umi
Pottaina pMwn » frfovM
/ Ljubljani, v petek, dne 29. decembra M
Stev. 296
Naročnina nesete*
29 Din, ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi uL 6/111
SEOVENEC
telefoni aredniitva ki apravet 40-01, «0-01, 4IMI3, 4(MH, 40-05 — lih«
izen ponedeljka in dneva po praznika
Cena 2 din
Čekovni račan Ljubljana Mavilka 10.650 ia IOM9n inaerate.
Uprava: Kopitarjeva aliea itevilka k
Glas krščanskega srca
Božičnega dne so prinesli svetovni listi kratVo vest, da je predsednik Združenih držav Severne Amerike napisal papežu pisino, v katerem daje pobudo, da bi se vsi, ki delajo za mir, združili pod avtoriteto poglavarja katoliške Cerkve z namenom, da se zagotovi po vojski nov mednarodni red, ki bi čim bolj ustrezal načelom evangelija. Besedilo Rooeeveltovega pisma pa je izšlo šele sedaj v »Osservatofe Romano«, ki ga objavlja na drugem mestu. Misli, ki jih razvija v tej listini vekovite važnosti ameriški predsednik, nam odpirajo nove razglede iz sedanje zmede in stiske vsega človeštva v bodočnost, ki bo v znamenju resnične in globoke obnove krščanskega mišljenja iW življenja.
Predsednikovo pismo je prežeto velikega optimizma kakor ga v somraku naše civilizacije le redko najdemo. Govori pa Roosevelt iz srca vseh najboljših in daljnovidnih ljudi sedanjega časa, ki jih ne more zmotiti noben videz, da ne bi verjeli v zopetni dvig omikanega sveta, za katerega je besnenje temnih moči v nas in okrog na6 le preizkušnja, da bodo izšle krščanske sile iz najhujše borbe prenovljene in zmagovite. Vsebuje pa Rooseveltovo božično pismo tudi misel, da se svet ne bo prerodil iz onih, ki jih imamo za vrhove družbe, ampak iz ljudstva, to je iz skromnih in preprostih, od oblastiželjnosti in denarja nepokvarjenih duš.
Sodobna civilizacija — tako začenja predsednik svoja izvajanja, naslovljena na papeža — je dosegla tako visoko stopnjo, da bi mogla človeštvu zasigurati varnost in mir na podlagi vere, ki je edini trdni temelj prave kulture. Kljub temu pa, da je človek gospodar ne samo zemlje in morja, ampak tudi zraka, so se veliki narodi vrgli v vojsko, ki meče pošastno senco na ves svet. Roosevelta spominja ta položaj na čas, ko je prerok Izaija napovedal prihod Odrešenika in je sredi najhujšega nasilja narodov, ki so takrat gospodovali, pa najkrutejših socialnih krivic in poniževanja človeškega dostojanstva, napovedal duhovno obnovo, ko bo suženjstvo odpravljeno, ko bodo osvajalci strmoglavljeni in ko bo vera v Boga, očeta narodov, dala pobudo za čedalje bolj rastoči napredek. Doživeli smo tudi — pravi predsednik — najezde ogromnih množic z vzhoda, ko se je zdelo, da bo vse utonilo v krvi in se porušilo v plamenih in vendar eo krščanski red, omika in vera vnovič vstali iz pogorišča ter dali človeštvu novega, še silnejšega pogona navzgor. Danes, ko čas in prostor ne igrata več tiste vloge, kakor sta ju v preteklosti, smemo upati, da bo razdobje teme in uničevanja veliko krajše, kakor j prejšnjih časih.
Jaz imam priliko — nadaljuje Roosevelt — da čitam vsak dan celo kopo pisem, ki mi jih pišejo najpreprostejši ljudje iz vseh krajev sveta in zato vem, da je ljudstvu to, kar se dogaja danes, skrajno protivno in zoprno. Ljudstvo išče luči, kakor so jo iskali in videli pastirji na betle-hemskih gričih veliko prej, kakor so spoznali takratni mogočneži in izobraženci, da se je svetu rodil Izveličar. Med tem ko oblastniki proučujejo nov mednarodni red, počiva ta že v srcih narodov, čijih glas mogočniki nočejo poslušati. Jaz pa sem prepričan — pravi predsednik — da bo ravno skupna krščanska vera proprostih ljudi izrekla v zgodovini našega časa zadnjo besedo. Ljudje vedo, da so narodi brez vodilne' luči in da bo ljudstvo propadalo, dokler bo vladala dosedanja negotovost o najvišjih načelih pravega življenja, ki jih tajijo oni, kateri so na vrhu. Toda — tako vzklika Roosevelt — omika, katero so nam izročili naši očetje, je bila zgrajena na prepričanju preprostih mož in žena, da smo vsi bratje, ker smo otroci božji. Ljudstvo zaupa v Boga, da more Bog napraviti konec sovraštvu in da more braniti slabega pred močnim. V grozoti sedanje ure nam to prepričanje in ti glasovi, Če jih ponižno poslušamo, pokažejo pot, po kateri se more na svetu vpo-staviti pravica in zbuditi ljubezen. Dobro je, če se svet spomni na to, ko praznuje Odrešenikovo rojstvo, in da se zave, kako je škoda, ki jo pretrpi en del človeštva, škoda za vse človeštvo sploh.
Nato sporoča predsednik Združenih držav Severne Amerike papežu, kakor smo že poročali, da namerava imenovati svojega osebnega zastopnika pri sv. srtolici, da bi Združene države mogle uspešno sodelovati s papežem, da se med narodi čim prej doseže mir na edino pravičnih podlagah. V največjem interesu — pravi Roosevelt — tako držav kakor vere je, da se skupni ideali,^ kako bi se mogla vpostaviti in poglobiti krščanska kultura, skušajo tudi s skupnimi silami doseči. Po vojni bodo nastala nešteta težka vprašanja ne samo politična, temveč prvenstveno socialne in gospodarske prirode, da se bo moglo izoblikovati novo življenje in zato bo Cerkev tista, ki bo skupaj z vsemi dobrimi ljudmi, ki verujejo v enega Boga, lahko postavila v službo te velike zadeve vso svojo moč in svoj vpliv,
Ne vemo še, kdaj se bo uresničilo, za čemer stremi predsednik velike severnoameriške unije, ki govori iz srca vsega krščanskega človeštva, vemo pa za gotovo to, da se je s temi besedami, kakor z onimi, ki so jih te dni izpregovorili drugi plemeaiiti možje, na čelu vsem rimski papež, prižgala prva luč sredi eveta, na katerem besni najnetismiljeflejša vojna, kar jih je dozdaj bilo. Na obzorju je svit, ki ne bo več ugasnil.
Zaradi porazov na Finskem v Moskvi ze streljajo generale
Finci na vzhodni fronti prodirajo proti sovjetski murmanski železnici globoko v sovjetskem ozemlju
Helsinki, 28. decembra, t. Dopisnik »Baseler Nachrichten« poroča iiz Helsinkijev, da se je sovjetska vlada odločila, da bo spremenila napadalno taktiko v Karelijski ožini. Do sedaj namreč 60 Sovjeti napadali v ogromnih množinah, misel, da bo- , do nasprotnika kar prevalili. Posledica te taktike je bila, da so imeli Sovjeti velikanske izgube, kajti gosto valovije rdečih mužikov je bilo za finsko br-zoetrelmo mehanično orožje prelahka tarča. Sovjeti so s to taktiko izgubili tudi že ogromno pušk, strojnic, topov in tankov. Rdeči generalni štab se je odločil, da bo napadal v manjših skupinah in še to po daljši vsestranski previdni predpripravi.
Iz batliških dežel poročajo, da je sovjetska vlada odredila ostre in surove ukrepe proti poveljujočim generalom na finski fronti. Ustreliti so dali že 3 generale in 4 višje častnike. Govorijo, da je med žrtvami tudi poveljnik ljeningrajskega vojnega okrožja, ki je poveljeval sovjetskim četam proti Finski. Poročila pa še niso potrjena. Res pa je toliko, da je bU general poklican pred posebni odbor tajne policije GPU, kjer se je moral zagovarjati. V Moskvi je bil ustreljen tudi bivši sovjetski poslanik na Finskem, ker mu pčitajo, da je bil od »kapitalistov« podkupljea, ko je pošiljal v Moskvo lažna poročila, češ, da_ je finsko ljudstvo pripravljeno, da z vihrajočiml zastavami sprejme »sovjetske odrešenike«.
Kar se tiče vojaških operacij je treba poudariti, da finski protinapad na odseku pri S a 1 m i • j a e r v i j a ni mogel uspeti, ker so sovjetske čete pognale v boj veliko število motornih vozil. Finci pa so se umikali brez izgub. V ostalem se čet-niško vojskovanje na tem odseku zdi še najuspešnejše. Finski oddelek 250 vojakov na smučkah je prišel že globoko na sovjetsko ozemlje z namenom, da poruši prometne zveze, predvsem železniško progo proti Murmansku.
Mongolske čete na Finskem
Sovjetska vlada je sklenila poslati na finska bojišča mongolske čete, češ, da so bolj odporne proti mrazu. Do sedaj finske čete še nikjer niso opazile prisotnost Mongolov ne na južni, ne na vzhodne in ne na severni fromiti.
Finska poročila Ze pri Kandalahte?
Helsinki, 28. decembra, t. Finski generalni štab poroča: Številni sovjetski poskusi, da bi prodrli v Karelijski ožini skozi Mannerheimovo črto, so 6e izjalovili. Finci so vsak napad odbili in So-vjete pognali v beg. Severno od L i e k s a se Sovjeti beže umikajo proti Kviaara, Tudi sovjetsko letalstvo je bilo zelo delavno, a ni napravilo mnogo škode. V glavnem 60 civilisti žrtve sovjetskih napadov.
Finske čete, ki so prekoračile sovjetsko mejo na vzhodni fronti, nadaljujejo 6Voje napredovanje v smeri proti Kananlahti, to je proti murmanski železnici.
Na severnem bojišču so se Sovjeti pri Pet-samo ustavili in je pri njih opaziti zelo živahno gibanje. Prišli so novi vojaški transporti sovjetskih čet in orožja v petsamsko luko.
Finski glavni stan, 28. dec. b. Zadnja poročila, ki jih je poslal general Valencius, poveljnik severne finske armade, potrjujejo, da so iinske smučarske patrulje prodrle že 50 milj globoko na sovjetsko področje, kjer z velikim uspehom napadajo in ovirajo zveze rdeče armade z zaledjem. Finske patrulje so v belih oblekah, kar jim omogoča izredno uspešno prikrivanje ter so nekateri oddelki teh čet prodrli do Kandalahte, ki je važno sovjetsko oporišče na železniški progi' Murmansk— Ljeningrad.
Riga, 28. decembra. AA. Reuter. Po telefonskem poročilu, ki je pozno 6noči prispelo iz Helsinkija, so finslki oddelki v veliki 6nočnji bitki na severu Finsike zajeli več tisoč sovjetskih vojakov. Poročilo pravi dalje, da je na bojišču obležalo mnogo mrtvih in ranjenih sovjetskih vojakov ,
30 sovjetskih bomb na fmsko bolnišnico
Helsinki, 28. decembra. AA. Havas: Sovjetska letala so bombardirala bolnišnico severno od Ladoškega jezera, ki je bila jasno označena i rdečim križem. Pri tej priliki so vrgli okoli
Istanbul, 28. dec. t. Reuter. O potresu, ki je razdejal obsežne pokrajine v Srednji Ana-toliji, prihajajo na dan vedno bolj strašne podrobnosti. Na merodajnih mestih v Ankari računajo, da je potres zahteval najmanj 8000 smrtnih žrtev. To je brez dvoma največji potres, ki je zadel Turčijo v vsej sodobni njeni zgodovini. V pokrajini Tok a t so našteli do sedaj že 963 mrtvih, 443 na jih je htido ranjenih. Razdejanje okrog Sivasa je strašno. Mntfl F.rzinian je tsko rekoč razdejano. Hudo sta prizadeti tudi mesti Ordu in Ama-g i a. Iz mnogih mest pa sploh ni poročil, ker ni telefonskih zvez, prometne zveze pa so za-
30 bomb, ki so padle v bližino bolniinice in tako povzročile le brezpomembno stvarno škodo. Na istem področju so sovjetska letala uporabila tudi strojnice ter z njimi streljala na zdraviliške avtomobile, ki so se vračali z bojišča. V Lahtiju so vžigalne bombe povzročile požar v občinskem poslopju, ki je nekak zgodovinski spomenik. Požar pa fe bil hitro zadušen. O priliki bombardiranja tega mesta človeških žrtev sploh ni bilo, pa tudi stvarna škoda je neznatna.
Sovjetsko vojaštvo v Murmansku se je uprlo
Stockholm, 28. decembra, c. Iz Helsinkija prihajajo vesti, da 6e je sovjetska armada, ki je bila pripravljena v Murmansku, uprla. Sovjetski vojaki so se uprli zaradi tega, ker ne dobivajo redne hrane in ker 6o preslabo oblečeni.
Popoldne so prišle v Stockholm vesti, ki potrjujejo vse vesti o velikih vojaških uporih v severnih ruskih mestih, največji pa je upor v Murmansku. Do upora v Murmansku je prišlo predvsem zaradi tega, ker so 6pretni finski smučarji na več mestih prodrli do železnice, ki veže Ljeningrad in Murmansk. Železnico so na več mestih ta-
ko razdejali, da je neuporabna. Dovoz živela in vojnih potrebščin tako po železnici v Murmansk ni več mogoč. Ker pa je znano, kako nemarna je sovjetska intendantura v vseh ozirih, je bilo v Murmansku zbranega le malo vsega, kar j« bilo potrebno za vojno, ki 6e vleče na tako dolgo dobo.
Stalin bo vrgel 800.000 mož proti Fincem
London, 28. decembra, t. Reuter: Iz Moskve poročajo, da je Stalin odredil, da je treba na Karelijsko ožino postaviti 800.000 mož, ki bodo napadli in prevrgli iinske Manerheimove utrdbe. Poročilo pa na merodajnih mestih še ni potrjeno.
Rdeča poročila
Moskva, 28. decembra, AA. DNB. Poročilo generalnega štaba ljeningrajskega okrožja: 27. decembra 6e ni pripetilo nič važnega. Sovjetski letalci so izvedli ogledne polete.
8000 smrtnih žrtev potresa
Vedno hujše podrobnosti o potresnih rezdejanjih v Turčiji
Boji na zahodni fronti
Ne morju
London, 28. dec. AA. Štefani. Iz Osla poročajo, da se je slišalo v norveškem obalnem mestu Ha-gezuid silovito grmenje topov od Severnega morja. Prevladuje prepričanje, da se je tam razvila pomorska bitka. To prepričanje potrjuje tudi dejstvo, da so videli nekatere nemške vojne ladje pluti v tej smeri. Britanska admiraliteta pa sporoča, da o tem še zdaj ni še nobenih poročil.
Doživljaji posadke potopljene petrolejske ladje
London, 28. decembra. AA. Havas: V pomorskih krogih v Londonu govore o doživljaju posadke neke ladje, ki se ji je, čeprav je bila skoraj razklana, posrečilo dva dni in dve noči obdržati se na vodi. Gre za petrolejsko ladjo »San Albert o«, ki jo je 9. decembra ob 6 zjutraj zadel torpedo. Po eksploziji je posadka odšla v štiri rešilne čolne. Takoj po eksploziji je ladjo razklalo na dvoje in se je prednji del takoj potopil. Kapitan je bil prepričan, da ni nihče slišal klicev na pomoč. Tedaj je opazil, da se ladja ne potaplja. Zato je kapitan s svojim rešilnim čolnom in še z enim čolnom od-plul do torpedirane ladje in jo v naglici pregledal ter opazil, da more ladja, čeprav poškodovana, vendarle vzdržati na morski gladini. Stroji so spet začeli delovati, zagorela je električna luč in malo pozneje je priplul še tretji rešilni čoln z ostalimi rešenci. Četrti rešilni čoln je izginil. Moštvo si je na vse načine prizadevalo da 6pravi ladjo naprej, in je zelo spretno manevriralo. Toda kmalu se je
pokazalo, da je vsako upanje, da bi bilo moči ladjo pripeljati do pristanišča, zaman. Kmalu po polnoči se je prikazala luč na morju. Kapitan ladje je po radiu zaprosil ladjo, plovečo v precejšnji oddaljenosti, naj poišče četrti rešilni čoln, ki je izginil. Prav tako je prosil kapitana ladje, naj počaka, da se zdani, in naj potem začne reševanje. Ta ladja je bila belgijska ladja »Alessandra« Skušala je drugi dan rešiti moštvo ponesrečene ladje, ali zaradi liude nevihte in velikih valov ni mogla. Razen tega se je isti dan prikazal še neki torpedni rušilec. Šele 11. decembra zjutraj so posadka ponesrečene v ladje prepeljali na vojno ladjo. Rešili so jih s posebnimi vrmi. Četrtega rešilnega čolna niso našli. Toda pozneje so izvedeli, da ga je rešil parnik »Manuele«, ki ga je srečal peti dan po nesreči.
Rim, 28. decembra. AA. DNB: Italijanska transportna ladja »Padre« je plula iz Baria v Drač s tovorom 200 ton cementa. Zaradi nevihte se je potopila. Sedem mož posadke je utonilo.
Stockholm, 28. decembra. AA. Havas: Norveška ladja »Torbud de Stavanger« je trčila ob mino in se potopila. Posadka se je rešila razen štirih mož.
V zraku
London, 28. novembra, t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča, da so angleška izvidniška letala napravila izvidniške polete nad severno Nemčijo. Polet je uspel. Eno letalo se ni vrnilo domov.
Berlin, 28. novembra, t. Vojno poveljstvo poroča: Dve angleški izvidniški letali sta poskusili se približati nemški obali. Eno je bilo takoj sestreljeno, drugega pa so odgnali protiletalski topovi.
Balkanski posvet 7. januarja v Belgradu
Na konferenco je povabljena tudi Bolgarija
radi snežnih viharjev, ki tamkaj divjajo, izredno težavne. Zaradi mraza bo mnogo ljudi, ki bi jih bilo sicer mogoče še rešiti, izpostavljenih gotovi smrti.
Predsednik republike general Izmet Ine-ni, ki je bil na nadzorovalnem potovanju po državi, je moral svoje potovanje prekiniti in je odhitel v kraje, ki jih je zadela nesreča, da sam odredi vse potrebno za čim hitrejšo od-pomoč. Prav tako je odpotoval v od potresa prizadete pokrajine minister za socialno politiko in narodno zdravje. Vojska je stavila na razpolago vse razpoložljive sile za reševalna ■Ula in za dovažanje pomoči.
Praga, 28. dec. c. V svoji božiini številki je dnevnik »Der Neue Tag< objavil vest iz Amsterdama, ki pravi, da se bo dne 7. januarja 1940 zatela v Belgradu konferenca driav Balkanskega sporazuma. Na konferenco bodo vovabili tudi Bolgarijo.
Sovjetski bav-bav se po vsem Balkanu razblinja v nič
Bukarešta, 28. dec. L »United Press« poroča, da so zelo možate besede romunskega kralja Karola, ki je v Oradea Mare na madžarski meji dejal, da -Romunija ničesar ne želi od nikogar, a da bo branila svojo last proti vsakomur, kakor tudi besede predsednika vlade Tataresca v Kišinevu na sovjetski meji, ko je dejal, »da bo Romunija že znala braniti vse zgodovinske pravice, ki jih ima,« napravile po vsem Balkanu mogočen vtis.
So znamenja, da se je strah pred »rdečo pošastjo«, ki je pred nekaj tedni zagrozila tudi ns Balkanu, že razblinil v nič. Sovjetska armada je na Finskem, kjer je v tako ogromni premoči proti malemu finskemu narodu, že pokazala, kaj in koliko je zmožna. Spričo izkušenj ns finskih bojiščih imajo sedaj tudi male balkanske države upravičeno zaupanje v svojo moč. da bi mogle odbiti vsak poskus napada od strani Sovjetije.
