levi P.t na zunanji strani razvit cingulum, ki ga pri desnem P.i opaziti. Vkljub vsemu temu pa ta primer še nikakor ne zadošča, da bi bilo take ostanke z večjo ali manjšo verjetnostjo prištevati več kot enemu individuu.
Kar se starosti našega eksemplarja tiče, moremo sklepali že po dimenzijah posameznih kosti, ki so nekoliko bolje ohranjene, da gre tu brez dvoma za odraslo žival. Še točnejše se da seveda ugotoviti starost s pomočjo zob. Soergel je postavil za določevanje starosti sprva (1912, p. 25) merilo, po katerem loči samo mlade individue z mlečnim zobovjem od starih, pri katerih so bili že vsi zobje v funkcija in kjer je bil tudi M3 že popolnoma dorastel. Kasneje (1922, p. 131) je na podlagi številnega materiala to merilo nekoliko bolj preciziral. Po tem izboljšanem merilu smatra za zelo mlade živali one, ki imajo še mlečno zobovje oziroma pri katerih M1 še ni prav nič obrabljen, za mlade živali veljajo nadalje one, ki imajo M2 komaj načet, M3 pa jim še ni prodrl iz čeljusti, odraslim živalim prišteva potem vse one poedince, pri katerih so bili že vsi zobje v funkciji, za stare pa končno vse one, ki imajo že zelo obrabljeno zobovje, kar velja seveda tudi že za M3. Za določitev starosti je tedaj vsekakor najvažnejši zadnji molar. V našem primeru si z navedbo višine zunanje stene oziroma zobne krone sploh pri M3 ne moremo dosti pomagati, ker prekaša naš M3 po dimenzijah vse doslej znane zobe iz Krapine, Varaždinskih Toplic, Heiligenstadta in drugih nemških najdišč. V poštev pride tedaj le širina žvekalne površine na zunanji steni odnosno na prečnem grebenu. Da je naš M3 že
precej obrabljen, o tem nam priča žvekalna ploskev, ki seče že stelidij. Vendar pa navaja Schroeder več mnogo bolj obrabljenih M3, kot je naš (1930, Fig. 11, 23, 27, 54, 68), prav tako Gorjanovič (1913, Tab. IV, sl. 10). Žvekalna ploskev doseže pri teh zobeh skoraj svojo maksimalno širino. To bi torej govorilo za to, da je bil naš nosorog popolnoma odrasla žival, ki pa še ni dosegla one starostne dobe kot nekateri drugi individui, katerih ostanke so našli tu pa tam med mlajšim materialom in ki so morda poginili vsled starostne onemoglosti.
Nosorogovi ostanki so bili najdeni že na sekundarnem ležišču. Vse kosti oziroma njih odlomki so namreč že bolj ali manj obdrgnjeni in to predvsem na robovih in prelominah. Upoštevanja vredno je nadalje tudi dejstvo, da so se nam ohranile le manjše kosti cele, dočim so vse ostale nalomljene oziroma prelomljene. Zobje sicer niso tako obdrgnjeni, kakršne poznamo na primer iz nemških najdišč, kjer so bili robovi in ogli žvekalne ploskve zelo oglajeni (Schroeder, 1930, p. 26), pač pa se mi zdi važno pripomniti, da je bilo med njimi več zob razbitih. Zobni odlomki tudi na prelominah niso skoraj prav nič obdrgnjeni, tako da se je na primer več pripadajočih si fragmentov prav tesno prilegalo drug drugemu. Še ,le pri zadnjem izkopavanju (v februarju 1933) se je našel majhen, zelo oglajen zobni odlomek, ki pripada bržkone zunanji steni enega izmed spodnjih mol ar jev. Slejkoprej ga je voda splavila v kako razpoko ali jamico, kjer ga je potem tekoča ali kapljajoča voda polagoma nadalje brusila in izglajevala. Na kak drug način si je namreč nastanek tega oglajenega drobca težko predstavljati. Brez ozira na ta osamljen primer pa lahko trdimo, da so se morale kosti in zobje razbiti ali pri padcu v jamo ali pa kasneje, ko so padale na te ostanke večje ali manjše skale. Ni pa pri tem izključeno, da so bile kosti razbite že zunaj jame, predno so prešle vanjo. Vendar se mi zdi ta možnost za razbite zobe zelo malo verjetna.
Na več kosteh je še sedaj opaziti sledove ugrizov raznih živali. Predvsem dobro razločni so sledovi majhnih glodavcev. Kosti so morale tedaj precej časa ležati zunaj na površju oziroma na dnu jame, predno jih je prekrila ilovica.
Ker je bila ilovica mestoma slojevita, je zelo verjetno, da jo je naplavila tekoča podzemska voda. Brez dvoma pa jo je nanašala tudi skozi razpoke pronicajoča voda, zlasti ker smo dobili v ilovici večkrat precej ostro kamenje. Podlaga ilovnatih plasti, v kateri prevladuje grušč in večje skale, pa izhaja brez dvoma od večjega podora. Ker smo našli večino kosti in zob prav v vrhnjih plasteh ilovice, navzdol pa čedalje manj, bi sledilo iz tega, da se je dogodil podor nmogo preje, predno so prišli nosorogovi ostanki v jamo. V nasprotnem primeru bi namreč bilo nerazumljivo, kako so mogli priti ostanki v vrhnje ilovnate plasti. Edinole v tem primeru bi to ne bilo izključeno, ako bi se našle ostale kosti, ki jih doslej še pogrešamo, tudi še pod večjimi skalami na dnu ilovnatih plasti. Prav tako pa je nadalje tudi možno oziroma precej verjetno, da so še kasneje padale s stropa oziroma skozi tedanjo odprtino na dno jame večje ali manjše skale, ki so pri tem morda tudi razbile
nekaj kosti in zob. Prvotna odprtina jame, ki se je nahajala tik nad nosorogovim rovom, pa se je bržkone mnogo pozneje zamašila.
Večina kosti je rumenkastobele barve, dobra tretjina (37 odlomkov) pa jih je med njimi, ki so na površju bolj ali manj prevlečene s fino sivkasto ali sivkastorjavo ali celo popolnoma črno skorjo. Ta skorja je navadno le nekaj desetink milimetra debela, takoj pod njo pa je kostna snov zopet rumenkastobele barve. Da bi dobil novo oporišče za določitev načina sedimentacije jamske ilovice, v kateri smo našli navedene ostanke, sem eno tako s črno skorjo prevlečeno kost izročil v preiskava-nje g. ing. V. Nikitinu, profesorju mineralogije na tehniški fakulteti. Prof. Niki t i n je bil tako ljubezniv, da mi je o tej preiskavi napisal naslednje poročilo, za kar se mu na tem mestu najlepše zahvaljujem.
„Pred puhalko izločuje preiskana snov veliko količino vode, diši kratek čas po oseinu, najbrže samo vsled tega, ker je bila kost prepojena poprej s klejevo raztopino. V stekleni cevi ne daje temnega oprha, ki je značilen za organske snovi. Črni deli postanejo po žarenju komaj jasno svetlejši. V HNO:i se topi snov ob močnem izločevanju mehurčkov C(X in daje precejšen temen, netopljiv ostanek. V HC1 se ob enako močnem izločevanju C02 topi skoro popolnoma, daje umazanozelenka-sto raztopino, ki postaja po vrenju s kapljico HNO:i rumena. Z amonijevim molibdatom da ogromno oborino amonijevega fosformolibdata.
Po teh podatkih lahko sklepamo, da je prvotna kostna snov skoraj popolnoma izgubila svoje organske snovi in pridobila nekaj SiO., (ostanek v HNO.,). črna barva tanke skorje, ki je nekdaj navidez prekrivala vso površino kosa, ima svoj vizrok v majhni količini dvovalentnega železa in še manjši količini mangana, kot pričajo o tem barva raztopine v HC1 ter obarvanje boraksovega stekla in fosforne soli samo po železu in le sode po manganu. Snov kosti odgovarja v svojem sedanjem stanju navidez mineralu kolofanu.“
N jami Drachenhohle nedaleč od Mixnitza so prav tako ugotovili kolofan. Vendar tu ne nastopa na površinah kosti, temveč le na mejnih ploskvah apnenca, kjer meji na fosfatno zemljo, ki jo je tam v izobilju. Kolofan tvori na apnencu 1—30 mm debelo skorjo, v kaleri pa so pomešani tudi drobci apnenca in gline (S c h a d 1 e r - A r m brecht, 1931, pp. 274—275).
Kot zanimivost naj omenim slednjič še lo, da je med kostnimi odlomki tudi nekaj takih z lepo izvrtanimi luknjami. Teh lukenj pri izkopavanju še nismo opazili, ker so bile zamašene z ilovico. Iz previdnosti, da se ne bi nosorogovi ostanki preveč poškodovali, smo namreč pri izkopavanju pustili na vseh kosteh in zobeh debelejšo plast ilovice. Šele pozneje sem pri čiščenju oziroma prepariranju ostankov postal nenadoma pozoren na te zanimive tvorbe.
Največja luknja (tab. IV, sl- 2) ni popolnoma okrogla, temveč je precej podolgovata. Premer njene odprtine znaša 2-1— 26 cm, po njeni največji dolžini (vštevšd pri tem tudi oglajeni del roba) celo 4 cm. Globina luknje znaša 3 cm. V kolikor ni struktura spongioze zakrita z vmes nahajajočo se ilovico, je še prav dobro videti, da ni bila spon-
gioza pri nastajanju luknje prav nič stlačena. Dno luknje je znatno ožje od odprtine ter nekoliko konkavno. Pri drugem kostnem odlomku (tab. IV, sl. 1) je opaziti celo dve luknji, ki si stojita nasproti skoraj v aksialni smeri. Večja od obeh ima zgoraj VI cm premera ter je l-8em globoka. Luknja je lepo zaokrožena, njen zgornji rob že nekoliko ogla-jen. Manjša, nasproti stoječa luknja ima 1'5 cm premera ter je 1*3 cm globoka. Robovi le luknje so še nekoliko bolj oglajeni kot pri nasproti stoječi luknji. Najznačilnejša od vseh pa se mi zdi okroglo izvrtana luknja, katere odprtina ima še povsem ostre robove (tab. IV, sl. 3). Premer njene odprtine znaša 1-7 cm oziroma 1*9 cm, globina 2-5 cm. Pri tej luknji so stene skoraj navpične, le mestoma so nekoliko bolj vdrte. Tudi tu mi spongioza prav nič stisnjena. Proti dnu se luknja le za spoznanje zoži, tako da dno ni koničasto zoženo, temveč samo lahno konkavno. Poleg tega je opaziti na odlomkih še nekaj bolj plitvih lukenj oziroma jamic, ki pa so povsem nepravilne oblike.
Da bi bile luknje povzročene od udarcev našega orodja, je povsem izključeno. Vse so namreč lepo zaokrožene in nikjer ni opaziti, da bi bila spongioza ob straneh stisnjena oziroma da bi se nahajala kom-pakta na dnu luknje, ne glede na to, da smo skoraj vse kosti in zobe radi mastne ilovice izgrebli z rokami iz nje.
Za nastanek 'teh lukenj bi prišle tedaj le naslednje možnosti v poštev. Na prvi pogled se zdi najverjetnejše, da jih je izdelala kapljajoča voda. Na ta način bi bilo povsem razumljivo, zakaj ni spongioza ob stenah lukenj stisnjena oziroma stlačena. Za tovrsten nastanek pa govore nadalje tudi še druge luknje in vdolbine oziroma jamice v kosteh, ki so mnogo bolj plitve od zgoraj naštetih. Pri slednjih je celo dobiti vtis, kot da bi predstavljale začeten stadij nastajanja lukenj po kapljajoči vodi. Prav tako bi se s tem dali spraviti v sklad bolj ali manj oglajeni robovi pri posameznih luknjah. Vsekakor težje razumljiv pa bi bil v tem primeru nastanek luknje, ki ima razmeroma zelo ostre robove. Nadalje bi se na ta način tudi ne dal razložili nastanek dveh nasproti si stoječih lukenj, ki se nahajata na drugem kostnem odlomku. Slednjič bi bilo tudi pričakovati, da bi bila voda odložila sigo vsaj v nekaterih luknjah. Na površini nekaterih drugih kosti in zob se nam je na primer ohranila do H cm debela plast sige. Če tedaj te luknje oziroma vsaj nekatere med njimi niso nastale izključno vsled učinkovanja vode, je še vkljub temu možno, da je voda pri izdelovanju lukenj vsaj bolj ali manj sodelovala.
Po Abelu izhajajo nekatere okrogle luknje na kosteh, ki so jih našli v Drachenhohle pri Mixnitzu, od ugrizov večjih živali (1931, p. 90S). Pri tem navaja femur, na katerem je opazili manjše okrogle luknje, ter tibio, mino in atlas, na katerih se nahajajo mnogo večje luknje (Taf. CXXXI, Fig. 4; Taf. CXCVI), ki so našim še bolj slične. Po njegovem mnenju predstavljajo te luknje sledove volčjih zob. Vendar pa naše luknje nikakor ne morejo izhajati od ugrizov večjih živali (volka, medveda), ker bi se v tem primeru vsekakor zoževale koničasto proti dnu in hi morala biti spongioza ob straneh lukenj na vsak način stlačena. Poleg vsega tega pa so tudi dimenzije naših lukenj mnogo
večje od onih, ki bi odgovarjale na primer medvedovim kaninom, kaj šele volčjim. Hochstetter navaja nekaj medvedovih kosti iz Križne jame, ki imajo od ugrizov nastale luknje (1881, p. 17). Kos meni, da izhajajo te luknje najibrže od ugrizov medveda (1931, pp. 97 do 98, Tab VIII, sl. 20, Tab. IX, sl. 23). Na originalih, ki sem jih imel priliko videti v tukajšnjem Narodnem muzeju, so te luknje mnogo bolj plitve od naših, poleg tega pa robovi niso gladki, temveč zelo raztrgani, kar se z našimi primerki sploh ne da primerjati.
Nadaljnja možnost za nastanek lukenj bi bilo luknjičavo razjedanje kosti vsled raznih kemičnih procesov, predvsem radi tvorjenja amonijevih fosfatov. Take primere je na primer ugotovil Schadler (1931, p. 198, Taf. XLII. Fig. 1, 2; Taf. XLIII, Fig. 1) na nekaterih kosteh, ki so jih našli v Drachcnhohle. Dognal je, da so razjedline ali zgolj površinske ter se raztezajo precej daleč po površini, ali pa so lepo zaokrožene in segajo v tem primeru bolj v globino. Slednje, ki so vsekakor važnejše za naše primerke, hi nastale po Schadler ju tudi s sodelovanjem bakterij vprav radi tega. ker so izjedline ostro omejene.
endar pa je pri tem pripomniti, da so te vrste lukenj zelo plitve in tudi njih rob ni povsem oglajen oziroma oster, temveč razjeden, tako da se naše luknje s temi sploh ne dajo primerjati.
Končno je računati še s to možnostjo, da je luknje izdelal ali vsaj naknadno obdeloval človek. V Potočki zijalki je na primer našel Brodar nekaj kosti jamskega medveda (lobanjske in cevaste kosti) z umetno izvrtanimi in udolbenimi okroglimi luknjami. Na eni spodnji čeljusti je našel na notranji strani nad živčnim kanalom celo 3 luknje. \ se te ali vsaj večino njih prišteva sledovom človeka ter pripominja, da bi bilo mogoče enemu ali drugemu objektu odrekati dokazovalno moč, da pa spričo tolikih direktnih dokazov pridobe tudi dvomljivi komadi mnogo na verjetnosti (1931, pp. 161, 169—170). V pismu z dne 30. I. 1933 mi prof. Brodar o takih luknjah na kosteh iz Potočke zijalke ljubeznivo sporoča naslednje: „Na več kosteh iz Potočke zijalke se na-hajaj° izjedline, okrogle ali ovalne, od malih pa do s premerom nad 1 cm, vendar plitve z globino do 3 mm ali največ do K> cm. Ležale so te kosti med drugimi, ki ne kažejo teh znakov. Mislil sem svoječasno tudi jaz na delo vode, toda ulna, ki jo imam v zbirki, kaže te izjedkanine, ki so popolnoma gladke, na obeh straneh, kar kapljajočo vodo izključuje/* Poleg teh lukenj razlikuje Brodar (3. III. 1933) na svojem materialu tudi še izvrtanine (luknje na čeljustih, na lobanjskih kosteh in le posamezno na cevastih kosteh) in luknje, ki predstavljajo sledove kanina jamskega medveda. Luknje v kolčnih skledicah pa so po njegovem mnenju ali izvrtanine ali pa so nastale vsled udarcev z medvedjim kaninom.
