IMt med Jugoslavijo in Bolgarijo frakem se pričakuje, da se bo podpisala med Jugoslavijo in Bolgarijo nenapadalna pogodba, ! naj ustvari večno prijateljstvo med obema državama. HITLER IN MUSSOLINI, POZOR! j o _______ a i ' Boleari.ja, 19. febr. — Uradno sicer še ni potrjeno, 'i1, Z Zanesljivih virov se zatrjuje, da se v kratkem pričakuje ^ ka)(g08loVans^ega ministrskega predsednika Cvetkoviča, ali rlt 'or ega ^ruKega visokega vladnega uradnika na važen raz-i( )jj } bolgarsko vlado. Prihod jugoslovanskega ministra ne 1 "J*1 drugega namena, kot vidijo politični krogi, kot da ,,IhA državi namen ustvariti medsebojno nenapadalno po-na isti način, kot sta jo podpisali Turčija in Bolgarija. Taka pogodba bi sedanje prijateljske odnošaje med Jugoslavijo in Bolgarijo še bolj utrdila, ker pogodba zi nosila pečat "večnega prijateljstva." Nekateri so mnenja, da je tako pogodbo svetoval Hitler jugoslovanskima ministroma Cvetkoviču in Markoviču, ko sta bila pred nekaj tedni pri njem v Nemčiji. Jugoslavija ima že enako nenapadalno pogodbo z Madžarsko. Dobro poučeni viri vidijo v tem Hitlerjevo roko, ki hoče nevtralizirati severne balkanske države, da ne bo imel kakih sitnosti, če ukaže svoji armadi pohod proti Grčiji. Baje ima Hitler tudi že v rokah zagotovilo turške vlade, da njena armada ne bo prestopila svojih mej, če začne nemška armada korakati preko Bolgarije. * Najemninsko-posojilni načrt bo sprejet drugi teden v senatu Da ne bo kdo tam preko Atlantika mislil, da smo v Ameriki kar tako, naj si malo ogleda malo drobtinico naše vojaške moči. To je del 2. ameriške oklopne divizije, ki se nahaja v Fort Benning, Ga. Več kot 2,000 oklopnih edinic šteje samo ta divizija. Ameriški admiral trdi da je ameriška mornarica danes najmočnejša na svetu Istanbul, Turška. — Uradni radio danes protestira, ker osi-šče izrablja bolgarsko-turški. pakt v svojo lastno propagando, ter pristavlja: "Obratno se pa zadrži Anglija čisto drugače, ko pravi, da je vedela o pogajanjih in da se s pogodbo popolnoma strinja." -o- Pristop k Rdečemu križu Vpisovanje k ameriškemu Rdečemu križu se bo vršilo v Clevelandu od 14. do 29. marca. Delajo se priprave, da se bo letos vpisalo največ članov, kar jih je še kdaj pristopilo. Za Cleveland in okolico je določena kvota 175,000 novih članov. Naloga Rdečega križa bo zlasti velika zdaj, ko izvršuje dežela ob-rambeni načrt. Zato Rdeči križ vodi natečaje, kjer dobijo osebe pouk za prvo pomoč. V bolnišnico V Glenville bolnišnico je bil I prepeljan Frank Brecelnik, po domače Kral, stanujoč na 844 E. 207. St. Podvreči se mora operaciji. Obiski so dovoljeni. Nahaja se v sobi št. 307. želimo mu, da bi se kmalu boljšega zdravja vrnil domov. Nič pijače v soboto! Ker je v soboto postavni praznik, bodo vse vladne prodajalne žganja zaprte. Torej, kdor se hoče ... pa saj veste, kaj hočemo povedati. Ameriški admiral Harry Yar-nell, ki je bil poklican iz pokoja v aktivno službo, je oni dan govoril pred Clevelandsko trgovsko zbornico in izjavil; da je ameriška bojna mornarica danes ena najmočnejših. Toda, je pristavil admiral, ker ima Japonska v zvezi z Evropo (Nemčijo in Italijo) šestkrat večjo gradbeno moč, bo ameriška pomorska sila leta 1946 šibkejša kot je danes z ozirom na gori omenjene države. Ko so admirala vprašali, če je po njegovem mnenju ameriška bojna mornarica celo močnejša kot angleška, je pritrdil, da je Siromaka je smrt rešila trpljenja; našli so ga mrtvega v borni šendi v filmih svari pred t uni in uči, kako se ji pozna za naše namene veliiko močnejša. Dalje je admiral rekel, da je danes evropska bojna sila nekako tako balancirana kbt je bila za časa Napoleonovih vojsk ter zatrdila da Nemčija «e bo-nikdar dosegla nadvlade na morju kar jo bo končno porazilo. "Mi ne napadamo," je izjavil admiral. "Mi ne iščemo več zemlje. Toda če bomo napadeni, se bomo branili in mi se ne bomo borili z defenzivno metodo. Mi bomo šli in poiskali sovražnika, naj bo kjerkoli na svetu in ga uničili." Joseph Jonovič, star 65 let, je prestal trpljenje tega sveta. Za njim žaljuje edini prijatelj, ki mu je zadnjih 20 let pomagal, kolikor je pač mogel. To je George Maybach, star 71 et, za katerega je Jonovič deal v času prve svetovne vojne pri Gould & Maybach Paving Co. Firma je prišla v druge roke in več let se nista videla. Nekega dne je Maybach prišel v Shale Brick & Supply Co., 16220 Saranac Rd., kjer je delničar in je na cesti naletel na Jonoviča, vsega raztrganega' in sestradanega. Živel je v neki šendi v bližini in spal na slami. Maybach mu je postavil malo barako, mu dal notri peč, posteljo, namizno posodo in gramofon. Potem je poskrbel, da je dobival Joe tudi relif od mesta. Tukaj je Maybach potem Jonoviča obiskal vsak teden. Kadila sta in se pogovarjala o starih dobrih časih. Zadnjič je Maybach obiskal starega prijatelja 28. decembra. Takrat se je Joe pripravljal, da odide v bolnišnico na operacijo. Potem ga je obiskal še večkrat, toda našel je vedno vrata zaprta. Pogledal je skozi okno in baraka je bila videti prazna. Včeraj je pa Maybach udri vrata in našel Jonoviča mrtvega na tleh. Kot kažejo znaki, je umrl še tisti dan v decembru, ko ga je Maybach zadnjič obiskal. Maybach bo poskrbel za pogreb starega prijatelja, Čez 20 let ne bo dosti vojakov Paris, Francija. — Ali bodo francoski otroci, ki so bili rojeni v letu 1940, fantje ali dekleta v letu 1960, ko bodo dopolnili 20. leto? To zdaj skrbi nemške oblasti v okupiranem ozemlju. Na sled so namreč prišli nekaki "sabotaži," da francoski očetje javljajo rojstva svojih otrok in v največ slučajih prs-vijo, da se jim je rodilo dekle. Preiskava je dognala, da so jim bili rojeni fantje, toda čez 20 let ne bodo klicani k vojakom, ker bodo pri okrajnem glavarstvu zapisani kot dekleta. Vse bo dobro, dokler se ta "dekleta" ne bodo hotela ženiti. Tedaj bodo pa sitnosti. Oblasti pravijo, da bodo napravile hišne preiskave, da se dožene, kakšen spol je prav za prav prišel na svet, ženski ali moški. * potem bo pa barako zažgal. Pravi, da ne mara, da bi še kdo drugi stanoval tam. Policija v Canton, O. je dobila naročilo, naj poizveduje za edinim sinom Jonoviča, ki živi baje tam. -o- Poroka v Teixasu Dne 3. marca se bo poročila v Dallas, Texas, gdč. Helen Mila-vec, hčerka Mr. in Mrs. Joseph Milavec, 16115 Parkgrove Ave. z Dick Walkerjem, odvetnikom v Dallas. Nevesta je strežnica na zračni progi American Line. Mrs. Milavec se bo odpeljala z letalom k poroki. Vso srečo želimo novemu paru! Poroka Mr. in Mrs. John Rogel, 977 E. 74. St. naznanjata, da se bo v soboto ob desetih poročil v cerkvi sv. Kazimirja njun sin Henry z gdč. Stello Krizinsky. Sorodniki in*prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Vse njaboljše želimo mlademu paru. Prva obletnica V soboto ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Joseph Oražmom v spomin 1. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k maši. Zamenjana suknja Kdor je zamenjal v soboto v Slovenskem društvenem domu suknjo zelene barve, je prošen, da jo takoj vrne hišniku. V suknji je bilo par rokavic in unij-ska karta. Mlada mamica ima zdaj živo doliko Union, Miss. — Mrs. Wilmer Munn, stara 12 let, je povila 6 funtov težkega sinkota. Oče je star 17 let. Poročila sta se še lanskega aprila in navedla starost 26 in 18 let. Mlada mamica tehta 85 funtov in je 4 čevlje, 11 palcev visoka. Oba, oče in mati, sta zelo vesela otroka. -—o- Poroka V soboto ob desetih se bosta poročila v cerkvi sv. Lovrenca Mr. Anthony Zala, sin družine Mr. in Mrs. Anton Zala iz 8812 Vineyard Ave. in gdč. Jennie Čermelj, hčerka družine Mr. in in Mrs. Rudolf Čermelj iz Independence Rd. Sorodniki, prijatelji in znanci so prijazno vabljeni k poročni maši. Mlademu paru želimo vso srečo v novem stanu. Jutri bo gorkeje Vremenski prerok nas tolaži, da bo jutri sibirski mraz, ki stiska Clevelandčane, odnehal. Včeraj je kazal toplomer 8 stopinj nad ničlo. Važna seja Društvena seja Dvora Baraga št. 1317 COF se vrši jutri večer ob pol osmih v navadnih prostorih. Dr. Cerkniško jezero Nocoj ob 7:30 se vrši mesečna seja društva Cerkniško jezero št. 59 SDZ v navadnih prostorih. Prevesten varuh Bristotv, Okla. — Pes-va-ruh farmarja Panersona bo najbrže ob svojo nočno službo. Nek avtomobilist se je vozil ponoči mimo Patter-sonove farme in videl, cla se. iz hiše kadi. Vzel je naglo svojo gasilsko pripravo s trnka in hitel k hiši, da mali . ogenj pogasi. Toda pes ga ni pustil blizu, ampak ga je ročno zapodil nazaj na trulc. Potem je začel voznik na vso moč trobiti, da bi zbudil farmarja. Res ga je zbudil, toda požar se je bil v tem že tako razširil, da niso mogli ničesar več rešiti. -o-- Italijani streljajo na lastne ljudi, če se umičejo pred Grki. Atene, 19. febr.—Nek grški vladni uradnik je zatrdil, da je dobil zanesljivo poročilo s fronte, da italijanski vojaki streljajo na svoje lastne tovariše, če se umičejo pred Grki. To se je zgodilo včeraj na osrednji albanski fronti, ko se je umikala stotnija čmosrajčnikov, toda so jo obsule krogle iz lastnih vrst ter jo pognale nazaj v boj. Drugo poročilo zatrjuje, da so Grki pregnali Italijane iz dveh utrjenih vasi in zajeli 300 italijanskih vojakov. Iz Londona prihaja zatrdilo, da bo Anglija poslala močno armado in zračno silo v Grčijo, predno bo mogel priti Hitler s svojo armado do Grške. Poslaniki balkanskih držav so splošno mnenja, da bo vzelo najmanj en mesec, predno bo nemška armada zasedla Bolgarijo in se pomaknila do grške meje. --—o- Obravnava proti morilki Pred sodnikom Lauschetom se je pričela včeraj obravnava proti Mrs. Juliji Barnett, ki je obtožena, da je pretepla svojega dveletnega sinkota, da je na posledicah poškodb umrl. Zagovornik trdi, da žena ni pri pravi pameti, odkar je bila pred devetimi leti v avtni nezgodi. Državljanska šola Državljanska šola, ki je pod nadzorstvom Citizen Bureau in ki se vrši v javni knjižnici na 55. cesti in St. Clair Ave. bo ob-državala pouk odslej vsak pon-deljek in torek večer in ne več ob četrtkih. Pristaši so pripravljeni tudi za vojno, če jo bo ta predlog naprtil Zed. državam. Washington, D. C. —Danes, ob koncu tretjega dne debate za sprejem predloga v tfomoč Angliji in drugim demokratskim državam, vse kaže, da bo predlog prišel na glasovanje koncem drugega tedna in da bo zmagal tudi v senatu z veliko večino. Debata bo končana v sredi drugega tedna, nakar se bo zbornica pripravila za glasovanje. Splošno pozornost je danes zbudil govor senatorja Baileya iz North Caroline, ki je leta 1939 z vso silo zagovarjal nevtralno postavo. Senator je izjavil, da je kako premirje s Hitlerjem nemogoče, ker ni niti enega naroda v Evropi, ki bi verjel Hitlerjevim besedam. Zatrjeval je, da bi diktatorji napadli Zed. države, kakor hitro bi bili gotovi, da jih lahko premagajo in ne prej. "Če smo krotki kot jagnje in pohlevni kot golobčki, če skušamo ustrezati diktatorjem z vsem mogočim, pa se ne bodo obotavljali nas napasti, kadar bodo mislili, da je prišel čas," je grmel senator. "Toda," je nadaljeval senator, "če bi kdo vprašal, kaj bomo storili, če nas napade Hitler ali Japonska, bo odgovor ta, da se bodo Zed. države borile do zadnjega moža, do zadnjega dolarja, do zadnje kaplje krvi." Senator Hill je označil govorico, da bo ta predlog dal Rooseveltu diktatorsko oblast, kot smešno, ker tucli potem, ko bo ta predlog sprejet, bo zgradba in ustroj te dežele slonel na ustavi Zed. držav in kongres bo imel isto moč in pravico, kot mu jo daje ustava danes. V četrtek bo govoril proti predlogu ohijski senator Taft, o katerem je rekel ohijski kon-gresnik Young, cla nasprotuje predlogu samo radi svojega velikega osebnega sovlraštva do predsednika Roosevelta. --o- Ledenice brez denarja Firma Norwood Apliance Furniture, 6104 St. Clair Ave. in 819 E. 185. St. naznanja, da lahko kupite sedaj novo Frigidaire ledenico na odplačila, ki se pri-, čno šele 25. aprila. NACIJI SO IMELI ŠOLO V U. S. Philadelphia. — Tukajšno časopisje poroča, da je Diesov preiskovalni odbor pronašel dokaze o šoli, ki je obstojala v predmestju tega mesta. V tej šoli so se mladi ameriški Nemci učili v vedi 'napadalnih čet' in potem so bili odposlani v razne industrije v južni Pennsylvaniji, kjer se izdeluje obrambeni material. šolo je vodil nek detektiv iz Berlina in je imel vsega skupaj enajst tečajev, v vsakem po deset fantov. Ko je detektiv zaslutil da so mu ameriške oblasti na sledu, je šolo naglo zaprl in jo odkuril. Toda v tem času je dobilo pa že stotine mladih fantov "pouk." Če je bila še kje drugje v Zed. državah taka nacijska šola, ni znano. Toda ameriška tajna policija je izvohala, da je dotični nemški detektiv že na varnem v Berlinu, kjer je bil za svoje delo v Ameriki povišan v službi pri tajni policiji. Kot je zdaj dokazano, so pričeli naciji to šolo že 1939, en mesec potem, ko je dospel ta detektiv iz Berlina. Ta je najprej stopil v stik z raznimi odličnimi ameriškimi Nemci, katerim je naročil, naj mu pošljejo v šolo zaupljive fante nemškega poko-ljenja, da jih bo izmuštral v na-cijskih principih in namenih. Ameriška tajna policija je že zasledila več teh "učencev" v tovarnah v Reading, Pa. in jih strogo nadzoruje. CLEVELAND, O., THURSDAY MORNING, FEBRUARY 20, 1941 LETO XLIV. — VOL. XCLIV AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER u-- poplava po > Jslaviji; pet vasi ^1 Va*ski pod vodo ekgrad> 18. febr. - Po Hr-' iti e ^rni gori prestopajo -er.?f.0Ve in Donava, ki se t gr ■ a preko ogrskih pla-tudj Zl' da razlije svoje vo-Preko severne Hrvatska | |e K je prestopila ' fc in ?g°Ve in med Karlov-|a (i* kom je v petih vaseh Lt podPazduhe. Sava je | Metrov nad normalo. | -ie moralo že beža-' Pc\0J'h hiš' toda smrtnih A v J ni bilo. V črni gori je 1, 0 sedem vasi in reka Je razlila daleč po po- ktb°tici 0£r°ža voda iz-fi, jj1 Zmelje hiš. Donava lb0l. avZaIije vasi Apatin, - :o ih , uk°var, Bačko Pa- ti »' tece po jigoslo- ' zaH*1-*' ima prost tek' i ra, teden vojaški sa- ratij] elili na reki led> ki sltem °dtok reke. Toda na lede 0zettilju so se napra-;j Jti 1 jezovi po več milj , Sg ,0(^a> ki ne more na-i j J.6 razlila preko pla-tal; j Zn° od Budimpešte so ! . Vo^6 zapustiti že več ^išk St°,'i Preko cest in to Vre Proge. Nenavadno ' iti i Je začelo tajati eriad,! in v°dne struge so °ma napolnile. ^fttii* .^re<*erick Remenyi, Joueu. Pianist in učitelj pet- rt)etef V vokalnih natečajih ^Jžtlici 6r od 6 do 9 v javni 55- cesti in St. Clair Jkj\! lahko dobi vsak pouk ®tl jjj 'n v treningi svojega Pl ^sak popolnoma brezpla-mt xa h k,dor misli, da ima ipij.lv in bi ga rad izšolal, Si V*? vabljen. W %ot °t0 ne bo lista RRik je važen postavni M' AiL^ashingtonov rojstni ■Po i^ulska Domovina ta dan a urad bo ves dan i ~~~ ^giija je postala Nse okoliščine, pod ka-Mo h, Vršijo napadi na ladje. Su Poročati Nemcem o J ker so večkrat !t>0 k te odplujej° Povsem ' £at0 ga.ali onega pristani- ^ se 86 Je Počelo s kampa-1° ^alnSledi vohune in pa da iJUdje molčati, f^ilo za informacije je K Se filmskih slik, v i 0 ka.že, kako vohuni iz-t na6 informacije in jih Slike pokažejo Najbrže v resnici tu- di dogaja po deželi. Na primer: Pomorščak pove svojemu dekletu, kdaj odrine z ladjo. Dekle pove svoji materi, mati pove mlekarju in ta je pa preoblečen vohun. Ta ladja je torpedirana kmalu potem, ko je odplula iz pristanišča. Vlada je nabila letake v pristaniščih, po kolodvorih, po vlakih, po gostilnah, v katerih se opozarja ljudi, naj pazijo kaj govore. Posebno se pa svari mornarje, bojne in ^trgovske mornarice, naj bodo na dopustu skrajno molčeči. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 8117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays BESEDA IZ NARODA NAROČNINA: '&a Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $T.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna Številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. 8. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 ?or 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 lor 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter Januaiy 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 33 No. 43 Thurs., Feb. 20, 1941 Turško-bolgarski pakt Nekateri politikarji hite zatrjevati, da je nemška diplomacija zadala Angliji veliko klofuto, ker je izvedla prijateljsko zvezo med Bolgarijo in Turčijo. Nekateri vidijo v tem tudi roko Rusije, ki je najbrže pritisnila na Turčijo, naj ne nasprotuje nemški invaziji na Balkan. Toda človeku se dozdeva, da se Nemčija vse prekmalu veseli te diplomatske zmage, ki končno morda pa le ni nobena zmaga za Berlin. Treba je namreč pomniti, da je Anglija vedela, da dela njena zaveznica Turčija to pogodbo z Bolgarijo in da jo je podpisala s privoljenjem Anglije. Kaj pa, če je Turčija to napravila na pobudo Anglije same? Kaj pa, če bo s to pogodbo končno triumfirala Anglija? No, to bomo videli kmalu in potem bomo sodili, če je bil ta pakt zmaga nemške ali angleške diplomacije. Eno pa je značilno glede te pogodbe, namreč da ima najbrže za podlago napor Nemčije, da bi dosegla premirje med Grčijo in Italijo. Hitler bi namreč na vsak način rad videl mir na albanski fronti, da bi lahko bolj osredotočil svoj napad na angleško otočje. Obratno bi pa Anglija rada videla, da bi se vojna raztegnila na Bližnji Vzhod, to je v vzhodno Sredozemlje, kar bi odtegnilo Hitlerjevo pozornost od angleškega otočja. 'Kot se sliši, je začel Hitler že nagovarjati Grško, naj sklene premirje z Italijo. Seveda, Mussolini naj bi narekoval pogoje. Drugače, grozi Hitler, bo prihrumel s svojo armado preko Bolgarije in Grčija se bo morala udati, hočeš, nočeš, moraš. Toda še vedno je odprto vprašanje, če se Hitler ne boji peljati svoie armade na Balkan. Vprašanje je tudi, če bo ostala v tem slučaju Turčija nevtralna. Njen pakt z Bolgarijo samo garantira, da ne bo napadla Bolgarije, pogodba pa nikjer ne omenja, da ne bo napadla Nemčije, če jih pride v preveč nevarno bližino. V tej pogodbi se Turki tudi niso zavezali, da ne bi pomagali Grčiji ali Angliji. Torej Hitlerjev brod zaenkrat ne plava še preveč v mirnih vodah. Za Turčijo bi tudi ne bilo posebno varno, če bi padla Grčija v pest osišču, zato bi nazadnje raje pomagala Grčiji, ko bi pa izgubila dobrega soseda. Turška se namreč boji za Dardanele in te bo branila do skrajnosti. Med diplomati je še vedno ugibanje, kakšno vlogo igra Rusija. Glede Bolgarije je pustila Hitlerju prosto roko, ni pa še gotovo, če bo izročila Hitlerju tudi Turčijo in ž njo Dardanele. Stalin je res Hitlerjev zaveznik, toda je naklonjen tudi Turčiji in, seveda, predvsem se boji za Dardanele. Stalin se boji Hitlerjevega prodiranja proti vzhodu in če bi dopustil, da pride Hitler enkrat do Dardanel, bo usoda Rusije zapečatena za vselej. Hitler poprijemlje palec za palcem proti vzhodu. Stalin se odmikuje, ampak bo prišel do zidu, ko se ne bo mogel ali smel več umakniti Hitlerju. In morda se bosta udarila ravno radi Dardanel. Zato bi pa morda Anglija rada videla, da bi prišel Hitler na Balkan, da bi se primoralo Stalina izigrati karte. Če bi Hitler zasedel Dardanele, bi bila Rusija zaprta v Črnem morju, medtem ko bi Turčija s tem še ne izgubila svoje neodvisnosti, ker ima dovolj izhodov na Sredozemsko morje. Da bi pa Hitler obljubil Rusiji Dardanele, nima taka obljuba za Moskvo nobenega pomena. Rusija živi v prijateljskih odnošajih s Turčijo in se lahko poslužuje Dardanel brez zadržka. Torej imajo Dardanele za Rusijo več veljave in nomena, dokler so v turških rokah, kot pa če bi jih Hitler vzel Turčiji in jih dal Rusiji. Bi bila pa angleška bojna mornarica v vzhodnem Sredozemlju, ki bi ne pustila ruskim ladjam iz Črnega morja. Ako bo pokazala Grčija, da se bo udala nemškemu pritisku in bo sklenila premirje z Italijo, bo Anglija primorana udariti na Balkanu. Udarila bi na Bolgarijo in Romunsko, ki sta zdaj zaveznici Nemčije in ji dovolili oporišča. V dosego tega bi morala Anglija poslati takoj večjo armado v grški Solun. Če bo to storila in v dovolj veliki moči, potem Grška in Turčija ne bosta voljni sprejeti mirovne overture iz Berlina in nemške čete bodo naletele na močan odpor, če bi hotele priti preko Bolgarije na Grško. To Hitler dobro ve in zato je skušal diplomatskim potom dobiti Bolgarijo, Jugoslavijo in Turško na svojo stran in tako zasesti brez prelivanja krvi in tveganja na zmago Balkan. Tega vsega ne bi bilo, če bi bile balkanske države solidno skupaj v eni fronti že koj od začetka. Toda Hitler se je spretno igral zdaj z eno, zdaj z drugo, ščul drugo proti drugi, hvalil eno pred drugo in obljubil eni to, drugi drugo. Vsaka teh državic se je hotela okoristiti na račun druge in zdaj so se znašle pa vsa v mehu, katerega je Hitler zavezal, postavil na nakovalo in zdaj pa drži kladivo, da bo udrihal po njih. Največ je Hitler opravil s svojim terorizmom, ki ga izvaja nad podjarmlienimi narodi: Češko, Poljsko, Norveško, Holandsko, Belgijo in Francijo. Vsaki državi je rekel Hitler, naj pogleda, kaj jo čaka, če ne bo pokorna. Ko jo je enkrat dobil v roke, ni bila pa njena usoda nič drugaična. Jugoslavija in Bolgarija, ki sta se nekaj časa zanašali na Rusijo, zdaj vidita kakšno je "poslanstvo Rusije," ki niti ne migne s prstom, ko golta Hun slovanske narode. Gotovo bo lep večer! Kadetke Slovenske ženske zveze v Clevelandu se že dlje časa pripravljajo za skupno veselico, ki se vrši ta petek večer 21. februarja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju. Njih želja je, da bi bila prva skupna plesna veselica nekaj izrednega, kar se tiče lepe zabave za posetnike in zato so si omislile takole: Ker imajo vsi naši krožki krasne uniforme, bi naj bila veselica tako-rekoč kot "vojaški bal" po angleško bi se reklo "Military Ball" in kadetke bodo prišle na to veselico v svojih uniformah. Ideja je imenitna, posebno še, ker se znajo naši krožki tako lepo postaviti! Naše kadetke sicer niso "vojaki" v pogledu kot poznamo vojake, temveč so "zastopnice prave sestrske ljubezni in medsebojne sloge." Te naše kadetke nastopajo v prelepih krojih največ iz razloga, da vzbudijo pozornost ljudstva in s tem pokažejo, da jim je sveto vse kar je v čast in ponos slovenskega naroda in ko jih narod občuduje v nastopih, takrat se v srcih občudovalcev gotovo pojavi spoštovanje in ljubezen do njih pokolenja. Kaj je torej lepšega za oči, kot videti lepo skupino deklet v svojih posebnih krojih, ki stopajo z glavmi pokonci in ravnimi ramami in hitrih nog vse enako, kot ena sama dekle! To je nekaj čudovitega in obenem zdravo za telo in dušo, ker pri naših krožkih prevladuje najlepša disciplina in v prvi vrsti se goji prava sestrska ljubezen, spoštovanje druga do druge in vežba dekleta zdravih udov, da postanejo prave voditeljice za ohranitev narodne ljubezni potom svoje ženske organizacije. V petek večer1 torej boste imeli priliko videti ta naš cvet deklet in posebna točka pa bo nastop našega naj odličnejšega krožka, ki se imenuje Frances Su-šel kadetke od podružnice št. 10, ki bo proizvajal nekaj lepih vaj. Te kadetke so dobile na lanskem taboru lepe zlate medalje, katere sedaj s ponosom nosijo na svojih prsih kot prvakinje v korakanju. Nastopile bodo ob devetih, ker hočemo zadovoljiti posebno starejše posetnike in tako ne bo izgovora, da bi morali predolgo čakati. In ob enajstih zvečer bodo pa nastopili vsi krožki v