Finska vojna je isto, kakor majhen pesek, ki je zašel v kakšen zamotani stroj. Ta pesek zado-
stuje, da ves stroj spravi v nered. Finci so s svojim dosedanjim odločnim in zmagovitim odporom pomagali dvigniti zaupanje vseh narodov, ki so se zadnje čase tresli za svojo samostojnost.
Italijanski listi poročajo o zbiranju armad na sovjetskih mejah prednje in srednje Azijo
Rim, 28. dec. b. Italijanski listi poročajo, da Je Sovjetska Rusija zbrala 700.000 moi pehote, konjenice in letalstva na meji Afganistana ter da so se zaradi tega pričele shirati na meji tudi vojno sile Anglije, Afganistana in Iraka. Listi poudarjajo, da Anglija in Perzija naglo gradita betonske utrdbe v Perzijskem zalivu.
O sovjetsko-afganistanski napetosti objavljajo italijanski listi poročila na prvih straneh. »Lavoro F a s o i s t a< trdi, da navzlic zanikanjem afganistanska vlada neprestano pošilja znatne vojne sile na sovjetsko mejo ter mrzlično gradi utrjevalna dela za obram!x> države. Afganistanska redna vojska šteje 100.000 mož, ki pa se v potrebi lahko fiaglo poveča. Iz turških listov se vidi, da bo Turčija v primeru sovjetskega napada z vsemi sredstvi branila obmejno področje, zlasti se bo uprla proti poskusu sovjetskega predora na petrolejske vrelce v Mosulu. Turški vojni krogi so prepričani, da je turška severna obrambna črta sposobna, da izd rži tudi najhujše napade.
Zemunska vrem. napoved: Hladno in po večini jasno vreme po vsej državi. Ponekod megla. Ponoči hud mraz.
Zagrebška vrem. napoved: Hladno in jasno.
Zvita in podla komunistična propaganda
Po preureditve države doba jugoslovanskega patriotizma
Belgrajska »Samouprava« piše med drugim: »S sporazumom smo spravili s poti vse tiste ovire, ki so vsej 20 let onemogočale notranjo ureditev naše države ter kakor črv razjedale Jedro naše narodne skupnosti. Naši bratje Hrvati so s tem sporazumom dobili le tisto, za kar so se 20 let bojevali. Dana jim je široka možnost, da v svoji banovini Hrvatski pridejo do pojiolnega izraza. Hrvatski narod je danes v razdobju svpjega popolnega nacionalnega vzpona in niti en Jugoslovan in niti eden iskren patriot ne more biti zoper tako naravno rešitev, ki ima do nje vsak narod pravico. Mi to docela razumemo, ker vemo, da je kolektivni patriotizem ekupnoet velikega števila individualnih patriotskih čustev kakega naroda. Ta hrvatski patriotizem se je razvil iz narodne zavesti. Zato moremo pričakovati, da bo potem, ko bo ta hrvatski nacionalizem zadovoljen, tudi pri Hrvatih nastopila okrepitev jugoslovanskega patriotizma v smislu srbsko-hrvatsko-sloven-ske vzajemnosti v vseh vprašanjih skupne usode. Poleg tega smo prepričani, da se bo proces jugo-slovanskegia patriotizma razvil ter okrepil s silo našega notranjega skupnega življenja.« — Belgrajski »Samoupravi« bi si dovolili dostaviti, kar je ona opustila povedati, da je hrvatsko vprašanje sicer na najboljšem potu k popolni rešitvi, da pa s tem naše notranje vprašanje še ni doce a rešeno. Rešitev hrvatskega vprašanja bi pomenilo komaj polovične rešitev naših notranjih vprašanj, ker čaka svoje rešitve tudi slovensko vprašanje. S tem pa je v zvezi celotna ureditev države po novih vidikih. Ce torej kdo govori o okrepitvi patriotizma pri enem delu, mora upoštevati tudi druge dele, ker sicer doseže prav narobe uspeh. Slabo uslugo jugoslovanskemu patriotizmu bi storil, kdor bi ob tako važnih zadevah splošnega značaja hotel zamolčatl eno ali drugo dejstvo, obiti enega ali drugega činilca te države ali pa polovično in nemarno reševati, kar zahteva nagle, odločne in popolne rešitve. To se nam je zdelo potrebno naglasiti, ker »Samouprava« tega samo po sebi umevnega zaključka ni izrecno naglasila, da ne bi kdo njenih izvajanj tako razlagal, kakor da bi slovenskega vprašanja ne bilo.
Italijanski list o preureditvi Jugoslavije
Italijanski list »Giornale dTtalia« prinaša izpod peresa svojega belgrajskega dopisnika Gina Tomajuoli članek o Jugoslaviji pod naslovom »Federalistična preureditev jugoslovanske države«. V tem članku med drugim pravi: »V političnih krogih prevladuje prepričanje, da mora vlada prej, preden bi se začela pečati z novimi volitvami, končati delo reorganizacije vse države ter rešiti precej vprašanj, ki je od njih odvisna normalizacija jugoslovanskega političnega življenja. Z ustvaritvijo banovine Hrvatske, ki ima svoj štatut, je centralistični sistem globoko predrt. Logika torej veleva, da ne sme ostati na pol pota, marveč da se mora reiorma tako dopolniti, da se raztegne tudi na druge kraje države ter s« tako»«stanove nove banovine, slovenska in srbska...«
Zakaj so bila poostrena določila u zaščito države
Belgrajska »Samouprava« pišoč o belgrajskih demonstracijah, je med drugim tudi tole zapisala: »V takem položaju, pred takimi dejstvi vlada res ni mogla izbirati. Vlada je morala spopolniti nekaj določil zakona o zaščiti države ter državljanom dati nekaj splošnih jamstev reda in miril. (List misli nova določila o internacijah.) Vlada je morala tako ukreniti, in sicer toliko bolj nujno, ker je jasno kot beli dan, da naša država ne more biti istočasno nevtralna država in pa država, kjer lahko javno po ulicah žalijo poglavarje tujih držav ter nacionalna čustva vojskujočih se držav. Te vrste demonstracije ni mogoče uvrstiti niti v pojem nevtralnosti niti v pojem države, ki sama sebe spoštuje.«
Hrvatski ban zapor hujskače	M1,r.a,
r , " .	I ve in rudnike je predpisal pravilnik o polaganju
V svoji božični izjavi je hrvatski ban dr. Su- g javnega strokovnega izpita uradniških priprav-
bašič med drugim tole naglasil: »Hrvatski narod - . , . .. i„T •—!-----1—
ni dokazal le svoje politične zrelosti in svoje sile, marveč se uspešno upira tudi vsem sovražnim razdiralcem, ki so jim prvi dnevi evropske vojne dali dovršeno orožje, da bi hrvatski narod vrgli iz osvojenih postojank. Ker se je te dni hrvatski narod mogel tako uspešno upreti vsem razdiralnim činilcem, je s tem podal popoln dokaz svoje zrelosti, svoje narodne organizacije in popolne zavesti, da je treba pridobljeno ohraniti za nadaljnji razvoj in izgraditev svoje prihodnjosti. Ko nas ni zmedla svetovna vojna, nas ne bo zmešala niti propaganda najetih sovražnikov naših.«
V	slovenski javnosti je bilo znano dosledno levičarsko zadržanje tiska dr. Kramarja v Sloveniji. Med tem, ko ao tako imenovane »napredne« revije prešle docela v levičarske kroge in so le tudi danes povsem levičarsko usmerjene, si Je dnevno časopisje slovenske JNS dolilo vloge: »Jutro« Je le bolj indirektno podpiralo leviSarske akcije in le bolj sramežljivo siinpatiziralo recimo s špansko komunistično ljudsko fronto; toda »Slovenski Narod« Je brez srainu nosil rdečo kokardo in jo podpiral kulturni boljševizem, kjer je le mogel.
Toda pred enim mesecem je v tisku dr. Kramerja nenadno zapihal drugačen veter. Sovjetskega imperializma napram Finski ni slovenski, liberalni tisk več pozdravljal in tudi sicer se je vzdržal propagande v prilog komunizma. Vemo, da ta sprememba v tisku JNS ni prišla iz načelnih razlogov, ampak, ker se je javno mnenje močno obrnilo proti boljševiškemu barbarstvu in se je tudi v naši notranji politiki pričel ostrejši kurz proti komunističnemu rovarjenju. Toda, naj bi bili nagibi za spremembo v liberalnem tisku kakršnfkoli, smo bili nove smeri v »tisku naprednega tabora« brez pridržka veseli, čeprav 61110 glede osnovne spremembe bili maloverni.
Žal, so gospodje pri JNS kmalu pokazali zopet svojo staro barvo, le da so sedaj pričeli še z bolj prikrito in rafinirano propagando za komunizem. Prvi strel je oddal »Slovenski Narod« včeraj s člankom »Protikomunistična akcija Italije in Vatikana. Vatikan bo pomagal italijanski vladi v borbi proti komunizmu tudi na Balkanu.« Ta člančič, ki je nastal seveda vse kje drugje kakor v Vatikanu (I), ie vreden, da ga prečitajo tudi naši čitatelji. Glasi ee dobesedno:
»Vatikan, 28. dec. i. Dopisnik agencije »United Press« doznava z merodajne strani, da sta se italijanska vlada in sv. stolica zedinili, da izvedeta vzporedno akcijo za mir in proti komunizmu.
V	vatikanskih krogih naglašajo, da ima ta sporazum več sličnosti z nekakim gentleman agre-mentom nego s kakim definitivnim paktom. Zmi-sel tega sporazuma je v prvi vrsti ta, da se napravi podlaga za izmeno misli glede možnosti za zaključitev miru. Tako bo italijanski tisk z vsemi sredstvi na razpolago sv. stolici za čim večje širjenje papeževe mirovne ponudbe. Na drugi strani pa bo Cerkev po vsem svetu z leče širila mirovna predloge, ki jih bo lansirala italijanska vlada.
Glede borbe, ki je napovedana proti komunizmu, se iz povsem zanesljivih virov doznava, da sta sv. stolica in italijanska vlada v tem pogledu popolnoma soglasni in bo vsaka stran vodila borbo z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago. Doana-vajo, da je sv. stolica italijanski vladi tudi obljubila, da bo z njo v brobi proti komunizmu na Balkanu.<
Kakor vidimo, je telilSe članka T dveh trditvah:
1.	Cerkev bo po vsem svetu s prižnle Sirila mirovne predloge, ki jih bo »lansirala« Italijanska
vlada, in
2.	Cerkev bo »lasti podpirala italijansko vlado v borbi proti komunizmu na Balkanu.
Ta bomba, ki jo je seveda vrgla Kominterna, ne pomeni po domače slovensko govorjeno nič drugega kot sledeče: Cerkev, ki se bori proti komunizmu, je le v službi italijanskega imperializma. Vatikan se je podredil italijanski državni politiki in se bori proti komunizmu zato, ker to služi italijanski zunanji politiki, zlasti njeni politiki na Balkanu, de bolj jasno povedano se to pravi: Kdor je proti komunizma, ta je sa italijansko nadoblast!
Do letošnjega poletja so komunisti In njihovi priganjači agitirali z geslom: Kdor je proti komunizmu, ta je za fašiiem, pri čemer so vedno v isti vrsti napadali italijanski fašizem in nemški hitle-rizem. Ojjkar pa se je Sovjetija zvezala s hitle-rizmom, Je pa ta izvzet od komunističnih napadov in deležen celo pohvale. Tem bolj srdito pa Kominterna napada sedaj — ne imenoma fašizma, ker je to odiozno zaradi njene zveze s hitlerizmom, pač pa direktno italijansko vlado in posebej še Vatikan, ker je le-ta žigosal postopanje Sovjetov na Poljskem in na Finskem, toda čisto iz nravstvenih in verskih razlogov in zaradi mednarodne pravičnosti in poštenja. Za Balkan in posebej za Jugoslavijo pa Je ta komunistična obrambna propaganda prikrojena še s tem poudarkom, da so vsi oni, ki 6e bore proti komunizmu, posredno ali neposredno v zvezi in v službi italijanske politike, da torej delajo za razmah italijanske oblasti na Balkanu.
Priznati je treba, da je ta neverjetno podla ln drzna laž, ki jo Širijo komunisti in njih prijatelji, hoteč zavreti borbo kroti komunizmu v naši državi, zelo zvito in spretno pripravljena. Komunizem torej nadaljuje tudi pri nas svojo borbo t lažjo in nesramnim natolcevanjem zlasti proti Cerkvi, ker ve, da je ona najmočnejša ovira komunističnim ciljem.
Da se je »Slovenski Narod« vpregel v to rafinirano komunistično propagando, nas ne preseneča i« svetovno nazornega gledišča. Iz tega vidika od Knafljeve ulice ne moremo česa drugega pričakovati. Vemo, da Je tej gospodi bilo vedno vse dobrodošlo, kar bi moglo umazati Cerkev. Preseneča pa nas iz slovensko narodnega in Jugoslovansko državnega vidika, da kak slovenski in jugoslovanski list pričenja e tako podlimi sredstvi 'joriti sft za komunizem. — Da ne rečemo še kaj hujšega!1
Stavka v Trbovljah končana
Kakor je bilo »poročeno v uradnem sporočilu banske uprave, je v Trbovljah in Hrastniku izbruhnila nezakonita stavka rudarjev, ki so pa zakrivili komunistični agenti. Ti so zlorabili ubogega rudarja, da so lahko vprizorili stavko, ki je imela docela politični značaj. Ko bi bila stavka zakonita, bi ee bile delavske organizacije obrnile na oblast za posredovanje, nakar bi 6e bila lahko začela pogajanja. Komunističnim agentom pa ni bilo za povišanje plač, temveč sta politični uspeh, ki naj bi ga bili Stalinovi hlapci dosegli na »troSke eloven-skih rudarjev.
Kakor nam »daj poročajo, Je ta Komunistična stavka v sredo, 27. t. m. prenehala, ker so rudarji odfcli na delo ter pustili komuniste na cedilu. Delavstvo j« sprevidelo, da je doslej od komunistov imelo vsekdar le škodo. Kako neki si ti komuni-nistični agenti še drznejo prihajati med slovensko delavstvo s svojimi frazami, ko pa dane« ve« svet vidi na finskem vzgledu, da je komunistično besedičenj« o svobodi malih narodov, o boju zoper imperializem, o boju za mir, o komunističnem raju na zemlji vse le prazna beseda, ker dejanja tova-riSa Stalina govore drugače kakor pa pri nas plačani Stalinovi agentje dopovedujejo evojim nevednim Žrtvam.
Da ee delavci pri nes otresajo teh evojih lažnih iprijateljev, je najboljši dokaz, da »o v sredo, dne . ........ , - . . I 27. t. 01. vsi obrati v Tifcovljah spet nemoteno v
Uradniški Izpiti gozdarske stroke I P0dnem obratu deiau.
Belgrad, 28. decembra. AA. Minister za gozdo-
Odlok o voljavnostl šolskih Izpitov
Belgrad, 28. dec. m. Na pooblastilo prosvetnega ministra je ministrov pooblaščenec gospod Nikič izdal naslednji odlok:
Končni drugi razred bivših nautičnih Sol z izpitom ali brez izpita za prvi strokovni razred vseh šol, odgovarja dvem razredom srednjih šol in daje kvalifikacijo za službo zvaničnika.
Enoletna gozdarska šola ■ končanim desetmesečnim višjim gozdarskim tečajem ali pa b 4-letno prakso v gozdarski službi odgovarja dvema razr. sred. strok, šole in daje kvalifikacijo zvaničnika.
Končani 8 razredi gimn. ali me«. Sole s položenim izpitom za nadzornika proge, odgovarja nepopolni srednji strokovni šoli ln daje kvalifikacijo zvaničnika.
Tri razr. mešč. šola v Trstu zaključno do SCI. oktobra 1925 Je enakovredna trirazredni meščanski šoli na Hrvatskem ali v Sloveniji.
Spričevalo o končanih 4 razr. gimn. v letih 1916-17 je enakovredno spričevalu nižjih izpitov, ki velja za vse šole v kraljevini Jugoslaviji brez ozira na pravno področje.
fetirlrazredna drž. obrtna Šola s končanim izpitom odgovarja popolni srednji šoli in daje šolsko kvalifikacijo zvaničnika.
železničarjem se zvišajo plače
Belgrad, 28. decembra, m. V torek se je T Subotici mudil prometni minister inž. Bešlič, ki je pregledoval delovanje tamkajšnjih prometnih ustanov in naprav, časnikarjem, ki jih je minister sprejel v torek dopoldne, je povedal, da je prišel nadzorovat kot resorni minister delovanje svojih podrejenih ustanov. Pregledal je vso progo od Belgrada do Subotice, nakar je v Subotici imel krajši sestanek s svojimi političnimi prijatelji JRZ. Potem je časnikarjem povedal, kar je bilo že uradno objavljeno, da se bodo namreč v kratkem povišali prejemki prometnega osebja.
To povišanje bo veljalo že od 1. januarja leta 1940. naprej. Prometnemu osebju se bodo prejemki zvišali, v kolikor pač dopuščajo finančne razmere. Železniško uradništvo bo dobilo 20% povišanje dosedanjih dohodkov, delavstvo pa 10% povišanje, ker so bile te plače povišane septembra meseca.
Nato je minister govoril o izboljšanju prometnih razmer pri nas ter izrazil svoje veselje, da pri nas že sami izdelujemo železniške vagone in lokomotive. Oovoril je tudi o ustanovitvi socialnega odseka.
Komunistične laži!
Komunistični agitatorji razširjajo sedaj govorice, češ da so bile med božičnimi prazniiki v sosedni državi demonstracije proti naši državi. Vsi, ki so bili med prazniki tam ali pa prihajajo k nam, ne vedo ničesar povedati o kakih takih dogodkih. Zato je jasno, da razširjajo komunistični plačanci te govorice zopet po nalogu komiterne, ki se silno trudi, da bi povzročila nemire ia imela uspehov v«aj drugod, ko doživlja tak poraz na finski fronti. Zato naj nikdo ne verjame tem komunističnim agitatorjem, njihovo delo pa prijavi oblastem!
Kdo bo smel voliti sabor
v hrvatski
Komunistični letak — vrhunec poneumnjevanja
Splitska »Katolička Rije?« v svoji božični Štefki prinaša iz »Slovenca« besedilo tistega letaka, I Ki so ga komunisti razširjali po Gorenjskem ter potem naglaša: »Na koncu je v tem letaku govorjeno tudi o sporazumu med Cvetkovičem in Mačkom ter Je vse tako povedano, kakor da bi tudi ta sporazum bil zasluga Stalina ali vsaj »centralnega odbora komunistične stranke Jugoslavije«. Nato je rečeno, da se velikosrbski hegemo-nisti pripravljajo, da bi ta sporazum v ugodnem trenutku pohodili. To pa se bo zgodilo, ko se bo po krivdi le teh Jugoslovanskih hegemonistov tudi Balkan zapletel v vojno, in sicer kakor naglaša ta komunistični lotak, prav na strani zahodnih demokracij »zoper prihajajočo nemško narodno revolucijo«. Uresničiti enotnost svojih vrst in svojih organizacij v boju za popolno demokracijo države — pomeni za revolucijo na Balkanu, da se utre pot Stalinovim tolpam na jugovzhod. Ta letak je čisti sad Ljeninove, Trockega in Stalinove morale, ki sleparijo in imajo laž za najboljše orožje za dosego komunističnih ciljev. Toda ta letak je obenem «ndi "'himec poneumnjevanja ljudi.«
0 Hrvatih zunaj Hrvatske
Božični številki osiješkega »Hrvatskega lista« je dr. Maček o Hrvatih zunaj Hrvntske dal tole izjavo- »Zlasti se obračam do tistih Hrvatov, ki ,0 ostali zunaj Hrvatske. Naj bodo prepričani, da niso pozabljeni, ker mi Hrvati iz Hrvatske ne bomo nikdar pozabili njihove samozataje, Jaz pa som prepričan, da bodo tudi oni onranivši svojo hrvatsko narodno samobitnost uživali enake sadove svobode, kakršne uživamo mi v Hrvatski.«
nikov gozdarske stroke, ki imajo popolno srednje-šolsko strokovno izobrazbo Po tem pravilniku bodo delali izpit uradniški pripravniki s popolno srednješolsko gozdarsko ali njej enako izobrazbo, da si pridobe pravico biti nastavljeni kot uradniki v državni ali samoupravni službi, kakor tudi da morejo priti v gozdarsko tehnično osebje. Ta izpit morejo polagati tudi oni uradniki z naknadno priznano popolno srednješolsko strokovno izobrazbo, ki so prej položili izpit za upravno pisarniško službo in ki so razporejeni po § 45, točka 1. uradniškega zakona, da bi na ta način izpopolnili pogoje za prestop na mesto po § 45, točka 2. uradniškega zakona. Po tem pravilniku bodo izpiti po potrebi, ali tedaj, ko se prijavi zadostno število kandidatov. Pravilnik zahteva posebno spričevalo, ki ga bo izdajala izpitna komisija. Pravilnik stopa v veljavo z dnem objave v Službenih novinah.