Med našimi primerki hi predvsem luknja z ostrim robom kazala artificialni značaj. Na sličen oster rob opozarja namreč tudi Abel (1931. pp. 905—906), ki pripominja, da kaže vprav ta rob na eventualno sodelovanje človeka. Vkljub temu pa se ne more odločiti, da bi ji pripisoval artificialno obdelavo, temveč jo slejkoprej smatra za učinek kemičnega razjedanja. Pri tem moram pripomniti, da so le luknje
mnogo manjše od naših. Premer teh lukenj znaša namreč le 12—15 cm in segajo komaj v spongiozo. Nadalje pa bi se dal tudi nastanek obeh nasproti si stoječih lukenj na la način nekoliko laže razlagati. Ker ni spongioza v naših luknjah nikjer stlačena, si je možno tolmačiti nastanek lukenj po človeku le na ta način, da jih je polagoma izvrtaval s kakim tršim predmetom (morda medvedjim kaminom).
Naj omenim slednjič še to, da utegnejo po mnenju Kvrleja (1931, pp. 832—833) celo obdrgnjeni robovi, ki so jih opazovali na kostnih odlomkih v Drachenhohle, kazati na to, da je imel take kosti skoraj gotovo človek dalj časa v rabi. Vendar pa opozarja na drugem mestu (1. c., p. 843), da je vsekakor treba velike previdnosti pri izvajanju takih sklepov.
Vsaj za nekatere izmed navedenih lukenj se zdi zadnja možnost še najverjetnejša, vendar pa bo mogoče reči kaj določnejšega šele potem, ko bo več jasnejših indicijev na razpolago.
Coelodontci mercki pripada mlajši skupini nosorogov, poddružimi Dicerorliinae, ki se je pojavila v dolnjem miocenu (Dicerorhinus tcigicus Roman) in dosegla že v pliocenu višek razvoja (Caenopinae in Acerathe-riinae, najprimitivnejši skupini nosorogov, se pojavijo že celo v eocenu in dosežejo v oligocenu višek razvoja). Pri najprimitivnejših vrstah so bili zobje še nizki (brahiodontni), bili so brez sekundarnih gub (ste-lidij, parastelidij, anlistelidij), imeli so močan cinguluin in premolarji so se znatno ločili od molarjev. V teku razvoja so postajali zobje čedalje višji (hipsodontni) radi trše rastlinske hrane, ki je vsebovala več kremenčeve kisline, in iz istega razloga je začel polagoma izginjati tudi cingulum (A b e 1, 1928, p. 667). Ena lakih primitivnih vrst, Meninathe-rium telleri Abel, se je našla pri nas v gornjeoligocenskih skladih pri Motniku (Abel, 1910, pp. 26—32; Tep p n er, 1914; Rreuning [1925, pp. 9—10] domneva celo, da vrsta, ki jo opisuje Teppner, ni identična z M. telleri, kar pa nikakor ne bo držalo, ker sta obe najdbi iz istih plasti prav tako kakor tudi oba ekseniplarja te vrste, ki sta razstavljena v ljubljanskem Narodnem muzeju). Pri mlajših skupinah so premolarji postajali čedalje bolj slični molarjem (molarizacija) in pojavljati so se začele sekundarne gube. Čeprav so Dicerorliinae dosegle že v pliocenu višek razvoja, je vendarle dosegla kompliciranost in hipso-dontija zob najvišjo stopnjo šele pri diluvialnih vrstah C. mercki in Tichorhinus antiquitatis (Abel, 1928, p. 671).
Od recentnih nosorogov pripada lej skupini samo še Dicerorhinus sumatrensis Cuv. (W ii s t, 1922, p. 655; Abel, 1928, p. 670).
P or tis je prišel na podlagi svoje osteološke študije do zaključka (1878, p. 156), da je bil C. mercki mnogo večji od svojega sodobnika T. antiquitatis. Njegovo telo je bilo bolj vitko in daljše, noge bolj nežne, daljši vrat pa je nosil nekoliko lažjo glavo, kol jo je imel T. antiqui-tatis. Imel je dva roga, nazalnega in frontalnega. Nazalni rog je bil mnogo večji oziroma daljši od frontalnega. Nekateri poedinci so morali
biti, sodeč po zobeh, izredno veliki, morda celo večjii od mnogih še danes živečih slonov.
Ker je živel T. antiquitatis predvsem v severni Evropi oziroma v mrzlejših dobah in C. mercki v južni Evropi oziroma v toplejših dobah, se je ločil prvi od C. mercki tudi po tem, da je imel gosto temno dlako.
C. mercki je bil v zapadni, srednji in južni Evropi splošno razširjen, medtem ko je nastopal v severnem delu Evrope pretežno njegov sodobnik T. antiquitatis. S c h r o e d e r poroča (1930, p. 7), da je segal C. mercki na Angleškem do 54° 55' severne širine (jama Kirkdale v grofiji York), v Nemčiji do 53° 55' (Menthen na zahodnem Pruskem) oziroma celo do 54° 7' severne širine (Grunenthal v Schleswig-Hol-steinu), v Rusiji pa do 55° 30' severne širine (Myssy ob reki Kami nedaleč od Kazana). Više proti severu nosoroga C. mercki doslej še niso našli. V južnem delu zapadne Sibirije je segala la vrsta do 50° 24' severne širine (Semipalatinsk). Sicer imajo tudi v muzeju v Irkutsku zelo lepo ohranjeno lobanjo C. mercki, o kateri sodi Č e r s k i (Mem. Acad. Petersb. 7 ser. T. 40, No. t, p. 9, cit. po S c h r o e d e r ju, 1930, p. 7), da je 'bila najdena pri Jakutsku, t. j. celo na 62° severne širine. Ker pa ta domneva, ki je sama na sebi zelo malo verjetna, še ni dokazana, seveda la najdba ne more priti v poštev za razširjenost maše vrste.
V Italiji sega C. mercki do Kalabrije in v Španiji do Gibraltarja. Na vsem Apeninskem in Pirenejskem polotoku je bila ta nosorogova vrsta ne samo zelo pogostna, temveč tudi edina. F o r s y t h namreč domneva (1874, p. 32), da T. antiquitatis sploh ni živel v Italiji in aa pripadajo vsi k tej vrsti prišteti nosorogovi ostanki le vrsti C. mercki. Kakor navaja Schlosser (1921, pp. 497—501), so bile vrste mrzlega podnebja omejene le na severni del Španije. Na vzhodni strani Pire-nejev so prodirali mamut, divja koza in severni jelen proti jugu do Katalonije, na zapadni strani pa samo do Santandra. Na zapadni strani Pirenejev sta prodirala proti jugu tudi T. antiquitatis in Ursus spe-laeus. Medtem ko je v severni Španiji favna mrzlega podnebja zelo redka, nastopa na francoski strani Pirenejev skoraj v vseh jamah v večjem številu. V Španiji so našli T. antiquitatis doslej le pri Unquera na meji provinc Santander in Oviedo. Na vsem Pirenejskem polotoku nastopa tedaj skoraj izključno samo C. mercki.
Ali je segal C. mercki tudi še dalje proti jugu v Afriko, doslej še ni dognano. V Alžirju so našli ostanke sorodne vrste C. subinermis Pomel, ki se naši vrsti kakor tudi sorodni starejši vrsti C. etruscus zelo približuje.
Kar se tiče najdišč v našem sosedstvu, naj omenim, da sta se na Koroškem pri Sl. Georgen severovzhodno od Št. Vida na Glini (St. Veit a. d. Glan) nedavno našla dva zoba zgornje čeljusti. Mnogo važnejše Je najdišče v Krapini, kjer je Gorjanovič našel poleg ostankov pračloveka tudi še precejšnje število zob in kosti (vseh skupaj 320, med lemi ca 192 zob [1913, p. VII]), ki jih pa prišteva posebni podvrsti C- mercki var. krapinensis. Uvršča jih v drugo (mindel-rifi) intergla-cialno dobo (1906, pp. 62—87), dočim jih Molli s on celo v tretjo
(1926, p. 534). Ostanki C. mercki so se našli prav tako v Varaždinskih Toplicah.
Kot najbližje najdišče pa je omeniti ono pri Kozini v severni Istri, kjer so v neki no v o odkriti kraški jami našli v brečiji, obstoječi iz i-dečkaslorjave gline ter oglatih kosov apnenca, poleg ostankov konja, goveda in jelena (med temi tudi rogovje jelena Cervus guettardi Desm.) prav tako en zob (M2) iz desne zgornje čeljusti. Ta zob po H. v. Meyerju (18(50, p. 104; Jb. f. Min. 1860, p. 556; 1864, p. 281) ne pripada T. antiquitatis, pač pa je podoben C. mercki, in sicer onemu iz znanega najdišča Daxlanden nedaleč od Karlsruhe, s katerim je najdeni zob primerjal. Nadalje omenja C um in (1929, p. 17), da so našli ostanke nosoroga C. mercki prav tako v neki kraški jami pri Opčinah. Ostanki pripadajo bržkone zadnji interglacialni dobi.
Nadalje so našli v okolici Pulja desni M2 iste nosorogove vrste. Bach, ki je najdbo podrobno opisal, domneva, da izhaja zob bržkone iz diluvialne kostne brečije, ki jo je najti skoraj povsod v Primorju in v Dalmaciji in v kateri se dobe številni ostanki raznih sesalcev. R. Gašperini navaja dva dobro ohranjena molarja iz zgornje čeljusti, ki so jih našli v taki kostni brečiji pri vasi Duhci nedaleč od Makarske in ki pripadajo tej vrsli (Annuario dalmatico, II. Zara 1885, cit. po Touli, 1907, p. 449). Prav v enakih plasteh so dobili tudi na Hvaru več nosorogovih ostankov (odlomek desne zgornje čeljusti s 3 zobmi, dva odlomka desne spodnje čeljusti z 2 zoboma in distalni del humera), ki pripadajo po Woldfichu (1886, p. 178) prav tako naši vrsti.
Ker o drugih najdbah te vrste z našega Krasa dosedanja literatura ničesar ne poroča, sem se obrnil s prijaznim posredovanjem g. dr. L. Kuščerja na vodstva muzejev v Trstu (Museo civico di storia na-turale), Splitu (Gradski prirodoslovni muzej) in Sarajevu (Zemaljski muzej), da sporoče, ali hranijo njihovi muzeji še kake ostanke C. mercki iz tega ali sosednjega ozemlja. Vsi so se moji prošnji rade volje odzvali ter se jim zato najlepše zahvaljujem. Vodstvo tržaškega muzeja mi sporoča, da imajo poleg že omenjenih ostankov C. mercki z Opčin, kjer so jih našli v kostni brečiji, tudi še take iz enakih skladov Lošinja. V splitskem in sarajevskem muzeju pa nimajo nikakih ostankov te vrste.
O ostalih najdiščih C. mercki na Balkanskem polotoku nisem zasledil v literaturi nikakih podatkov.
T. antiquitatis pa ni prebival samo v severni Evropi, temveč je segal še precej daleč proti jugu v srednjo Evropo. Gorjanovič navaja to vrsto iz Varaždinskih Toplic, iz Save pri Županji v Slavoniji ter iz Drave pri Ferdinandovcu v Podravini (1913, pp. 53—54, 57—59). Na Koroškem so našli lobanjo te vrste pri Goričicah severno od Celovca že v srednjem veku. L. 1590. je služila la nosorogova lobanja za model znanemu zmajevemu spomeniku v Celovcu.
C. mercki je pripadal gozdni favni, v čemer se strinjajo sedaj skoraj vsi avtorji, ter se je tudi v tem ločil od svojega sovrstnika, ki je prebival večinoma na prostranih stepah. Iz tega pa tudi sledi, da je
živel prvi v mnogo toplejšem podnebju kot drugi, zlasti ker njegova najdišča ne segajo tako visoko proti severu. Pa tudi druge sodobne živali, ki so jih našli skupaj s C. mercki, predvsem Elephas antiquus, kažejo na toplejše podnebje.
C. mercki je živel od druge do tretje interglacialne dobe. Nekdaj je veljal kot značilna vrsta za starejši diluvij, sedaj ne več. Po S o e r -g e 1 u se pojavi že celo na koncu prve interglacialne dobe. V Belgiji so ga našli v najstarejših diluvialnili plasteh (moseen). Po mnenju mnogih avtorjev C. mercki zadnje interglacialne dobe v srednji Evropi ni prekoračil (S c h r o e d e r, 1930, pp. 7, 13). Vendar pa, kot trdita O b e r -m a i e r in B o u 1 e (1923, p. 185), C. mercki ni tako izrazit zastopnik tople favne kakor z njim živeči sloni (E. antiquus), tako da jih je bržkone preživel in se vzdržal dalj časa tudi v mrzlejših dobah (Schroeder, 1930, p. 20). Za južno Evropo lahko z gotovostjo trdimo, da sta segala E. antiquus in C. mercki še v aurignacien, tedaj v zadnjo glacialno dobo. Po Obermaierju in Breuilu spada namreč C. mercki, ki so ga našli v Španiji v jami Castillo v provinci Santander, že v dolnji aurignacien (Schroeder, 1930, pp. 20, 25). Po mnenju Schroeder j a pa je segal tudi v srednji Evropi bržkone še v začetek \vurmske dobe.
W ust sklepa po dveh najdbah C. mercki, ki jih je ugotovil v okolici Weimarja v dolnjih in nato zopet v gornjih travertinih, ter po najdbi 7 . antiquitatis, ki ga je ugotovil v gornjih travertinih, vendar nekoliko niže pod najdiščem C. mercki, na klimatske spremembe v tem smislu, da je sledila gozdni najprej stepna klima, nato pa zopet gozdna (1909, pp. 23—25). Soergel je dognal, da pripadajo gornji travertini, ki jih je Wust štel še v zadnjo interglacialno dobo, že wurmski dobi in da se je zadnja glacialna doba pričenjala z dvema ^ink?.nla 0927- PP- 15—23). Tako je tedaj segal C. mercki tudi v Nemčiji v začetek zadnje glacialne dobe (Schroeder, 1930, pp. 22, 87).
Da bi C. mercki živel skupaj s svojim sorodnikom T. antiquitatis, ni verjetno. Gorjanovič (1905, XVII, pp. 110—113) sicer omenja, da nastopata obe vrsti (dva odlomka zgornje čeljusti pripadata C. mercki, en spodnji molar pa T. antiquitatis) v Varaždinskih Toplicah istočasno v lehnjaku. Vendar pa pripušča možnost, da izhaja molar T. nntiquitatis lahko iz mlajše plasti lehnjaka (1913, p. 53). Poleg tega pa je tudi pripomniti, da je smatral Schlosser ta molar za deformiran zob C. mercki, radi česar Gorjanovič vrste T. anti-quitatis v svoji monografiji o krapinskem človeku ne omenja (1906, P- 85; 1913, p. 54). Schroeder se o tako zvanih „mešanih favnah toplega in mrzlega podnebja zelo skeptično izraža. Da se je našla tu pa tam mešana favna, je po njegovem mnenju edinole na ta način mogoče, da se klima na prehodu iz interglacialne v glacialno oziroma ]z te v interglacialno dobo polagoma spreminjala in so zato nastajale •egionalno in stratigrafsko prehodne cone, v katerih je možno najti tudi mešano favno (n. pr. pri Rixdorfu; Po h lig, 1887, p. 802), ki pa je seveda krajevno in časovno zelo omejena (1930, pp. 7, 13, 22).
LITERATURA.
Abel O., 1910, Kritische Untersuchungen iiber (lie palaogcnen Rhinocerotiden Europas. Abh. Geol. R. A. Wien, XX, 3.
Abel O., 1928, Rhinocirotoidea. M. W e b e r, L)ie Saugetiere. II, Jena, 2. Aufl.
Abel O., 1931, Das Lebensbild der eiszeitlichen Tierwell der Drachenhohle bei Mixnitz. O. A bel-G. Kyrle, Die Drachenhohle bei Mixnitz. Spelaologische Monographiem, VII—VIII, Wien.
Bach F., 1908, trber einen Fund eines Rhinoceroszahnes aus der Umgebung von Pola. Mitt. Ver. f. Steiermark, 44, Graz.
Boule Marcelin, 1923, Les Homimes fossilcs. Pariš, Deuxieme edition.
Breuning Stephan, 1924, Beitrage zur Stammesgeschichte der Rhino-cerotidae. Vhdl. Zool.-Bot. Ges. in Wien, LXXIII.
Brodar S., 1931, Raziskavanja v Potočki zijalki in njeni problemi. Časopis za zgod. in narodopis. Maribor, XXVI.