svečanem pohodu in takrat bo spet nekaj lepega videti. Za ples bo igral izvrsten orkester pod vodstvom Johnny Pe-cona. Vstopnina je samo 25 centov. Za točno postrežbo bo vsega dovolj. Dvorana bo pa okin-čana, da bo odgovarjala pomenu veselice. Torej na svidenje v avditoriju SND na St. Clair ju ta petek večer. Diiugi dan je itak postavni praznik, zato pridite, da obhajamo rojstvo prvega predsednika Združenih držav, George Washingtona. S pozdravom, Albina Novak Naše mlade pevke Hitro je minulo osem mesecev in zdi se mi kot, da se je vse to prigodilo šele pred dobrim mesecem, ko je prišel k nam Father Jager in nas vprašal, da bi šli z dekleti na izlet na Debev-čeve farme v Madison, Ohio. Vselej smo se takemu vabilu radi odzvali, če nam je le čas dopuščal. Ko pa nas je zadnjič Father Jager naprosil in povabil na izlet, tedaj je on že vedel, da bo moral zapustiti svoj zbor in se podati v sosednji Barberton, zato pa nas je tudi še bolj prosil, da bi dekleta ne bila sama. Tudi sam Father Jager je bil obljubil, da če mu bo le čas dopuščal, da gotovo pride za nami enkrat popoldne. Minila je ura dve, a njega ni bilo in ko je odbila tudi že štiri, tedaj so pa dekleta gotovo vedele da ga ne bo, ker mu pač ni bilo mogoče priti. Rečem vam, da nič ni bilo videti pravega veselja na dekliških obrazih kakor tedaj, kadar je bil tudi njih vodja z njimi. Mračiti se je že pričelo, ko so se dekleta zbrala skupaj in prav na lahno se je oglasila tista lepa pesem "Če ga pa drev ne bo, vzel je slovo . . ." Res ginljiv je bil ta prizor, ker so dekleta dobro vedele da jih bo njih dobri voditelj zapustil. Glas je odmeval nekam jokajoče. . . . Prav gotovo si je marsikatera izmed deklet mislila: da za-| pustil nas je, ampak vcepil pa j nam je tisto veselje in ljubezen j do naše lepe slovenske pesmi, ! za katero se sedaj skupno delu-1 jemo. Vem, da je bilo za Father ' Jagra res najtežje zapustiti ta zbor, za katerega je toliko žrtvoval in se trudil. Ta zbor se je narodu iiaenkrat zelo priljubil. Cenjeni rojaki, nikar ne mislite, da če slučajno ni glasu od teh naših deklet, da so mogoče vse skupaj pustile v nemar. O ne, tudi še .sedaj prav tako vneto delujejo in se vežbajo pod spretnim Vodstvom požrtvovalne Miss Eleanor Karlinger, ki je prav tako navdušena za ta zbor kot pevke same. Prišel pa je čas, da se tudi naše pevke malo oglasijo in zato so sklenile, da prirede kar dve predpustni zabavi in sicer v nedeljo 23. februarja in na pustni torek 25. februarja v šolski dvorani sv. Vida. Na teh dveh zabavah bo dovolj petja in tud kratka burka bo vprizorjena, da bo tudi za tiste nekaj zabave, k ne plešejo, da bodo tako tudi oni imeli lep užitek od te zabave. Tudi kuharice se prav pridno pripravljajo, da vam bodo postregle z okusnim prigrizkom, zato pa nikar ne večerjajte doma in dajte svojim ženam počitka za en večer. Godba bo pa tudi tako imenitna, da vam ne bo mogoče mimo sedeti, kajti igral bo Lou Trebarjev orkester. Kdo pa vendar so ta dekleta, saj ste gotovo že sami uganili, da so ta dekleta — dekliški Baragovi zbor pri sv. Vidu. Zato pa dragi starši in ljubitelji petja, pokažite jim, da ste tudi vi z njimi in da cenite njihovo delovanje. To boste najbolj pokazali s tem ,da oba omenjena večera napolnite dvorano v novi šoli sv. Vida, s svojo udeležbo pa boste tudi pomagali, da bo zbor nadaljeval z začetim delom. Zabava se vrši kar dva večera in če vam ni mogoče priti v nedeljo pa pridite v torek, samo ne pustite, da bi bila dvorana prazna. Torej pridite! Na svidenje v nedeljo ali v torek večer, Alice Meglich IzJutrovega Ne morem drugače kakor da vam povem kaj sem olii dan slišala novega, šla sem doli po Prince Ave. pa slišim, da se dve ženski nekaj bolj po tihem pogovarjata, ker pa bolj slabo slišim, sem šla malo :bolj počasi, da mi bo mogoče vse bolj natančno slišati kaj sta se pogovarjali. Kar pravi ena: "Ali veš kaj novega?" druga pa brž prav na kratko odgovori: "No." Prva pa se prime za glavo in pravi: "To bi ja lahko vedela, da Gospodinjski klub Slovenske delavske dvorane na Prince Ave. priredi maškaradno veselico in sicer v soboto 22. februarja ob pol osmih zvečer se prične. To pa ne bo kar navadna veselica, veš tudi nagrade bodo dajali maška-ram. Veš, kar še midve pojdiva, ti boš šla za ta grdo in jaz pa za ta lepo, pa bove gotovo midve odnesli vse nagrade. Nagrad bo kar pet in dobile jih bodo tudi najbolj' pomenljive." Zopet jo vpraša druga: "Pa tega pa nič ne poveš, kdo bo igral?" — "Tudi to vem in ti bom takoj povedala, da bo skrbel za poskočne polke in valčke Zabu-kovčev orkester, ki bo igral tako veselo, da se bomo tudi ta stari lahko zavrteli. Saj menda se veš kako je bilo v starem kraju za pust, da so vselej bolj vrteli stari kakor pa mladi. To ti rečem, da tega večera pa ne smemo zamudit. Vstopnina je tako majhna, da skoro ni vredno omenjati, samo 25 centov za osebo, zato se moraš pa tudi pokrit za vstopnico, da jih ne bo zmanjkalo. Dobiš jih lahko če }res na Reno Ave. k Štefaniji žloic ali k Mrs. Tekaučič. "Povedat pa tudi moram, da ;o si naše kuharice preskrbele tudi izvrstne natakarje, ki bodo tako hitro postregli, da ne bo treba prav nobenemu nič čakat." Tak je bil pogovor tistih dveh žensk, ko sem pa to slišala, sem pa takoj mislila, da bi bijo dobro, če to povem javnosti in vas povabim tudi vas ostale rojake in rojakinje, ki morda niste vedeli za to veselico. Vabljeni ste prav vsi od blizu in daleč, da pridete na zabavo Gospodinjskega kluba v Slovensko delavsko dvorano na Prince Ave. v kar največjem številu, Gospodinjski klub na Jutrovem Slika nam predstavlja odlični vežbalni krožek "Frances Sušel kadetke od podružnice št. 10 SŽZ' 'iz Collinwooda, ki so bile lansko leto na taboru SŽZ v Euclid Beach parku odlikovane kot prvakinje v korakanju. Kot posebna točka na skupnem plesu vežbalnih krožkov ved imenom "Military Half' bo nastop tega odličnega krožka v petek v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. tlllllll||UIIIIIIII verjamete' al' pa ne Za našega pevca Pripravila sem se k pisanju in ob tej priliki mi je prišlo na misel kako smo pred leti sprejemali pevce in pevke iz stare domovine, kako smo tedaj segali po .vstopnicah. Spominjam se še, da sem že plačala $1.50 za vstopnico, da sem šla lahko poslušat pevca, ki je prišel iz stare domovine pet v Cleveland. Poslušali smo različne pesmi nekatere so nam ugajale in zopet druge ne, pač vsakemu po svoje. Tako so prihajali pevci breko morja drug za drugim. Vsak pa je bil dostojno sprejet in večina so imeli lepe gmotne in moralne uspehe s svojimi nastopi.. Seveda sta pa oba časopisa že par mesecev prej agitirala in pripovedovala, da bo ta in ta prišel iz stare domovine, ki bo imel v Clevelandu koncert in tako se je največ lahko potegnilo v Clevelandu, zato ker nas je tukaj največ Slovencev. Danes pa, ko to pišem, se pa ne agitira toliko za človeka, da bi si' nabral denarja in ga odnesel od nas, ampak za človeka, ki bo ostal med nami in pri nas. Torej, kupite vstopnice za njegov kfancert. Mislite si, da bo vŠ6 vaše, vstopnica in denar, obenem pa boste slišali kako nam bo zapel naš tu rojeni Slovenec in pevec — John Lube. Ta koncert se vrši v nedeljo 2. marca v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Prav nič preveč ni zapisal urednik Ameriške Domovine, ko je zapisal, da je John Lube naše gore list. Zdi pa se mi, da vse premalo agitirata naša časopisa, kajti veliko več sta pisala pred leti za druge pevce, ki so prihajali od drugod v Cleveland. S tem ne mislim, da so mi drugi slovenski pevci, ki so prihajali v Cleveland tujci toda vse drugačen se mi zdi naš rojak tukaj rojen Slovenec •— John Lube. Zato pa je tudi naša dolžnost, da v nedeljo 2. marca napolnimo dvorano Slovenskega narodnega doma do zadnjega