Sporočila o novih taksah in davkih
Belgrad, 28. dec. AA. V zvezi z današnjim člankom, objavljenim v »Politiki«, ki se nanaša na sprnmenibe davčne in taksne zakonodaje sporoča davčni oddelek finanč. ministrstva, da so uredbe o spremembah in dopolnilih zakona o taksah in zakona o sodnih taksah stopile že v veljavo 23. t. m., ko so bile objavljene v »Službenih novinaht, ne pa 1. jan. 1940, kakor piše omenjeni list. (Iz davčnega oddelka finančnega ministrstva.)
Belgrad, 28. dec. AA. S 5 7. zakona o spremembah in dopolnilih 5 19. finančnega zakona za leto 1939-40 od 22. 12. 1939 je določena enotna mera brez ozira na višino podlage pri vplačilu posebne doklade na rentnino po čl. 71 zakona o neposrednih davkih, ki znaša 1/3 podlage, t. j. odpadajočega davka na rente. Po določbi točke 3 5 19. finančnega zakona za leto 1939-40 — to določba se s to uredbo ni spremenila — se posebna doklada na rentnino po čl. 71 zakona o neposrednih davkih odmerja in plačuje istočasno s tem davkom. Ker se pa davek na rente po Čl. 71 zakona o neposrednih davkih za drugo polletje za leto 1939 odmerja in mora plačati do 15. febr. 1940 (čl. 148 zakona o nepo«rednih davkih), torej po 1. januarju 1940, ko stopi v veljavo tudi ta uredba, se mora tudi posebna doklada, ki se z davkom na rente za drugo polletje 1939 istočasno odmerja in plačuje, mora odmerjati po določbi s 7. te uredbe, to je v višini 1/3 podlage. (Iz davčnega oddelka finančnega ministrstva.)
Komuniste na Hrvatskem pošiljajo v internacijo
Zagreb, 28. decembra, b. Uradno poročajo iz kabineta g. bana sledeče: Zaradi zadnjih neredov, ki so jih povzročili subverzivni elementi in z namenom, da se ti neredi takoj zadušijo, je bilo poslanih v smislu banske naredbe o spremembi in dopolnitvi zakona javne varnosti in reda v državi 43 oseb na prisilen obisk v mesto Lepoglavo.
Politične novice iz Belgrad?
Belgrad, 28. dec. m. Današnji »Srbski glas« objavlja daljši članek odvetnika dr. Vojislava Vu-janca pod naslovom: Kakšen volivni zakon nam je potreben. Po njegovem mnenju bi moral biti volivni sistem izdelan tako, da bi se z njim dosegla združitev Srbov, Hrvatov in Slovencev. Izdelan naj bi bil na popolnoma demokratski podlagi, ker je potrebno, da dobimo pravo narodno predstavništvo. Najboljši je sistem kandidatnih list. Ta sistem pa mora biti tak, da bo omogočil volitve v Srbiji in na Hrvaškem tako, da pride do izraza narodna volja in naj zlasti omogoči nastopanje demokratskih strank. Moral bi bili popolnoma demokratski volivni zakon, ker nam je demokracija potrebna.
Belgrad, 28. dec. m. Dane9 dopoldne je sprejel v svojem kabinetu časnikarje minister dr. Bran--ko Čubrilovič ter se z njimi razgovarjal skoraj celo uro. Na vprašanje Časnikarjev, kdaj bodo izdani politični zakoni, je minister Čubrilovič odgovoril, da so ti zakoni že izdelani. To velja zlasti za zakon o volitvah narodnih poslancev, s katerim se bo imel narod priliko seznaniti takoj po božičnih praznikih. Izjavil ie nadalje, da je na 6vojem potovanju ugotovil zadovoljnost naroda ter je navedel nekaj podatkov o delu vlade narodnega sporazuma. Dejal je, da je med drugim ravnateljstvo za prehrano poslalo doslej okrog 250 vagonov žita v Črno goro, te dni pa bo odposlanih nad 100 vagonov žita v razne okraje vrbaske banovine.
Belgrajske novice
Belgrad, 28. dec. m. Z odlokom prometnega ministra so upokojeni: pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani Bela \Veidmann, Roza Steiner, Maksimilijan Hoge, Janez Kobilica, Pavla Cerne in prometnih Viktor Poljak.
Belgrad, 28. dec. Ministrski svet je predpisal uredbo z zakonsko^ močjo o rekvizicjij. Uredba obsega splošne doiočbe, govori o predmetih rekvizi-cije o odškodninah, o pritožbah, o kaznih, o re-kviziclji v okupiranih krajih itd.
Sarajevski »Jugoslavenski list« poroča, da bo imel volivno pravico v hrvatski sabor vsakdo, ki je izpolnil navadne pogoje za volivca v narodno skupsčino, poleg tega pa bo volivna pravica vezana še na domovinstvo. Voliti bo torej smel v hrvatski sabor tisti volivec, ki je pristojen v kako občino banovine Hrvatske. List ugotavlja, da je to docela opravičeno z ozirom na značaj in pristojnost hrvatskega sabora.
Dr. Krnjevič o Matici Hrvatski
Nekateri hrvatski listi so prinesli novico, če5 da je glavni tajnik HSS dr. Krnjevič napadel Matico Hrvatsko. Varaždinski list HSS »Hrvatsko Jedinstvo« pa je zdaj glede tega prineslo tole KrnjeVičevo izjavo: »O Matici Hrvatski sem tole rekel: So ljudje, ki bi radi Matico Hrvatsko zlorabili v politične namene zoper hrvatsko kmečko gibanje. Matica Hrvatska ima v hrvatskem narodu svetlo tradicijo ter je v najtežjih časih bila vedno z njim... Toda, če bi se zdaj zgodilo, da bi r.e prizadevanja nekaternikov posrečila, bi postala suha veja na zdravem narodnem deblu ter bi odpadla. Prav nič drugega nisem rekel o Matici Hrvatski, še manj pa sem omenjal-njene pododbore na deželi.«
Osebne novice
Belgrad, 28. decembra. AA. V imenu Nj. VeL kralja so na predlog ministra za ptt. premeščeni: K poštnemu ravnateljstvu Ljubljana inž. Stana Poaboj, tehnični tajnik 3. ptt. sekcije Ljubljana, Edo Picmeun, višji tajnik poštnega ravnateljstva v Ljubljani; na poštno ravnateljstvo v Split inž. Rafael Eržen, višji tehnični tajnik poštnega ravnateljstva v Ljubljani; na 3. ptt. sekcijo Ljubljano inž. Pavle LavrenčiČ, tehnični tajnik mestne ptt, sekcije v Ljubljani; v 25. ptt. sekcijo Ljubljano inž. Janko Gaberščik, višji tehnični pristav 21. ptt, sekcije v Šibeniku,
Hovlce iz LJubljane
Društvo nižjih mestnih uslužbencev v Ljubljani vljudno vabi vse stanovske tovariše k pogrebu dolgoletnega člana Ivana Umnik a, magistratnega služitelja v pokoju, ki bo 29. decembra 1939 ob 14 izpred mrtvaške veže Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. — Odbor.
Nesreča. Pri popravljanju žleba v Mahni-Čevi ulici je padel s strehe kleparski pomočnik Smertnik Lovro, roj. 6. avgusta 1919. Razbil si je čeijnst in zlomil desno joko. Prepeljali s>0 ga v boinišnico.
»človek 1 Marsa« bi mislili na prvi pogled. Pa j« le najmodernejši aparat ia preizkušanje oči.

Papež Pij XII. pri vladarju Italije
Stotisoči so gledali slovesne obrede obiska, s katerim je italijanski vladarski
dvojici vrnil nedavni obisk v Vatikanu
Rim, 28. decembra. AA. Štefani: Nekoliko po 1!0 dopoldne so zvonovi s stolpa bazilike sv. Petra oznanili, da je sprevod sv. očeta Pija XII. zapustil Vatikan. Sprevod je tvorilo 18 avtomobilov.
V	šestem je sedel sv. oče. Pij XII. Njemu nasproti je sedel msgr. Arhorio Mel.I a de S a n t e 11 a.
V	ostalih avtomobilih so se vozili drugi visoki cerkveni dostojanstveniki. V devetem je bil državni tajnik kardinal msgr. M a g I i o n e. Na prsih je nosil red sv. Anunciale prve stopnje.
Sprevod je počasi krenil čez trg Sv. Petra, na katerem je bila postrojena palatinska garda, nato pa se je ustavil na njegovi meji. Tu je vrhovnega cerkvenega poglavarja pozdravil prvi pribočnik italijanskega kralja in cesarja. Nekoliko pozneje se je sprevod ustavil pred tribuno guvernerja mesta Rima. Guverner princ B o r g-h e s e je stopil k avtomobilu sv. očeta ter pozdravil vrhovnega poglavarja Cerkve v imenu rimskega ljudstva. Dogodek tega dne bo vpisan v zlato knjigo tisoJflethe' zgodovine.
Sv. oče, ki se je kljub deževnemu vremenu vozil v odprtem avtomobilu, ae je zahvalil za pozdrav. Ogromna množica ljudstva, ki se je bila zbrala na ulicah, je navdušeno pozdravljala vladarja katoliške Oerkve. Vsi moški so bili odkriti, številne ženske pa so bile oblečene v črno. Vse je kleče pričakovalo in pozdravljalo svetega očeta. Čete so izkazale čast, godba pa je zaigrala italijansko in papeževo himno. Vso pot se je ponavljalo navdušeno vzklikanje nepregledne množice ljudstva.
Ob 10.30 je papeški sprevod prispel na trg pred Kvirinal. V trenutku, ko je krenil na dvorišče kr. dvorca, je polk z zastavo in godbo na čelu izkazal cerkvenemu poglavarju časti. Godbe so igrale menjaje se kraljevo koračnico in papeževo himno.
Srečanje z vladarjem Italije
Nad velikim stopniščem je kralj in cesar Viktor Emanuel pričakoval sv. očeta. Razen italijanskega vladarja so bili tam tudi vojvoda Pjemontski z ostalimi princi, zunanji minister grof Ciano, italijanski veleposlanik pri sv. Sto-
Odkod nemir sveta
Na seznamu o izgubah v poslednji svetovni vojni smo z veliko bolestjo brali dvoje imen: mir in ljubezen. Mir je mrtev ali »pogrešan« od l. 1914 in tudi v letu 1939 ga še niso našli. Ljubezen je pohabljena in se kot invalid le s težavo po berglah plazi okoli.
če bi ljubezen, krščanska ljubezen, mor gla umreti, bi jo bili ie umorili — že stokrat. Toda ljubezen, ki se v njenih žilah pretaka kri, ki je spojena s krvjo našega Gospoda, je neumrjola. To vemo in to vidimo vsak dan.
Kolikolcrat so od leta 1918 dalje vzplapo-lale narodnostne prekucije, kolikokrat so se narodi drug proti drugemu ščuvali, da bi svet pahnili iznova v požar — kar se je letos tudi zgodilo.
Neizmeren krik odmeva skozi človeštvo, krik, porojen iz bede in iz sovraštva. Vse kar brez sape drevi v vrvež poloma.
Pri tem se po eni plati mogočno dvigajo narodi, po drugi pa je ves družabni red iz-podkopan in prevrnjen. Mir, pravi, krščanski mir je na tem svetu do dna oslabljen. Ljubezen kar ne more sleči svoje žalne, vdovske obleke.
Navzlic vsemu prizadevanju diplomatov niso mogli politiki razrešiti nobenega velikega mirovnega vprašanja in so zašli v — vojno
Katoličani pa smo mnenja, da mora vsakršna obnova sveta iziti iz tistega temelja, ki ga je prejšnja in sedanja vojna najbolj uničila in razdejala: namreč iz duhovnega in moralnega življenja narodov.
Bistvena je »reparacija«, obnova duš; tudi duš narodov. Brez takšne obnove je vse le kr pari ja. In ker ni bil zakon miru in ljubezni nikjer s takimi strašnimi atentati ranjen kakor v razmerju naroda napram narodu, je treba vprav tu z največjo silo začeti boljšati.
Krščanska, Juzusova morala mora priti v javno življenje, v vodstva države in v diplomacijo, v vodstvo slehernega posameznega naroda in v mednarodna razmerja in pogodbe. Tu sem in tudi v zasebno življenje morajo priti na svoje vzvišeno mesto tiste besede iz pridige na gori: >Blagor miroljbnim« — blagor tistim, ki delajo za mir, blagor onim, ki mir branijo, blagor tistim, ki ga oznanjajo, — zakaj »oni bodo otroci božji.«
Toda — ali nista ločeni politika in vera? Ali ne oznanjajo vsepovsod, v sto parlamentih in v tisoč uradniških sobah, da je vera in da je krščanska morala »zasebna zadeva«?
Zaradi take »ločitvene politike« smo dobili dvojno »moralo«, dvojezično moralo, moralo z dvojnim dnom: moralo družbe, države, naroda, ki se ne ukloni nobeni avtoriteti, in moralo zasebnikov, ki pravijo, da bodi krščanska. Koliko jih je, ki menijo, da so kristjani, pa so po svojem mišljenju tn delovanju že zlezli v sredo te usodne zmote.
Posledica takega razlikovanja pa je, da je moderno poprvzaseglo javno, politično, socialno in gc 'ar.-, i vi jen je, in da je temu poganst	iterializem in
sebičnost. L	< > zgorel nov sve-
tovni požar.
lici, minister dvora in ostale ugledne osebnosti. Ko se je papežev avtomobil zaustavil pred slavnostnim stopniščem, je stopil k njemu minister dvora, odprl vrata in pomagal sv. očetu izstopiti.
Srečanje sv. očeta Pija XII. in italijanskega kralja in cesarja Viktorja E m a n u e l a III. je bilo polno prisrčnosti in dolžnega spoštovanja. Sv. oče se je nato podal na stopnišče. Na njegovi levi strani je šel italijanski vladar, za njim pa so sledili' prestolonaslednik Umberto, kardinal dekan msgr. Granito Pignatelli di B e I -monte in kardinal msgr. Tedeschini. Za njim so šli državni tajnik msgr. M a g 1 i o n e , veliki admiral vojvoda Thaon di Revel, častni pribočnik kralja in cesarja ter zunanji minister grof Ciano. Kraljica in cesarica je pričakovala vladarja katoliške Cerkve v dvorani pri vratih palače. Ko je sv. oče prispel na vrh stopnišča, ga je povabila naj vstopi v dvorano. V njenem spremstvu so bili vojvodinja P i e m o n t -s k a in ostale pricesinje. Tudi tu je garda izkazala vzvišenemu gostu vojaške časti.
Sprevod se je ustavil pred paulinsko kapelo, kjer je sv. oče z blagoslovljeno vodo blagoslovil prisotne. Papež je stopil nato v pavlinsko kapelo. Pred njim so nosili papeški križ, za njim pa so vstopali v kapelo italijanski kralj in cesar, princi, princesinje, kardinali, grof Ciano, veliki admiral Thaon di Revel, častni pribočnik kralja in cesarja ter druge ugledne osebnosti. V oltarju kapelice so kosti štirih članov savojske hiše. Ko se je poklonil Najsvetejšemu je sv. oče zapustil kapelo, nakar se je spet sestavil sprevod, ki je krenil skozi mnoge dvorane do »Rumene dvorane«, ki je bila tedaj, ko je kvirinalska palača pripadala sv. Stolici, prestolniška dvorana. V teh dvoranah je sv. oče sprejemal časti od strani članov civilne in vojaške hiše kralja in cesarja, guvernerja mesta Rima in dvornih gospa. V »Rdeči dvorani« so se zatem ustavili princi, princesinje, kardinali in ostali visoki dostojanstveniki iz papeževega spremstva in iz spremstva italijanskega vladarja.
Polurni razgovor
Sv. oče ter vladarja so nato stopili v pr e • stolno dvorano, ki je bila v dobi papeštva dvorana kongregacije. V tej bogato okrašeni dvorani so imeli pogovor italijanski kralj in cesar, kraljica in cesarica ter sv. oče. Za to priliko so prinesli iz kr. dvorca v Neaplju prestol, ki je pripadal nekoč parmskemu dvoru. Papež se je vsedel v prestol v sredini, italijanski kralj in kraljica pa sta se vsedla desno in levo od njega.
Papežev nagovor
V	pogovoru med papežem in italijanskim kraljevim parom, je vrhovni poglavar katoliške Cerkve dejal:
v... »Tega tako zaželenega dne — ko je .v tej vzvišeni kraljevski palači, ki je postala skoraj pozorišče nove zgodovine, v navzočnosti njegove ga veličanstva kralja in eesarja ter kraljice in cesarice, v kateri se zrcalijo sladko materinstvo in družinske čednosti, ter vsega italijanskega ljudstva zbran zbor gospodov kardinalov in vsega našega spremstva skupaj f izbrano družbo kraljevih prineev in princes, vsega ostalega dvora in vlado — je naše srce napolnjeno žive radosti zaradi svečanega obiska, ki sta nam ga ob radostnem odobravanju Rima in vsega sveta napravili njuni veličanstvi v naši apostolski palači na Vatikanu s tistim globokim spoštovanjem do stolice svetega Petra, ki ga je vedno izkazovala savojska dinastija, ki šteje v svoji sredi toliko svetih in blaženih članov katoliške Cerkve.
V	tej kraljevi palači se je sklenil pred desetimi leti sporazum med Cerkvijo in državo, ki osvetljuje v eni sami luči slavni imeni našega prespoštovanega predhodnika Pija XI. in vašega veličanstva, Viktorja Emanuela. Vatikan in Kvirinal, ki ju loči Tibcra, sta združena v miru, ki ga utrjujejo spomini dedne in pradedne vere sa-vojskega (loma. In danes se v tej sijani dvorani prvič po desetih letih dviga roka rimskega papeža, da blagoslovi r znamenju miru kraljevo družino in vlado ter vse odličnike, medtem ko vzklika radosti vsa Italija in z njo ves katoliški svet in ko se zdi, da se radujeta tudi oba prvaka apostolov, čijih kipa stojita ob vhodu te palače, kakor da čutita tudi ona, da se je dvignila zarja novih časov. In še bolj se raduje sveta Devica Annunziata, ki ji je angel oznanil Gospodovo rojstvo, katera ima v tej palači svoje svetišče, od koder deli svoje milosti kraljevski družini, ki je v globoki udanosti do Dcvicc Matere ustanovila najvišji red, s katerim počaščuje viteške zasluge. Prosimo Boga in Devico Mater, da tudi poslej varuje vzvišeni veličanstvi, prince in princese tega doma, kakor tudi velezaslužnega načelnika vlade in vse njene člane ter vse navzoče sploh.