C u m i n G., 1929, Guida della Carsia Giulia. Trieste.
F or sv t h Major C. J., 1874, Ueber fossile Rhinoceros-Arten Italiens. Vhdl. Geol. R. A. Wien.
Gorjanovic-K r a m b e r g e r Karl, 1905, Zur Altersfrage der diluvialen Lagerstatte von Krapina in Kroatien. Glasnik hrv. naravosl. dr. XVI, XVII.
Gorjanovič-Kraniberger D., 1906, Der diluviale Mensch von Krapina in Kroatien. O. W a 1 k o f f , Studien iiber die Entvvickelungsme-chanik des Primatenskelettes mit besonderer Berucksichtigung der An-thropologie und Descendenzlehre. 2. Lf., \Viesbaden.
Gorjanovid-Kramberger D., 1913, Fosilni rinocerotidi Hrvatske i Slavonije s osobitim obzirom na Rhinoceros Mercki iz Krapine. Djela Jugoslav. akad. znan. i umj. XXII.
Hochstetter Ferdinand v., 1881, Die Kreuzberghohle bei Laas in Kram und der Hohlenbar. Denkschr. Akad. Wiss. Wien, Math.-nat. Cl. 43.
Kos Fran, 1931, Studien iiber den Artefaktcharakter der Klingen aus Hohlenbarenzahnen und der Knochendurchlochungen an den Funden aus der Potočka zijalka und einigen anderen Hohlen. Prirodoslovne razprave I.
K y r 1 e G., 1931, Die Hohlenjagerstation. O. A bel-G. Kyrle, Die Drachenhohle bei Mixnitz. Wien.
Meyer H. v., 1860, Vhdl. Geol. R. A. Wien.
Meyer H er m. v„ 1860, Neues Jahrbuch f. Min. etc.
Meyer II. v., 1864, Die diluvialen Rhinoceros-Arten. Palaeontographica, 11.
Molli so n, 1926, Fossile Menschenaffen und Menschen. W. Salomon, Grundzuge der Geologie. II, Stuttgart.
P oh lig II., 1887, Ueber Elephas trogontherii und Rhinoceros Merckii von Rixdorf bei Berlin. Zeitschr. d. Deutsch. Geol. Ges. 39.
Portis Alessandro, 1878, Ueber die Osteologie von Rhinoceros Mercki Jag. und iiber die diluviale Saugethierlauna von Taubach von \Veimar. Palaeontographica. 25.
Schadler J., 1931, Die Ablagerungen. O. Abel-G. Kyrle, Die Drachen-hohle bei Mixnitz. Wien.
Schadler J. -Armbrecht W., 1931, Brushit und Kollophan. O. Abel-G. K y r 1 e , Die Drachenhohle bei Mixnitz. \Vien.
Schlosser M., 1921, Neuere Funde von \Virbeltieren, besonders Saugelieren im Tertiar und Pleistocan der Ib rischeu Halbinsel. Centralbl. f. Min. etc.
Schroeder H e n r y, 1930, trber Rhinoceros mercki und seine nord- und mitteldeutschen Fundstellen. Abh. Preufi. Geol. L. A., N. F., 124, Berlin-
S o er gel	W.,	1912, Das Aussterben diluvialer Siiugetiere und	(he	.lagd	des
diluvialen	Menschen. Festschrift z. XLIII. allg.	Vers. d.	Deutsch.	An-
thropol. Ges. \Veimar 4. bis 8. Aug. 1912, 2, Jena.
S o e r g el	W.,	1922, Die Jagd der Vorzeit. Jena.
S o e r g e 1	W.,	1926, Exkursion ins Travertingebiet von	Ehringsdorf.	Pal. Z., 8.
Tep p n er Wilfried, 1914, Ein Beitrag zur naheren Kemntnis von Me-ninatherium Telleri Abel. Carniola, V.
To ul a F., 1907, Rhinoceros Mercki Jager in Osterreich, Jb. Geol. R. A. Wien.
W o 1 d f i c h J. N., 1886, Palaontologische Beitrage. Vhdl. Geol. R. A. Wien.
W u s t E., 1909, Das Vorkommen von Rhinoceros Mercki Jag. in den oberen Travertinen von Ehringsdorf bei \Veimar und seine Redeulung fiir die Beurteilung der Klimasch\vankungen des Eiszeitallers. Centralbl. f. Min. etc.
W ti s t E., 1922, Beitrage zur Kenntnis der diluvialen Nashorner Europas. Cen-tralbl. f. Min. etc.
/USA M M E N F A S SUN G.
Coelodonta mercki Jiig'. aus der Hiihle „Dolarjeva jama" bei Logatec.
In der Ilohle „Dolarjeva jama“ unvveit von Logatec (Loitsch) \vurden im Sommer 1932 Reste des Nashornes Coelodonta mercki Jag. gefunden. Sie la-gen in einer durchschnittlich 1 m machtigen Lehm-Schichte. Ris zur Tiefe von 34 bis Vi m \var der Lehni noch zi. nilich rein. tiefer war er aber immer mehr mit Schutt vermengt. Hie und da \varen im Lehm auch abgebrochene Tropf-steine und Kalksinterstucke zu finden. Ga n z unten hauften sich endlich in ihm groliere Felsen, die wahrscheinlich von einem grolSeren Deokeneiasturz her-stammen. Ris zur Tiefe von 10—15 cin \var der Lehm sehr fettig, nach unten zu war er magerer, stellen\veise sogar geschichtet. Die meisten Knochenreste faru den wir in den oberen Schichten bis zur Tiefe von 20 cm. Nach unlen zu waren siti immer sellener. Die letzten Nashornreste lagen in einer Tiefe von 180 cim.
Die meisten Knochen und Zahne fanden \vir ganz am Ende des Schachtes, gegen den Eingang der Hohle zu waren sie immer seltener. Einige Knochenreste fanden wir sogar in den vertikalen Spalten an der \Vand in der Hohe von 2-30 m.
Bis jetzt fanden wir 25 leils ganze Zahne teils Fragmente, die zu 20 Zah-nen gehoren, und dann 115 Knochenreste. Unter ihnen sind 10 Wirbelreste, darunter ein ziemlich gut erhaltener Atlas, mehrere Rippenreste, 9 Phalangen, mehrere in der Mitte abgebrochene Mctakarpalknochen und cine groliere Zahl von Karpal- und Tarsalknochen.
Oberkieferzahne.
P2 (Tab. I, F ig. 5; Tab. II, Fig. 4; Tab. III. Fig. 6). Beim linken P2 gelil das vordere Cingulum ohne merkliche Unterbrechung in das innere Cin-gulum iiber und dieses \vicder in das binlere, das aber scbon ziemlich abge-kaut ist, so dali man es nicht \veiter verfolgen kann. An der niedrigsten Stelle des inneren Cingulums befinden sich einige kleinere \Varzen. Das Stelidion ist noeh ziemlich stark entvvickelt, das Parastelidion et\vas schwacher. Gegen die Tiefe zu verschwinden beide. Vom Stelidion weiter gegen das Innere zu ist noch eine kleine, scbon etwas beschadigte Falte zu bemerken. Es ist leicht moglich, dafi diese Falte den Rest der inneren Stelidialfalte darstellt, die noch bei beiden P3 erhalten ist.
Die Lange betragt aulien 37-8 mm, innen 23-6 mim, die Breite vorne 41-5 mm, hinten 47-3 mm, die grolite Hohe 37-3 mm, die Hohe auf der Innenseite 21-0 mm.
Vor diesem Pramolar stand im linken Kiefer kein Zabn mehr, da die durch den Nachbarzahn abgedriickte Stelle an ihm nur hinten zu sehen ist.
Von dem rechten P2 ist nur der innere Teil des Zahnes und der vordere Rand der AuBenvvand erhalten. Seine Innenlange betragt 26-0 mm, die Hohe 25-5 mm. Er ist also um 4-5 mm niedriger als der linke P2.
Die von Schroeder (1930, Tab. I) amgefiihrten Zahne aus den den tschen Fundstellen und das Exemplar von Heiligenstadt (T o u 1 a , 1907, p. 452) haben eine viel kleinere Aufienlange als unsere, \vahrend die Dimensionen un-seres P2 selir leicbt zvvischen die der Exemplare von Krapina (Gor janovič, 1913, p. 22) einzureihen sind. Die vordere Breite ist bei unserem P2 so grofi, dafi sie kaum von den grofiten Exemplaren der deutschen Fundstellen erreicnt \vird. Was die hintere Breite anbelangt (die Schroeder iiberhaupt nicht anfiihrt), treten die Exemplare von Krapina und Heiligenstadt stark zuriick.
P3 (T a b. I, F i g. 2, 7). Es sind uns beide P3 erhalten. Die Lange des linken P3 betragt aulien 46-4 mm, innen 34-1 mm, die Breite vorne 66-0 mm, hinten 57-2 mm und die grofite Hohe 50-9 mm.
Das innere Cingulum stellen kleine \Yarzen dar, die unter dem Talaus-gange liegen. Derjenige Teil des Cingulums, der steil hinauf auf den Hinter-hiigel iibergeht, ist schon sehr abgeglattet, jedoch ist sein Saum noch immer feststellbar.
Das Stelidion ist stark entwickelt und an seinem Ende in zwei Falten verz\veigt. Die innere, starkere Falte beriihrt schon den Vorderhiigel. Das Parastelidion ist an unserem Exemplar schon abgebrochen, jedoch ist aus der Bruchstelle zu ersehen, dafi es nicht besonders grofi \var.
Der rechte P3 ist ahnlich gebaut. Seine Lange betragt aulien 43-8 mm, innen 34-8 mm, die Breite vorne 64-6 mm, hinten 58-8111111 und die grofite Hohe 46-4 mm.
Das Stelidion ist am Ende ebenso in zwei Falten verzvveigt, docli erreicht keine von beiden den Vorderhiigel. Das Parastelidion ist durch eine kleine Falte dargestellt, die nach unten bald verschwindet. Das innere Cingulum ist etvvas besser erhalten als beim linken P3-
Der rechte P3 ist etwas kleiner als die Exemplare von Krapina (G o r j a -novic, 1913, p. 22) und von Heiligenstadt (1' o u 1 a , 1907, pp. 451—452), der
linke P3 ungefahr gleich grofi. Nur (iie Dimensionen der grofiten Exemplare von den deutschen Fundstellen (Schroeder, 1930, Tab. I) erreichen un-sere P3.
P« (Tal). I, Fig. 1; Tab. II, Fig. 6). Unttr den am besten erhaltenen Zahnen isl der reclite P4. Seine Lange betragt aufien 51-0 mm, innen 40-6 mm, die Rreite vorne 74-6 mm, hinten 66-8 mm, die grofite Hohe 56*2 mm.
l)ie Aufien\vand bat auf der Vorderseite einen ausgepragten und ziemlich stark nach vorne gebogenen Rand und eine gut entwickelte Vertikalfalte, die von der Mitte der Aufienwand durcli eine ziemlich liefe Furche getrennt ist. In der Mitte ist die Aufiemvand leicht konvex, jedoch reicht diese Vorvvolbung nach unten nur bis zur Mitte der Zahnkrone. Sehr wichtig ist es fcrner, dafi bei diesem Zahne auch der hintere Rand, die sogen. vierte Rippe der Aufienvvand, verhaltnismallig stark entvvickelt ist, die aus den deutschen Exemplaren nicht so klar zum Vorschein konnnt (Schroeder. 1930, pp. 04—65).
Der Vorderhugel ist an der Kauflache ungefahr so lang und breit \vie der Ilinterhugel, an der Rasis ist er dagegen viel breiter.
Das innere Cingulum ist nur durcli vvenige Warzen dargestellt, die sich am Abhange des Vorderlhigels befinden, teilvveise aber auch schon aul' den ilinterhugel iibergehen. Das vorderc Cingulum ist anfangs glatt, gegen innen zu aber mehi- und mehr warzenformig und breit. Das hintere Cingulum ist gegen die Aufiemvand zu etvvas \varzenl'6rmig, gegen den inneren Teil zu dagegen ganz glatt.
Das Stelidion ist sehr stark und teilt sich an seinem Ende in zvvei Falten. Die einvvarts gerichtete Falte zeigt eine Tendenz zu vveiterer Teilung. Das Pa-rastelidion bestelit aus zwei parallel steheaiden und gleich grofien Falten.
Der linke P4 ist schon ziemlich beschadigl. Der Vorderhugel ist ungefahr so lang und breit wie beim rechten P4. Das Stelidion ist ziemlich stark entvvickelt und an seinem Ende et\vas breiter als an der Ausgangsstelle, Der innere Teil seines Endes ver zvvei gl sich in zvvei kleinere Falten. Das Paraste-lidion beginnt etvvas tiefer, so dafi es die Kauflache noch nicht abschneidet. Moch ti fer kann man sogar drei Falten bemerken, von denen die mittlere am starksten, die hintere am schvvachsten ist. Die vordere Parastelidialfalte nahert sich schon sehr dem Stelidion.
Das vordere Cingulum ist gleich entvvickelt, das innere etvvas starker als beim rechten P4.
Die Aufienlange betragt 50-5 mm, die Rreite vorne 74-5 mm und die Ilohe der Aufienvvand 63-0 ram.
Der Aufienlange nach ist das Exemplar von Heiligenstadt (T o u 1 a , 1907, pp. 451—452) etvvas grofier als das unsrige, der Rreite nach bleibt es hinter ihm zuriick. Der vorderen und hinteren Breite nach ist unser rechter P4 grofier als die Exemplare von Krapina (G o r j a n o v i č , 1913, p. 22), der Aufienlange nach ist er zvvischen die mittelgrofien Pramolare von Krapina einzureihen. Die Exemplare von den deutschen Fundstellen (Schroeder, 1930, Tab. I) erreichen nur der Aufienlange nach unsere P4.
M1 (Tab. I, Fig. 4 ;Tab. III, Fig. 4). Der linke M1 ist nur ein vvenig beschadigl. Seine Lange betragt aufien 56-5 mm, innen 49 0 mm, die Rreite vorne
07-5 mm, hinten 58-7 mm, die grofite Ilohe der Aufienvvand 33-0 nun.
Das innere Cingulum isl sehr erhalten und reicht ant Abhang des Hinter-hiigels etwas hofrr hinauf als beim rechlen M1. Das vordere Cingulum ist nur an der Innenseite erhalten, sonst ist es schon abgekaut.
Das Stelidion ist stark ontvvickelt. Gegen die Aufiemvand zu ist es noch nicht so gebogen, \vie dies beim M' von Krapina der Fali ist (G o r j a n o v i č , 1913, Tab. IV, Fig. 8; Tab. XIII, Fig. 1, 3); allerdings \vare dieser Zustand er-reicht, wenn die Kauflache et\vas tiefer reichte. Das Parastelidion ist klein und verschwindet bald gegen unten.
Der rechte M1 ist etwas schlechter erhalten als der linke. Vor allem fehlt ihm der groflte Teil der Aufiemvand. Seine Lange betragt aulien ca 57-0 mm, innen 48-9 mm, die Breite vorne 68-8 mm, hinten ca 62-0 mm.
Am Ausgange des Quertales sieht man noch gut die Reste des Cingulums, obgleich der Zahn an dieser Stelle schon ein wenig beschiidigt ist. Das innere Cingulum reicht mittels einer einzigen NVarze sogar auf den Abhang des Hin-terhiigels. An der Vorderseite des Vorderhiigels ist nur der niedrigste Tei! des Cingulums erhalten, da der Zahn schon ziemlich tief abgekaut ist. Aueh an der Ilinterseite des Ilinlerhiigels ist das Cingulum schon abgekaut.
Das Stelidion und Parastelidion sind abgebrochen. Aus der Bruchslelle kann man erkennen, dali beide ziemlich nahe aneinander gestanden sind.
Die Exemplare von Krapina (G o r j a n o v i c , 1913, p. 24) sind ungefahr gleich grofi \vie unser M1, das Exemplar von Heiligenstadt (T o u 1 a, 1907, p. 151) ist der vorderen Breite nach viel grofier als das umsrige.
M-’ (Tab. II, Fig. 3; Tab. III, Fig. 2). Vom rechten M2 isl nur die Aufienwand erhalten; seine Lange betragt 61-4 mm, die Hohe aber 54-9 mm. Auf dem vorderen Teile ist das Cingulum sehr gut ausgepragt.
Vom linken M2 ist der vordere Teil der Aufienwand und des Vorder-hugels erhalten.
Aufierdem ist noch ein Fragment, der innere Teil des Ilinlerhiigels, erhalten, das vvahrscheinlich auch dem linken M2 angehort.