kotička. Koncert se prične ob pt>l; štirih popol|Ine. Z veljikp udeležbo bomo dali največje zadoščenje našemu pevcu za njegovo trudapolno delo in čas, ki ga žrtvuje ob večerih, obenem pa mu bomo dali tudi korajže še za naprej, da ga bomo še kaj večkrat slišali na našem odru. Milimi, da je nas stare jlšlih dolžnost, da posetimo ta koncert zato, da damo vzpodbudo tu rojenemu Slovencu in da mu s tem pokažemo, da ga cenimo in da smo mu hvaležni, ker se je potrudil in nam priredil koncert. Mladina pa je dolžna, da se udeleži zato, da bo videla kaj se lahko napravi s pravo slovensko zavednostjo, vztrajnostjo in trudom. Torej, napolnimo dvorano Slovenskega narodnega doma na dan koncerta do zadnjega kotička, ker sem trdno prepričana, da nam bo naš pevec John Lube podal tak program, da bomo imeli vsi zadoščenje in veliko duševnega užitka. M. Bajt -o-- Največja univerza na svetu je v New Yorku, kjer imajo 32,-000 štifdentov in 2,400 profesorjev. , fe Te dni sem ves v kolin1 ^ reče, da me ne bo kdo > lovil, naj bo določno P°( da so koline v meni. N6*8 ko se počutim kot tisti te® j božičem v domačem * , pred dolgimi leti, naj ^ potoženo za nje. e Ko sem omlatil z L^ , mi in Stuškovimi, so e Jancovih in z diplomat^ ^ sredovanjem šepiceve ^ Jancove klobase podpis1 ai rovne zveze in pakte ^ zeljem in menoj. Križ*"1 fi ampak take klobase! ^ 0 ljudje ob vse prišli, čeEe imeli malo več manire P lovanju klobas. Saj je i> omagovala, ko jo je nes' e skra pa na mizo. No in oni dan jih je Ps ^ skala na Rožnik zvrh«11 a ski koš sestra našega v^1 6] štovanega odvetnika " j Kushlana. Ko je prišla J ( da ima prav tako zaslug a. bi šla na sv. Višarj«' j, Polde ji je namreč rek«1, kar peš, da bo v 15 min", ko sem in tja. Pa je h0'j i ro debelo uro s klobas3 ^ pol mrtva je prišla, ^ e ne bi, če je pa nosila ta*1 se. "Za tet ran božjih/. kel, "kaj nima Leo n^N ( ga strahu v sebi, da ° lt klobase? Saj imajo s"tl dovolj." "Aha," je rekla naš* ki je v teh 27 letih, k ta zakonski križ, že do" znala moje dopadajenJe basami, "bom videla, '" bo ostalo, kadar se b°s, vil. če boš le špino Pk j bom zadovoljna." Tiste, ki poznate st»r! svitke vedite, da niso ", meri s temi klobasa1" glava ni ravno majh"8' tudi precej prazna, '' lahko bi jo vtaknil j" skozi ušesa povrhu, takim ogromnim klob01; ka pa tudi primerna ŠP1 brže je Leo zataknil V* ' velike špine mojim kl° ^ bi bila špina za neka slučaju, da bi se spraV & baso kot boa nad zaje* <1 Klobase so bile bel« \ delane na četrtek. * i namreč Leo dela, jih d0^ »I redu: v sredo mesene« z bele, v petek krvave. ft Kdor pravi, da čas°pj' ^ ne ve nič. Vidite, jaz^ , bas nikdar ne jedel 111 ^ ne bil spoznal neP| jj umetnosti prijatelja * , nisem enkrat namig"1 koloni o njegovih j ^ varuj, da bi bil namitf^ t jo lastno korist. Saj ^ te. Samo rekel sem, da . del tisto reč, ki jo Leo paj in postavi nanjo klobasa! Ker ni bil° J odziva, sem dregnil še ^ tedaj je pa rekel Leo sestrici: "Na, nesi j gori na Rožnik, pa 111 ( usta!" O blažena je izdala prvi časopis 11 f I; Kar je res je Pa < klobas še nisem jedeI; mi je Leo prikupil ž ™ j zdaj že skoro odpust' mi je petelina ocvrl 11 zu- Kar je pn tem v vredno je to, da ni * sam priložil noben®^ j Pomislite, pa odvetD^ pak morate vedeti, da ro v sorodu. Njegov reč naše voli in konj 6 ^ ga dni in ga ni bilo ^ vača na vsem Notraj1^ kaj vem in če se ka« ^ na voli in na konje Pvj če. Pa se, veliko boJJ . svetovno politiko, ki 1 da bi jo pes povohal- ^IXtTTTIXXEXEIXZIIZXIIXlXIXlIllE ko vsedel k mizi in se zabaval s svojimi prijatelji. Na svidenje, A.J.F. SATAN IN ISKARIOT Veliko naročilo MALI OGLASI Izgubljen pes Izgubil se je mal pes v okolici 61. do 63. ceste, severno od St. Clair Ave. Je bele barve, desno oko ima črno obrobljeno, okoli vratu je imel privezan kraguljček. Kdor ga pripelje nazaj, mu plačam malo nagrado. 1010 E. 61. St. (43) Lepa prilika! Kdor hoče začeti z mesnico, ima tukaj lepo priliko. Naprodaj je kompletno opremljena mesnica. Drugega ni treba kot deti meso notri. Ali pa se da v najem vse skupaj. Tako lahko začnete z mesnico z malim denarjem. Prostor je na zelo prometnem kraju. Zraven je tudi grocerija. Vprašajte na 921 E. 185. St. (44) FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. Vsak petek serviramo ribjo pečenko ENdicott 9359 6% pivo, vino, žganje in dober prigrt zek. Se priporočamo za obisk. _Odprto do 2:30 zjutraj RENU AUTO BODY CO. 878 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830. FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. 1940 PHILCO in Zenith radio —kupite sedaj in prihranite od 20 '/< do 40%. Norwood Appliance & Furniture 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185. St. Thur.-x) Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV DOBER PREMOG! Po zmerni ceni L. R. MILLER FUEL CO 1007 E. 61. St. ENdicott 1032 Ogenj se je z vso naglico razširil v poslopju New Haven Quilt & Pad Co. v New Haven, Conn., kjer je kilo v tretjem nadstropju zajetih v plamenih 10 mož, ki so bili zapo-sU •ni pri kompaniji in so popolnoma zgoreli. Kompanija je bila zelo zaposlena, ker ima sc. $2,000,000 dolarjev odej naročila za amerišk j armado. —Poboljški učiteljem v Julijski Krajini, želeč privabiti v ljudske šole v Julijski Krajini najboljše moške učne moči, je vlada določila, da se bodo od 1. cktobra letos priznali učiteljem te pokrajine posebne prednosti in poboljški. (Moški učnih moči je bilo namreč v naši deželi do sedaj vedno razmeroma zelo malo.) Službena doba, ki jo prebijejo v Julijski Krajini, se jim pri napredovanju in pri določitvi pokojnine zviša za eno tretjino. če preživijo vsaj 5 let v tej Dvoje kanadskih letal, kakršne v porabi j a jo .za treniranje, pilotov, se je v zrvku sklenilo drug vrh drugega, kakor vidimo na sliki. Pilot gornjega letala je ustavil motor in tako je srečno pristal z obojimi letali pilot spodnjega letala. Oba pilota sta srečno ušla poškodbam. Po nemikem izvirniku K. Maya F .JK mastno prosil: Počakaj še!" ^ r^j' us°da &re svoji ' Ni vam več pomoči." (rt .biti pa ie _t» 'n vsiljivo je govoril, df . Seni ga tam, kjer sem ga i meti- Sam bi ponudil pre-V spreiel bi pogoje. ^aredil sem se nevednega. ■i Ve», kaj bi omililo vašo t] f ^sem d j al prste v usta. In L- Je hlastno segel v bese-if jJ 'J S1 govoril o možnostih, t "as rešil_" jjfidaj?" ' bila na potu k Mim-' 'česar , v „ 1 vec se ne spomi- iH. ?je silil: * J k « pozabil —. Pomi-» aiar,kaJ si rekel!" . !i ek rm rekel?" K/'da bi mi °laJ'šal p°- )1 da bi me celo osvobodil, iiJetn resnico o Meltono- "lerah — » I- J^0-? Tisto misliš-? "j bit; povedal resnico —. ^ i bi se dalo govoriti o I • ;I e če mi jo tudi poveš, k1 /:0rem rešiti, ker ne boš aj bi zahteval od tebe." : iPoJa bi še zahteval?" £ [ommoraš svojim boli ni|naj oddajo orožje." [i j glavo. Pogoj je bil v , Pon«snega poglavarja ' 11 Presramoten. Ni ga if la jo U(1Petdeset ljudi izgubiti e i a p&aj" *n brez boja, takega ji ^ udi ni mogel zagovar-oš , v • ^ in ponos sta se pO jenb^°vi duši. V silni za- ifO 1 sem ga še v večjo i iče8a *odgovoriš na mo-9, idj^ 1 sem rekel hladno, •oi jh,' se nočeš vdati. Dal lSj la J se! Tvoja zahteva ,Mab[amotna—• Pa ne re-jt ^ 'je ne sprejel —. bS ;t]j'j 1 bodete vrnili svobo-ji o ;n 1 m°jim ljudem, če se ji tožimo orožje?" »• >m ti!" ^ " "°Jdiva k Winnetouu ^u,^okašiju!" lt ioltaši Saj Si rekel, da Nal-' ne sme ničesar vedeti ''Sari iHi e Sme vedeti o tem, 8t°je m skrivaj osvobodi-^ obv 6S' Pač Pa ga moram 1 'Ne 6Stiti' da se vdaste in ji °bt0 ,°dložili orožje." Hoj." n še sam pojdem v Vj pa naročim svojim bo. S '^aj se vdajo." ''ti i-, • Tega ne morem i Da h jim sporoči?" Kd ljemo'' 1 Ub° mu verjeli- Moji bo-Hlav°8aj° le mene, svoje- Pripravljal je zahrbtnost že ko j pri prvih pogajanjih —. Nemudoma sem mu moral dokazati, da se ne dam ukaniti. "Ne morem dovoliti, da bi šel v tabor," sem dejal hladno. "Ne zaupamo ti. čie nočeš, pa pusti." Obrniil sem se. Zadržal me je. "Koga pa misliš poslati?" "Tiste tri Yume, ki smo jih ujeli. Videli so našo moč, dobro vejo, da ste izgubljeni, še prigovarjali bodo tovarišem, naj se vdajo." "Tiste tri misliš poslati? Dobro! Pelji me k njim! Sam jim naročim, kaj morajo govoriti." "Pojdi! Pa v moji navzočnosti boš govoril z njimi!" Stopila sva k prvemu možu zunanjega polkroga in mu naročila, naj poišče Winnetoua in Nal-gu mokašija in naj jima pove, da se misli Vete ja s svojimi ljudmi vdati in da naj prideta k meni. Mimbrenjo je odšel, s poglavarjem pa sva poiskala četo, ki je štražila ujete Yume ob južnem robu gozda. V pričo mene jim je moral povedati, kaj sem mu obljubil in da se morajo Yume vdati. Strogo sem pazil, da ni zinil nobene zahrbtnosti. Ko je končal, je s poudarkom pridjal: "In vsi vemo, da je Old Shat-terhand mož beseda! Nikdar še ni snedel besede!" "Da!" sem pritrdil. "Tudi to-pot bom storil, kar sem obljubil." Nikar ne; mislite, da sem preveč tvegal ali da sem mislil pre-variti Mimbrenje! Močnemu bivolu sem mislil sam povedati, kaj sva se dogovorila z Velikimi usti, za dano besedo pa se nisem bal, prepričaj sem bil, da mi poglavar, Yumov ne bo povedal resnice, ker mi je ni smel povedati. Zrahljal sem ujetnikom vezi na nogah, dva Mimbrenja sta jih vzela na sredo in vrnili smo se k našim postojankam. Win-netou in Nalgu mokaši sta že čakala. Poglavar Mimbrenjev mi je prihitel naproti in hlastno vprašal: "Je res, da so se Yume vdali?" "Da." ''čudež se je zgodil, ali pa misli Vete ja Old Shatterhanda prevariti! Moj beli brat naj pazi!" Mirno in prepričevalno mu je dejal Winnetou: "Ni ga Yume, ki bi prevaril Old Shatterhanda. Moj rdeči brat se naj ne boji za njega!" Pokazal je na ujetnike. "Tile pojdejo v tabor s poglavarjevim naročilom?" "Da." "Poglavar pa mora seveda ostati pri nas za talca?" "Seveda." "Ali vejo točno, kaj morajo povedati ?" Brž se je vtaknil vmes Nalgu mokaši in nezaupno vprašal: "Kake pogoje si jim stavil?" "Ponovil jih bom, da jih bo slišal tudi moj rdeči brat. Pa tudi poglavar Yumov naj posluša, kaj naročamo, ker se o podrobnostih predaje še nisva domenila. Prvo je to, da morajo tvoji ljudje takoj in brezpogojno ubogati. Ta pogoj je prav za prav sam po sebi umljiv, zato ga tudi moraš sprejeti." "Posvetovati se morajo!" je ugovarjal. "Ni treba. Sam si zapovedal, da se morajo vdati. In tebe bodo vendar nemudoma ubogali!" "Daj jim vsaj uro odloga!" "Ne! Preveč je! Pol ure jim dam. In tako ti povem, da bom dal povelje za napad, če se točno v pol ui'i ne vdajo!" "Ukloniti se moram." ' (Dalje prihodnjič.) "Baraga Glee Club" vabi Kakor vsako leto, bo tudi letos "Baraga Glee Club" priredil v nedeljo 23. februarja in na pustni torek 25. februarja zabavni večer. Zabava pri mizah se je vedno dobro obnesla in ljudje so bili videti zadovoljni, zato so dekleta sklenila, da tudi letos prirede kaj sličnega. Na programu bo tudi kratka komična igra, v kateri bodo nastopili naši izvežbani igralci in pevci: Eddie Bradach, Stan Frank in ena naših deklet. Nato pa bo sledilo petje, burke in seveda tudi ples, za katerega bo igral Lou Trebarjev orkester. Kdo ne pozna pevk Baragovega zbora, ki so nas ponovno in ponovno že očarale s svojimi ljubkimi pesmimi, bilo na odru, na radio ali pri drugih nastopih. In kako se postavijo te naše slovenske cvetke v slovenskih narodnih nošah. Kako kipi slovenska pesem iz teh mladih grl — ponosno, odločno in korajžno tako, da slovenska kri kar vre veselja. Vsa čast č. g. Jagru, ki jih je tako lepo izvežbal in prav tak uspeh mu želimo tudi v Bar-bertonu. Enaka pohvala pa gre tudi naši enumorni kulturni delavki Miss Karlinger, ki žrtvuje svoj čas in se trudi za blagor slovenske mladine. Pod njenim spretnim vodstvom postaja Baraga Glee Club vedno močnejše pevsko društvo, ki je v ponos fari in vsemu slovenskemu narodu. Pokažimo torej tem našim dekletom in fantom, da smo pripravljeni z njimi sodelovati vsaj s tem, da bomo redno in v velikem številu posečali njihove prireditve, katerih uspeh je naš dobiček. S tem tudi indirektno pomagamo naši novi cerkvi, dekletom pa da se izobražujejo v slovenski pesmi in slovenskem jeziku. Torej na svidenje v nede-1 ljo in na pustni torek v krogu; vesele družbe v šolski dvorani I fare sv. Vida, Mary Marinko 1 Pevske vaje v S. D. na Holmes Ave. Redne pevske vaje mladinskega pevskega zbora na Holmes Ave. se zopet prično v petek 21. februarja ob pol šestih zvečer. Vabljeni so vsi dosedanji in novi pevci. Starši, pošljite jih sedaj, če jih hočete videti igrati na Materinski dan v Slovenskem domu na Holmes Ave. Lepa hvala Mrs. Burja za darovane pivske listke vsem pevcem in pevkam. Prav tako lepa hvala Mr. F. Jelarčiču za popust na cvetlicah; Mrs. J. Grdina na St. Clair Ave. in Mrs. Turek na Waterloo Rd. za posojeno opremo pri igri. Ivan Kapelj, predse. Kam pa v soboto? Znano vam je že, da priredijo Skupna društva fare sv. Vida veliko plesno veselico v soboto 22. februarja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Torej jo v soboto večer ne bomo mahnili nikamor drugam kot v avditorij Slovenskega narodnega doma, kjer se vrši ta veliki ples. Zastopniki in zastopnice so prav pridno na delu, se trudijo in pripravljajo, da vam bodo omenjeni večer lahko postregli. Prošeni in vabljeni ste, da se ta večer vsi udeležite te zabave in da pokažete, da se strinjate z delom, ki so ga Skupna društva pričela že pred leti. Da pa ne bo njih trud zaman j, jim to najbolje poplačate s svojo udeležbo v soboto večer. Čim večja bo udeležba, tem večji bo preostank, ki je namenjen v pomoč naši fari. S tem boste najbolj razveselili vse, ki se trudijo in delajo vselej brezplačno v ta namen. Torej pridite in pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje in prijateljice ter znance. Zabave bo dovolj za stare in mlade. Za plesalce bo skrbel poznani Johnny Pecon orkester, katerega pa ne zanima ples, se bo lah- Velikokrat čitam v vsakdanjem časopisju o velikih naročilih, posebno pa še sedaj ko se razni narodi s tako vnemo uničujejo med seboj. Toda takega naročila pa še ni bilo kot so ga dala skupna društva fare sv. Lovrenca na svoji seji zadnjo nedeljo. To naročilo gre prav tja v vročo Afriko. Znano nam je, da so v Afriki doma kamele. Tudi trije kralji so prijezdili na kamelah, ko so prišli molit božje Dete v Bet-lehem. Naši pogumni fantje pa so zvedeli, da bo 18. maja prava slovenska svatba (ohcet), pa so rekli: voglarit bomo šli. Vogla-rji pa navadno napravijo tudi kakšen špas, da je svatom krajši čas. Zato so pa naši voglarji dali naročilo prav tja v Afriko, da jim od tam pošljejo eno kamelo, katero bodo prodali 18. maja letos in denar bodo menda pa prav po starokrajski navadi vo-glarjev zapili. Ker je pa Afrika res precej daleč, zato So naši razumni fantje dali naročilo že kar tri mesece naprej, da bo ja naročilo lahko dospelo o pravem času. Kako bo to naročilo izvršeno vam bom že še pozneje poročal, J. Resnik I -0- Postelja naj bo postavljena v smeri sever-jug V devetnajstem stoletju je mnogo ljudi verjelo, da mora človek, če hoče mirno spati, posteljo postaviti tako, da je vzglavje obrnjeno proti severu. Ta vera se je opirala na to, da gre magnetični tok od severa proti jugu in da more človek spati mirno samo takrat, če gre tok v tej smeri skozi človeka. Ko je Dickens obiskal Ameriko, je v vsakem hotelu najprej zasukal posteljo, če ni bila prej prav obrnjena. Skrb za potomstvo pri vodnih živalih Skrb za življenje in ohranitev naraščaja je pri nekaterih živalih tako razvita, da se često zelo lepo žrtvujejo za svoj zarod ter kažejo pri tem tako veliko skrb