In to prosimo Boga, da bi mir, ki ga po zaslugi modrosti njenih voditeljev uživa Italija, napravi Italijo močno in spoštovano od vsega sveta, tako da bi narodom, ki se danes kakor bratje, kateri so si postali sovražniki, med seboj pobijajo na zemlji in na morju ter v zraku, postala vspod-buda k bodočemu miru — miru, ki naj po vsebini
svojih pogodb in po svojem duhu bo gotova podlaga novemu in trajnemu redu, katerega je zastonj iskati po drugi poti, kakor je kraljeva pot pravice in krščanske ljubezni.«
Po pogovoru, ki je trajal okoli pol ure, so bile predstavljene kralju in kraljici osebnosti iz papeževega spremstva. Sprevod je nato prispel do kirasirske dvorane. Tu se je kraljica in cesarica poslovila od sv. očeta, ki je v spremstvu kralja in cesarja odšel po stopnišču navzdol proti izhodu. Tu se je poslovil sv. oče od kralja Viktorja
Emanuela, stopil v avtomobil in zapustil Kvirinal. Polk vojaštva je izkazal čast, in spet sta zadoneli italijanska in papeška himna.
Nazaj v Vatikan
Sprevod je krenil nazaj v Vatikan, ogromna
množica ljudstva pa je spet navdušeno vzklikala. Kljub temu, da je deževalo, so ljudje počakali na vrnitev papeža. Nazaj grede je sprevod šel po istih cestah kot prej, postrojene čete pa so mu spet izkazale čast. Sv. oče, ki je kljub dežju stalno imel odprt avtomobil, je podelil blagoslov rimskemu prebivalstvu. Guverner mesta Rima in kr. zastopstvo, ki je odšlo prej iz Kvirinala, je počakalo na prihod sprevoda na meji mesta Vatikana, to je pri vhodu na trg sv. Petra. Tu so italijanski visoki dostojanstveniki še enkrat izkazali sv. očetu Časti. Najvišji cerkveni poglavar se je kljub dežju nekaj minut prisrčno pogovarjal s šefom kr. zastopstva. Končno je avtomobil, s katerim se je vozil sv. oče, zavozil čez vatikansko mejo, palatinska garda, Švicarji in vatikanske čete pa so mu izkazali časti.
Poveljniki rdeče vojske
švicarski dnevnik »Vaterland« objavlja v zadnji svoji številki obsežno razmišljanje o tem, zakaj se je dosedanji sovjetski napad na Finsko popolnoma ponesrečil. V svetovni zgodovini je gotovo Čudež, da se majhna finska vojska 300.000 mož tako sijajno drži proti sovjetski vojski, ki šteje v svojem rednem mirnem stanju nad dva milijona mož in ima 9 milijonov rezervistov. Boljševiki so že bili te-peni, ko so s svojo vojsko vdrli na Poljsko v letu 1920. Takrat in sedaj se zopet izkazuje, da je Sovjetija orjak, ki stoji na lončenih nogah.
O moderni sovjetski vojski se je v zadnjih letih izredno mnogo pisalo. Sovjeti imajo oboroženo vojsko, ki ima več tisoč letal in več tisoč tankov in motoriziranih oddelkov na pretek. Pa vse to nič ne pomaga. Glavna krivda vsega sedanjega neuspeha bo pač v tem, da je Stalin v letih 1937-38 postreljal vse glavne poveljnike sovjetske vojske. Na splošno računajo, da je bilo tedaj v sovjetski vojski postreljenih 80% odstotkov vseh generalov in višjih častnikov. V dveh letih Stalin vseh teh ni mogel nadomestiti z novimi poveljniki, ki bi bili kos novim nalogam. Od tako zvane stare garde je ostal v poveljstvu sovjetske vojske samo general Zapošnikov; ker je moral v začetku izbruha sovražnosti takoj na finsko mejo, ni izključeno, da so tudi tega generala zaradi neuspehov rdeče vojske že ustrelili.
Sovjetska vojska ima še štiri maršale, ki so Stalinu še zvesti in na katere Stalin lahko tudi računa. To so: Vorošilov, Budjeni, Bliicher in I>ibenko.
Vorošilov
Komisar za vojne zadeve '"n vrhovni poveljnik rdeče vojske je maršal Vorošilov. Po poklicu je ključavničar in si je vso izobrazbo pridobil v dvorazredni ljudski šo'i. Ob začetku svetovne vojne so ga poslali v tovarno za orožje in ni bil v letih 1914—1918 nikdar na fronti.
Ko so po zlomu ruske vojske nemške in avstrijske čete prodirale v notranjost Rusije, je Vorošilov pred njimi odhitel v Caricin in se tam udeležil revolucionarnih bitk. Ker se je izkazalo, da je dober agitator, je bil imenovan za komisarja za notranje zadeve v Ukrajini. Leta 1919 je postal predsednik revolucionarnega odbora v Budjenijevi konjeniški brigadi in se udeležil bojev proti Pol jakom. Ker pa so bili boljševiki tepeni, je z njihovo vojsko zbežal nazaj v Rusijo. Vojni komisar je postal leta 1925 in od tedaj ga Stalin ne pusti več iz svoje bližine. Postavil ga je tudi za maršala rdeče vojske.
Bliicher
Maršal Bliicher je bil po poklicu tudi ključavničar. Njegovo pravo ime je Vasišij Kon-stantinovič Gurov. Leta 1910 je bil ?aradi revolucionarnega dela obsojen na dve in pol leti ječe. Med svetovno vojno je bil ranjen na fronti, zato so ga pozneje dodelili v tovarne orožja kot ključavničarja. Po izbruhu revolucije se je pridružil rdeči vojski in kmalu postal predsednik revolucionarnega vojnega odbora v Čeljabifisku. Leta 1924 je bil sovjetski vojaški odposlanec na Kitajskem in je ku-omintangu organiziral posebno armado. V Čangkajškovi okolici je nastopal pod imenom Galen; Kitajci pa so kmalu spoznali njegove prave namene, ga spodili in Bliicher je moral preoblečen zbežati s Kitajske. Ko so se nato stiki med Japonsko in Sovjetijo poslabšali, je Blucher postal glavni poveljnik boljševiških čet na Daljnemd vzhodu z naslovom maršala.
Budjeni
Edini sovjetski maršal, ki ima vsaj nekaj vojaške izobrazbe, je maršal Budjeni, ki je sedaj poveljnik rdeče posadke v Moskvi in torej nekak osebni stražar Stalinov. Med boljševiki uživa izreden ugled zaradi tega, ker je še zmeraj bolj narednik, to je »feldvebel« kot pa marSal. O njem in njegovih vojaških nastopih kroži vse polno anekdot in je med komunisti znan kot vojak, ki se je najmanj na-
Zadnji sovjetski sunek v češkoslovaško
Pariz, 28. dec. t. V Parizu izhajajoči »Češko-slovenski boj« javlja, da ima iz Moskve poročila, da je sovjetska vlada spet napravila nekaj značilnih ukrepov, ki izpričujejo njeno stališče do bivše češkoslovaške države, s katero je sovjetska vlada imela vojaško obrambno zvezo in ki so jo lani v septembru tako grdo pustili pasti, ko je potrebovala podpore. Po prenehanju češkoslovaške države je v Moskvi še vedno ostalo češkoslovaško poslaništvo z dr. F i e r I i n g e r j e m kot poslanikom na čelu, prav tako, kakor so tudi Francija, Anglija, Amerika in še druge države, ki zasedbe češkoslovaške države niso hotele priznati, dovolile češkoslovaškim diplomatom, da so še nadalje ostali na svojih mestih. Toda sedaj je sovjetska vlada sporočila dr. Fierlingerju, naj se v novem letu izseli iz poslaniškega poslopja. Dobil je rok do 15. marca, ko mora biti poslopje izročeno Nemčiji. »Češkoslovaški boj« pristavlja, da so Čeho-SIovaki po dosedanjih bridkih izkušnjah itak streznjeni glede Sovjetov, toda ta poslednja novica bo še druge, ki so še vedno vsaj oddaljeno verovali v
vzel raznih komunističnih nazorov. V rdeči vojski je znan po tem, da še zmeraj trdi, da moderne ovire in tanki ne zmorejo nič proti njegovi konjenici. Konjenica lahko prehiti vse tanke in preskoči vse ovire. Ker tega še ni bilo mogoče dokazati, lahko o tem še naprej neovirano pridiguje.
Dibenko
Nad vse slab sloves pa uživa Dibenko, ki je leta 1912 vstopil v rusko mornarico. Njegova šolska izobrazba obstoja v tem, da je obiskoval tri leta ljudsko šolo. Največji ugled med boljševiki pa si je pridobil s tem, da se je leta 1917 postavil na čelu mornarjem, ki so se uprli. Tedaj se je proslavil kot največji morilec in ropnr. Postal je vojni minister, nato pa kmalu odhitel, da kot prosluli prelivalec krvi zavzame Krim. Nekaj časa je bil predsednik krimske republike, kmalu nato pa je postal poveljnik vsega sovjetskega topništva. Dibenko je edini, ki ima tri odlikovanja Rdeče zastave.
Dosedaj v vsej sovjetski armadi niso polagali nobene važnosti na to, kakšno izobrazbo imajo poveljniki rdeče vojske. Edino, kar je bilo odločilno, je bilo to, ali uživa ta ali oni mož iz poveljstva sovjetske vojske zaupanje rdečega carja Sovjetije — Stalina.
Vse to pa je sedaj privedlo do tega, da se uspešno bori mali finski narod proti ogromni premoči; po zadnjih vesteh se bori na Kare-ijski ožini 15.000 Fincev proti 300.000 boljše-vikom. Finci pa niso samo odbili vseh napadov, ampak so to ogromno sovjetsko vojsko vrgli celo za 85 km naza j. Položa j je že tak, da misli sam Stalin prevzeti poveljstvo nad fronto proti Fincem. Kakor v politiki, tako bo najbrž tudi vojni proti Finski ostal Stalin sam, če samemu sebi še zaupa...
neko megleno slovanstvo Sovjetije, dokončno prepričala, da Slovani od Stalinove Rusije nimajo ničesar pričakovati in da Stalinova Rusija ne bo nič storila, da bi Čehi in Slovaki dobili nazaj narodno svobodo in svobodno državo.
Francoski proračun 360 miljard din
Pariz, 28. dec. t. Havas. Francoska vlada je predložila proračunski pregled za bodoče leto. Postopek v parlamentu je bil zelo hiter. Danes sta ga sprejela tako senat kakor skupščina. Proračun ima obliko finančnega zakona. V senatu ga je razlagal bivši finančni minister Gardey, v parlamentu pa finančni minister Raynaud, Francija bo po tem proračunu uporabila v prihodnjem letu najmanj 300 milijard frankov (300 milijard din) Raynaud je to priliko tudi uporabil, da je obraz ložil gospodarsko politiko vlade v vojnem času.
Amerika služi...
Washington, 28. dec. AA. DNB: Po uradnih statističnih podatkih je dosegel izvoz vojnega materiala iz Amerike v teku letošnjega leta vrednost 5,143.000 dolarjev. V Kanado se je izvozilo že za 540.000 dol. (okr. 25 milijard din), na Nizozemsko za 927.000 dol. in v Argentino za 221.000 dol. Kakor se vidi iz seznama, ki ga je obenem objavila ameriška vlada po raznih izvoznih dovoljenjih, je Avstralija, ki ni novembra dobila iz Amerike nobenega vojnega materinla, naročila za 4,170.000 dolarjev, Kanada za 1,280.000, Anglija za 14 milijonov 970.000 in Francija za 95,570.000 dolarjev.
Drobne novice
Havana, 28. dec. AA, Havas. Kmetica Otilija Valdes je rodila žive petorčke. Mati in novorojenčki so zdravi.
Tokio, 28. dec. AA. Štefani. Današnji listi naglašajo, da parlament nima zaupanja v vlado predsednika Abeja in da bo zaradi tega v najkrajšem času prišlo do sprememb v japonski vladi.
Madrid, 28. dec. AA. Štefani. Španska vlada je sklenila obnoviti železniški promet s Francijo v prejšnjem obsegu. Začenši s 1. febr. bo obnovljen promet skoraj na vseh progah.
Moskva, 28. dec. AA. Havas. Slovaški poslanik Tiso se je nastanil v poslopju bivšega španskega poslaništva, ki je že delj časa zaprto.
Budimpešta, 28. dec. A A. DNB. Predsednik vlade grof Teleky je imenovan za častnega člana Akademije naravoslovnih ved v Halleju.
Notranjost nemške podmornice
GaApcrdaMtvo
Nova davčna zakonodaja
Ljubljana, 28. decembra.
V	gospodarskih krogih je še vedno v ospredju debata o davčni zakonodaji, katero nam je naklonil finančni minister za božične praznike. Dela se tudi že pospešeno na pravilnikih za izvedbo te zakonodaje, kar bomo dobili najbrž kot novoletno voščilo finančnega ministra.
Soglasno mnenje je, da se bo davčno breme zelo povečalo zlasti pri srednjih in večjih gospodarskih obratih. To dokazujejo tudi cenitve novega davčnega donosa, ki gredo od 500 do 700 milijonov dinarjev pod predpostavko, da bo ostala konjunktura na dosedanji višini tudi v bodočem letu. Toda bojimo se. da bo konjunktura nekoliko popustila, ker stopa vedno bolj v ospredje vprašanje preskrbe naše industrije s surovinami. Ce bo preskrba slaba, se bo tudi donosnost poslovanja zmanjšala in bo zato davek zajel manjšo količino dobičkov in ne bo tako znatnega donosa, kot je bil pričakovan.
V	novi davčni reformi so bili zvišani neposredni davki, davek na poslovni promet (luksuzni) ter nekatere takse. Pri neposrednih davkih so bile zlasti zvišane stopnje dopolnilnega davka k zemljiškemu davku, zgradarini, pridobnini in družbenemu davku v višjih stopnjah. Povečan je divi-dendni davek, na splošno pa poostrena davčna praksa, da ne govorimo o manjših izpremembah. Z zadovoljstvom je sprejela javnost na znanje nameravano večjo obdavčitev podjetij inozemskega kapitala pri nas, zlasti pa bo donosna pritegnitev potnikov inozemskih podjetij pri nas k večjemu plačevanju davkov.
Dobili smo tudi nekaj davčnih olajšav, ki se nanašajo predvsem na odpis dolgovanih davkov do leta 1937 in znižanje zemljiškega davka za malega kmeta.
Kar se tiče razširjenja pavšaliranja pridobni-ne na obrtnike v mestih, moramo žal ugotoviti, da je za obrtnike vzet n pr. v Ljubljani previsok pavšal. Kajti doslej so obrtniki bili manj obremenjeni v Ljubljani s pridobnino na osnovi ocene njih dohodka po davčnem odboru in bodo težko prenašali občutno zvečanje svojih davčnih bremen. Zaradi tega bo treba stopnjo v posameznih kategorijah znižati na znosnejšo višino.
Največji donos pa si obeta finančni minister od preureditve lestvice prispevka za sklad za državno obrambo. Ta lestvica je bila prej sestavljena po nemogočih vidikih in je bila veliko preobširna. Sedaj je poenostavljena, toda obenem tudi zvišana zlasti za višjo davčno podlago. Kakor vsaka doklada na neposredne davke, tudi ta do-klada še bolj potencira davčne neenakosti in bremena in bi jo zato bilo po mnenju finančnih strokovnjakov napraviti znosnejšo, če se že hoče zadržati sistem proporcijonelne obremenitve.
Vpogled v poslovne knjige bo zahteval tudi znatno večje število uredništva, zlasti izvežbanega v knjigovodstvu. Dvomimo, da se bo ob sedanjih plačah državnih uslužbencev posrečilo dobiti primerno število sposobnih uradnikov, tako da bo efekt v pravem razmerju s stroški in naporom novega uslužbenslvrit 'Ce (ir$S\& Til bi1) dobila strokovnih ljudi, potem se bo davčna reforma marsikdaj izrodila v nestrokovno obravnavo položaja davčnih zavezancev, kar bo škodovalo državi pri manjšem donosu, ker bodo večje možnosti za utajo kljub drakonskim kaznim.
In končno še nekaj o prostorih naše davčne uprave. V Ljubljani ima davčna uprava prostore, ki že zdavnaj ne odgovarjajo potrebam njenega tako obsežnega poslovanja. Zaradi pomanjkljivih prostorov, pa tudi zaradi pomanjkanja uradništva, morajo stranke čakati izredno dolgo na to, da opravijo svojo državljansko — davkoplačevalsko dolžnost. Ob sedanjem zvišanju davkov bi bilo nujno potrebno, da dobi davčna uprava v Ljubljani primerne prostore za svoje uradovanje, kar bo koristilo i njej sami, zlasti pa njenemu občevanju s strankami. Plačevati davke že itak ni priljubljen posel, še manj pa je priljubljeno čakanje na neljub posel plačevanja.
Pred uvedbo državne trošarine na žganje
Iz Belgrada zopet poročajo, da je nameravana zopetna uvedba državne trošarine na žganje v višini 10 din za liter. To smo tudi že napovedali v članku »Reforma davkov« dne 15. novembra.
Nastaja pa vprašanje, kako bo s tozadevnimi banovinskimi in občinskimi trošarinami. Te trošarine so tvorile velik del dohodkov banovine in občin, katere bodo težko pogrešale znatne vsote iz tega naslova. Z donosom trošarine na alkoholne pijače je naša banovina financirala znatna javna dela, ki bodo morala odpasti, kar pa bi zopet bila gospodarska škoda. Zato se mora najti primeren način oškodovanja banovin in občin za te trošarine in si naj država te dohodke deli z banovino in občinami.
Davčna povišanja drugod
V	reviji »Siidost-Economist«, ki izhaja v nemščini v Budimpešti, čitamo v številki od 23. decembra zanimive podatke o povišanju davkov v nekaterih evropskih državah, katere navajamo zaradi primerjave naših čitateljev. Popolnoma razumljivo je znatno povišanje bremen v vojujočih se državah.
Driave t) vojni.
V	Nemčiji je zvišana dohodnina za 60%, jta tudi trošarine na nekatere važne predmete so
zvišane.
V	Angliji je bila zvišana splošna dohodnina na preostali, del finančnega leta 1939—1040, torej do 1. aprila 1940 za 27%, za finančno leto 1910—1941 pa za nadaljnjih 7%. Tudi dodatni davek pri dohodkih nad 2000 funtov lelno se je zvišal. Nasledstveni davek je zvišan za 10%, nadalje so zvišane razne trošarine. Namesto davka na vojne dobičke je uveden davek na višje dobičke, ki znaša 00% pri vseh vsotah, ki presegajo dobiček podjetja po stanju dne 31. marca 1939.
V	Franciji je bila zvišana stopnja izrednega davka, uvedenega leta 1939 in ki obremenjuje dohodke vseh poklicnih panog, s 1. januarjem za 5%. Od 1. oktobra dalje velja stopnja 15% za vse moške v starosti od 18—49 let, ki niso v nobeni vojaški službi. Davčni sistem omejitve vojnih dobičkov je razširjen na vse panoge industrije in trgovine. Ce znaša čisti dobiček podjetja manj kot 4% prometa, mora podjetje plačati v državno blagajno 25% dobička, pri dobičkih od 4—6% prometa gre v državno blagajno 50%, nadalje vsi dobički, ki prekašajo 10%. Pravijo, da ta davek zagotavlja večji uspeh pobijanja zviševanja cen kot vsi ostali nadzorstveni ukrepi, ker se more povečati znesek dobička, ki ostane na razpolago podjetniku le, če se zviša promet pri manjšem odstotnem dobičku.
Nevtralne driave.
V	H o 1 a n d i j i je zvišana dohodnina za tekoče finančuo leto za 15%, za prihodnje pa za 45%.