Unser M-’ zahlt zu den grofiten bekannten Exemplaren, nur das von Ileiligenstadt (Toula, 1907, p. 451) ist noch budeutend grofier.
M3 (T a b. I, F ig. 3, 6). Nur der linke M3 ist gut erhalten. Seine Aulfenlange betragt 71-8 mm, die Breite vorne 70-3 mim, die Innenlange 58-0 mm, die grofite Ilohe der Aufiemvand 57-0 mm.
Der Zahn ist schon ziemlich abgekaut und das vor allem auf dem Vor. derhiigel und auf dem oberen Rande der Aufiemvand. Die Breite der Kauflache am Querhugel betragt 6-6 mm.
Am hinteren Teile der Aufienvvand ist eine scichte vertikale Furche zu bemerken, an deren Full sich beiderseits je eine warzonf6rmige Erhebung be-findet. Beide endigen nach oben stumpf; die vordere ist etwas starker ent-\vickelt.
An der vorderen Seite des Querhugels ist das Cingulum stark ausgepragt. Es ist von aufien nach innen \vellenformig gebogen und zvvar so, dafi die tiefere Partie gegen innen zu gewendet ist, wo das Cingulum auch mehr und mehr warzenformig wird.
Das Stelidion ist stark und erreicht nicht den gegenuberstehenden Quer-hugel. Nach unten zu wird es allmahlich breiter und verzweigt sich an seinem
Ende in kleinere Falten. Das Parastelidion ist viel schwacher ausgeipragt und beginnt bedeutend tiefer. Das Antistelidion ist noch sch\vacher cnt\vickclt unn beruhrt sich mit dem Parastelidion.
Ferner liegt mir noch ein Fragment vor, daB allem Anscheine nach dem rechten M3 angehort. Es stellt den inneren Teil des Querhiigels dar.
Das Email ist beim rechten P3 \veiB, bei den anderen Zahnen von hellcr gelblichweilier Farbe. Das Dentin ist etwas dunkler gefarbt. Meistens ist es hell-orange, stellenweise et\vas dunkler, braunlichgelb. An mehreren Zahnen sind im Dentin auch schwarzliche Flecken zu sehen. Das Zement ist ungefahr von derselben Farbe wie das Dentin, stellen\veise aber auch et\vas dunkler.
Die feine Skulptur an der Oberflache der AuBenwand ist noch an den meisten Zahnen gut erhalten. Beim linken M3, \vo die Skulptur noch am besten erhalten ist, sind die horizontalen Streifen kraftiger ausgapragt als die vertikalen. Jedoch sind die horizontalen Streifen liier nur auf den basalen Teil der Aulienwand beschrankt, \vahrend die vertikalen auch noch in ihrem oberen 'leile zu bemerken sind. An der Aulien\vand des rechten M2 sind nur die vertikalen Streifen zu sehen, die mehr oder \veniger parallel untereinander verlaufen. Am linken M1 sind neben den vertikalen auch etwas breitere horizontale Streifen festzustellen und z\var nicht nur im basalen, sondern auch im mittleren Teile der Aullen\vand. Beim linken P2 scheinen sich die vertikalen Streifen stellenweise zu vereinigen, wodurch die Oberflache der Auflenwand ein ziemlich rauhes Aussehen erhalt.
Die Kauflache der Oberkieferzahne ist nicht eben, sondern \vellig. Vor allem kann man an ihr zwei diagonal verlaufende Kamme unterscheiden, die den Querhi\geln entgegengesetzt gerichtet sind. Beim P2 kommen diese noch nicht so gut zum Ausdruck, desto mehr aber bei P3, P4, M1 und M2, wahrend sie beim M3 iiberhaupt nicht ausgebildet sind. Bei M1 und M2 ist der hintere Kamm besonders kraftig ausgepragt. Der vordere Kamm verlauft vom hinteren Bande der Vertikalfalte an der Aufienwand bis zu jener Stelle am Vorderhugel, Wo das vordere Cingulum sich hinauf zu biegen beginnt. Der hintere Kamm verlauft parallel mit dem vorderen und zwar von der hinteren Furche an der Auflenwand bis zum Ilinterhugel, wo sich die Hinterseite der Ausgangsstelle des Stelidions befindet. Nach Schroeder (1&30, p. 49) entstehen diese Kamme an der Kauflache infolge der Abnutzung durch die Unterkieferzahne.
Gor ja novic unterscheidet C. mercki aus Varaždinske Toplice (1913, pp. 53—54 bzw. 61) von C. mercki var. krapinensis hauptsachlicli danac.li, daB bei den P3 und P1 der Ilinterhugel langer ist als der Vorderhiigel, dafi das hintere Cingulum weit vom entsprechenden Quea’hiigel getrennt und des-halb ziemlich breiter ist, weiterhin daB der Abhang des Ilinterhtigels gegen innen zu steiler abfallt und schlieBlich dafl der innere Teil des Hinterhiigels beim P3 durch eine kleine Einkerbung getrennt ist. Die Molare beider Fund-orte sind dagegen ganz gleich.
Bei unserem linken P3 und bei den beiden P4 ist der Hinterhiigel zwar et\vas langer und deswegen sein Abhang gegen innen auch steiler, jedoch kann man das beim rechten P3 nicht bemerken. Ebenso steht das hintere Cingulum bei P3 und P4 nicht so ab und ist nicht so breit, \vie aus der Abb 2, Taf. XI zu
erseheu ist. Eine Trenuung des Binterhiigels ist bei unseren P3 und 1M nichl einmal angedeutet. Auch bei (len Exemplaren der deutschen Fundstellen ist der Ilinterhiigel bei P3 und P* nur etwas langer als der Vorderhiigel und sein innerer Abhang deshalb etwas steiler als der des Vorderhiigels (Schroeder , 1930, Fig. 15, 17, 25, 27, 34).
Ilinsichtlich der Differenzen z\vischen unseren Extanplaren und jenen von Krapina sowie auch z\vischen unseren und denen von Varaždinske Toplice stellen die Zahne unseres Nashornes einen tibergang dar zwischen den Zahnen der C. m. von Varaždinske Toplice bzw. den Zahnen der gleichen Art von den deutschen Fundstellen und z\vischen denen der C. mercki var. krapinensis von Krapina. Auch hinsichtlich der Dimensionen stehen unsere Exeinplare ungefahr in der Mitte z\vischen denen von Varaždinske Toplice bzw. von den deutschen Fundstellen und jenen von Krapina. Von diesem Standpunkt aus scheint es mir deshalb nicht berechtigt. die Exemplare von Krapina noch \veiterhin als eine besondere Varietat zu betrachten.
U n t e r k i e f e r z a h n e.
P2 (Tab. II, Fig. 2a, b). Es ist nur der rechte P2 erhalten. Der vordere Teil ist noch nicht angekaut worden. Auf der Innenseite der Vordersichel ist die Rinne kaum ausgepragt, \vahrend sie auf der Innenseite der Ilintersichel recht tief ist. Die Vorderseite der Zahnkrone ist enger (18-3 mm) als die Hinter-seite (22-0 mm). Die Innenlange betragt 31-7 mm, die Aufienlange 34-1 mm.
Das vordere Cingulum geht steil abfallend in das aullere iiber, das an der Rasis der Aullenwand von der 9 mm breiten rauhen Zone gebildet wird. Am hinteren Rande geht es in das hintere Cingulum iiber, das wieder steil hinauf-biegt. An Innenseite ist das Cingulum nur in seinem vorderen Teile entwickelt und hier z um Teil auch durch die Warzen dargestellt.
P3 (T a b. II, Fig. 1 a, b; T a b. III, Fig. 5 a, b). Iitwas besser als der P2 ist der rechte P3 erhalten. Die Zahnkrone ist besonders gegen die Ilinterseite zu schon ziemlich tief abgekaut. Die Aufienlange betragt 40-8 mm, die Innenlange 39-5 mm, die Rreite vorne 27-0 mm, hinten 31-3 mm und die Aufienhohe der Ilintersichel 34-0 mm.
Das vordere Cingulum hat sich nur auf der Aufien- und Innenseite er-haltcn. Gegen die Innenseite zu ist es besonders kraftig entvvickelt. An der Stellc, wo es et\vas schwacher wird, fallt es steil ab, fast senkrecht, so dafi es ein aus-gesprochenes Knie bildet. In der Nahe der Basis endigt es mit den \Varzen. Gegen die Aufienseite zu steigt das Cingulum gleichmiillig steil herunter. Von dem hinterem Cingulum ist nur derjenige Teil erhalten, der sich gegen die Aufienseite zu wendet. Der linke P3 ist schon so abgekaut, dafi auch die hintere Rinne nicht mehr erhalten ist und sich dadurch sehr vom rechten P3 unter-scheidct, der nur wenig angekaut ist (die Ilohe der Hintersichel an der Aufienseite betragt beim linken P3 21-7 mm, beim rechten P3 dagegen 34-0 mim). Wei-tere Unterschiede bestehen auch darjn, dafi das aufiere Cingulum beim linken Pa sehr stark entwickelt ist, wahrend es beim rechten P3 beinahe fehlt. Da der Zahn so stark abgekaut ist, ist es auch nicht ausgeschlossen, dafi es sich um den
linken \1, handelt, vveil diese von allen U11lerkieierzahn.cn gew6hnlich am stark-sten abgekaut sind; jedoch sprechen dagegcn die Dimensionen, die sogar et\vas kleiner sind als beim rechten P,.
Die Lange des linken P3 betragt aulien 37-3 mm, innen 364) mm, die Breite vorne 24-9 nun, hinten 28-6 mm.
P» (Tab. III, Fig. la, b). Von allen Unterkieferzahnen ist der linke P, noch am besten erhalten. Seine Lange betragt aulien 401 mm, innen 39T mm, die Breite vorne 30-8 mm, hinten 35-6 mm und die Ilohe der Hintersichel an der Aullenseite 25-7 mm.
Auf der Innenseite ist das Cingulum nur unter der vorderen Rinne erhalten. Um so mehr ist es aui' der Aullenseite entvvickelt. An Aulien\vand der Vor. dersichel nahert sich das Cingulum sehr der Basis in der Form von groben Warzen, die in der Furche zwischen den beiden Sicheln vvieder hinaufsteigen. An Aubenwand der Hintersichel ist das Cingulum noch krafliger entvvickelt. Von der Furche fallt es ziemlich steil ab, doch erreicht es dabei die Basis nicht. Dann ist das Cingulum fiir 2—3 mm unterbrochen und beginnt etwas hoher oben in der Form von groben Warzen, zuerst allmahlich, am Rande des hin-teren Teiles aber fallt es auf einmal vvieder steil auf.
Die NVurzelenden divergieren ein wenig (die Distanz zwisehen den beiden \Vurzelspitzen betragt 28-9 mm), jedoch ist diese Divergenz noch immer nicht so grob, dah dieser Zahn zu den M± zu zahlen vvare.
(T a b. II, F i g. 5, 7). Vom linken Mt sind nur zvvei Fragmente erhalten.
M2 cr a h. III, F i g. 3). Der hier beschriebene linke M2 konnte auch ein Mj, sein, ich halte ihn aber deshalb fiir den M,, da er bedeutend grober ist als der bereits ervvahnte linke M4, obgleich uns der linke Mi nur fragmentarisch vorliegt.
Die Lange betragt aulien ca 484) mm, innen ca 474) mm, die Breite vorne 32-3 mm, hinten 36-2 mm. Die Dimensionen stimmen also ungefahr auch mit denen der anderen Fundstellen iiberein.
Das vordere Cingulum ist nicht mehr erhalten, da die Vorderseite schon vveggebrochen ist. Auf der Innenseite ist es in der Form ziemlich ausgopragter NVarzen erhalten, die sich im Bogen unter der vorderen Rinne befinden. Unter der hinteren Rinne sind die \Varzen schon undeutlicher und in der Nahe der Basis mit einer Zementkruste bedeekt. Auf der Ilinterseite ist das Cingulum nicht mehr erhalten, da dieser Teil auch schon sehr abgekaut und von dem Nachbahrzahn abgedruckt ist. Die Aubenvvand ist sehr rauh. Es scheint, als ob sie mit undeutlich ausgepragten Warzen bedeekt \vare, auf der Vordcrsichel kann man noch einige starker ausgepragte NVarzen unterscheiden.
Vom rechten M, ist nur die hintere Halfte des Zahnes erhalten. Seine Breite betragt hinten 3G-9 mm.
Alle Unterkieferzahne sind an der Vorderseite bedeutend enger als hinten. Bei den meisten Zahnen ist an der Oberflache der Zahnkrone, vorzugsvveise an der Aubenwand, cine horizontale Streifung zu bemerken. Das auberc Cingulum ist hei allen Zahnen des rechten Unterkiefers kraftig ausgepragt. Ferner ver-lauft bei allen Pramolaren zwischen den beiden Sicheln an der Aubenvvand einc im allgemeinen tiefe, gegen dic Basis zu aber etvvas seichtere Furche.
Auch bei den Unterkieferzahnen ist cine gevvisse NVellenformigkeit der Kauflache festzustellen, vvenngleich nicht in solehem Ausmab. Besonders bei
den mehr abgekauten Zahnen P.,, P«, M, und Ms ist am hinleren Teile der ICau-flache noch gut die schrag von der Mitte der Hinterseite verlaulende Furche zu sehen. Beim Mi ist diese Furche am tiefsten, bei P4 und M2 etwas seichter, beim rechten Pa und P3 ist sie dagegen nicht zu bemerken, da diese zwei Zahnc noch nicht so tief abgekaut sind wie die anderen Unterkieferzahne.
Atlas.
(Tab. IV, Fig. 4 a, b).
Der proximale Teil ist auf der Dorsalseite des Wirbelringes ziemlich \veg-gebrochen. Auch die rechte Diapophyse ist schrag abgebrochen, so dal! von ihr mehr als die Halfte fehlt, ebenso ist ein betrachtlicher Teil des Auflenrandes der linken Diapophyse abgebrochen. Trotzdem kann man noch feststellen, dal! die grofite Breite mit den beiden Diapophysen ca 290 mmi betragt. Die grolite Ilohe des Wirbelringes von der Aulienseite gemessen betragt ca 110 mm. Naeh der linken Diapophyse kann man schliellen, dali der Aulienrancl der Diapophysen bei unserem Nashorn elwas mehr abgerundet war als beim Nashorn von Krapina (Gorjanovid, 1913, Tab. VIII, Fig. 1). Die Gelenksgruben fiir die Ilin-terhauptskondylen sind schon ziemlich beschadigt und zwar am meisten an den Bandern. Die etwas besser erhaltemen Gelenksgruben fiir den Epistropheus sind bei der letztgenannten Art bedeutend grolier und konkaver.
Die Nashornreste vvurden schon auf sekundarer Lagerstatte gefunden, da alle grolieren Knochen zerbrochen und ihre Bruchrander schon ziemlich ge-glattet sind. Auf einigen Knochenresten befinden sieh runde Locher (Tab. IV, Fig. 1, 2, 3), die vielleicht durch clas tropfelnde Wasseir entstanden sind. Da sich auf einem Fragment zwei gegeniiberstehende Locher befinden und auf einem anderen Fragment ein solches mit scharfen Bandern (Fig. 3), ist es nichl ausgeschlossen, dafl sie von Menschenhand gemacht oder vvenigslens bearbei-tet worden sind.
POJASNILA K SLIKAM.
Vse slike so po fotografijah v ls/i» naravne velikosti, v kolikor ni posebej navedeno drugače. — Alle Abbildungen sind naeh photographischen Aufnahmen und, soweit nicht anders angegeben, in ”/13 natiirlicher Grofle vviedergegeben.
Vse slike je izdelal g. V. Finžgar. — Alle Exemplare hat Ilerr V. Finžgar photographiert.
Originali so v Narodnem muzeju v Ljubljani. — Samtliche Originale befinden sich im Nationalmuseum in Ljubljana.
Tabla I.
1 Coel<xlonta mercki Jag.,	levi — linker P4,
2	„	„	„	desni — rechter P3,
3	„	„	„	levi — linker M3,
4	„	„	„	desni — rechter M1,
Coelodonta mercki Jag., levi — linker P2,
„ levi — linker M3, notranji del prečnega grebena — innerer Teil des Querhiigels,
„	„	„	levi	— linker P3.
Tabla II.
a, b, Coelodonta mercki Jag., desni —' rechter P3, a žvekalna ploskev —
Kauflache, b zunanja slran — AuDenseite, a, b, „	„	„	desni — rechter I’2, a žvekalna ploskev — Kau-
flache, b zunanja stena — Auliemvand,
„	„	„	desni — rechter M2, zunanja	stena —	Aulien-
wand,
„	„	„	desni — rechter P2,	n-otranji del — innerer Teil,
„	„	„	levi — linker Mi,	zadnji del	zunanje	stene s
korenino — hinterer Teil der Aufienwand mit Wurzel,
„	„	„	desni — rechter P*,
levi — linker Mi, korenina — Wurzel.