in nesebičnost, da se nam včasih zde še tako verodostojna poročila o teh lepih živalskih lastnostih kar neverjetna. Večina žab navadno sploh ne skrbi za svoje paglavce. Mnoge se pač brigajo za jajčeca, hranijo jih na razne načine, ko pa se izležejo mladi paglavci, prenehajo skrbeti zanje in jih prepuščajo lastni usodi. ,Iz tega bi mogli sklepati, da žabe, kakor tudi druge vodne živali, nimajo ne smisla, ne volje za preskrbo svojih mladičev. Iz naslednjega primera pa bomo videli, da znajo biti tudi žabe zelo dobri starši. V tropskih pokrajinah Južne Amerike živi posebna vrsta žab — nendrobates trivitatus. Stara zleže jajčeca v lužah in po robovih vodnih strug. Te luže so navadno plitve in se .zlasti Mb vročih dneh kaj hitro posuže. Mali paglavci bi se zato v topli in plitvi vodi lahko hitro zadušili, ker nimajo dovolj kisika za dihanje, ali pa bi se zadušili v glini in blatu posušenega barja in močvirja. če bi bili to paglavci naših žab, bi ne mogli uiti taki usodi. Toda za njih skrbi nendrobates; trivitatus. Samci te vrste žab so si pridobili veliko izkustvo in so na nek način spoznali, da jim bodo mladiči morali poginiti, če jim ne bodo kako'-priskočili na pomoč. Stari samec se pojavi vedno o .pravem času. Ko se bliža nevarnost, da se paglavci za-duše, jih stari poišče po lužah in mlakah, paglavci mu zlezejo na hrbet ali se ga primejo za boke in zadnje noge. Ker jih ni mnogo — največ do dvajset — jih v počasnih skokih vse prenese v kako večjo mlako, kjer je več vode. če tudi tam nastopi nevarnost, da bi se zadušili, jih tudi od tam prenese na varnejše mesto vse do takrat, dokler se popolnoma ne preleve in nastanejo iz paglavcev majhne žabice. žaba pazi nad svojimi mladimi in jih na čudovit način varuje pred drugimi ribami in vodnimi živalmi. Znanstveno nazi-vajo to ribo geofilus. Jate mladih geofilov nikdar ne plavajo same, kakor jate drugih mladih ribic. Vedno jih spremlja stari. Če nastopi za mlade kaka nevarnost, jim stari pomaga na izredno zanimiv in nenavaden način. Kadar pride v bližino mladih geofilov, ki se navadno ne mešajo med druge majhne ribice, kaka večja riba, se stari geofilos takoj ■ približa mladim, odpre usta in mladi z bliskovito brzino planejo v njegova usta. Kak* strela šine nato stari v globino, ker se skrije v kakšno kotanjo ali pod kamen, kjer ostane tako dolgo, dokler nevarnost ne mine. Potem pa mladi zopet splavajo na svobodo. Tako skrbi stari za svoj naraščaj vse dotlej, dokler mladi ne dorastejo. Šele ko ti postanejo sposobni za borbo z vsemi nevarnostmi in sovražniki, ki jim na vseh straneh prete, jih stari puste in prenehajo skrbeti zanje. M PRIM0RJA pokrajini, bodo imeli prednost pri natečajih za mesta, razpisa« na v starih pokrajinah. Teh ugodnosti bodo deležni razen ljudskošolskih učiteljev tudi šolski nadzorniki. Deželna šolska oblastva v Trstu, Gorici, Pulju in na Reki so v ta namen dobila obširna pooblastila. — Kronberg pri Gorici. Dne 20. dec. je umrl v prijaznem Kronbergu bivši občinski načelnik in cerkveni ključar g. Jakob Kornel, star 71 let. Nad 40 let je sodeloval na cerkvenem pevskem koru kot basist. Zapušča vdovo in deset dobro preskrbljenih otrok. Bil je zaveden naš mož in dober katoličan in je v tem duhu vzgojil tudi svojo družino. VABILO NA PLESNO VESELICO SKUPNIH DRUŠTEV FARE SV. VIDA v soboto 22. februarja 1941 V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU NA ST. CLAIR AVE. Pet nagrad v gotovini. Vstopnina 35 centov. JOHNNY PECON ORKESTER NAZNANILO v soboto, 22. februarja, 1941 je Washingtonov rojstni dan in postavni praznik CLEARING HOUSE BANKE NE BODO ODPRTE ZA POSLOVANJE TA DAN. The Cleveland Clearing House Association Faktično 6-9/10 kubič. čevljev prostor niim s popolnoma novim kabinetom. Chcck IM« partial list of 3« Important FrlflMro foafurM • New Meat Tender • Lift-Out Shelf for o Glass-Topped Sliding Bulfcy Foods Hydrator • Durable Duta* • New Larger Frozen Exterior Finish Storage Compartment • Super-Powered Meter- • New Utility Storage Miser Compartment • F-U4 Safe Refrigerant • Double-Width Dessert • Recessed Interior Tray Light Lahka mesečna odplačila se prično šele 25. aprila Vzamemo tudi North American Mortgage & Loan bantne knjižice JOHN SUSNIK in JERRY BOHINC, lastnika "Ali še ne pojdeš spat, Astrid — pozno je že —" Dekla je nekaj zamrmrala — da hoče iti samo za hlev. Kristina je počakala, dokler ni videla, da se dekle zopet vrača v hišo. Naakkve je bil zdaj v šestnajstem letu. že precej dolgo poprej je mati pričela nekoliko nadzirati dekle na dvoru, kadar so se šalile z lepim in živahnim fantom. Kristina je odšla doli k potoku in pokleknila na kamenito škrl, ki je molela v vodo. Pred njo je tekla voda skoraj črna v široko kotanjo, le po nekaj vrtincih je bilo videti, kje je stru-ja, toda nekoliko više gori Se je v temini belo penilo, bobnelo in mrzlo velo. Zdaj je bil mesec vzšel tako visoko, da ie njegova luč svetila — tu ali tam se je za-lesketalo na rosnem listu. Nato se je kje na valujoči površini v vodi prižgala iskra —. Tik za njo je zašepetal Er-lend njeno ime — ni ga bila slišala, ko je prihajal dol po travniku. Kristina je potopila roke v ledeno mrzlo vodo in potegnila ven več latvic, ki so s kamenjem obtežene ležale na dnu, da bi jih reka oplaknila vstala in s polnimi rokami stopila k možu. Navkreber grede nista nič govorila. Ko sta prišla v izbo, se je Er-lend čisto slekel in legel v posteljo : "Ali še ne pojdeš spat, Kristina?" "Najprej moram še malo jesti —." Kristina je sedla na pručico pri ognjišču s kosom kruha in sira na kolenih, počasi jedla in strmela v žerjavico, ki je vedno bolj temnela na tleh v rupi, obloženi s kamenjem. "Ali spiš Jgrlenč?" je zašepe-tala, ko se je vzdignila in otresla krilo. "Ne —." Kristina je odšla v kot in popila zajemalko kislega mleka iz posode, ki je bila tam. Nato je odšla nazaj k ognjišču, pobrala ploščat kamen, ga položila na žerjavico in nasu-la nanj lučnikovega cvetja, da bi se posušilo. Zdaj pa ni mogla najti nobenega dela več. Slekla se je v temi in legla k Erlendu v posteljo. Ko jo je objel, je začutila, kako ji utrujenost kot mrzel val pre-šinja vse telo; glava ji je postala težka in prazna, kot bi se v njej vse ugreznilo in se v tilniku zgostilo v kepo bolečine. Ko pa ji je Erlend nekaj zašepetal, ga je pokorno objela okoli vratu. Prebudila se je in ni vedela, kako pozno je. Toda po dimnici nad ognjiščem je lahko spoznala, da mora biti mesec že visoko. Postelja je bila ozka in kratka, tako da sta morala ležati čisto stisnjena. Erlend je spal, dihal je tiho in enakomerno prsi so se mu v spanju rahlo dvigale in padale. Nekoč se je tesneje stisnila k njegovemu toplemu zdravemu telesu, kadar se je ponoči prebudila in se prestrašila, ker je tako neslišno dihal — tedaj jo je obhajalo srečno sladko čuvstvo, ako je čutila, kako se njegove prsi v spanju premikajo ob njeni strani. čez nekaj časa je tiho smuknila iz postelje, se v temi oblekla in splazila k vratom. Mesec je jadral visoko nad vsem svetom v daljavo. V mla-kužah močvirij in na skalnatih gorskih pobočjih, čez katera je podnevi curljala voda, se je sem-tertja zalesketalo — zdaj se je tam delal led. Mesec je sijal nad iglastimi in listnatimi go- zdovi. Ves travnik se je iskril od inja. Bilo je strupeno mraz — Kristina je prekrižala roke pod nedri in tako obstala. Nato je šla ob potoku navkreber. Lomeče se ledene bodice so narahlo žvenketale in šeleste. le —. Na vrhu griča je štrlela iz zemlje mogočna skala. Nihče ni brez potrebe in ne da bi se pokri-žal hodil v njeno bližino. Kadar so spomladi ljudje prišli na planino in preden so v jeseni spet odrinili, so po navadi ob vznožju skale izlili nekaj smetane na zemljo. Sicer Kristina še nikoli ni slišala, da bi bil kdo tam kaj