V	Belgiji je bil zvišan davek na vžigalici za 100%, na pivo za 10, na mineralne vOde za 12.5 in na tobak od 10—28%. Pripravljajo pa se na-daljna zvišanja davčnih bremen in nova posojila.
V	Švici mislijo na uvedbo oddaje premoženja, ki naj bi dala 600 —700 milij. frankov, nadalje na uvedbo prometnega davka, ki naj prinese 100 milij. frankov.
Na Švedskem so uvedli državni luksuzni davek in davek na bencin, nadalje zvišali davke na tobak in špirit. Pripravljajo pa tudi nove davč^ ne obremenitve.	j.
Trgovine v nedeljo, dne 31. t. m., bodo v Ljubljani, izvzemši živilske stroke, zaprte. — Združenje trgovcev.	■*.
Stabilizacija klirinške marke. Iz poluradnih krogov se izve, da bo sedanji tečaj nemške marke, ki je na 14.70 do 14.90, stal delj časa na tej višini.
Zvišanje glavnice. Smith & Meynier, tvornica papirja, d. d. v Zagrebu, zvišuje glavnico od 15 na 20 milijonov dinarjev, in sicer se zviša imenska vrednost dosedanjih 100.000 delnic od 150 na 200 dinarjev, za kar morajo delničarji plačati v gotovini po 50 din na delnico. Vpis traja do 30. decembra. — Jugoslovanska Bates, d, d., Zagreb sklicuje ka 8. januar 1940 delničarje na izredni občni zbor, kjer bo sklepano o zvišanju glavnice, ki znaša sedaj 1 milij. in dividenda za 1938 10 odstotkov.
Alatini Mineš, Ltd., London. Prenehala sta biti v službi pri družbi Alatini Mineš Ltd., London ravnatelj H&rid "Steiger in podravnatelj Robert Durrifcl, za ravnatelja podružnice Skoplje pa je bil imenovan Mihael Čolefat,	. <
Posestne sprememb« v Ljubljani In okolici
Zemljiškoknjižna komisija na okrajnem sodišču je naravnost bombardirana s kupnimi pogodbami, da jih odobri. Ta mesec do 28. t. m. je bilo že prijavljenih 168 kupnih pogodb za odobritev. Letos pa jih je zaznamovanih že nad 1650. Samo v času od 10. t. m. pa do 28. t. m. je bilo zaznamovanih pri komisiji 148 kupnih pogodb za celotno vrednost 9,683.250 din. V zemljiški knjigi so bile zadnji čas zaznamovane večje kupne pogodbe, in sicer:
Ooljar Ana roj. Novak, Ljubljana, Odcep Ger-blčeve ulice, je prodala Ignaciju Klančniku, služi-telju na univerzi, Ljubljana, Vipavska ulica 3, nepremičnino vi. štev. 2337 k. o. Trnovsko predmestje v izmeri 986 k v. m z na tej parceli sezidano hišo in mizarsko delavnico za 180.000 din.
Klančnik Ignacij, služitelj na univerzi, je prodal Mariji Starčevi, posestnici v Sodražici 65 na Dolenjskem nepremičnine vi. št. 2205 in 2293 k. o. Trnovsko predmestje in vi. št. 346 k. o. Vič v skupnem obsegu 1386 kv. m za 80.000 din.
Mayer Josipina roj. Čad, Ljubljana, Predjam-ska ulica 44 je prodala prof. Vojtehu Štruklju in soprogi Mileni roj. Sertič, Ljubljana, Svetčeva ulica 5, pare. št. 1368/7 k. o. Vič za 70.375 din.
Tribuč Josip, Ljubljana, Tržaška cesta 42, je prodal inž. Karlu Čehu, rudarskemu inženirju, Mežica-Prevalje, in soprogi Alici roj. Wormser posestvo vi. št. 159 k. o. Vič, obstoječe iz pare. št. 82/2 s hišo št. 42 na Tržaški cesti za 700.000 din.
Zakotni k Ivana, zasebnica, Ljubljana, Podutiška cesta 41 je prodala Francu Poženelu, slaščičarju, Zg. Šiška, Kneza Kocelja ulica 61, pare. št. 568/3 k. o. Zg. Šiška v izmeri 716 kv. m za 25.080 din.
Lavrenčič Alojzij in žena Ida, Ljubljana — Glince, Cesta XI/2a, sta prodala Valentinu Zale-tolu, posestniku, Stanežiče 7 pri Št. Vidu nad Ljubljano pare. št. 192/4 k. o. Dravlje v izmeri 819 kv. m za 90.475 din.
Anton baron Codelli, Kodeljevo pri Ljubljani, je prodal Hermini Marinčevi roj. Schumberger, Ljubljana, Fiignerjeva ulica 6, pare. št. 179/67 k. o. Udmat v izmeri 514 kv. m za 28.000 din.
Lindič Anton, posestnik, Ljubljana, Cesta v Mestni log 79, je prodal Franu Pucu, krojaču od tam, in ženi Mariji roj. Zvonec svojo polovico nepremičnine vi. št. 2339 k. o. Trnovsko predmestje, obstoječo iz pare. št. 365 iste k. o. in na njej sezidano hišo za 61.000 din.
Košak Emilija r. Ocepek, mag. ur., Robova 23, in Zorislava Ocepek, trg. sotrudnica, sta prodali gdč. Mariji Ušlakarjevi, konservatoristki, Groharjeva cesta 9, pare. štev. 109/1 k. o. Spodnja Šiška v izmeri 693 m8 za 45.000 din.
Boječ Štefanija, učiteljica, Petrovče pri Celju, je prodala Bredi Pečkovi roj. Ušlakar, soprogi zdravnika v Brežicah, pare. štev. 191/3 k. o. Sp. Šiška v izmeri 692 ms za 60.000 din.
Pečnik Josip, trgovec in posestnik, Ljubljana, Stožice št. 29, je prodal Anici Prodanovi, zdravnikovi soprogi, Ljubljana, Masarykova cesta 14, pare. štev. 263 k. o. Trnovsko predmestje v izmeri 285 m1 za 50.000 din.
Koželj Fanči roj. Premk, sedaj omož, Sušter-šič, posestnica in soproga polic, uradnika, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta X-16, je prodala Alojziju Ankn, trgovcu v Ljubljani, Gajeva ulica 5, hišo št. 16 v Rožni dolini, Cesta X, spadajočo pod vi. št. 856 k. o. Vič za 150.000 din,
Npvak. Mara, posestnica v Kolezijski nL .17, je prodala Franu Kačiču, zasebniku, hišo št. 17 v Riharjevi ulici, »padajočo pod vi. št. 2.807 k. o. Trnovsko predmestje za 164.000 din. >—••• •>
Samo danes in Jutri predvajamo veličastveni film nesmrtne ljubezni v katerem imata glavno vi. božanstvena Greta Garbo in Charles Boyer
V tem filmu razkošne inscenacije in mojsterske režije je živo podana vstrajna ljubezen poljske grofi e do velikega osvajalca NAPOLEONA, najmarkantnejše zgodovinske osebnosti
KINO SLOGA, telefon 27-30 _Danes ob 16., 19. In 21. uri
i.........n m ii ............. »i i ■um i..... mi um umi imiiii i n iimiiiiih m Min i nn mi 11
Rasa zunanja trgovina
Izvoz je bil naslednji (v milij. din):
v L 1938
1939
Uredba o pobijanju draginje velja tudi v banovini Hrvatski
Dne 25. aeptembfa je izšla v Belgradu uredba z zakonsko močjo o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Toda ta uredba ni bila razširjena na banovino Hrvatsko. Tu so izvlekli na dan stari zakon o pobijanju draginje (lex Žerjav) z dne 30. decembra 1921 in pravilnik k temu zakonu z dne 7. septembra 1922. Ker pa je od tega zakona poteklo že nekaj let, so ga morali na novo objaviti v službenem glasilu banovine Hrvatske, v »Narodnih novinah« z dne 5. decembra.
Toda tedaj pravi službeni komunike, da itari zakon ni zadostoval za pobijanje draginje in je zaradi tega razširjena veljavnost nove uredbe od leto« tudi na banovino Hrvatsko z ustrezajočimi izpremembami (namesto ministra (namesto ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje je za razne stvari sedaj na Hrvatskem pooblaščen ban). Tako se je nehal prav za prav kompetenčni spor med banovino Hrvatsko in osrednjo vlado v Belgradu.
nov.	avg.	sept.	okt.	nov.
19.8	110.3	19.3	63.36	47.76
45.56	27.9	39.0	43.9	39.3
14.65	--	—.—	30.97	44.26
8.44	0.05	27.04	50.0	23.1
5.64	36.95	38.4	13.5	—.—
24.24	16.9	0.96	14.4	30.9
4.7	7.0	7.6	15.4	19.86
49.76	50.56	5.97	34.1	38.1
47.7	10.0	4.86	18.1	54.4
10.7	10.15	0.7	15.5	22.7
5.7	9.86	7.1	9.5	7.5
61.45	79.35	29.04	59.6	89.56
0.2	7.8	5.35	9.1	2.25
4.7	5.26	0.5	2.1	4.25
4.8	2.3	—.—	1.9	5.34
47.8	63.7	—.—	4.0	11.2
40.87	38.2	3.2	4.3	30.4
pšenica sveže sadje suhe češplje hmelj tobak konoplja goveda prašiči sveže meso mast jajca
stavbni les kale. cijanam cement svinec baker rude
Te številke nam kažejo, da je zlasti narastel v vojnih mesecih izvoz goveje živine in masti ter mesa. Za te predmete je bila zadnje mesece dobra konjunktura, ker so bili dovozi iz prekmorskih držav zaradi nesigurnosti morske vožnje zelo zmanjšani. Izvoz rud in kovin je septembra skoro popolnoma ponehal in se le počasi obnavlja. Izvoz svinca je šele novembra dosegel normalno slanje, dočim je izvoz bakra in rud še vedno majhen, čeprav se počasi veča. Zadnje mesece je zelo narastel naš izvoz lesa, ki se je razvil zlasti v Italijo.
Po posameznih predmetih je bil naS uvoz naslednji (v milij. din):
v L 1938	1939
nov. avg. sept okt. nov.
sur. bombaž	34.8	13.0	13.2	21.7	19.46
bombažno predivo	21.15	32.65	11.1	4.66	4.06
bombažne tkanine	9.8	14.26	9.14	15.0	12.9
surova volna	22.5	6.7	4.56	2.26	0.8
voln. predivo	8.26	16.46	5.3	2.85	2.3
voln. tkanine	9.25	19.3	21.3	26.6	14.36
svil. prediva	7.9	7.6	5.14	10.3	11.2
nenredel. železo	4.0	5.9	3.3	7.1	4.9
železni izdelki	19.75	18.1	14.2	19.5	17.34
nafta	10.4	4.15	6.07	12.5	19,14
kava	4.0	4.8	3.8	3.2	3.54
premog	10.14	18.6	7.47	6.6	10.44
stroji	20.0	27.9	18.64	31.4	33.0
elektr. predm.	13.46	16.35	11.84	13.3	13.65
prev. sredstva	12.7	23.2	8.5	6.3	10.35
kože	6.0	5.8	1.7 1.6	4.2
Iz pregleda vidimo, da je v vojnih mesecih padci zlasti uvoz surovin zs tekstilno industrijo. Posebno je padel uvoz surove volne, volnenih in bombažnih prediv. Nadalje je padel znatno tudi
uvoz kož. Uvoz drugih važnih surovin se ni dosti zmanjšal. Namesto'surovin uvažamo sedaj več tekstilnih tkanin, kar se vidi iz povečanega uvoza bombažnih in svilenih tkanin. Tudi uvoz prevoznih sredstev Se je znatno zmanjšal. Uvoz kave je le malo nazadoval.
Razvoj naše zunanje trgovine po državah nam kaže naslednjo sliko (v milij. din.):
Uvoz v letu 1938
Nemčija
Italija
USA
Anglija
Francija
Češkomorav.
Grčija
Madžarska
br. Indija
Švica
Romunija
1939
nov.	avg.	sept.	okt.	nov.
141.6	209.15	132.1	212.9	208.3
40.5	49.76	24.7	27.3	43.9
32.2	14.8	16.1	17.2	16.17
27.85	22.15	9.66	11.0	4.9
14.16	8.8	4.06	1.14	1.44
14.16	29.0	15.17	17.6	22.66
9.1	3.54	5.1	9.0	8.65
9.5	16.1	9.44	14.46	10.7
6.07	5.0	2.3	4.6	5.0
6.5	3.74	2.0	4.6	3.1
14.64	6.0	7.36	13.0	20.6
V novembru opažamo znatno povečanje uvoza iz Italije, Ceškemoravske in Romunije, dočim je znatno padel uvoz iz Anglije. Uvoz iz Nemčije je ostal na znatni višini. Uvoz iz Francije je mi nimalen.
Izvoz po državah je bil naslednji (v milij. din):
Nemčija
protektorat
USA
Italija
Švica
Anglija
Madžarska
Grčija
Slovaška
v letu 1938 nov.
247.4 50.2 11.25 28.54 6.7 23.1
33.1
18.2
avg.
201.3 107.7 3.1 36.2 13.2 32.15 24.7 16.0 12.7
1939 sept. okt
67.0 54.6 29.45 32.77 12.2 5.6 8.8 8.9 0.5
163.1 90.56
67.0 55.75
29.1 21.5 15.7 10.0
8.8
nov.
264.0
65.5 36.15 67.5 28.85 24,24 28.1 12.5
Glavni kupec je sleikoprej Nemčija. Zelo je narastel naš izvoz v Italijo in Madžarsko. Padel je naš izvoz v češkoslovaški protektorat, nadalje v USA. Odpadel je izvoz na Slovaško, ker je po-polnbma prenehal tja izvoz živine.
Javna zahvala
Dolžnost hvaležnosti mi narekuje, da se zahvalim g. šefu-primariju dr. R. Blumauerju za njegovo skrbno operacijo na dvanajstniku in želodcu s katero mi je rešil življenje.
Enako zahvala za njihovo ljubeznivo skrb gospodoma primarjema dr. Heferlu in dr. Bajcu, g. dr. Masten, dr. Sušteriiču in dr. Kuncu ter čč. sestram.
Janez Sladič, župnik, Mokronog.
Borze
Dne 28. dec. 1939.
Denar
Nemška marka 14.70—14.90
Ameriški dolar 55.—
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 9,261.675 din, na belgrajski 4.8 milij. din. Prometa v efektih je bilo na belgrajski borzi 1.45 milij. din.
Ljubljana London 1 funt . . . Pariz 100 frankov t Newyork 100 dolar. , Ženeva 100 frankov . Amsterdam 100 gold. Bruselj 100 belg. . ,
— uradni tečaji
174.30— 177150 98.25— 100.82 4422.50—4482.50 995.00—1005.00 2348.50—2386.50 731.50— 753.50
■	ia.
i	< . .
i>i>
i	« a «
i	i > >
i	i > .
svobodno tržišče
215.43— 218.63 121.83— 124.13 5480.00—5520.00 1228.87—1238.87 2902.18—2940.18 916.31— 928.31
•	•	i	a
i	•	a	a
■	a	a	■
i	a	i	a
<	a	a	■
a	•	a	a
Ljubljana —
London 1 funt . . a Pariz 100 frankov a Newyork 100 dolar. , Ženeva 100 frankov . Amsterdam 100 gold. Bruselj 100 belg.
Ljubljana — zasebni kliring
Berlin 1 marka a a t a a a a 14.70— 14.90
Zagreb — zasebni kliring
Solun 100 drahem a a a a a a 35 blago j| ij
— zasebni kliring
, , a 35.65— 34.35
Belgrad -
Solun 100 drahem ■
Devize Ziirich, 28. dec. 1939 ob 12. Belgrad 10, Pariz 9.96.75, London 17.58.5, Newyork 44-5.75, Bruselj" 74.75, Milan 22.50, Amsterdam 236.75, Berlin 178.50, Stocholm 106.12, Oslo 101.30, Kopenhagen 86.05, Sofija 530, Budimpešta 79, Atene 3.35, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.30, Ilel-singfors 8.50 nominelno, Buenos-Aires 101-
Vrednostni papirji Vojna škoda:
v Ljubljani 429 —43? v Zagrebu 427 —434 v Belgradu 427.50—429
Ljubljana. Državni papirji: 7% invest. posojilo 97—98, agrarji 52—54, vojna škoda promptna 429 do 432, begluške obveznice 78—90, dalm. agrarji 71 do 73, 7% Blerovo posojilo 89—90, 7% posojilo" Drž. hip. banke 98—100, 7% stab. posojilo 98—ICO. — Delnice: Narodna 7800—8000, Trboveljska 235—245.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 87—1000, agrarji 50—51.50, vojna škoda promptna 427—434, begluške obveznice 78.50 blago, dalm. agrarji 73 blago, 6% šumske obveznice 73 blago, 8% Blerovo posojilo 94—98.50 (98.50), 7% Blerovo posojilo 88.25 denar, 7% star. posojilo 98.50 blago. — Delnice: Narodna banka 7.900 denar, Priv. agrarna banka 196 blago, Trboveljska 235 denar, Sladki tov. Osijek 125 denar, Osj. livarna 160—164.
Belgrad. Državni papirji: 7% invest. posojilo 99s90 d>enar( rojna škoda promptna 427—429.50 (430), begluške obveznice 78—78.50 (79, 78.50), dalm. agraai 71—72 (72.50), 4% severni agrarji 50 denar, 6% fumske obVeznifce 69.50—71.50, 8%" Blerovo posojilo 97—97.50 (97.50), 7% Blerovo posojilo 88.25 do 88.50 (88.75), 7% stab. posojilo 98.50 denar (99).
Zitnl trg
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tend, neiz-premenjena. Promet srednji.
Cene živina in kmetijskih pridelkov
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Slovenjem gradcu dne 23. decembra t. 1. Voli I. vrste din 5, voli II. vrste din 4, voli I1T. vrste din 2 do 3, telice I. vrste din 5, telice II. vrste din 4, telice III. vrste din 3, krave I. vrste din 4, krave II, vrste din 3, krave III. vrste din 2, teleta I. vrste din 6, teleta II. vrste din 5, prašiči pršutarji din 7 do 8 za 1 kg žive teže. —> Goveje meso I. vrste din 14, goveje meso II. vrste din 12, goveje meso III. vrste din 10, svinjina din 16, slanina din 20, svinjska mast din 22, čisti med din 20, neoprana volna din 10, oprana volna din 20, goveje surove kože din 12 do 14. — Pšenica din 250, ječmen din 200, rž din 200, oves din 180, koruza din 185, fižol din 600, krompir din 150, seno din 85. slama din 35, pšenična moka din 350. koruzna moka din 225, ajdova moka din 40 do 500 za 100 kg. — Bukova drva din 100 za 1 m", jajca din 1.25 za 1 komad, mleko din 2.30 za liter, surovo maslo din 30 za 1 kg.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v gor-njegrajskem okraju dne 23. decembra t. I. Voli
I.	vrste din 5, voli II. vrste din 4.50. voli III. vrste din 4, telice I. vrste din 5. telice 'TI, vrste din 4.50, telice lil. vrste din 3.75, krave I. vrste din 4.25, krave II. vrste din 3.75, krave III. vrste din 3, teleta I. vrste din 6, teleta II. vrste din 5.50, prašiči špeharji clin 12, prašiči pršutarji din 11 za 1 kg žive teže. — Goveje meso
II.	vrste din II, goveje meso III. vrste din 9, svinjina din 4, slanina din 17, svinjska mast din 20, čisti med din 16, neoprana volna din 35, goveje surove kože din 15, telečje surove kože din 17, svinjske surove kože din 10 za 1 kg. — — Pšenica din 240, ječmen din 210, rž din 215, oves din 185, koruza din 190, fižol din 500, krompir din 140, seno din 80, slamo din 50, jabolka I. vrste din 300, II. vrste din 250, III. vrste din 200, pšenična moka din 355, koruzna moka din 225, ajdova moka din 350 za 100 kg. Bukova drva din 70 za 1 ma, jajca din 1.25 za I komad, mleko din 1 za liter, surovo masi" din 20 za I kg.