Tabla III.
a, b, Coelodonta mercki .lag., levi — linker P«, a žvekalna ploskev — Kauflache, b zunanja stran — AuDenseite,
„ levi — linker M2, sprednji del zunanje stene — vorderer Teil der	Aufien\v,and,
a,	b,	„	„	„	levi — linker M2,	a žvekalna ploskev — Kau-
flache, b zunanja stran — AuBenseite,
„	levi — linker M1,
a,	b,	„	„	„	levi — linker P3,	a žvekalna ploskev — Kau-
flache, b zunanja stran — AuBenseite,
„	„	„	levi — linker P2, sprednji del zunanje	stene —
vorderer Teil der Aulienwand.
Tabla IV.
i 2, 3 Coelodonta mercki	Jag.,	kostni odlomki z izvrtanimi luknjami	—	Kno-
chenreste mit Lochern, pomanjšano	—	ver-
kleinert,
a-	b,	„	„	„	atlas, a dorzalna	stran — Dorsalseite, b kau-
dalna stran —	Kaudalseite, pomanjšano v
razmerju 1 : 2-72	— verkleinert im Mafistabe
1 :2 72.
PRIRODOSLOVNE RAZPRAVE, 2, 42—55. Ljubljana, 13. IV- 1933.
Rugose Korallen aus dem Trogkofelkalk der Karawanken und der Karnischen Alpen.
Von Franz H e r i t s c h in G r a z.
Rugozne korale iz trogkofelskega apnenca Karavank in Karnijskih Alp.
Korale iz Irogkofelskih apnencev doslej še niso bile opisane. S c h e 11 vv i e n navaja samo imena nekaterih koral iz Dolžanove so-leske pri Tržiču, G o r t a n i pa niti imen ne navaja, temveč le na splošno omenja ostanke koral iz okolice Forni Avoltri v Karnijskih Alpah. Avtor v naslednjem podrobno opisuje korale dveh najdišč, iz Dolžanove soteske v Karavankah in s Trogkofla v Karnijskih Alpah. V rdečem apnencu Dolžanove soteske nastopajo naslednje korale: Amplexocarinia geyeri n. sp., Tachylasma aster Grabau, Sinophyllum pendulum Grabau iin Lopholasma ilitschense Soschkina, s Trogkofla pa sledeče: Caninophijllum gortanii n. sp., Palaeosmilici hammeri n. sp. in Lonsdaleia yokoyamai Oza\va. Obe skupini koral nimata niti ene skupne vrste. Morda je to le slučaj, lahko pa izhajajo korale tudi iz dveh različnih horicontov trogkofelskega apnenca. Radi stratigrafske pozicije trogkofelskega apnenca je pri tem posebno važno, da imata obe koralni favni permski značaj.
In den folgenden Zeilen vverden zum ersten Male Korallen aus dem Trogkofelkalk beschrieben. S c h e 11 w i e n1 erwahnt aus der Dol-žanova soteska pri Tržiču (Teufelsschlucht bei Neumarktl) Caninia aff. Kokscharoivi Stuckenberg, Diphyphyllum sp. und Cycithaxonella sp. Vom Trogkofel iin den Karnischen Alpen sind noch keine Korallen ervvahnt worden, wohl aber sagi G o r tanidal! er im Trogkofelkalk von Forni Avoltri zahlreiche Reste von Korallen gefunden hal, \velchc keine, nicht einmal eine generische Bestimmung erlauben.
Die liier zur Beschreibung kommenden Korallen vvurden von Dr. K ali le r am Trogkofel und von Dr. Rakovec in der Dolža-nova soteska (Teufelsschlucht) gefunden. Ich slatte biemit den beiden Herren fiir die Uberlassung des uberaus interessanten Materiales inei-nen herzHchsten Dank ab.
In den folgenden Beschreibungen vverden bei den \veniger be-kannten oder besonders interessanten Genera einige kurze Bemerkungen uber die betreffende Gattung gegeben werden.
1 Sitzungsberichle d. Preufiisch. Akademie d. Wissenschaften zu Berlin.. 1898, Bd. XLIV, S. 697.
2 Palaeontographia Itatica, Vol. XII. 1906, S. 14.
Genus Amplexocarinia Soschkina.
E. Soschkina, Bulletin de la Societe des Naturalistes de Moscou,
Section geol.
VI (3—4), 1928. Bd. XXXVI, S. 379.
Das Genus \vurde von E. Soschkina als Subgenus von Am-plexus beschrieben. Wir \vollen ihm lieber eine selbstandige Stellung zubilligen.
Zu dem Genus gehoren rohrenformiige Einzelkorallen, welche mit dem devonischen Genus Diphyphyllum die eigenarliige innere Wand gemeinsaim haben. Diese innere Wand verbindet die inneren Enden der Septen, aber im erwachsenen Zustande uberschreiten die Septen die innere Wand und enden frei. Schliclilich verschwindet die innere Wand und man hat auch im Querschnitt nur mehr die Septen. — Der Langs-schnitt zeigt beilaufig horizontale Boden, dami den Streifen der inneren Wand und schlieBlich aufien eine Ani von grobmascbigen Bla-sengevvebe.
E. Soschkina hal das Genus fur eine unterpennische Ari des Urals, Amplexocarinia murcilis n. sp., aufgeslelll. Zweifellos bestehen 'veitgehende Beziehungen zu dam Genus Bcirrandeophijllum Poč ta. Aber bei diesem sind noch keine Septen, welche die innere Wand iiber-schreiten, bekannl geworden. Dieser Umstand trennt die beiden Ge-nera. Es sei noch bcmerkl, dafi Barrcmdeophijllum von P oči a fiir eine sehr seltene Koralle des bohmischen Milteldevons aufgeslellt \vor-den ist und dafi vor kurzer Zeit Grabau den Nachweis erbracht bal, dafi das Genus mit dre*i Arten auch im Unterkarbon von Ghina vertreten ist.
Amplexocarinia Geyeri n. sp.
Tfl. VI. Fig. IV, IVb.
Vorkommen: roter Trogkofelkalk der Dolžanova soteska (Teufels-schlucht).
Oberer Querschliff (Fig. IV). Durchmesser 9.5:10.5min. Zahl der Seplen erster Ordnung = 21. Diese Septen sind an ihren inneren Enden durch ein feiines Band venbunden, welches aus den Septen selbst hervorgeht und kein stereoplasmatisch verdicktes Gebilde darstellt. Durch diese Verbindung wird eine zentrale Tube abgegrenzl und es entsleht so ein auch fur Barrandeophiillum charakteristisches Bild.
Septen zweiter Ordnung sind nur in z\vei Quadranten in der Zahl von 10 vorhanden. Ob das die Haupt- oder Gegenquadraten sind, lafit sich nicht sagen. Dissepiment zwisohen den Septen ist nicht vorhanden.
U n t e r e r Q u e r s c h 1 i f f (Fig. IVb). Durchmesser 9-0 :9 5 mm. Zahl der Sej)len ei-sler Ordnung = 21. Keine Andeutung von Seplen zweiter Ordnung. In der Mitte liegl eine sehr breit entvvickelte stereo-
plasmalische Masse, in welcher die Septen aufgehen. Der Schliff, der nur 15 mm uroter dem oberen Schnitt liegt, entspricht einer Lage im untersten Viertel der Koralle.
Ein Langsschliff, der nicht abgebildet ist, liegt leider etwas schief. Man kamin die zemtrale Tube und die fast horizontale Boden gerade noch ertkennen.
Bie neue Art hat in den allgemeinen Ziigen (besonders Fig. IVb) eine betrachtliche Ahnlichkeit mit Amplexocarinia muralis S oseh -kina aus dem unteren Perm des Urals, aber in der Zahl der Septen und iin den Groflenverhaltnissen bestehen sehr bedeutende Unter-schiede, die eine artliche Trennung als selbstverstamdlich erscheinen lassen.
Amplexocarinia muralis var. irginae S os c h k i n a (Buli. Soc. Nat. Moscou, Sect. Geol. Tome X, 1932, S. 258) kommt der Amplexo-carirtia Gegeri zvvar in der Zahl der Septen nahe (23 Septen bei 9.5 mm Durchmesser), aber der Unterschied liegt in einer doch bedeuteoden EnLvicklung von Bissepiment bei der Varietat von Oufimsko-Plateau. Dasselbe gilt auch fur Amplexocarinia muralis var. ijakoivlei S o s c h -kina und Amplexocarinia muralis var. biseplala S o s c h k i n a aus demselben Gebiete; bei der letztangefuhrten Varietat ist die Zahl der
Septen groBer.
»
Genus Tachylasma Grabau.
Graba u, Palaentologia Sinica, Series B, Vol. 2, Fasc. 1. Peking, 1922; S. 34.
Ferner Fasc. 2, Peking 1928, S. 44.
Bas von Grabau aufgestellte Genus hat folgende Charakteristik: Koralle von streptelasmoidem Charakter, sich regelmaBig veilbreiternd oder mit leichten Einemgungen, die in Intervallen aufeinander folgen. Epithek diinn, durch Septalrinnen wohl markiert, welche eine letra-mere Anordnung zeigen. Se]>la annahernd radial, fiir den grolleren Teil ihrer Lange durch Stereoplasma mehr oder weniger verdickt. Bie Alar-septen und das erste Paar der Sekundarsepten auf der einen Seile des Gegenseptums starker vorragend. Bas Hauptseptum mehr oder \veni-ger verkiimmeil, so dass cine Fossula gebildet ist.
Ber Hauptcharakter des Genus ist auBer seiner streptelasmoiden Form in der starken Entwiicklung von viier Septen gelegen, \vas durch ihre stereoplasmatische Verdickung bedingt wird: die Alarsepten und das erste Paar der Sekundarsepten. wahrend das Gegenseptum weni-ger hervorragt. „This indicates extreme acceleration in certain directi-ons, i. e. in the septal development, and this is expressed in the ge-neric name".
Bie Verdickung der Alarsepten gehl so vor sich, daB sic einen keilformigen Burchschnitt an ihren inneren Enden zeigen. Basselbc kann auch bei dem ersten Paar des Sekundarsepten der Fali sein.
Bei eimigen Arten sind auch die anderen Septen verdickt; ge\volm-lich ist diese Verdickung aber ganz leichl. Nur bei Tachijlasma asler
Grabau, welche die am meisten spezialisierte Alt ist, isl diesc Verdi ck um g ganz aufierordentlieh grofi. Aber lin den jungeren Stadion sind aucli bei dieser Art nur die Alarsepten und das ciste Paar der Se-kundarsepten verdickl. S,pater aber vereinigen sich alle Seplen in der Mitte zu einer slereoplasmatischen Masse.
Das Genus Tachijlasma ist \vahrscheinlich von dem Genus Sle-reolasma herzuleiten.
Genotvp ist Tachijlasma cha Graliau.
Tachylasma Aster Grabau.
Tfl. V. Fig. Ia, b, c, e, f; Fig. III, Photographie oline Nummer.
Tachijlasma aster Grabau, Pal. Sinica, Series B. Vol. 2; Fasc. 1, Peking 1922.
S. 38. Tfl. I. Fig. 3a, 3b; Textfdg. 51.
Tachijlasma aster Grabau, Soschkina, Ruill. Soc. Nat. Moscou, Section geol. VI (3—4), 1928, Nouv. Ser. Bd. 36. S. 363.
Vorkommen: vier Exemplare aus dem roten Kalk der Dolžanova soteska (Teufelsschlucht).
Die gonannte Art ist zuerst von Grabau aus dem Perm von China und dann von Soschkina aus dem unteren Perm des lTrals beschrietoen xvorden.
Der grofite Durchmesser des chinesischen Exemplares ist 12 nun. Das Gegenseptum, die Alarsepten und einige der Scpten der zweiten Gruppe sind gegen das Innere der Koralle verdickl und haben einen keulenartigen Querschnitt. Die Seplen beriihren sich mit ilircu Ver-dickungen im Zen trum und liilden so einen brci ten stereoplasmaitischen Kor-jier, von welcben die Seplen \vie die Strahlen eines Sternes aus-gehen. Auf der Cardinalsedte isl diese stereoplasmatische Masse dureb einen langen, schmalen Spali markiert, welcber iiber das Zentrum hin-ausreicht und im Querschnitt flaschenfonnig (mit engem Hals) isl. Durch diesen „Hals“ dringt cine sclilanke, fadenformige Fontsetzung des Cardinalseptums in den er\vahnten Spall ein. Die aufierc Halfte des Cardinalseptums isl dicker, aber es isl immerhim noch das diinnsle aller Septen. Die Alarsepten sind am meisten verdickt. Das erste Paar der Sekundarsepten in den Gegenquadranten isl auch verdickt und das Gegenseptum zeigt dieselbe Verdickung. Aber diese Verhaltnisse sind nichl in den friiheren Stadien entwickelt.
In dem linken Gegenquadranlen sind das dritte, vierte, fiinftc und sechste Sekundarseplum nur leichl verdickt. Das zvveite und siebenle sind kiirzer und vereinigen sich nicht mit der zentralen Siiule. In dem rechten Gegenquadranten sind das vierte und funfte Sekundarseptum geniigend verdickt und so lang, dali sie einen Teil der zentralen Saule bilden. Das zvveite und dritte Septum des Cardinakjuadranten sind stark verdickt und sie vereinigen sich mit der zentralen Masse, vvahrend das erste und vierte kiirzer sind und frei enden.
Kurze Tertiarsepten erscheineii ki allen Interseptalra umen. In ein-zelinen Fallen vereinigen sich ihre timeren Enden mit den Sekun-dajsepten.
Wie aus der Beschreibuuig anderer Schmitte durch G r a b a u her-vorgeht, sind die Verdickungsverhaltnisse d ure h a us nicht gleichantig entvvickelt. Wichtig ist seine Feststellung, dafi bei tieferen Schnitten cine vollstaindige Fiillung des Raumes durch stereoplasmatische Kalk-ablagcrungcn einlreten kanu.
Von dem einen mir vorliegenden Examplar wurden cinige Diinn-schliffe amgefertigt, welche durchschnittlich .‘5111111 von oinander entfemt liegen. Leider isl bei der Herstellung der Schnitt Id nicht gelungen, da er knapp vor seiner Fertigstcllung gebrochen isl. Daher sind die Schliffe Ic und le 6 nun von einander antferait.
Der u 11 te iste Schliff (Fig. Ia) hal Durchmesser von 7-5 :
8-0111111. Er zeigt eine bedeutende Zahl von Septen in eiuer last ge-schlossen auftretenden stereoplasmatischen Masse. Eine Gliederung der Septen scheint mir unmoglich zu sein.
Der Schliff Ih (Fig. Ih, das Exemplar alpha der spateren Schliffe) hat Durchmesser von 9-0 : 115 mm und zeigt eine ausgezeicli -nete Gliederung der Septen. Wir sehen das kurze Hauptseptum (c in der Fig. Ib), die beiden keulenforonig verdickten Alarsepten (a der Fig. Ib), das diinne Gegenseptum und die ihm anliegenden verdickten Lateralsopten. Diese Letzteren und die keulenartig verdickten Alar-septen vereinigen sich 111 der Mitte, doch ist bei Betrachtung unter dem Mikroskop die Trennung sehr wohl ausgesprochen, ob\vohl hier gerade der Beginn der zenlralen stereoplasmatischen Masse liegt.
Die meisten Septen sind gegen das Innere der Koralle \venigstens sch\vach verdackt. Tertiarsepten sind in den beiden Gegenqudranlen entwickelt.
Die Randzone isl stereoiplasinatisch stark verdickt. Ani Rande hangt das Exemplar alplia mit dem Exemplar beta durch eine kleine ste-reoplasmatische Masse zusammen.
I111 Schliff Ic (Fig. Ic) hal das Exemplar alpha Durchmesser von 14-0 zu 15 0 man. Die stereoplasmatische Verdickung ist so weit fortgeschritten, dali der grofite Teil des Scliliffes voai hellem Kalzil er-fiillt ist. Das Cardinalseptum ist noch wolil zu erkennen.
Noch bedeutender ist die stereoplasmatische Verdickung bei deni Exemplar bela — Durchmesser 11 '0 : 13-5 mm — bei welchem nur in den Inlerseptalraumein groliere oder kleinere Stellen frei bieaben.