opazil — ampak že od njega dni je bil na tej planini tak običaj —. Sama ni vedela, kaj je šinilo vanjo, da je kar tako, sredi noči, odšla iz hiše. Pri skali je obstala in se z nogo oprla ob ven moleči rob. želodec se ji je skrčil, čutila je, da ji je život od strahu mrzel in prazen — toda po-križnti se ni hotela. Natjo je splezala na vrh in sedla na skalo. Od tam je bilo videti daleč, daleč. Globoko v pošastne, gole, od meseca obsijane gore. Veliko sleme dovrskega pogorja se je mogočno in bledo dvigalo v bledi zrak, belo je gledal nizdol ledenik v globeli pri Sivem vrhu, svetlikale so se Veprove peči z novim Snegom in sinjimi prepadi. Gore so bile v mesečini po-šastnejše, kot si je mogla kdaj misliti — komaj da je katera zvezda zatrepetala na neizmerno velikem ledeno mrzlem nebu. Zeblo jo je do mozga — groza in mraz sta se od vseh strani zaganjala vanjo. Ona pa je sedela in kljubovala. Kristina ni hotela iti tja dol in v črni temi leči ob toplo speče moževo telo. Sama nocoj ne bo zatisnila očesa, to je čutila. Kakor gotovo je hči svojega očeta — njen mož ne bo od svoje žene nikdar slišal nobenega očitka zaradi svojega ravnanja. Kajti spominjala se je svoje zaobljube, takrat, ko je pri Vsemogočnem Bogu in vseh svetni- kih nebeškega kraljestva moledovala za Erlendovo življenje. Tako je torej morala ven v to pošastno noč in se nadihati zraka, bilo ji je, kot da jo hoče zadušiti. Sedela je in stare grenke misli so kot dobre znanke prihajale k njej. Družila jih je z drugimi starimi in znanimi mislimi — s hinavskim Erlendovim po-boljšanjem —. Seveda, on tega ne zahteva od nje. Ničesar od vsega tega ji ni naprtil, kar si je naložila na ramena. Samo sedem sinov je z njo spočel. "Za svoje sinove bom že skrbel Arne —." Sam Bog vedi, kaj je mislil s temi besedami. Najbrž ni nič mislil — samo kar tako je rekel —. Erlend je ni nikoli prosil, naj dvor na Husabyju spravi kvišku. Ni je prosil, naj se na življenje in smrt bori za njegovo oprostitev. Kakor knez je trpel, ko je propadalo njegovo premoženje, ko je viselo njegovo življenje na nitki, ko je izgubil vse, kar je imel. Brez vsega je kakor knez pokonci in mirno stal sredi svoje nesreče, kakor knez je mirno in pokonci stopil na dvor njenega očeta, kot bi bil popoten gost —. Toda njeni sinovi imajo po vsej pravici vse, kar je njenega. Po vsej pravici je njihovo vse, kar je žrtvovala zanje znoja, krvi in moči. Zato pa imata tudi dvor in ona sama pravico, zahtevati jih zase —. (Dalje prihodnjič.) -o-— V Zed. državah izdelujejo vodna letala, ki bodo kljub teži 84 ton, lahko preletela pot iz Kalifornije na Japonsko brez pri Stanka. Točna postrežba KADAR želite poslati denar v staro domovino; vsaka pošiljatev je garantirana; KADAR rabite krstni ali rojen list iz starega kraja; KADAR potrebujete notarske listine ali notarski podpis in KADAR želite napraviti prošnjo za prvi ali drugi državljanski papir, se vedno obrnite na: AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave., v Slov. Nar. Domu Pri Kollanderju dobite listine za dohodninski davek (INCOME TAX) ter vam iste na vašo željo tudi izpolnijo ter notarsko potrde. NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti in žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodniM i prijateljem in znancem tužno vešt, da je kruta smrt iztrgala iz naše sred1; našega preljubega soproga in dobrega skrbnega očeta Sigrid Undset: KRISTINA - LAVRANSOVA HČI m-KRIž Več od vsake stvari, zunaj in znotraj, dobite v teh novih ffiiffidaire VEČJE KOT KDAJ PREJ! - $14275 1941 MODEL M-6 NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St. 1884 1941 _• . t FRANK PIRNli; Rojen je bil na Velikih Poljanah pri Ribnici odkoder je prišel ^ Ameriko pred 35 leti. Tam zapušča enega brata in dve sestri tukaj P v enega brata. j a Pogreb se je vršil 24. januarja, 1941 iz Frank Zakrajškovega P® 6 grebnega zavoda ter na Calvary pokopališče. V dolžnost si štejemo, da se tem potom zahvalimo vsem sorodnik0' : in prijateljem kateri so nam bili v pomoč in tolažbo v tej težki uri. W lepša zahvala onim, ki so ga obiskali v bolnišnici in bili pripravljeni m« darovati svojo kri. Nadalje sosedom Mr. in Mrs. Stokel, Mr. in ^ r; Roitz in Mr. Krnc za tolažbo in pomoč v bolezni. Srčna zahvala vsem onim kateri so darovali prekrasne vence i, sto pokojnega in sicer: bratu pokojnega Mr. Louis Pirnat in dru§j ( Mr. in Mrs. Kosan in družini; Mr. L. Ambrozič; Miss M. J. Marsich; o in Mrs. J. Geromi in družini; Mr. in Mrs. Joe Stampfel; Mr. in Joe Mlakar in družini; Mr. in Mrs. Joe Glavan in družini; Mr. in Ml Levstek in družini; Mr. in Mrs. John Pengel; Miss M. Jerich; Mr. ' J{ Mrs. A. Debelak in družini; Mr. in Mrs. Valencic in družini; družini?« moncic iz Carl Ave.; Mr. in Mrs. Anton Tanko; Mr. Steve Pirnat; Mr " r Mrs. L. Pengel in družini; Mr. in Mrs. Joe Jerich in družini; Mr. in Mr $ J. Hočevar in družini; Mr. in Mrs. Joe Drobnič in družini; Mr. in M| | Louis Oblak; The Union Salt Co., Employees; May Co. Employees*" t Mr. Draeger; sosedom iz Bonna Ave.; društvom Srca Jerusovega in ki Cleyelandskih delavcev št. 9 SDZ. Nadalje se zahvaljujemo vsem, ki so darovali za sv. maše in sic4 1 Mr. in Mrs. J. Levstek; Mrs. Julia Debevc; Mr. in Mrs. L. J. Princ; Jf j in Mrs. F. Drobnič; Mr. in Mrs. J. Hrvatin in družini; Mr. in Mrs. A. J! J vak; Mr. in Mrs. J. Pengel; Mrs. L. Petric; Mrs. Andolek; Mr. in WJ ' F. Grill; Mr. in Mrs. A. Marolt; Mr. J. Adamič; Mr. in Mrs. J. MaloVj Mr. in Mrs. Leo Novak; Mr. S. Peterlin, st,; Mr. in Mrs. F. Shepec; ^ j, in Mrs. J. Dolenc; Mr. in Mrs. Zimerman; Mr. in Mrs. J. Legat; Mr-j ^ Mrs. A. Lunder; Mr. in Mrs. Lužar; Mr. in Mrs. Lapp; Mr. in Mrs- ja • Fronc; Mr. in Mrs. J. Drobnič; Mr. in Mrs. M. Oražem; Mr. L. Att^t\ 'i zič; Girls Room 3 Stf Vitus School; Miss Mild. Novak; Mr. in Mrs- ' a Roitz; Mr. L. Kovacic, ml.; Mr. in Mrs. J. Adamič; Mr. in Mrs. F. Kos«'al vec; Mr. L. Prijatel; Mr. in Mrs. E. Čampa; Mr. in Mrs. L. Oblak; f? 0| in Mrs. L. Ivanec; Mr. in Mrs. J. Perpar; Mr. in Mrs. J. Geromi; druŽ1! jj Simončič; Miss J. Verbic; Mr. in Mrs. A. Maček; A. Kodromaz; Mr*- ( Skuly; Mr. in Mrs. J. Centa; Mr. J. Požar in družini; Mr. in Mrs. J ® Hlad; Mr. in Mrs. A. Milavec; Mr. F. Krnc; družini Kraitz; Miss A^ l1 Novak; Mr. F. Centa; Mr. in Mrs. Hrvat; Mr. F. Simončič; Mr. in MJ i J. Zgonc; Mr. in Mrs. Pajk; Mr. in Mrs. J. Tomšič; Mr. P. Levstik; *J e in Mrs. L. Srpan; Mr. in Mrs. J. Tomažin; Mrs. A. Lunder; Mrs. Piivao^ Miss E. Roitz; Mrs. Bambic; Mr. in Mrs. Eržen; Mr. in Mrs. Zakrajš«? ^ Mr. in Mrs. A. Čampa; Mr. in Mrs. L. Levstek; Mr. in Mrs. J. FiliP'f' e Mr. in Mrs. L. Kovač; Mrs. Mary Strojin; Mr. in Mrs. H. Baudek; Mr-, ! Mrs. Zabukovec; Mr. in Mrs. Plut; Miss M. Jerich; Mr. in Mrs. J. Petf'J ^ Mr. in Mrs. Debelak; Mr. J. Petrič; Mrs. M. Milavec; Mr. in Mrs. V*eg gufus. e Zahvala tudi vsem onim kateri so dali avtomobile za spremstvo A kojnega na pokopališče in sicer: Mr. K. Stokel; Mr. J. Hočevar; Mr .J 6 Znidairšič; Mr. A. Kosan; Mr. A. De belak; Mr. J. Drobnič; Mr. F. lavec. Najlepša hvala gospodu Msgr. B. J. Ponikvar za cerkvene obred«1' * Mr. F. Zakrajšek za lepo urejen pogreb. Nadalje se zahvaljujemo vsem onim kateri so obiskali rajnkega t l mrtvaškem odru ali bili kakorkoli v tolažbo in pomoč, ter ga spremili ]( večnega počitka. % Ti dragi ljubljeni nikdar pozabljeni soprog in oče počivaj v mirU1 rahla naj ti bo ameriška zemlja. Odišel si k tvojemu stvarniku, da spf?' [ meš iz njegovih rok plačilo za vse kar si dobrega storil v svojem živ^ e nju. Mi se to bomo spominjali z ljubeznijo v molitvi dokler se ne sn^ mo enkrat na kraju večnega miru in blaženstva nad zvezdami. Sp»v Ki mirno. Žalujoči ostali: > MARY, soproga t JEAN, hčerka * Cleveland, Ohio, 20. februarja, 1941. £