Gene kmetijskim pridelkom
Cene kmetijskim pridelkom v Mariboru dne 23. decembra t. 1. Bela pšenična moka 3.25 din do 4 din, črna pšenična moka 2.30 din do 3 din, govedina 8 do 12 din, teletina 10 do 12 din, svinjina 10 do 16 din, svinjska mast 18 do 20 din, sveža slanina domačih prašičev 14 do 18 din, sveža slanina hrvaških prašičev špeharjev 15 do 16 din, prekajena slanina 15 do 25 din, pšenica 2 do 2.25 din, rž 1.75 din do 2.25 din, ajda 1.60 do 2 din, fižol 6 do 7 din, suh grah 8 do 10 din, ječmen 1.80 do 2 din koruza 1.75 din do 2.25 din, leča 8 do 14 clin, oves 1.80 din do 2.23 din, proso 2.50 clin, krompir 1.50 do 2 din za 1 kg. Sladko seno 85 do 100 din, pšenična slama 50 do 55 din za 100 kg. Bukova drva 100 do 125 din za 1 m". Mleko 2 din do 2.50 din za liter, presno maslo 30 do 32 din in čajno maslo 36 do 40 din za k&
Zahteve naših šolskih nadzornikov
Zborovanje okrajnih šolskih nadzornikov iz Slovenije
V mesecu maju t. 1. ustanovljena sekcija Združenja šolskih nadzornikov za Slovenijo je imela 27. t. m. svoj prvi redni občni zbor, ki so se ga udeležili skoraj vsi šolski nadzorniki naše banovine. Zborovanje je ob 10 začel predsednik sekcije, nadzornik Erjavec ki je v svojem poročilu očr-tal načelne vidike, po katerih je delala organizacija doslej in katerih se namerava strogo držati tudi v bodoče. Ta načela so: da mora stati kot zgolj stanovska in strokovna organizacija strogo izven vsakih svetovnonazorskih in strankarskih taborov in da mora ohraniati popolno samostojnost nasproti katerimkoli drugim činiteljem.
Za predsednikom je podal podrobno poročilo o dosedanjem delu združenja sekcije in odbora tajnik, nadzornik R u p r e t, ki je obenem očrtal že tudi velik del stanovskih in strokovnih teženj nadzornikov. Nato je poročal blagajnik, nadzornik Grad, o stanju svojih poslov. Končno je pa nadzornik Petje v imenu nadzorstva predlagal raz-rešnico blagajniku in pohvalo vsemu odboru za njegovo vestno dosedanje delo.
Po podanih poročilih se je razvila o njih krajša debata, ki je ugotovila popolno soglasnost vseh članov tako glede načel organizacije kakor tudi glede dosedanjega dela odbora. Ta soglasnost je prišla zlasti lepo do izraza pri volitvah novega odbora, pri katerih so bili pri tajnih pismenih volitvah soglasno izvoljeni v odbor naslednji nadzorniki: za predsednika Erjavec Fran, za podpredsednika Drnovšek Fran, za tajnika Rupret Vinko, za blagajnika Grad B., z odbornike pa: Arrigler Anton, Peterlin Al. in Capuder Leon, a v nadzorni odbor so bili izvoljeni nadzorniki: Petje Ignacij, Ločniškar V. in Pestevšek Rih. Končno je bil ob tej priliki izvoljen še poseben odbor, ki je imel nalogo pripraviti resolucije.
Glavni poudarek tega občnega zbora je bil popoldne, ko so nadzorniki obravnavali svoje stanovske in strokovne zadeve. Ob tej priliki je predsednik Drnovšek obširno referiral o teh zadevah na splošno, predsednik Erjavec pa še posebej o gmotnem položaju nadzornikov. Po dolgotrajni in vsestranski stvarni debati so bile sprejete naslednje resolucije:
Resolucije
i.
Za šolske nadzornike naj se postavljajo učitelji ljudskih šol, ki so se v praksi izkazali za to zvanje tako strokovno kakor moralno sposobne in vredne, za banske šolske nadzornike naj se pa postavljajo okrajni šolski nadzorniki, ki so se s svojim strokovnim delovanjem prav posebno odlikovali.
Okrajnim šolskim nadzornikom naj se da čim največja samostojnost pri njih delu s tem, da se prosvetna uprava loči od politične, njih delokrog naj se čim bolj razširi. Med drugim naj se upošte vajo zlasti naslednje zahteve:
a) prošnje za premestitve in nastavitve učiteljev naj se zbirajo pri prosvetnih oddelkih okraj-
nih načelstev, v katerih so mesta razpisana, in naj I se v teh zadevah upošteva v prvi vrsti predlog in | mišljenje tamkajšnjega okrajnega šolskega nadzornika kot strokovnega referenta ki najbolj pozna krajevne prilike in potrebe;
b)	poveri naj se jim pravica dovoljevanja bolezenskih dopustov do enega meseca na osnovi predloženega zdravniškega izpričevala;
c)	poveri naj se jim pravica dovoljevanja predčasnih odpustov šoloobveznih otrok;
č) pedagoško didaktične in administrativne šolske zadeve naj se po daljšem praktičnem zorenju uveljavljajo šele po zaslišanju in soglasju z okrajnimi šolskimi nadzorniki v smislu čl. 149, tč. 1, zakona o ljudskih šolah;
d)	glede podpisovanja uradnih spisov in odločanja v šolskih in prosvetnih zadevah naj se v polni meri upošteva čl. 117 zakona o ljudskih šolah in tolmačenje ministrstva prosvete O. N. br. 12.018 z dne 14. II. 1930 (Prosvetni Glasnik za leto 1930, zvezek III, stran 296).
Kraljevska banska uprava naj čimprej prenese tudi del drugih poslov iz uredbe o ureditvi ministrstva prosvete z dne 31. marca 1937 na okrajna načelstva, kar je bila tudi intencija ministrstva pri sestavljanju te uredbe, ker dosedanja centralizacija premnogih poslov ne načelnega značaja pri banovini le ovira ekspeditivnost šolskoupravne službe.
Točno naj se razmeje kompetence banskega šolskega nadzornika in kompetence okrajnih šolskih nadzornikov v zadevi ocenjevanja in nadzorovanja učnih oseb.
Rok za prvo nadzorovanje naj se podaljša do konca prvega polletja.
Izpraznjena nadzorniška mesta naj se razpisujejo ali vsaj prvenstveno upošteva kompetence že aktivnih nadzornikov na izpraznjena mesta in šele če iz vrst teh ni zanje kompetentov, naj se zasedejo z novopostavljenimi nadzorniki.
Pri nadzorniških poročilih, zlasti za prvo polletje, naj bi odpadli vsi podrobni in nebistveni podatki ter naj se poenostavijo zapisniki o nadzorovanju.
Uveljavi naj se zopet čl. 117, tč. 12, zakona o ljudskih šolah glede dodeljevanja učiteljev v okraju.
Pri izvajanju normativnih pedagoških in sličnih razpisov naj se predhodno zaslišuje strokovna organizacija okrajnih šolskih nadzornikov.
Ker je na vidiku decentralicija šolstva po banovinah, naj se ustanovi pri prosvetnem oddelku kraljevske banske uprave prosvetni svet, v katerem bodi primerno zastopano tudi združenje šolskih nadzornikov, ker nadzorniki najbolje poznajo ustroj, napake in bodoče potrebe ljudskega šolstva,
Spremeni naj se uredba o disciplinski odgovornosti okrajnih šolskih nadzornikov in učiteljev ljudskih šol v tem smislu, da so člani disciplinskega sodišča za šolske nadzornike namesto učiteljev okrajni šolski nadzorniki, ki jih delegira združenje šolskih nadzornikov.
IV glavni prosvetni svet naj pride tudi zastopnik združenja šolskih nadzornikov.
• 13 #; .i.	f'' >/■■' i ' ; i; / . , t* .fcfi. .	H§P	. • '. v U i • v *'.	|	n
% »M f	f ^ ^Mg		KH^ / >		
i "; ' ; * dkS "J	M -' ■■,• rs£' * >	£ ^M		| J , , V v:	
bmm		JPHf Igg	t - ' i® jBMSB	, <"i >k V H' ; J - ■	
* + i . -. v ...... . . ' fi * '	.. .	i		* "i ' - s i • \y'>u:y*y vv Kv <v. v>' : ;S|	'j- X...' '■, <1
n.
Okrajni šolski nadzorniki naj napredujejo do vključno IV/1 položajne skupine.
Osebe in rodbinske draginjske doklade naj sc povečajo na višino, ki bi ustrezala današnjim cenam življenjskih potrebščin, t. j. vsaj za 200%.
Novih šolskih okrajev naj se ne ustanavlja, dokler ni poskrbljeno tudi za njih nadzorovalni pavšal.
Nadzorovalni pavšal naj se takoj zviša na znesek, ki bi ustrezal tozadevnim izdatkom po rednih potnih računih, to se pravi, da se vsaj podvoji, izplačuje naj se pa takoj po izvršenem nadzorovanju, a ne šele več mesecev kasneje.
Okrajni šolski nadzorniki naj zadrže ob priliki eventualne dodelitve na delu drugam pravico do specialnega nadzorniškega dodatka in do stanarine.
Nadzorniški dodatek naj se upošteva pri odmeri osebne in rodbinske pokojnine.
Položaj šolskih tajnikov naj se izenači s položajem učiteljstva ljudskih šol.
Uzakoni naj se zvanje šolskih upraviteljev, upraviteljska mesta razpisuje, oddaja po predlogih okrajnih šolskih nadzornikov, ki najbolje poznajo pedagoške, strokovne in organizatoriČne zmožnosti učiteljstva, kakor tudi krajevne prilike in potrebe.
m.
V veljavi naj ostane čl. 117/3 zakona o ljud skih šolah, ukine naj se pa kot neprimerna uredb, ministrstvo prosvete O N. br. 28.121 z dne 24. IV 1937, glede vzornih nastopov, ki ni niti v soglasju z zakonom o ljudskih šolah.
Relerat za kmetijske in gospodinjske nadalje valne šole ter za gospodarske in gospodinjske tei slične tečaje, ki je doslej sestavni del 111. oddelk; kraljevske banske uprave, naj se inkorporira IV oddelku iste, nadzorovanje teh pa poveri okrajnin. šolskim nadzornikom proti posebni nagradi.
Ustanovi naj se vnovič mesto banovinskega šolskega nadzornika za šolske vrtove.
Učni programi naj bi bili za banovino le okvirni, svoje podrobne učne načrte naj bi pa imela vsaka šola zase, ki naj jih odobravajo okrajni šolski nadzorniki.
Uredba o »pravljanju nadzorniške službe ne zadovoljuje. Ni v skladu z zakonom ter je izčrpne izvajanje njenega obširnega programa zlasti še gle de na premajhen nadzorniški pavšal ne mogoče celo ob le dvakratnem, kaj šele ob večkratnem nadzorovanju. Potrebna je revizija, pri kateri naj bi sodelovalo tudi združenje šolskih nadzorniko\ kot strokovna organizacija pri tem najbolj prizadetih činiteljev.
V vsakem okraju naj se namesti poleg šolskega tajnika tudi potrebno število pomožnih pisarniških moči, ki je zmožno opravljati neštevilna pisarniška dela.
Kraljevska banska uprava naj da okrajnim načelstvom možnost, da okrajni šolski nadzorniki za svoj urad nabavljajo nujno potrebne tiskovine učne načrte, zakone, učne knjige in strokovne pri-• pomočke, ki so jim pri njih delu nujno potrebni
■r »
»
■
B :
■
! ■
■
s
■ ■
Oglase in voščila
za novoletno številko »Slovenca« bomo sprejemali v vseh podružnicah še danes, v petek; pri glavni upravi v Ljubljani pa še
jutrif v soboto do 4, ure popoldne
Oglasi v novoletni številki »Slovenca« bodo imeli še posebno vrednost zaradi podvojene naklade!
Uprava »Slovenca«
R ■
Nemški propagandni minister dr. Goebbcls je za otroke tistih Nemcev, ki so se iz sosednjih ozemelj .vrnili v današnje meje rajha, priredil slavnosten večer, kjer jim je razdelil tudi veliko daril.
Moravče in Kresnice
so dobile električno luč
Lep božični dar so dobile Moravče in Kresnice. Dne 23. t. m. sta bili obe veliki občini slovesno priključeni na omrežje KDE.
V Moravčah so se ob pol 6 zvečer zbrali Moravčani na čelu s svojim županom c. Lavričem Nacetom, ki je prisrčno pozdravil zastopnika c. bana načelnika tehničnega oddelka g. inž. Kueha, bivšega poslanca g. Štrcina in druge goste. Zahvalil se je vsem oblastem za pomoč, ki so jo prožile za uresničenje elektrifikacije Moravč. Za njim je govoril bivši poslanec g. Štrcin, ki je v svojem go-voru posebno omenil, kakšna zahvala za pridobitev elektrike gre g. banu dr. Marku Natlačenu in pa načelniku g. ir.g. Ruehu.
Po končanih govorih so se prisotni podali izpred župne cerkve k oddaljenemu transformatorju, kjer je g. inž. Rueh pozdravil vse prisotne v imenu g. bana dr. Natlačena ter v obširnem govoru tolmačil zasluge pokojnega dr. Lampeta in pa bana g. dr. M. Natlačena za elektrifikacijo Slovenije. Po njegovem govoru je domači župnik g. dekan Jernej Hafner opravil v spremstvu domačih gg. kaplanov cerkveno blagoslovitev transformatorja. Po končanih molitvah se je vsa množica na čelu z g. inž. Ruehom in ostalimi gosti podala v lepo z reflektorji razsvetljeno župno cerkev, kjer je bil Te Deum.
Po končanih slavnostih je bila v kaplaniji
6kupna večerja gOstov, članov cestnega odbora in odbornikov. O. inž. Rueh se je v daljšem govoru prisotnim zahvalil za delo v korist moravške kotline.
Pripojitev ozemlja Kresnic na omrežje KDE pomeni za občino velik blagobit. Slavnostna pripojitev se je izvršila po sestanku v društvenem domu ob pol 9 zvečer po lepem govoru, ki ga jc imel g. svetnik Dolinar. Ko je ob tri četrt na f zvečer gospel odposlanec g. bana načelnik banske uprave g. inž. Rueh, je bila lepa cerkev v Kresni cah in vse hiše bajno razsvetljene. Po prihodi odposlanca g. bana so se vsi zbrani gostje, med njimi tudi domači župan g. Kokalj France podal v župno cerkev. Tu je domači župnik g. duh. svet nik Stupica Jože v krasnem cerkvenem govori razložil pomen svetlobe in luči ter pomen današ njega praznika. Po govoru je sledila blagoslovite\ električnih naprav in pa Te Deum. ki ga je lepe pel domači pevski zbor. Po končanih slovesnostih se je ljudstvo podalo na svoje domove, ki so bili lepo razsvetljeni.
JEGLIČEV AKADEMSKI DOM BO SPOME NIK POKOJNEMU SLOVENSKEMU VLADIK1 VSI ZAVEDNI SLOVENCI, DARUJTE OB TRET JI OBLETNICI NJEGOVE S&RT1 V TA NAMEN
C I S T E K
O belem snegu
• i vt "
tn boztcu
Na ulico, ki je vesela tihega večera in belega snega, lega topla megla; megla zavija v nedoločen sijaj svetlobo uličnih svetilk ter šepeta in šušlja pod žlebovi in nad nedoločnimi strehami. Ljudje in vozila upoštevajo šepet in se tiše srečavajo, smehljajo in premikajo po belem pregrinjalu. Skozi okna in izložbe padajo na ulice oglati odsevi luči. Luči rišejo po snegu temne črte. V izložbah sijejo rdeči in zeleni papirji in božični naveski...
Mnogo ljudi hodi sedaj po ulicah sem in tja.
Smehljajo se, stopajo v mehki sneg in nosijo vijolične, rdeče in bele zavojčke. Nekateri nosijo velike in imajo polne roke, nekateri nosijo majhne in imajo tudi polne roke. V nekaterem zavoju je lesen konj. Gotovo so v katerem tudi barvaste kocke, iz katerih bodo otroci nocoj postavljali čudovite gradove... V nekaterih so tudi biseri, lahko bi bile tudi solze, a v nekaterih je srce. Ne lectovo, tudi ne pozlačeno, ampak pravo, toplo, bijoče človeško srce... Da, ljudje hodijo in raz-našajo v zavojčkih vijolična in rdeča bijoča srca. dobra, topla, človeška srca. Ce bi se rdeči trak na takem zavojčku utrgal, bi se izkotalilo marsikatero srčece v beli sneg, ki bi se tam začel raztapljati v kristalen studenček, ali pa bi zrasla tam majhna zelena smrečica in bi se ljudje mogoče niti ne čudili, smrečice ne bi poteptali in stražnik bi se udobrovoljil, zasmilila bi se mu smrečica, opozarjajoče bi dvignil roko pred avtomobilskimi blatniki, šofer morda ne bi zaklel, ampak prizanesljivo gledal tistega, ki bi spet spravljal v škatlo to rožnato toploto.
Mogoče bi se danes nihče ne sramoval svojega srca, če bi se mu res izkotalilo iz zavojčka ...
Toda hiteči pazijo, dasi imajo polne roke. Niti I sujejo se ne tako, kakor druge krati in pogledajo I me včasih, da, zdi se m: celo, da mi tu in tam | kdo pokima, kakor da mi svetuje, naj pohitiin tudi jaz.
Cisto nič bi se ne čudiL če bi mi kdo neznani podal roko. Jaz pa premišljujem, ali naj takoj stopim k Steinerju tam za oglom, ali pa naj grem še ulico dalje, kjer prodajajo igračke in kjer se tudi tako ulega megla in se ljudje tiho srečujejo,
kajti danes je povsod zapadel beli sneg. *
Grem v sosednjo ulico, kajti sedaj je prijetno hoditi med ljudnn.
Tudi tu svetijo iste električne luči. Na snegu leže črte in ulica je polna rožnatih zavojčkov. Na postaji žvižga vlak, mehko prepeva v meglo in nov tok ljudi prihaja s kolodvora, dasi ni na njem nič izrednega, da, tudi v rokah imajo polno zavojčkov, kakor ljudje na naši ulici. Nekakšni leseni konjički, rokavice in pločevinasti avtomobili na pero... In kako veliko ljudi je pripotovalo, da... Tudi otroke so pripeljali: glej, tu koraka deček, prav kot naš Ivan, tudi govori tako glasno, vse vidi in oči mu sijejo. Prav kot naš Ivan. Človek, ki ga vodi za roko, je gotovo kakšen mali uradnik kot jaz, ima nekje zaprašeno mizo in predstojnika, toda danes se je osvobodil in odpotoval. Snoči si je napravil uro točno po železniški, davi se je veselo prebudil in poklical sina:
»Ivan (dečka gotovo kličejo za Ivana), Ivan. vstani, hitro, gremo na vlak, k stari materi, vstani!«
Mogoče si je to veselost počasi nabral v nekaj mesecih ali pa je vzel predujem in se potem ves vesel odpravljal, pogosto gledal na uro in še pred odhodom nenadoma pritekel v kuhinjo k ženi:
»Milka (mogoče ji je drugače ime, toda lahko bi se imenovala tudi tako), Milka, zamudili bomo. zamudili, saj imamo samo še štiri in trideset minuti.. .<
Sedaj so tu na naši ulici vsi: on, Milka in deček, hitijo tudi, čeprav bi bilo vseeno, ako bi šli počasi, s nekje krenejo v drugo ulico in potem
v še manjšo in nepričakovano potrkajo na neka vrata. Milka si pred vrati oddihne, se nasmeje in v glavi ji še enkrat preblisne, v katerem zavojčku so tiste tople rokavice, ki jih nesejo Ivanovi stari materi...