I111 Schliff le (Fig. Ie) zeigt das Exemplar alpha Durchmesser von 15-5:18-0 mm; es ist eine Regelung der stereoplasmatischen Verdickung in dem Sinne vorhanden, dafi in der Gegend des Hauptseptums drei Septen freie Enden haben, \vahrend sonst den Interseplalraumen grofiere oder kleinere Stellen regelmafiig vorhanden sind, \velche frei von Ste-reoplasana und mit Geste-insmasse gefullt sind.
Das Exemplar beta hat Durchmesser von 13-0 : 14 0 mm. Hier isl die stereoplasmatische Verdickung zuruckgegangen und mit grofler Re-
gelmafiigkeit sind die Interseptalraume frei geworden, wobei eine Reihe von Septen freic Enden aufweisl.
Im Schliff Ii' (Fig. If) isl vom Exeniplar alpha nur ein kleiner Teil erhalten, vvahrend das Exemplar bela — Durchmesser von 12-5 :13*5 nun — Obereinstimmung mit dom vorigen Schliff zeigt.
Der L a n g sis c h n i 11 zeigl flache Boden, die ziemlieh eng an-einander slehen und urglasfomiig eingesenkl sind, ferner die zentrale s tereopl a smaiti sc h e Masse.
Von einem z \v e i I c n E x eni p la r war nur ein Schliff zu ge-\vinnen, der in Fig. III abgebildet iist. Der Schliff j st in den Gegen-quadranten unvollstandig.
Von einem d r i 11 e n E x eni pl a r isl in Figur VI ein sehr tiefer Solmi tl in den Grofien 7-6 zu 4-0 mm abgebildet. Dor Schnilt ist un-vollslandig, \veil die Koralle schon mit gebroohener AuBonseito in den K alk eingebeltel \vorden ist. Es treton vier Priimarsepten sehr deutlioh hervor: c = Hauptseptum, a = die beiden Alarsepten, g = Gegen-septum. In der Mitto ist eine niachtige Masse von stereoplasmatiischem Kal,k vorhanden (das isl der einzige Unterschied zur Toxtfigur 51 bei G r a b a u , 1922, S. 41).
Die Art kommt im Perm von China und iim unteron Penil dos Urals vor.
Genus Sinophyllum Grabau.
Palaeontologia Sinica, Series R; Vol. 2; Fasc. 2; Peking, 1928. S. 99.
Das Genus hat folgendo Charakteristik: Gevvohnlich kleine, sehlank-konische oder hornformige Korallen, gerado oder leicht gebogen, mil einor wohl ontvvickelten Epithek. Hauptseptum, wenigsteins bci der tv-pischen Species, auf der konkaven Seite. In der Jugend sind die Septen totramer angeordnet, mil wohlentwdckelten Alar- und Pseudofossulae und einer Palicolumella, welche vom Gegenseptum und in einigen Fallen auch vom Hauptseptum getrennt ist. In der spateren Entwicklung wer-den die Septa mehr radial und ihre gobogenen Enden bilden eiine deutliohe innere Mauer, die entvveder an beiden Seiten oder an der Cardinalseite durch Dissepimenl geschlossen ist. Die innere Mauer wird oft besonders zur Geltung gebracht durch cii.ne Ablagerung von sekun-darem Stereoplasma, welches die Enden der Septen verdickl und sic daher in Verbindung bringt. — Die zentrale Area wird von einer star-ken Pseudocolumella eingenommen, \velche durch die aufierordentliche Verdickung der Pal.icolumella gebildet wird; die Paliicolumella ist in dem Saulchen noch deutlich als eine zentrale Platte zu sehen. Im Schnitt zeigl die Pseudocolumella eine zonare oder radiale Struktur oder eine unregelmaflige Reihe von stabforiniigen Korpern. Die Calumella isl immer in Verbindung mil dem mehr oder weniger verdickten Gegenseptum, vvelches aul diese \Veise die Gestalt wie ein Pendel erhalt. — Im erwachsenen Zustainde sind die Septen frei und daher kurzer und die Pseudocolumella dringt als eine mehr oder \veniger keilformige
Masse in den Kelch ein. — Im ervvachsenen Zustande isl cine \vohl enl-\vickelte Cardinalfossula vorhanden. — Kurze Septen sind vorhanden; gelegentlich sind sie dick. — Dissepiment ist nie zahlreich.
G en o t y p : Sinophijllum (Lophoplujllum) pendulum Grabau aus dem Perm von China.
Sinophyllum sowie das nahe verwandte Genus Lophophyllum isl besonders ausgezeichnet durch die im Querscihliff flach zusamimenge-driiakt aussehende Pseudocolumella. Es handelt sich bei diesem falschen Saulchen nicht um e in Skelettelement, \velehes von der Basis an auf-warts wachst (\vie bei vielen Hexacoalla), sondern es liegl immer das ininen verdickte Ende des Gegenseptums vor. G r a b a u sagt: „The con-striotion, \vhich separates it (namlich das verdickte Ende des Gegenseptums) from the sept urn (namlich vom Gegenseptum) in the adult, is analogous to the constriclions which in some Hexaseplata sejiarate the inner ends of ali the septa of the earli er cvcles, which then, in the adult, form a circle of distinct rods or pali opposite to the inner ends of these sepla“. Er schlagt die Bezeichnung P a 1 i c o 1 u m e 11 a vor. Die Pali-columella kanu flach hleihen oder sie kann durch isekundares Ste-rcoplasma verdickt \verden, his sie eiin solider S tab von kreisfonnigem Unirifi wird.
Sinophylluin Pendulum Grabau.
Tfl. V. Fig. Ilc, Ilc«, IIc«/l, Ilcu.
Lophophyllum pendulum Grabau, Pal. Sinica, Ser. B. Vol. 2; Fasc. 1. Peking 1922, S. 18. Tfl. I. Fig. 15 a, 15 b; lfta, lfi b (non! Fig. 17 a, 17 b, welche Lophocarinophijllum acanthiseptum Grabau sind).
Sinophyllum pendulum Grabau, Pal. Sinica, Ser. B. Vol. 2; Fasc. 2. Peking, 1928. S. 100, Tfl. IV. Fig. 1 a —1 e; 2 a—2 d; 3.a—3 e.
Vorkommen: Dolžanova soteska (Teufelsschlucht), roter Kalk, 1 Exemplar.
Die auGere Geslalt ist nicht zu sehen, da die Koralle fest im Gestein sleckl. Aus den Schliffen ist zu schlieGen, daB die Koralle gleichmaGig an Durchimesser zunimmt.
Die GroBenverhaltnisse der heiden, 6mm von einander gelegten Schliffe sind folgende:
Oherer Schliff (Fig. Ilc) — Durchmesser 8-0 :9'0mm.
Unterer Schliff (Fig. Ilcu) — Durchmesser 5-2 : 6-0 mm.
Der obere Schliff (Fig. Ilc) ist randlich teihveise gehrochen, desNvegen die Epithek nur an z\vei Stellen zu sehen ist; sie ist rechl bedeutend stereoplasmatisch verdickt. Die Gesammtzahl der langen Septen ist 22.
Von den langen Septen isl in erster Linie das Gegenseptum zu er-\vahnen, \velches mit der Palicolumella in Verbindung stcht. Das Gefiige der Palicolumella ist in Fig. IIc«/l dargestcllt; es zeigt die dunkle zen-
trale Platte und die helle, diese Platte uimgebende stereoplasmatische Verdickung, \velche die Keil- oder Pendelform des Ganzen bedimgt.
Dem Gegenseptum steht das Hauptseptum gegemuber. Es ist dureh seiine auffallende Kiirze ausgezeiohnet.
Zvischen dem Haupt- und dem Gegenseptum liegen je 10 lange Septen. Man kann nicht mehr die Lage der Alarsepten feststellen, so daB die genaue Abtrennung von Haupt- und Gegenquadranten nicht mehr durchfulirbar ist.
Wo die Koralle randlich erhalten ist, siehl man sehr kurze „Kleine Septen".
Alle langen Septen haben in der Mitte eiine dunkle Linie (das so-genanmlc prknare Mauerblatt) und daruber die helle stereoplasmatische Verdickung (Fig. Ilca).
Der u n tere Schmitt (Fig. Ilcu) gleicht der Figur 3c auf Tafel IV bei G r a b a u. Die Palicolumella hat Pendelform. Die imneren Enden der langen Septen sind mit einander durch Stereoplasma zu einer dicken imneren Mauer verbunden. Die Gesamtzahl der langen Septen ist 19. Einige von ihnen sind gegen die Epithek geteilt. An eiiner Slelle ist cin kleincs, keiliormiges, kurzes Septuim zu sehen.
Die Alt Sinophyllum pendulum wurde von Grabau aus der Mid Penmian Coal Series der Loping-Formation der Loping Kiangsi — Pro-vimz von China beschrieben.
Ich habc die mir vorliegende Form aus dem Trogkofelkalk der Dolžanova soteska (Teufelsschlucht) mil der von Grabau beschrie-bonen Al t vereinigt, obvvohl die Zahl der Septen nicht genau stimmt; denn Synophyllum pendulum aus China hat konstant 26 lange Septen, die mir vorliegende Alt aber 22. Bei einer sehr engen Artbegrenzung konnte man an eine neue Al t oder an eime Varietat denken. Jedenfalls aber ist die mir vorliegende Form sehr eng an die chinesische Al t an-zuschliefien. Dagegen ist sie mit Sinoplujllum multiseptatum Grabau (mit 24 Septen) aus dem unteren Perm von China nicht zu vereinigcn, olnvohl die Zahl der Septen bessei' stimimt; aber die bedeutende Ent-wdcklung der kurzen Septen und der innere ZusammenschluB der langen Septen bei einem (bedeulenden Durchmesser trennen die mir vorliegende Form von der letztgenanmten chinesischen Art.
Fur die Altersfrage des Trogkofelkalkes ist das Vorkommen des Genus Sijnopi/llum \vichtig, vveil dieses Genus bisher nur aus dem Perm bekannl ist. Die Sache ist umso wichtiiger, vveil Sinophyllum pendulum eine mittelpermische Art ist.
Genus Lopholasma Simpson.
Simpson. Bulletin of the Nev York State Museum. Vol. 39. 1900, S. 206.
Das Genus ist von Simpson fiir eine devonische Art aufgestelll vvorden und hat die folgende Charakteristik: Koralle konisch, gerade oder leichl gebogen. Epithek mit Anvvachsfalten und zahlreichen An-vvuehsstreifcn, vvobei sich die Septalgruben deutlich herausheben. Die
Septen altermieren im der Giofle; die lamgerem Septen reichen h is z umi Zentrum, wo eine stereoplasmatische Ablagerung cine Pseudoooluinella (Storeoeoluimella) bildel. Die Stereocolumella erhebt sich nicht uber den Roden des Kelches. Die Seitenflachen der Septen sind ausgezeichmet durch starke, im Wesentlichen horizontale Carinae, welche sich von der Mauer bis zu den iimeren Enden der Septen erstrecken. Im Querschliff sind gebogene, spornartige Fortsatze zu sehen, \velche von den Seiten dej- Septen ausgehen. lioden, wenn uberhaupt vorhanden, sehr zart. Dissepiniente sind haufig.
S i m j> s o n bat auseinandergesetzt, dati die Natur der spornartigen Fortsatze nicht festzustellen sei. Sie sind aber, wie Grabau gezeigt bat, ein ganz gevvohmlicher Charakterzug der Streptelasmiden von China; denn sie erscheinen auch bei dem Genus Lophocarinophijllnm; sie er-scheinen im Querschnitt als armartige Verz\veigungen der Septen und konnen sich sogar als eine Alt von Hilfssepten bis zuni Zentrum erstrecken. Es ist noch unsicher, ob diese spornartigen Fortsatze immer Schnitte von plattenartigen Verz\veigungen der Septen sind. Bei Lopho-c(irinopliyllum cicanthiseplum Grabau erscheinen dornartige Fortsatze, wo die Carinae schief geschnitten sind; wo ein emporstehendes Eck einer Carina durch den Schmitt zu sehen ist, ist ein Hilfsseptum vorhanden.
Lopholasma ilitschense Soschkina.
Tfl. V. Fig. Va, Vb, Vb«.
Lopholasma ilitschense S o s c h k i n a . Bulletin de la Societe des Naturalistes de Moscou, Section geol. VI 1928. Nouv. Str. Tome 30, S. 309. Tfl. I. Fig. 12, 13.
Vorkommen: Dolžanova soteska (Teufelsschlucht), aus dem ioten K alk.
E. Soschkima beschreibt die genannle Alt aus dem unteren Perm des westlichem Abhanges des Uralgebirges.
Das einzige mir vorliegende Exemplar ist derarl vom Gestein uni-schlossen, dali Schnitte nur in ganz schiefer Lage zu erhalten \varen, \ves\vegen alle Details des Aufbaues sehr stark verzerrt erscheinen. Dazu kommt noch, dali an keiner Stelle die Epithek erhalten ist — die Koralle ist bereits mit zerstorter A u Bense i te in das Gestein eingebetlet worden.
Die lamgen Septen erreichen das Zentrum und vereinigen sich dort zu einer dicken stereoplasmatischen Masse, im welcher auch die Pseudo-columella steckl. Kurze Septen sind nur in geringer Zahl zu sehen, \veil eben die aufieren Teile der Koralle zerstort sind. Die Septen tragen die fvir das Genus so bezcichnenden dornartigen Fortsatze; die Figur Vb« zeigt diese Verhaltnisse in starker VergroBerung. — Disseptiment isl in gerimger Zahl vorhanden.
Die Zalil der Septen in den bei dem nur .‘i ni m von e in and er ent-fernten Schliffen ist folgemde:
Oberer Schliff (Fig. Va) — Durchmesser 7-(i 111111 — 1!S Seplen, Unterer Schliff (Fig. Yb) — Durchniesser 5*8 mm — \veniger als liS S. In dem um teren Schliff (Fig. Vb) ist die nicht gezeichnete Halfte nichl durchsiehlig, weil hier durch die schiefe Lage des Schnitles die Septen so nahe a,n einander liegen, dati sie nichl sicher trennbar sind.
CaninophylIuni Gortanii n. sp.
Tfl. VI. F ig. 1422a. a«, b, b«, c, d, e.
Vorkommen: Ober der Raltendorfer A lin am Trogkofel.
In den Schliffon liegen zwei Exemplare neben einander, vom wel-chen das cine mit der Beifugung alpha bezeichnet ist; d.ieses Exemplar isl schlechter erhalten als das andere. Ich gebe in dem Folgenden die GroDenverhaltnisse der Schliffe:
1422a — grofiter Durchniesser 21 mm,
1422a« — Durchmesser von 20 : 20 mm,
1422b — grofiter Durchmesser 20 mm,
1422b« — grofiter Durchmesser 20 mm,
1422c — grofiter Durchmesser 18-5 mm,
1422d — grofiter Durchniesser 18-0 mm,
1422e — grofiter Durchmesser 18*0 mm.
In den folgenden Zeilen beschreibe ich die Schliffe durch die Ko-ralle, \velche ganz im Gestein steokt und daher keine Beobachtungen an der Aufienseite zulafit.
Schliff 1422a. Nichl ganz vollstandig. Mit reichlieher dunklerer Kalzitausscheidung in den Iiiterseptalraumen und im Zentrum. Die Septen erster Ordnung, 28 an der Zalil, erreichen	zum Teil	fast	das
Zentrum und sind mit ihrem innoren Ende	vielfach	liin und	her	ge-
bogen. Das Cardinalseptum ist kaum zu erkennen (aus den folgenden Schliffen ergibt siich, dafi es das vierte Septum rechts ist, das h in und her gebogen ist). Man unterscheidet im Schliff folgende Zonen:
1. Schmaler zentraler Raum, der frei von Seplen ist.
2. Zone der Septen erster Ordnung, zwischen welchen \venig und sebi- weitmascliiges Dissepiment liegt.
3. Zone mit den Septen erster Ordnung und den distalen Enden der Seplen z\veiter Ordnung, mit einer Dissepimentreihe, welche der ver-dickten inneren Mauer sehr nahe steht. Die innere Mauer zeigt die Ver-dickung derart, dafi auch die von ihr nacli Innen gehenden Septen erster und zvveiter Ordnung verdickt erscheinen.
4. Aufiere Zone, welche die Septen beider Ordnungen und mir scvhr \venig Dissepiment zeigt.
Der Schliff 1422a hal sehr deutliche caninoide Ziige.