A Ivanov stari oče v tem odpre vrata, ni niti malo presenečen, samo na široko, dobrodušno reče: »Ah, vi sle! Saj sem vedeli Saj sem vedeli. .c Gotovo bo tako.
Stari očetje so vsi enaki, ne čudijo se nobeni stvari ali pa vse skrivajo v dobrodušen nasmeh ... Ah da, moj oče... moj oče je sedaj najbrž stopil v kuhinjo, pogledal pripravljeno prazniško obleko, nalil vode v umivalnik, odgrnil zastorček pri nizki omarici in si vzel milo. Ali pa je ravnokar segel nad omarico za koledarjem po časniku in ga položil poleg svetilke na široko mizo. Dvignil je še potekle uteži pri stenski uri, ki ima na številnici rožo... Ali pa že bere. Lase iina bele. Hitro so mu posiveli. Dobro se spominjam, ko še niso bili beli, ko je hodil vzravnan in delal, delal. Tedaj je delal do polnoči. V veži si je otresel sneg s škornjev in tiho vstopil, da nas ne bi prebudil... Jaz sem tedaj bil deček in me je ravno pred božičem bolel zob. Slišal sem, kako je oče o polnoči v veži topotal in potem tiho govoril materi:
»Prinesel sem jo. Lepa je ... Dal bi jo v list-njak, tam bi bila dobro spravljena. Dosti zmrzlega snega je še na njej. Ampak je lepša, kakor je bila lanska!«
Slišal sem tudi, kako nekaj neseta čez prostrano dvorišče v listnjak.
Toda drugi dan je bila nedelja, o?e mi je risal kočije v staro beležnico in do svetega večera sem pozabil na vse. kar se je godilo to noč. Na sveti večer sem preštel vse Jezuščkove svečice na smrečici, legel na tla in občudoval še zeleni papir, s katerim je bilo zavito debelce in obrezani konec smrečice. Oče je legel z mano na tla in se smejal kakor jaz. Toda z drevesa se je nekaj usipalo in mu je padlo v oči. Jaz sem se za trenutek prenehal smejati, on ne — toda vzel tne je v roke. ni se brigal za svoje oko in me visoko dvignil pod strop... Hm. kako se dobro spominjam! Kakor da bi bil danes tisti božič! Z drevesca se je
nekaj usipalo in obe očesi je imel mokri, ko me je dvigal... ln kako se je smejal z menoj na tleh!... In leta so bežala in sedaj je oče že bel Megla, topla megla in sneg vedno prihajata za božič. Nikoli ne zaideta, nikoli ne zablodita, niti se drugam ne potepeta. Sneg, ki pripada nam naši ulici, tej kolodvorski cesti, okenslti polici v uradu, maminemu plotu tam doma — ta ne zablodi nikoli nikamor in vedno pride. Res, tam doma imamo nizek plot in na planke je gotovo spet lepo sedlo polno snega... Zdi se, da je ma min plot vrsta veselih otrok v belih kapicah.
Ah, kam sem zašel, kam se potepell... Po nekam čudni ulici hodim. Tu ni nikjer plota iz plank in sploh nobenega plota. Tu na gosto stoje hiše, nekatera je čisto potlačena, ker se je šiloma vrinila med druge, in nobenega plotu ni nikjer Drevesa so vsa euaka in stoje v vrsti... Kaj hočem tu?...
Avto PIV 215 zoprno trobi.
Razganja meglo, četverokotne odseve na snegu in ljudi.
Menda bi bilo bolje, vrniti se k Steinerju.
Toda... ne vem .. Avto je že šinil mimo in končno — dobro, da trobi. Tu za hrbtom mi stoji mlad parček, tri, štiriinesečna zakonca. 2ena — dekle je pravkar stopila iz trgovine in tiho pravi:
»Za dvanajst dinarjev sem kupila.<
»Ampak, Milka I c (Čudno, to dekle-ženo tudi tako kličejol) »Milka, ne bi smela tako poceni izbrati! Moral bi bil vendarle tudi jaz stopiti s teboj v trgovino.«
»Kaj misliš? .. .<
»Pa res ne smeš gledati tako na vsak dinar.«
»Ti si zapravljiveclc
»Ampak za dvanajst dinarjev...«
»Jaz sem kljub temu vesela. Saj bi niti ne šla kupit, če bi me ti ne bil pregovoril. Pa pojdiva! Pet je že. Stopiti moram šo k Radovskemu. Takoj bodo začeli zapirati.«
Potem gresta mimo mene ta tri, štirimesečna zakonca in brez oklevanja priznavata na ulici, da sta prvega dobila 820 din in iniata danes prvi 1 božič. Ljudje, ki jih srečujeta, ju razdvajajo na
te novice
Koledar
Petek, 29. decembra) Tomaž, škof, mučenec; David, kralj.
Sobota, 30. decembra; Evgenij škof; Liberij, škof; Nicefor.
Novi grobovi
■f" Na Babncm polju je umrl g. Alojzij Troha, trgovec in posestnik. Pogreb bo v petek ob 9 dopoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne novice
z= Na sv. Štefana dnn sta se poročila v cerkvi sv. Družine v Ljubljani dr. Harolina Her-bert, zdravnik-pripravnik in gdčna. Suhodolc Anica, absolventka medicine. Priči sta bila g. inž. Suhadolc Anton, nevestni brat, in dr. Tone Itoger. Mlademu paru želimo obilo sreče!
1
,_ Hud mraz je znova pritisnil. 2e pred prazniki je 3 dni vladal pri nas močan mraz in je bilo enkrat mraza 16" C zunaj v okolici. Po silnih snežnih metežih, ki so trajali v sredo skoraj cel dan, j« včeraj zjutraj pridrvel mrzli val. Meteorološki zavod je zaznamoval jutranjo temperaturo —12.9^ Celzija in to v zatišju mesta. Na prostem v okolici je bil hujši mraz. Aerodrom je javil, da je bila tam včeraj zjutraj ob 7 najnižja temperatura —21.4° Celzija. Zelo mrzlo je bilo včeraj v Mariboru, ki je javi!, da je tam znašala najnižja jutranja temperatura —21". Ribniki in druge stoječe vode so popolnoma zamrznile.
—	Barjansko okrožje ZFO priredi dne 6. in 7. januarja 1940 III. okrožne smuške tekme na Kureščku. Vse odseke prosimo, da pobite s prijavami, katere morajo poslati okrožju najkasneje do 1. januarja 19-10. — Odbor.
—	še je čas, da obdarujete za novo leto svoje drage tudi z enim izvodom »Družinske pratikec za leto 1940. Z njo boste zelo razveselili stare pa tudi mlade svojce, ki bi radi udeležili se nagradne tekme za knjižna darila, ka-koršnih obljtibuje reševalcem novi letnik naše pratike s podobo sv. Družine na naslovni strani. Dobiva se povsod po ceni din 5.—
Zakaj si ne bi privolili na $ilve$ttovo žsšo dobrega v,na ali šampanjca?
Cviček titer (lin 11'-. Helnkranlskn črnina liter H ;n 12'-> Diagač, Hladiik liter <ln 1!' -, Rizling litor din 12'—. Mn-Skani »llvanec liter din 14 -. Prnšek steklcnica d'n 24'—, Suuvignon R 8Br P"uečl »taki. din 28'-, Biser Fruako-Bor,ki »telil .12 —, Saiupanjc Kral evli M.irko steklcnica din 59'—, Vermouih steklenica din 20'-
Fr.KHAM, Kongreini trg 8
—	Božičnica v šmartncm ob Paki. V četrtek, dne 21. decembra se je v tukajšnji šoli zbralo 70 revnih šolarjev okrog božičnega drevesca, da sprejmejo darila, ki so bila posebno obilna. K temu so pripomogli različni dobrotniki, med katerimi moramo omeniti posebno sledeče: Kr. bonsko upravo, ki je darovala 30 metrov blaga in 200 dinarjev, krajevni šolski odbor, ki je prispeval 300 dinarjev, g. Josipa lrmana, domačina iz Amerike, ki je poslal isto vsoto, Kmečko hranilnico in posojilnico v Šmartnem, g. kaplana Jožeta Vošnjaka, g. Franca Zacherla, upok. šol. upravitelja v Ljutomeru, H. in O. Iludalesa, ki so darovali vsak po 100 dinarjev, g. Iludokliiia, ki je da! 50 dinarjev, g. župnika F. Časla. g. Vero Terčakovo in vse druge dobrotnike, ki so se odzvali prošnjam revnih otrok ter prispevali vsak po svojih močeh. Trud, ki so ga žrtvovale učiteljice gg. Go-le/.eva, Zakrajškova in šetinova za igrico »Martin Naptihek« je dal 700 dinarjev čistega dobička. ro nagovoru g. šolskega upravitelja Rozmana Avgusta, ki je nosil glavno skrb in trud, da se je božičnica vršila v takem obsegu in v katerem se je spomnil humanitarnih prizadevanj vseh darovalcev, se je izvršila obdaritev
vsak korak, toda spet se najdeta in čez trenutek skupno pridela k tistemu nekemu Kadovskemu.
Toda ura je že pet!
Milka bo doma nestrpna. Ve, da smo danes uradovali samo do treh in naš Ivan danes ven in ven samo sprašuje. Jaz pa se potepam, hodim po ulicah, gledani ljudi in luči, ki legajo druga čez drugo na poti vsak dan enako. Kako čuden je včasih človek! Cemu pa hodi okoli? Kes, človek je včasih nespameten, tako otročji. Pa to: danes zjutraj sem v uradu odprl okno in nagrebel s prsti belega, svežega snega na okenski polici in brskal po njem kakor otrok. Zares, sramota! Tako se predajati čustvu in opaziti sveži sneg. Res... jaz bi bil prvi, ki bi se sramoval, če bi se na zavojčku, ki ga nesein. raztrgal rožnati trakec in bi se mi vsebina stresla v sneg.
Seveda bi me bilo sram.
Ljudje so sploh taki, da se sramujejo za vse mogoče, kar bi mogli javno nositi na dlani.
Toda avto 215 se vrača, trobi in riše dvoje črnih črt po snegu.
Pet je že.
Današnji dan se je lepo začel.
Ob petih me je žena zbudila, da sem vstal in šel v drugo sobo obešat na drevesce, kajti ob osmih se začno uradne ure, Ivanček tedaj vstane, zasvetijo se mu oči in v njem oživi tisoč vprašanj. Tako sem si obul opanke, hodil po prstih, obešal orehe, si zapenjal sveter na prsih v hladni sobi in v zelen papir zavijal stojalo pod smrečico in obrezani konec debelca. Žena v sosednji sobi je predejala Ivana k sebi in pazila, kako diha, ter mislila na opravke, ki jih izvrši takoj zjutraj, ugibala, kaj bo ostalo dela za popoldne in kaj bo dokončala zvečer. Jaz sein uganil njene misli skozi vrata in ko sva zajtrkovala, mi je tudi zatrdila, da sem dobro uganjeval.
In mi je nekoliko pokvarila lep začetek.
Sklonila se je in zadovoljna, nasmejana tiho
govorila ob kavi:
»Veš, da imamo vsega, res vsega! Dobro bomo zvozili, tudi zato, ker smo ostali doma in nikamor ne pojdemo za praznike. Meni je ostalo celih sto dinarjev in ti jih imaš v denarnici tudi
navzočih otrok. Pet otrok je dobilo čevlje, pet dečkov in osemnajst deklic je prejelo blago za cele obleke, šest dečkov blago za hlače, šestintrideset otrok pa po tri metre flanela za perilo. Hvaležni obdarovanci so pred prižganim božičnim drevescem zapeli nekaj božičnih pesmic, nakar so se veseli in zadovoljni razšli na svoje domove.
—	Zdravstveni tečaji za dojenčke. Iz Rogatca nam poročajo: Zdravstveni tečaj za dojenčke v šolah pri Sv. Roku, na Donački gori in pri Sv. Flo-rijanu, ki ga je organiziral Higienski zavod, vodila pa gdč. Jazbinškova, sestra zdravstvenega doma v Rogatcu, je prav lepo uspel in so se ga udeležile matere polnoštevilno. Z velikim zanimanjem so sledile predavanjem in gledale skioptične slike. Na koncu tečaja je bilo med najrevnejše matere razdeljeno perilo in obleka za otroke, razne potrebščine za dojenčke. Nad 150 revnih mater, dojenčkov in sirot je bilo obdarovanih. Darove je poslalo Društvo prijateljev Slovenskih goric iz Ljubljane, in sicer milo, robce, plenice, blago, iz-gotovljene obleke itd. Za ta velikodušen dar se obdarovane matere iskreno zahv; i|ejo gospej podbanovi eeprogi kot podpredsednici društva in vsem članom in članicam Društva prijateljev Slovenskih goric.
—	Prosimo Vas, prinesite nam Vašo staro, obrabljeno tubo zobne paste v protiračun. Droge-rija GREGORIČ dr. z o. z., Ljubljana- Prešernova ulica 5.
— Pri težki stolici, napetosti, glavobolu vsled naprtja očisti ena do dve čaši naravne »Franz-Josefove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro.
Ogl. reg S br. 30474/35.
—	Odmev hude avtomobilske nesreče pred sodiščem. Mladi, samski šofer France Čolnar je 18. marca popoldne vozil z avtom tipa »Hudson« dva potnika po državni cesti iz Ljubljane proti Št. Vidu. Vozil je, kakor naglaša obtožnica, po ravni, tlakovani cesti nepravilno in tako neprevidno, da )e povzročil hudo nesrečo. Pri remizi, kjer je bilo že več avtomobilskih nesreč, je hotel z veliko brzino prehiteti drugega avtomobilista Cirila Satlerja in vmes je prišel še kolesar Josip Bizjak. Pri naglem prehitevanju pa je avto z vso silo zadel ob tramvajski voz. Nastal je strašen sunek, ki je v tramvaju na zadnji 6trani sedečega Ivana Rozmana vrgel ob tla ter je ta potnik dobil hud pretres možganov in prelom lobanje. Za temi poškodbami je Rožman pozneje umrl v bolnišnici. Pred kazenskim malim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. dr. Julij Fellaher, je bil šofer France Čolnar obsojen zaradi prestopka zoper varnost javnega prometa in življenja ljudi po §-u 205-2 k. z. na 4 mesece zapora, to nepogojno.
—	Stare tube zobnih past potom drogerije Gregorič, a staro medenino, baker, bron, cink itd. kupuje direktno »Rupena-Lulz« pri stari cerkvi v Šiški. Staro železo istotam.
—	Kaplja v morje. S tem izrekom se običajno označuje brezvrednost ene »kaplje«. Vendar pa more majhen del celine predstavljati veliko vrednost. Tako je tudi s plemenitim KRYPTON plinom, katerega se dobi iz milijon litrov zraka le ena »kaplja«, t. j. samo en liter. Moderna svetlobna tehnika ta plemeniti plin posebno koristno uporablja. S tem dragocenim KRYPTON plinom nninreč polnijo žamife. Rezultat je frapanten: TUNGSRAM KRYPTON žarnice dajejo ne samo nenavadno svetlo, snežnobelo svetlobo, ki olajšuje delo in čuva oči — marveč pomaga tudi štediti. TUNGSRAM KRYPTON žarnice porabijo namreč za svojo brezprimerno belo svetlobo znatno manj toka. Kdor želi to trditev preizkusiti, naj napravi poizkušnjo z eno TUNGSRAM KRYPTON žarnico. Oko in denarnica (žep) mu bosta hvaležna. — TUNGSRAM KRYPTON žarnica daje svetlobo, ki čuva oči in zdravje ter ustvarja dobro razpoloženje.
Božičnioa v Domu slepih v Stari Loki
Izredno bogato božičnico so letos oskrbele čč. Marijine sestre svojim slepim varovancem v Domu slepih v Stari Loki. 39 moških in žensk, slarih in mladih, 'imamo v zavodu. Na sveti večer po li-tanijah se je zbrala vsa hiša v obednici okrog božičnega drevesca Tega seveda ubogi slepi niso videli, kakor tudi ne pripravljenih bogatih darov, katero so poslale razne tvrdke na prošnjo sester. Možaki so dobili najprej 13 klobukov, ki jih je daroval škofjeloški »šešir«. Bili so kar odmerjeni za stare in mlade. Le v par primerih jih je moral g. dekan Mrak premeniti, ker je bil n. pr. Jakobu premajhen, Blažu pa prevelik. Pa sta jih lepo zamenjala in — mirna Bosna. Nato je bilo razdeljeno blago za spodnjo in vrhnjo obleko, katero so darovale tvrdke: v Kranju: lnteks, Jugo-češka, Sire; v Mariboru: Hutter in drug. Predilnica in tkalnica, tekstilna tovarna Melje, Avgust Ehrlich, Zlatorog; v Ljubljani: Miyer, notar Kogoj; v Škof ji Loki: Thaler, Koceli, Potočnik, Kro-šelj, Gosar. Tega blaga je bilo toliko, da je bil vsak bogato obdarovan. Miza pa je bila obložena s sadjem in raznimi slaščicami, ki so bile jx>sebno ženskam všeč. O polnoči je bila sv. maša, ki so se je udeležili vsi slepi, ki so tudi vsi pristopili k mizi Gospodovi. Cenjenim tvrdkam se v imenu obdarovanih iskreno zahvaljujemo. Pristavimo pa prošnjo, naj bi se tudi v bodoče tako velikodušno spominjali starološkega Doma slepih kakor letos.
po cbJie&l

*	Ostre kazni, ker niso označili cen blaga.
Zagrebško okrajno sodišče je predvčerajšnjim obsodilo epet štiri osebe po zakonu o pobijanju draginje in brezveslue špekulacije. Tako je bila obsojena mlekarica Jagoda Alinčič na 2000 din denarne kazni in mesec dni zapora zato, ker ni označila cen mleku. Zaradi istega prestopka je bila obsojena prodajalka mleka Bara Martinkovič na 5000 din denarne kazni in na dva meseca zapora. Slevan Dukič, solastnik špecerijske tvrdke na Ilici pa je bil obsojen na 15 dni zapora, 6000 dinarjev denarne kazni in 2000 din pavšala, ker ni označil cen špecerijskemu blagu v izložbi. Na 7 dni zapora in 2000 din denarne kazni je bil obsojen zaradi istega prestopka tudi trgovec s suhim mesom Franjo Vugrinec. — Kakor kaže, so v Zagrebu krepko pričeli stopati na prste vsem, ki se pregreše proti predpisom o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije.
*	Čudna igra številke 57. V življenju Zagreb-čanke Ajx>lonije Križnik ima številka 57 čudno vlogo. Križnikova je rojena leta 1857. Letos je preteklo 57 let, odkar je lastnica hiše št. 57 v Rad-ničkem dolu v Zagrebu. Obenem pa je letos preteklo 57 let, kar se je poročila.
*	Smrtna nesreča zavlrafa. Na železniški progi med Vrbovcem in Prikrajem se je med božičnimi prazniki pripetila huda nesreča. 50 letni za-virač Ivan Kolarič, ki je spremljal tovorni vlak, se je preveč nagnil iz svoje kabine na vagonu, izgubil ravnotežje ter padel z vlaka. Pri tem je priletel z glavo ob kamen tako nesrečno, da mu je počila lobanja in je ostal na mestu mrtev.
*	Eksplozija v kinematografu. V Bački Topoli, se je na božični dan v ondotnem kinematografu dogodila huda nesreča. Pri namotavanju novega filma je nastala eksplozija, ki je povzročila požar.
V	kabini je sedel lastnik kina, invalid brez noge, in njegova 12 letna hčerka. Ogenj je v nekaj hipih zajel vso kabino ter očeta in hčerko. Oče je poskusil hčerko rešiti tako, da jo je vrgel skozi okno, kjer je obležala v snegu. Njega pa so rešili šele gasilci. Oba, oče in hčerka, sta dobila pri I>ožaru zelo hude opekline.