Schliff 14221). Mit 26 Seplen erster Ordnung. Derselbe Bauplan, aber mit reichlichem Dissepiment zvvischen den Septen. Innere Mauer stark verdickt; sie machl einen derartig bestimmenden Einschnitt in den Bau, dali auf eine langere Slrecke die Septen zvveiter Ordnung und sogar auch jene erster Ordnung aufierhalb der inneren Mauer nicht
mehr in Zusammenhang mil der Vertretung der Septen innerhalb der inneren Mauer stehen. — Eine derartige Erscheinung hal Salee von der Entvvicklung der Caninia patula abgebildel.
Sc h 1 i f f 1422c. Er bal denselbesn Bauplan wie der vorige, aber mil vermehrten canimoiden Merkmalen. Erstens sind die Septen i 11 der rechten Halfte innerhalb der inneren Mauer stark verdickt und das zvveile caninoide Merkmal ist das Hervortreten des Primanseptums, das von einem Bogen, ausgehend von den beiden anliegenden Septen erster Ordnung, umschlossen vvird. Die Zabl der Septen erster Ordnung isl 24.
S c h 1 i f f 1422d. Die Zahl der Septen erster Ordnung ist nichl fesl-zustellen, da nur elvvas mehr als die Halfte der Koralle erhalten ist. Der Scbliff bat denselben Bauplan \vie die vorigen und zeigt ganz tvpiscb die bei der Gruppe Caninia herrschenden Verhaltnisse.
Scbliff 1422e. Der Bau des Schliffes ist dem vorigen vollstandig gleich. Leider ist von der Koralle noch \veniger vorhanden als in 1422d.
Die funf Scbliffe, die nur je 3 bis 4 mm auseinander liegen, zeigen den Weg, der vom canimoiden zum cvathophylliden Bauj)lan geht. Das cyathophyllide Stadium isl mit dem Schliff 1422a, d. i. dem obersten moglichen Scbliff noch nicht erreicbt. Es moge die Selbstver&tandiich-keit angemerkt sein, dali die funf Scbliffe einem Individuum angehoren.
Der Schliff 1422b« zeigt, wie sich die innere Mauer (recbts) mit der Epithekalregion vereinigt. Wenn man von der nur stellenvveise vor-bandenen inneren Mauer absieht, so hat man bereits den cyathophylli-den Bau vor sich; docb ist immerhin noch die Cardinalfossula von einem Bogen umrahmt, der von den dem Cardinalseptum anliegenden Septen erster Ondnung ausgeht. Das und die Reste der inneren Mauer sind noch caninoide Ziige.
Der Schliff 1422a« bal nur Spurem der inneren Mauer und bereits einen cyathopbylliden Bau.
Wir vergleichen nun die Entvvicklung mit Caninia (Caninophyllum) palula Mich. und finden, dali sich in der Reihe von Schliff 1422e zu Schliff 1422a der Weg vom driten Stadium zum er\vachsenen, cvatbo-pbvllumartigen Stadium zeigt.
Inn Vergleicb mit der ontogenetischen Entvvicklung von Canino-phyllum Archiaci sehen vvir in den vorliegenden Schliffen den Weg vom dritten zum vierten Stadium.
Die bisher beschriebenen Anten von Caninophyllum vvelche alle dem Unterkarbon angehoren, haben ungleich mehr Septen erster Ordnung als die vorliegende Form, vvelche ich daher als eine neuc Al t beschreibe.
Palaeosmilia Hammeri n. sp.
Tfl. VI. Fig. 1357/1—3; 1356/a, b; 1358.
Vorkommen: Trogkofel, P. 1860.
Die nun zur Beschreibung kommende neue Alt von Palaeosmilia scbliellt sich an cine andere neue Al t an, vvelche ich in naher Zeit aus
dem Oberkarbon der Karnischen Alpen unler dem Namen Palaeosmilia Ampfereri beschreiben \verde.
Die Form aus dem Trogkofelkalk unterscheidet sich von der ober-karbonisehen Ari nur durch die groBere Zalil der S ep ten, aber die Ent-\vicklungsgeschichle der beiden neuen Ari ist dieselbe, dann es gehl deni roiu radial gebauten cyathophylliden Hau ein caninoides Sladium voraus.
Vom E x e m p 1 a r 1357 liegen drei Diininschliffe vor, \velche fol-gende Durchmesser haben:
1357/1 — 19-0 nun,
1357/2 — 18-0 : 12-5 nun,
1357/3 — 18'0 : 9-0 nun.
Die drei Schliffe, \velche in dem Gesteinsluck moglich gewesen sind, geben leider ein micht vollstandiges Hild des Tieres, da es vveder Schnilte aus der Kelchregion noch aus den tiefen Teilen sind.
Der oberste Schliff (Fig. 1357/3) ist in derselben \Veise \vie die Pa-laeosiinilien von N o Is c h zerlbrochen; daher erscbeinl er als exzen-trische Ellipse. Er zeigt den typisch cvathophvlliden Hau. Die Seplen erreichen das Zentrum; sie sind allerdings dorl vollstandig zer-brochen und, wedl sieh in diese Zerbrechungsregkm noch die Tabellae mischen, entsteht ein Wirrwar von kleinen Durchscbnitten, der nichl aufzulosen \vare, vvenn nichl andere Schnitte zur Verluguug stiinden. Die Zabl der Septen erster Ordnung betragt uber 30. Die Septen zwei-ter Ordnung sind kurz.
Der zweite Schliff (Fig. 1357/2), 3 mm tiefer als der erste, hal 28 Septen erster Ordnung. Er weist bereits caninoide Ziige auf, namlich in der stereoplasmatischen Verdickung der Septen. Im Zentrum liegt eine Region mit d.icht stehendem Dessepiiment in welche die abgebro-chenen Seplen erster Ordnung geben. Das Blasengewebe ist nichl ko dicht gestelll \vie in den anderem Schliffen.
Der unterste Schliff (Fig. 1357/1) liegl wieder 3 mm liefer und hal das normale dichle Hlasenge\vehe, in welchem die Septen z\veiter Ordnung ihr Ende finden. Die Zabl der Septen ersler Ordnung ist nichl an-zugeben, \veil der Schliff unvollstandig ist. Er gleicht den Schliffen 1356 und 1358.
Vom Exemplar 1356 wurden zwei Dunnschliffe gemacht (Fig. 1356 a, 1356b), \velche folgende Durchmesser haben:
1356 a — 13 0 :12-0 nun,
1356 b — 11-0: 8-0 mm.
Der Schliff 1356 b hal 30, der Schliff 1356 a aber 28 Septen erster Ordnung. Die beiden Schliffe haben demselben Grundlvpus, sind aber docli el\vas verschieden von einander. Beide Schliffe haben die Verdickung der Seplen, aber keine deullich anarkierle innere Mauer.
Der Schliff 1356 b hal cin randliches Gevvehe aus dicht stehenden Blasen; in dieser Zone enden die Septen zweiter Ordnung, die sehr kurz sind. Dann folgt eine Zone von locker geslelllem Hlaiseiigewebe und dann die zenlrale Region, \velche \vieder dichlere Blasen hal — vielleicht
sind das die Schmitte der Tabulae. In der zentralcn Rcgion hal)cn die Septen die Tendenz, sich leicht um einander zu drehen.
Der Schliff 1356 a bat cine mittlere Dissepinientzone, velche el\vas dichter gestelll ist. Rechts unten liegL eim kurzes Primarseplum, dessen anliegende S ep ten erster Ordnung durch einen Stereoplasmabogen mil einander \verbunden sind, \vic das bei Caninia sehr haufig ist.
Das d rit te E x e m p 1 a r (Fig. 1358) ist nur rudimentar erhal-len und zeigt denselben Bau \vie Fig. 1356 a.
Palacosmilien von der Al t vvie die eben beschriebene Form sind bis-her aus der Stufe des Trogkofelkalkes und seiner Aquivalente unbe-kannt. Vergleicbbar ist nur die von mir bald zur Bescbreibung kom-inende Palneosmilia Ampfereri aus dem Oberkarbon der Kamisehen Alpen.
Lonsdaleia Yokoyamai Ozawa.
Tfl. VI. Fig. 1359.
Lonsdaleia (? \Vaagenophyilum) yol;oyamai O z a \v a , Journal ot the College ol' Science, Imperial University ot Tokvo. Vol. 15, 1924/5, S. 35. Tfl. XIII, Fig. 5,6.
Vorkommen: In der Anstiegsrinne zvvischen Trogkofel und Zottach-kopf, 1950 m.
In der Figur 1359 ist ein Teil cines Stockes abgebildet, wobei die langste der schief gesclmittenen Korallen 12mm Durehmesser hal.
Die Koralle bildet massige Stooke, wobei gewohnlich die Einzelpo-lvpen einen jx>lygonalen UmriB haben. Bei den zwei mir vorliegenden Schliffeai muBten die Schnitte leider schief geraten, \veswcgen die Ko-ralliten sehr lang gestreckt erscheinen. Der Durehmesser hetragt durch-schnitllich 10 mm. Die Querschnitte zeigen in der Region des Saulchens ein grobes Gewebe, in welchean imrner eine dcutliche Medianplatte vor-hainden ist. Dami folgt die Zone der Dissepimentc, welche von etwa 18 bis 22 Septen erster Ordnung gequert wird und ein dicht stehaides Ge-webe von Blasen zeigt. Die Septen erster Ordnung erreichen nicht die Columella. Gelegentlich ist eine Randzone von groBen, tangentialen Blasen zu sehen, welobe nicht mehr von den Septen gequert werden. Die Mauer, welche die Koralliten von einander treimt, ist ungemein dick.
O z a w a hal die Vermulung ausgesprochen, daB es sich um \Ycuje-nophyllum handeln konne. Nach den mir vorliegenden henrlich er-haltenen Schliffen von Waagenophyllum indieum Waagen et W e n t z e 1 aus Serhien glaube ich mir Sicherheit feststellen zu konrnen, dass es sich um kein Waagenophyllum handelt.
Mit der mir vorliegenden Form aus dem Trogkofelkalk \vurden auBer den japanischen Lonsdaleicn auch jene verglichen, \velche von G e r t h in der Palaeontologie von Timor und von Lange von Sumatra beschrieben worden sind.
O z a w a liat seine Lonsdaleia gokogamai aus dem Uralien und dem unteren Perm von Naga to beschrieben.
S T R A TI GRAP HI S C H E BE M ERKUNGE N.
Vam Trogkofel \vurden beschrieben: Caninophyllum Gorlanii n. sp-, Pulueosmilia Hnmmeri n. sp., Lonsdaleia yokoyamai Oz a \v a.
Aus der Dolžanova soteska (TeufelsschLucht) \vurden beschrieben: Amplexocarinia Geijeri n. sp., Tachylasma aster Grabau, Sino-plujllum pendulum Grabau, Lopholasma ilitschense Soschkina.
l)ie beideai Korallengesellschaften haben keine einzige Al t gameki-sam; das kamn ein Zufall sein, es kan 11 aber auch ein Zeichon dafur sein, dafi es sicli um z\vei verschiedene Horizonte des Trogkofelkalikes handelt.
Die beiden kleinen Faunen haben permdschem Charakter. Diese Feststellung isl \vichtig \vegen der Frage nach der stratigraphischcn Stellung des Trogkofelikalkes. Dieser Kalk hal seil den Stiudien von S c h e 11 wi en , Gever und Gor tani als Permokarbon gegolten. Neuerdings hat Georg Baron F r e d e r i c k s ihn in den Tscher-norvetschenskischen Horizont (C|) zu stellen versucht,1 wogegen ich die Cephalopoden ins Treffen gefuhrt habe.2 Die Korallenfaiuina mit ihren permischen Genera und Anten isl ein llin\veis. daI5 die Stellung des Trogkofelkalkes als Perm besser unseren derzeitigeai Kenntnissen ent-spricht als seine Einreihung in ein ziemlich liefes Niveau des Ober-karbons.
7' /1 F E LE R K L A R U N G.
Tafel V.
Tacliiflasma aster Grabau.
Figuren la. Ib, Ic, le. It, Ig, III. VI und die Photographie (in natiirlicher Gro(ie) eines Gesteinsstuckes mil z\vei Exemplaren, ohne Nummcr. Sinophyllum pendulum Grabau.
Figuren Ilc, Ilc alpha, Ilc alpha/l, Ilcu.
Lopholasma ilitschense Soschkina.
Figuren: Va, Vb, Yb alpha.
Tafel VI.
Caninophyllumi Gorlanii H e r i l s c h.
Figuren: 1422a, 1422a alpha, 1422b, 1422b alpha, 1422c, 1422d, 1422e. Palaeosmilia Hammeri Heritsch.
Figuren: 1857/1, 1357/2, 1357/3, 135Ga, 1356b, 1358.
Lonsdaleia Yokohamai O z a w a.
Figur; 1359.
Amplexocarinia Geijeri Heritsch.
Figuren: IV, IVb.
1 Centralblatt fiir Min. Geol. u. Pal. 1929, S. 548 II. * CenU-alblatt f. Min. Geol. Pal. 1930, S. 146 ff.
Novi jež iz Vardarske banovine.
V. i E. Martino.
Naša ekskurzija 1931 g., koja je bila novčano potpomognuta od strane ..Društva prijatelja pri rodu ih nauka u Beogradu", dala nam je mogučnosl da prikupimo interesantnu gradu za proučavanje 1'aune si-sara.1 Tokom 1932 godine nastavili smo sa kolektiranjem sisara sa juga i veoma brzo, naročito zahvaljujuči zauziman ju našeg prijatelja A. Drozdovskog (A. Severjanina), došli smo do novog materijala u kome pre svega padaj u u oči ježevi zbog neobiono svetle boje dlake naročito na glavi. Ovi južni ježevi nalaze se u is tuni odnosu prema mrkim dunavskim (Erinaceus roumanicus roumanicus Bar.-Ha m.) kao svetli španjolski (Erinaceus europaeus hispanicus Bar.-Ham.) prema mrkim sredn j e-evropski 111 (Erinaceus europaeus europaeus L.) i zaslu-žuju da budu obeleženi zasebnim imenom. Novu foranu opisujemo u najnižem sistematskom rangu morpha, jer nam još nije dobro poznalo da li ona, kao podvrsta zauzima ceo zoogeografski reon ili je samo kao morpha rasprostranjena mestimiono po suvim nižinama, dok na planinama u šumi živi obična mrka forma. Opis dajemo na engleskom jeziku:
Erinaceus roumanicus roumanicus drozdovskii morpha nova.
Type N758 Martino’s collection, adult male, skin and skull, collected March 19, 1932, by A. Drozdovski.
Tijpe lacalihj. Kocane. Vardarska banovina (Macedonia). Vugoslavia.
Range. Ovčje polje. Perhaps ali the Macedonian lo\vlands.
Characters. Teeth and skull as in Erinaceus roumanicus R a r. - II a m. bul colour lighler and size larger. The fur on the head light-bro\vn or buff-grey inslead of dark bro\vn as in the typical lorni. The spine« also paler than in the northern lorm bul not so much so on the head. Condylobasal length of the old individuals more than 60 mm.
Measurements:
		Sex I	22 X	H		3 w	Condylobasal length	Zygom. breadth	Postorb. constriction	Breadth of rostrum at praemaxillary suture	~c a *a5 it T3 V —i "5 s — a K	| 5	c c I ‘S	Mandibular tooth row
758 M. c.	Kočane. Vardarska banov. (type)	c?	240	21.0	42.8	50.0	59.6	56.5	15.5	15.4	—	42.2	29.1	25.5
760 M. c.	^ (paratype)	9	240	28.0	45.5	27.0	65.0	59.5	15.6	15.2	20.0	45.9	31.3	25.4
1 Vidi: Izveštaj o radu Društva 1931/32, str. 17. Beograd.; O šar-planinskom srndaeu. Lovački glasnik 1932. Novi Sad, sir. 32. Drugi radovi su još u štampi.
Novi jež živi u reonu gde godišnje pada relativno malo kise (oko 500 mm), a najkišovilije je vreme u novembru (kad jež več spava), dok je lelo suvo. Osnovna forma zauzima reon gde je malo više vodenih la-loga (600—700mim) ali kisa pada najviše u proleče i leto, baš u vreme kad je jež budaii i menja dlaku. Sloga veoma je verovalna prelpostavka da je svetlija boja dlake kod južnog ježa poslala usled liedoslalka vlage šlo sprečava razvijanje eiimelaminovih pigmemata. Olvorena boja izražena je najviše na glav i koju jež obično krije, te mu nije potrebno da se lamo razvije zaštilna boja. tetina, da su kod opisane forme ježa nešto otvorenije oboj one i igle, ali i tu ne smemo polagali mnogo na zaštitnu boju jer verovatno priroda zahteva od boje igala ježa samo sličnost sa goanilom suvih grančica koje su svuda skoro jednake boje.
Na osmovu izloženog mislim da novi jež u ekološkom ]»ogledu može biti smatram kao primer Al e nova pravila prema kojeni ten dlake kod raznih podvrsta zavisi od vlažnosti reona.
PRIRODOSLOVNI-: RAZPRAVE, 2, 57—60. ______Ljubljana.	13.	IV.	1933.______
Uber Polistes associa Kohl. (Hym., Vesp.)
1) r. I*;. J a e g e r , Podčetrtek.
Im J. 1898 teilte Kohl (Lie alte Ari Polistes </ril lic us L. in die 4 Alton dubia, foederata, opinabilis und associa, die er aber bloB im mannli-chen Geschlechte kannte. Z i m in e sr mi a n n beschnieib 1930 u. a. d ie seiiner Meinung naeh daizugehorigeii Weibchen und stelite associa als svnonvm zu chinensis F a lir., isl alber sehr sparsam in seinen Anga-ben. Guiglia und G apr a (1933) fiihren als chinensis 2 Mannchen und 2 Weib<‘hen an, von denen die leMeren aber foederata sein diirflen.
Bei dem Versuche, meine biesigen Exemplare nach Z i 111 m e r 111 a n n zu ordnen, fiel mir auf, dali ich vvohl mehrere Mannchen jedocli kein Weibchen von chinensis Z i ni m. isolieren konnle. Erst durch den zu-falligen F und eines Nestes konnle ich einvvandfrei die Zusanmienge-horigkeit der Geschlechter feststellen. Um jedocli ganz sichcr zu gehen, erbat ich mir \oni Wiener Staatsmuseum die I\ o h Ischen Typen, die mir vor Herrn Kustos Dr. M a i d 1 bereiUvilligst zugesandt vvurden. Auch Herr I)r. S c h u 1 t h c s s - Zurich liatte die Giile, niicli mit von Z i m m e r -m a n n determiniertem Material zu unitersitutzen, wofur ‘ich genannten Herren auch hier besteiis danke.
K o h ls Tiere sind (> Stiick: 3 Helenental, 'ri anskaukasien, 1 Poros (K r ii p e r), und zvvei, die infolge gleicher Praparierung der Genitalien m6glioher\veise zusaminengehoren, das eine mit der Bezeichnung Sarjat 1879, Kaukasus Led er, das aiidere ohne Patriazellel, nur mil gelbem Kartonplatlchen. Alle tragen K o h ls DeterminalionszeHel als associa, und auch solche von Z i m m e r m a n n , nur daO dieser die erst en 5 als foede-
rala, das letzte Tier aber als chinensis bestimmt. — Die Untersuchung er-gibt, dali bei allen die Seitenleisten des Clvpeus sehr ausgepragt sind, und das letzte Geifielglied (entsprechend K oh 1) so lang wie das dritte jsl. AuBer-dem siehl main auf der gamzen Scheibe zerstreute Borstenhaare (allerdings bei dem letzten Stucke etwas deutlicher und grober). Durch diese beiden Merkmale trennt Z i m m e r m a n 11 in seiner Tabelle die Mannchen des chinensis von denen des foederata, so dafi es mir nicht recht verstandlich erscheint, weshalb Z i miner m a n diese Exeroplare als foederata bezeichnete, und dami associa als synonym zu chinensis (nicht foederata) s telit. — Meine hier gefangenen Tiere entsprechen genau den K o h lschen Tvpen, die Borstenhaare des Clvpeus sind bei entsprcclicnder Beleuehtung deutlich zu sehen, einzig die Fuhlergeifiel ist hier recht stark, verdunkelt, was bei den Ko h lschen Tieren nichtoder wenig der Fali ist. Dank der Liebenswurdiigkeit des Hernn Dr. Srhul thess konnte ich auch ein c/iinensis-Mannchen aus Kiaulschou, von Z. det., unter-suchen: dieses zeigt dieselbe Bildung der Clvpeus, \vie associa, und eben-solche Beborstung. Als einzige Unterschiede fiel mir auf, dati hier die Fiih ler deutlich robu sle r, d icker sind, und vom Bnde des 3. Gliedes an einformig dunkelrotlich; ferner besitzt der interantennale Wulst eine lanzettliche Gestalt, in der Mit te ist er bedeutend breiter als am apikalen Ende, \vahrend er bei associa geradseitig ist; bei beiden ist er von einer deutlichen Furche durchzogen. Auch ist hier der erste Sternit mit einer gelben Binde versehen, \vas ich bei meinen associa nicht finden koimte.
Mit den Weibohen, die ich mit den associa-Mannchen aus Nestern er-zog, und auch frei fing, gelangt man nach Z i mm ermanns Tabelle zu opinabilis. Sie haben sclnvarze Mandibelu, und unterscheiden sich seli on daran auf den erslen Blick von chinensis Zimm. Die Trennung von opinabilis ist aufierordentlich sclnver. Als Untei-schiede kann ich her-vorheben, dafi bei associa die Grube vor den mittleren Huften im \w-deren Anleile fein quergerunzelt ist (bei opinabilis ist er sl der Baum vor der Grube gerieft). Fast .stets ist die Spitze des letzten Slernites, ofl bis zur Halfle rot; der vorletzte Sternit besitzt meist nur schimal unter-brochene Binde oder sehr grofie Seitenfleoke; die Sternite 2—4 haben stets ganze Binden; das Mesonotum zeigt meist grofiere Flecken. Bei opinabilis ist der letzte Sternil meist ganz sdnvarz, der vorletzte hat, \venn uberhaupt, nur kleine Flecken, die ubrigen Sternite schmalere Binden, die oft unterbrochen sind, und das Mesonotum ist in liber % der Falle schvvanz, selten sind kleine Puinkte oder Striichelchen vorbanden. Ich bin mir \vohl bewufit, dali diese mageren Merkmale bei Material aus anderen Landern sich nicht ganz verlafilich ervveisen din ften, da ja konstante plastische Merkmale sehr \venig ausgepragt sind.
Nachdem mir von hier an Mannchen 46 Stucke aus ,‘5 Nestern und 37 frei gefangene, an Weibchen deren 97 aus 4 Nestern, bezvv. 32 vor-liegen, sind \vohl Bemenkungen iiber die Variabilitat der Farbung be-rechtigt. Die der Mannchen bietet manches, hier nur dieser Ari eigen-tumliche. Bei allen isl die Geifiel oben bis zum Ende geschvvarzt. Von den 83 Tieren zeigt nur eines eine Verbindung zvvischen dem gelben
oberen Seitenrand und der Querbinde des Pronolums, \velch letztere seitlich ni e ervveitert isl. — Im folgonden nehme ich nun Bezug auf die entsprechenden Abbildungen bei G u ig 1 i a. Die Zeichnung des Mesono-lums enlspricht in 22 Fallen fig. 2, in .‘50 lig. d, in 28 fig. 4, und nur in einem fig. 5. — Die Zeichnung des ersten Tergites basiert auf einer nichl selvr breiten Endbinde, vor der zwei, meist rechl grofic Make In slehen. In 13 Fallen sind die Makeln von der Binde getrennl, olt aber mil dieser apikal verbundcn (14 Ex.), - so dali die zvvischen ihnen befindliche schwarze Farbung eine rautenahnliche Geslall zeigl. Die liinde begleitet den ganzen Ranci des Segmentes, also aucli seitlich, \vo si e s ich der Makel entgegenvvolbt, und auch hier mil dieser verbinden kanu (13 Ex.). Diese Vereinigung kann zugleich apikal und laleral erfolgen, so dali nur ein kleiner sohvvarzer Fleck im Bindemvinkel restiert (25 Ex.), der jedoch noch schwinden kann (6 Ex.). — Die Zeichnung des zvveiten Tergites bestcht aus einer in der Mitte schwach vvinkelig, je seillich kraftig bogig ausgeschmittenen Endbinde (wie sie auch Tergil 3—6 zei-gen, \vahrend 7 eine vorne gerade Makel tragt), die ungefahr so breit isl, wie das Ende der Hinterschienen. Vor ihr befinden sicli zwei grolie Flecken, die medial und apikal bogig abgerundel sind, laleral und pro-ximal aber uinregelmaCige Zacken aussenden. Diiese sind manchmal \ve-nig enhvickell (21 Ex.), ofl stark (14 Ex.), besonders laleral, wo sie sich oft mit der seillichon Randbinde vereinigen (38 Ex.). Manchmal biegen sich die verlangerlen Zacken gegeneinander und vereinigen sich, so dali sie dami eine sch\varze Makel cinschlielien (cf. Z. 1930) (4 Ex.); in extremen Fallen bildet sich noch eine Rasalbinde, die mit den Flecken in Verbindung stehl, und zwischen dioselben einen keilformigen Forl-salz Ireibl (4 Ex.). Die Slernite sind vom 2. an (der erste ist stets sch\vairz) reich gelb gezeiclmet. Der zweite besilzil einen groben Schei-benfleck und — \vie 3—6 — eine beiderscits ausgebuehtete Binde; in 3 Fallen ist der zwischen Fleck und Binde gelegene schwarze Raum stark gelb uberlaufen. Sternit 7 kann sein ganz schvvarz (16 Ex.), mil kleinem Basalfleck (3), mil diesem und 2 apikalen Flecken (26), welch letztere sich, auch unter Wegfall des ersteren, zu einer groben Endmakel vereinigen kdnnen (24), die sich basal vveiter ausdehnen kann, so dab der Sternit groblenteils gelb erscbeint (12).
Von den 129 Weibchen haben 2 einen kleinen Mandibelfleck. Die Zeichnung des Clypeus sclnvankt innerhalb enger Grenzen: 12 zeigen den Typ 3 (G u igli a Abb. IV, fig. 3), 117 dan Tvp 4, nur sind Basal- und Apikalrand des Sch\varz in mehrorcn Bogen geschwungen. Bei weiteren 9 Ticren ist der Clyipeus abnorm gezeichnet: bei 1 ist er ganz gelb, bis auf eine unregehnabige sehr schmale schwarze Linic, die von den Seiten je ein kleines Sliick hineinzieht; bei 7 findel in niebr weniiger ausge-dehntem Mabe eine miltlere Verbindung der beiden gelben Clvjieus-flecken stati; oder es zeigt sich (1) miitten im Schvvarz cin kleines gelbes Fleckchen. Chrigons ist die Zeichnung des Clvpeus, der hinteren Orbita, des Thorax und der Tergite oft unsvmmelrisch. \Vangen- und Schlti-fenfleck sind seiten verbunden (6), meisl (95) mebr vveniger getrennl,
oil (28) trden z \v is eh en ihnen kleine Fleckchen auf. Die Binde des Pro-notums ist seitlich sellen, und da auch nur sehr sch\vach eiNveiterl, und verbindet sieh nie mit dem mehr weniger verkurzten Strich am oberen Seitenrand. Diagnostisch wertvoll ist das Verhalten des Mesonotums; 19 Tiere entspreehen Giu i g 1 i a s Abb. I, fiig. 2, 81 lig. 3, 23 fig. 4, und bei 5 Stucken (davon 4 aus Nestern) lehlen Flecken. — I)er erste Tergit be-sitzt vor der Endbinde meist einen kleinen runden Fleck, der bei 65 Tieren mit der Binde verbunden ist, bei 55 duroh eine schmale schwarze Litnie von dieser getrennt ist, und bei 9 Tieren fehlt. Der 2. Tongit ent-spricht meist dem Typ 4 (115), nur bei 3 Stucken sind die Flecken grofier, bei 11 kleiner. — Reehl charalcleristisch is t die Zeichnung der S temile: der 2.—5. besitzt am Endrande eine beiderseits et\va bis znr Halfte eiu-gebu elite le Endbinde, die mieiist so breit ist wde die Endtansen. Bei 8 Stucken tragt auch der 6. Sternit eine ganze Binde, bei 115 ist sie \venig, sellen bis in i tlel unterbrochen, und nur sechsmal (3 Nesttiere) fand ich sie auf kleine dreieokige Seitemnakeln reduziert (was bei den biesigen opinabilis als Regel erscheint). Uie rote Farbung des letzten Steniites ist leider recht wechselnd, meist jedoch sehr deutlich; bei einem Nest von 9	Insassen	war	sie	bei	2	\Veibchen	und	4	Arbeitern	sehr ausgepragt,
wahrend	sie bei	den restlichen	3 Arbeitern	kaum an der	auBersten Spitze
Von dieser Art fand ich 4 Nester auf. Alte \varen im Freien an Pflanzenteile befe-sligt, circa 20—30 cm liber dem Erdboden. Sie bestanden nur aus einer einzigen unbjdecklen Wabe, die	an der Oberseite
etvas mehr	mit dem lackarti-
gen tberzug versehen ist. als die unter Dach von opinabilis gefertigten. Auch die Zwtischen-raume zwischen den einzelnen Zellen sind anders, und zwar vi el diinner und lockerer als bei opinabilis, und sind zwischen den einzelnen Fasern oft merkliche Locher sichtbar. — Das grotite milit 7 cm im Durchmesser, weist gegen 180 1'ertige Zellen auf, und lieferte mir 11 NVeibchtn und 7 Mannchen; ein anderes, ovales, eUva 5 cm groli, mit 75 Zellen, lieferte 23 \Veibchen, das dritte 24 \Veil>-chen und 9 Mannchen, das vierte 0 \Yeibchen und 28 Mannchen. Ende August \varen sie voli Brut, und viele Zellen geschlossen. Die reifen Larven, die sicli vorher selbsl die Zellwande mit Speichelfaden erhoht hafen, zogen sicli zur Verpuppung in die Tiefe der Zelle zurtiek, so dal) der Deckel \veil unter dem Niveau der Wabenob.rflache lag. — Schliefilich mochte ich noch bemerken, dali ieh alle freien Polislesnester (associa, opinabilis, dubia) stets an der Siidosl-seile des betreffenden Objektes angeheftet fand, \vahrend die dachbevvohnenden Volker nicht so wahleriscli sind.
00G80
4	7	S	3	<0
1— 5: l.u.2. Tergit von associa J1 6 — 10: Ciypeus von associa 9
tl: Interantennaler Wulst von chinensis c? 12: Interantennaler Wulst von associa J
Ileritsch, Rugose Korallen um dem Trogkofelkalk der
I. i«
Kuruivunken el c.
/lih
iviia
-o*it
7U3tj6.i
Obvestilo našim elanom.
Prirodoslovna sekcija namerava izdajati poleg strogo znanstvenih Prirodoslovnih razprav poseben poljuden prirodoslovni mesečnik.
Prva številka tega mesečnika naj izide jeseni 1933. Obseg, oprema in stroški so tako proračunani, da bo stala naročnina za ves letnik (10 številk) 50 Din.
Občni zbor društva, ki se bo vršil dne 28. aprila, bo moral odločati tudi o vprašanju, ali maj člani šfe naprej brezplačno prejemajo samo Prirodoslovne razprave, ali pa naj se jim dovoli izbera med znanstvenim in poljudnim časopisom. Prosimo člane, da Prirodoslovni sekciji že sedaj sporočijo svoje mnenje in svoje predloge, da nam pa tudi že nabirajo naročnike in sporoče njihove naslove. Podrobnosti bomo pravočasno objavili v dnevnikih.
■
Knjigarna Kleinmayr & Bamberg
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 16
obstoječa že 150 let, priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih znanstvenih knjig svetovne literature in dobavlja s posredovanjem svojih zastopnikov v vseh večjih krajih inozemstva vsako zaželjeno delo po najugodnejših cenah.
VODNIK ----------------
k« »mrnaii narodnega muzejp v Ljubljani
PRIRODOPISNI DEL
Ljubljana 1933.
VSEBINA; Predgovor, dr. Fr. Kos. — Zoološki oddelek, Fran Kos. — Geološko - paleontološki oddelek, Ivan Rakovec. — Mineraloško - petrografski oddelek, p. Janez Žurga. — Botanika, Fr. Dolšak.
Obseg 220 strani s 118 slikami. Izdal in založil Narodni muzej v Ljubljani. Cena na navadnem papirju Din 20-—, na umetniškem papirju Din 40'—.
Povečevalna stekla, mikroskope, pincete, preparirne I igle, fiole, cilindre za konzeruiranje preparatov, ša* |||v tule za razne zbirke, priprave za zbiranje žuželk,
etikete itd. na zalogi in po naročilu nudi po najugodnejših cenab
J Učiteljska tiskarna, oddelek za učila
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6
DROGERIJA OREGORIC
LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA 5
sporoča vsem gg. entomologom, prirodoznanstvenim institutom in šolam, da bo imela na zalogi vse potrebščine za entomološke zbirke