*	Znižanje cen mesa v Osijeku. Na osiješkem magistratu je bil te dni sestanek osijeških mesarjev, na katerem so sklenili, da bodo znižali cene mesu, in sicer svežemu za 2 din pri kg, suhemu pa za 4 din pri kg. Te cene bodo veljale zaenkrat za 14 dni.
*	Božična kronika Hrvatskega Zagorja izkazuje niz hudih nesreč in kriminalnih dogodkov. —
V	Kamenici je na Sveti večer neki fant streljal iz samokresa, ki ga je napolnil z drobnim peskom in ranil več oseb. — Nekemu drugemu fantu se je pod suknjo sprožila puška, mu zažgala obleko, tako da je dobil emrtnonevarne opekline po te-
Ljubljana,29.decembra

Gledališče
Drama. Petek, 29. dec.: Zaprto. Sobota, 30. dec.: »Igra s smrtjo*. Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 31. dece ob 15: »Žene na Niskavouri-juc. Ljudska predstava jx> globoko znižanih cenah od 18 din navzdol. Ob 21; »Tri komedije«. Izven Ponedeljek, 1. jan. ob 15' »Princeska in pastirček«. Mladinska predstava po znižanih cenah. Ob 20: »Neopravičena ura«. Izven. Znižane cene. Torek, 2. jan.: Zaprto.
Opera. Petek, 29. dec.: Zaprto. Sobota, 30. dec.: »Frasquita«. Gostovanje Zlate Gjungjenac-Gavellove Izven. Nedelja, 31. dec. ob 15: »Pri belem konjičku« Izven. Znižane cene. Ob 21: »Fra-squita. Gostovanje Zlate Gjungjenae-Gavellove. Izven. Ponedeljek, 1. ian. ob 15: »Gorenjski slavček«. Izven. Znižane cene. Ob 20: Nižava«. Izven. Znižane cene. Torek, 2. jan.: Zaprto.
Rokodelski oder
Novega leta dan, 1. januarja, bo igral Rokodelski oder veličastno igro »Prva legija«. Igro je spisal Enimet Savery, j>oslovenil pa dr. J. Pogačnik. Glavne osebe v igri so člani jezuitskega kolegija pri Sv. Gregoriju v nekem velemestu severnoameriških Združenih držav in monsignor Mihael Carey, župnik v tamošnjem mestu. Vsi člani jezuitskega kolegija so izobraženi verni možie. prežeti z zavestjo pomembnosti in veličine svojega reda in moško značajni. Igra bo gotovo vzbudila veliko zanimanje in vabimo občinstvo, da si oskrbi vstopnice že v predprodaji, ki bo 1. januarja od 10 do 12 dopoldne in od 4 do 5 jx>r>oldne v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Pričetek igre je ob 5 popoldne.
Radio Ljubljana
Petek, 29, decembra: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Poročila, napovedi — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Iz slovenskih krajev (plošče) — 12.30 Poročila, obiave — 13 Napovedi
—	10.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra
—	14 Poročila — 18 Ženska ura: Delovni tabor vi-sokošolk v Halozah (ga M. Ružič) — 18 20 Nikola Cvejič poje (plošče) — 18 40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Beli šport v slov planinah (g. Janez Gre-gorin, Ljubljana) — 19 40 Objave — 19.50 Zanimivosti — 20 Zborovske točke (plošče) — 20 30 Solistični koncert: violoncello (prof. Čenda Šedlbauer, pri klavirju g prof. P Šivic| — 21.15 Orglice in harmonika (gg. Franec Petan in Stanko Avgust) — 22 Napovedi, poročila.
Prireditve in zabave
Katoliško prosvetno društvo v Sp. ŠiSki priredi v nedeljo 31. decembra ob 20 silvestrovanje v salonu kavarne Keršič z bogatim in pestrim sporedom. Vljudno vabljeni!
Frančiškanska prosveta M .0. bo priredila na Silvestrovo 31. decembra ob 8 zvečer, in na novega lela ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani burko v treh dejanjih »Velika repatica«. Na Silvestrovo so še na programu ribniške historije in nastop čarovnika Meltinnia. Med odmori igra društveni orkester. Predprodaja vstopnic po navadnih cenah je v trgovini Sfiligoj v Frančiškanski ulici.
Sestanki
Člani FO Ig in FO Zelimlje imajo izredni sestanek v nedeljo '31. decembra ob 9 dopoldne v žiipnišču na Golem. Pridite točno in polnoštevilno.
—	Barjansko okrožje ZFO.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa 43; mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7 in mr. Trn-koczy ded,, Mestni trg 4,
GOSPA 1UPITA
Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri
V stilu »Dama s kameliiami« KINO naMh dni. — Zaslužen triumf MATiCA slavne Bealte Daviš telefon 21-24
lesu. — Na sam božični dan sta se v neki kleti pri Ivancu sprla dva fanta. Eden od njiju je potegnil samokres in prestrelil drugemu desno roko, ko pa je hotel samokres vtakniti nazaj v žep, se mu je spet sprožil in krogla ga je zadela v stegno. — V vasi Bedencu je na božični dan neki mož začel pretepati svojo ženo, nakar mu je le ta v silobranu potisnila nož v hrbel in ga smrtnonevarno ranila. — V Križovljanju pri Vinici je neki 11 letni deček s samokresom ustrelil svojega 14 letnega tovariša, ki je ostal mrtev na mestu.
* Lov na medvede pri Bitolju. V okolici Bi-tolja so se v zadnjem času pojavili medvedi, ki delajo ondotnim kmetom veliko škodo, plasti po hlevih. Te dni so bitoljski lovci pod vodstvom okrajnega načelnika organizirali velik pogrorn na medvede, toda le en medved je postal žrtev krogel.
wtmKiiKa«>
še štirideset. Prav sedem dni imamo še do prvega... Ravno najlepše bomo zvozilil Samo to mi je neprijetno — veš, Ivan je govoril samo o zrakoplovu in zrakoplovu — snežk najbrž niti ne bo vesel, seveda, puška ga bo že veselila, toda za zrakoplovček so v trgovini veliko zahtevali... No, dobro bo, lepo jo bomo zvozili.«
Tako mi je nekoliko pokvarila začetek dneva. Nimam rad, da mi omenjajo denar, in omenjati ga danes, je dvakrat greh. Zakaj bi ga omenjali? Recimo na primer tisočake, to žel Ti nič ne posegajo v resnično življenjel Toda sto din!... Danes se ne sme omenjati denar!
Tako sein si tudi mislil, ko sem danes zjutraj uganjal otročarije z belim snegom. Seveda, tudi jaz sem danes izvrševal zoprne stvari: razpisoval sem globe za prestopke na pašnikih in izpolnjeval potrdila. Toda jaz sem to moral. Kaj pa naj bi bil storil? Danes so mi naložili tako delo, a prijatelj Lene jo je izpeljal še slabše, čeprav je prišel danes v križastih hlačah v urad: moral je popravljati okrožnico za notarje o pasjem kontumacu, dasi je imel na sebi črno suknjo in novo ovratnico okoli vratu.
Hudo mi je bilo zanj.
»Odpotuješ, Lene?« sem ga vprašal takoj zjutraj.
»Po kosilu ne pridem več. Naravnost z urada pojdem na postajo. Grem obiskat mamico,« je povedal lepo naravno ta visoki in široki človek, toda za zadnjo besedo mu je takoj postalo žal in takoj je prirezal obraz, kakor da se mu sipljejo stvari iz razvezanega božičnega zavojčka ...
Obrnil sem se takoj stran, da mu ne bo težko ubrati razpoloženje, kakršno je potrebno za pisanje okrožnic; toliko časa sem na okenski polici brskal po snegu in se prepričal, da sneg ni vedno bel, da ima vse mogoče barve, toda za božič pade vedno najbolj bel.
Mislil sem nanj tudi sedaj po kosilu, dasi je bil njegov prostor prazen.
»K mamici je šel, da ...«
In ko je bila ura tri, ko je vstopil naš sluga, da bi nain voščil srečne in vesele praznike, sem se zdrznil. Lenca ni tu in če Lenca ni tu, tedaj
nihče ne bo vzel iz žepa tistih prvih pet din, da bi mu jih dal za vezilo, in če ne bo tistih prvih petih, potem ne bo tudi naslednjih ne.
Kajti to slabo navado je uvedel pri nas Lene in težko da jo imajo še kje na svetu.
Toda opravičil se je nekoč, da ima sluga sedem otrok.
Sedaj pa ga ni bilo tu, a jaz? Kaj jaz! Jaz se ne znam tako opravičevati in tako ni nihče začel in tako ...
In tako sem zadnji oblekel suknjo.
In ko sem zavil v meglo, ki zakriva tudi sedaj neskončnost nad nami in nas globlje veže k zemlji, sem zašepetal na glas:
»Milka, Milka, en dan od naših sedmih so že načeli I«
In sem šel čakat, da prižgo ulične svetilke.
Po peti sem kupil zrakoplov pri Steinerju. Puška je puška, jo položiš samo na eno mesto, zrakoplov pa je zrakoplov. Ivan je davi in snoči molil: »Jezušček, pošlji mi zaresen zrakoplov, ki leti in ima propeler. Odpeljal se bom k stari materi in vse bom odpeljal s seboj in v nebesa bom poletel in otroci bodo gledali, kako letini...«
Kupil sem torej zrakoplov.
Ne zaresen, saj mali ljudje so taki kakor veliki: vsak dan se vozijo na iluzijah in na svinčenih zrakoplovih.
»Ivan bo vesel in mi mu bomo verjeli, da zrakoplov leti.«
To je bilo gotovo. Skril sem zavojček pod suknjo in vstopil v kuhinjo.
Milka je ravno umivala Ivana in ga preoblačila. Ko so se srečale najine oči, se je za-smejala. In ko so se znova srečale, tedaj se ji je pogled splašil in je Ivanovo suknjico spustila v naročje.
»Ne vem, če se ne boš Jezil,« je rekla in se zagledala vame.
».laz??«
»Veš, neumnost sem napravila, pa ne vem. kako se je lo zgodilo. Prišla je Karanianka, češ da bo po božiču itak pri nas prala, ali bi ji ne posodila dvajset dinarjev Saj veš, kako poštena ženska je, no nikakor ji nisem mogla odbiti, če-
prav sem na vse strani ugibala... Pa bi še nič ne bilo. A ko si odšel, tedaj je pritekla Adamičeva in je vzela Ivana, da bi se z njihovimi igral. Ostala sem sama in tako sem mislila na vse mogoče, na to, da nisva šla domov, da po praznikih dva dni nič ne kuham, ker ostane toliko od praznikov, no, in ker sem bila sama... Ivanček! V mizici pri tvoji postelji imaš nove podveze! Daj, prinesi jih takoj sein, hitro!«
In ko je Ivan stekel po podveze, se je izkazalo, da je tudi ona kupila zrakoplov, ker je bila sama in je premišljevala.
In potem nikakor ni razumela, kako da se smehljam.
Plamenčki na smrečici se plašijo, ker Ivan skače po eni nogi, se vrti in pleše ter krili z rokami, da bo vse v sobi podrl: vesel je.
Leti za mano, leti za mamo, rdeč je, ves drhti in kliče:
»Mamica! Očka!... Dva mi je poslal! Dva!«
Ob snežke se spotakne, pa jih ne opazi, sune v mizico, pa beži dalje okoli mize, oči se mu svetijo in na ves glas kriči:
»Dva! Dva! Glejte, kako letital Vrrrrl.., Dva mi je poslal, dva, dva!«
Navsezadnje že ne ve. kaj bi od samega veselja, in se vrže na trebuh, da bi zrakoplova više in lepše letela.
Žena sedi pri mizi in molče gleda. Morala bi se zganiti, prijeti Ivana za roko, ker ima novo suknjico na sebi. toda — za to se ne briga, da — no, polagoma se ozrem tudi jaz in ker me Ivan kliče, tak ležem poleg njega na tla. da bi skupaj občudovala oba zrakoplova in zeleni papir pod smrečico.
In sedaj je že tema.
Moji doma se se naveselili do sita, sedaj že spe in spat se odpravljam tudi jaz. Samo k oknu še stopim, da malo pridvignem zastor in da se zaglednm v noč... Pred menoj leži resnično mesto. gosto nastanjene hiše. tpmna dvorišča, razsvetljene ulice. Mogoče tudi kje tu polje življenje: saj so tu kavarne, bari in družabni večeri — toda pri nas Je že tema... — (J. G. Hronskp, 2 avtorjevim dovoljenjem iz slovaščine s. v.)
I UUBLJ4NA
Za nočni mir
okrog poste
Stanovalci hiš okrog pošte so naslovili na župana dr. Jura Adlešiča obširno pismo, kjer brez pretiravanja opisujejo, koliko trpe zn-' ali
radi neprestanega kaljenja nočnega miru. Pišejo: »Skoraj vsako noč, gotovo pa vsako sobotno in nedeljsko noč se prične ob eni, dveh
ali treh razgrajanje in tuljenje pijanih ljudi, ki prihajajo iz bližnjih javnih lokalov. Ti ljudje proizvajajo včasih take divje glasove kot bi ušli iz norišnice ali pa bi spadali tja... Obrnili smo se že na pristojno oblast... Dovoljujemo si zato, gospod župan, da v svoji lastnosti kot politična oblast 1. stopnje zahtevate, da se poskrbi za red in mirno spanje ljudi, ki so tega bolj potrebni kot ponočevanja ... Ako pa ne zadošča en stražnik, naj policija postavi dva ali več stražnikov, morebiti na račun lokalov ker je notorično znano dejstvo, da se vsako noč ali vsaj sako soboto in nedeljsko noč izgredi ponavljajo... Tako lokali, kjer se j sestaja publika z bezniškimi manirami, ne spadajo na ta prostor. Če pa so že tam, spadajo pod strogo policijsko nadzorstvo v lokalu in na
cesti. Že sedaj pri zaprtih oknih se zaradi nočnega tuljenja in vpitja po vseh hišah okrog pošte zbujajo iz spanja cele družine, kaj bo šele poleti, ko so okna odprta. Zanašamo se na vas,... da boste tu — tudi v lastnem interesu — napravili red. Nadalje se stanovalci hiš okrog pošte pritožujejo tudi zaradi postreščkov pred Emono, ki ovirajo promet in zastavljajb ob vsakem dnevnem času pločnik. Enako se stanovalci pritožujejo proti diviajočim in drvečim motornim kolesom, ki z odprtim izpuhom kot nalašč prav mimo pošte delajo največji kraval, čeprav se sme v mestu voziti samo z zaprtim izpuhom. Upravičeno zaključujejo stanovalci svoje pismo: Res so vse to v primerjavi s svetovnimi dogodki malenkosti, ampak žal, človekovo življenje sestoji iz samih takih in enakih na videz malenkosti.«
Mestni župan je pismo odstopil pristojni oblasti s pristavkom, da mu je iz lastnega opazovanja znano, da so navedbe v pritožbi popolnoma točne, ker sam noč za nočjo posluša neznosno razgrajanje ponočnjakov, krokarjev in pijancev pred pošto, prav tako mu je pa znano, da so podatki glede divjanja motornih koles z odprtimi izpuhi popolnoma točni, ni mu pa znano, da bi bilo v tej stvari že kaj ukre-njenega. Z neznosfiim ropotanjem motornih koles se je že opetovano bavil tudi turistični odbor za mesto Ljubljano, ki je tudi interveniral. Župan dr. Adlešič prosi upravnika policije, da se osebno zavzame za ureditev teh perečih vprašanj in odpravo nočnih motenj v Ljubljani, kakor tudi ostalih v pismu navedenih pomanjkljivosti. »Poudarjam enodušno prepričanje vsega ljubljanskega prebivalstva, da je v tej stvari remedura nujno potrebna. Ljubljansko meščanstvo bo izredno hvaležno, ako bo v opisani smeri z energičnimi ukrepi in strogimi kaznimi izboljšan red in mir v Ljubljani.«
Brezdvoma se vsa dostojna ljubljanska javnost priključuje energičnemu nastopu svojega župana z željo, da bi ta odločni korak r najkrajšem času imel tudi popoln uspeh.
i Kino Kodeljevo te/. 41-64 M
Danes ln jutri ob 8 url čeSki velefilm o
osvobodilnih bojih tega junaškega naroda:
Izgubljena patrola
po slovitem odrskem delu ftantUla langera
Profesor, pazi se!
Urnebesen smeh pri scenah, kjer nastopi Harold Lloyd
Ideoloških trenj, izjavljamo, da smo podpisani Se vedno člani Literarnega kluba, nismo pa zaenkrat v nikaki zvezi z njegovo založbo in so naša imena le pomotoma prišla na prospekt, ki smo ga zadnjič omenili. — Ivan Čampa, Jože Dular, Severin Šali.
i Uprava policije t Ljubljani opozarja lastnike motornih vozil na naredbo št. 2 o omejitvi prometa z motornimi vozili na tekoče pogonsko gorivo, ki je objavljena v »Službenem listu« št. 103, dne 27. t. m. in poziva prizadete lastnike, da ee ravnajo po predpisanih določilih.
1 Težave z javnimi telefonskimi celicami. Javne telefonske celice na raznih prometnih krajih, trgih in cestah, so prav praktična naprava in služijo svojemu namenu, ko se človeku mudi, da hitro te-lefonično sporoči aH izve kako stvar. Je pa križ. Stari dinarji izginjajo iz prometa. Naprava, da telefon funkcijonira, je pa napravljena le za stare dinarje. Noben drug novec ne more sprožiti aparata. Pred dnevi se je mudil v Ljubljani neki odličen Anglež, ki se znanstveno zanimiva za naše kraje in državo. Telefonično bi rad govoril z nekim ljubljanskim odličnikom. Stopil je v cclico in vrgel 1 dinaT, toda ne starega, marveč novega, zlatoble-ščečega. Aparat se ni sprožil. Anglež se je sarkastično izrazil, da ima naš država prav čuden denar, za katerega človek ne more dobiti telefotiske zveze.
— Zanimivosti iz zemljiške knjige. Zemljiškoknjižnemu uradu ljubljanskega okrajnega sodišča |e bilo novembra prijavljenih 81 predlogov za vknjižbo prisilne zastavne pravice (realne ekseku-cije) na razne nepremičnine v mestu in okolici za skupni znesek 634.240 din. .Davčni urad za ljubljansko okolico 6e je pri 24 posestvih ležečih v kat. občini Brezovica in kat. občini Dobrova, vknji-žil za neplačane davke v znesku 51.575 din. Najvišji davčni zaostanek je znašal 9.288, najnižiji 327 din. Novembra je bilo dalje pri 48 posestvih v mestu in okolici izbrisanih za 1,647.112 din raznih
Samo {« danei ob 19. In 21*13 uri.
Film, ki je dandanes izredno aktualen, ki ga mora videti vsak izobraženec I Viktor Francen, Gaby Morlay. Plerre R. Wlllm. Jean Galland in drugi umetniki franc.
NajrnakoSneJSI, najlepši in naJilrnJJl film v zgoluviui franeortlte filmnke umetnosti.
turna. t'o znamenitem knjižnem delu !#■!__ i I n i rt n _ Tolpfnn 92-21
člana franc. Akademije Andrea Maurolsa. K. 1 n O UniOn — 1 eieTOn	41
1 Nove licitacije za dograditev vseučiliške knjižnice. Včeraj je bilo na tehničnem oddelku banske uprave več licitacij za dovršitev raznih obrtniških del na vseučiliški knjižnici v Ljubljani. Le neka? od teh je uspelo in je dodatna pleskarska dela izlecitiral slikarski in pleskarski mojster t Ljubljani Josip Marn, ki je ponudil 19% popusta in bil pripravljen prevzeti pleskanje za 94.000 din. Dodatna slikarska dela pa je izlicitiral soboslikar Ernest Remžgar, ki je ponudil 36% popusta ter tako povzel dodatna slikarska dela za 31.400 din. Na zunaj sedaj knjižnici ni videti posebnih sprememb, zanimiva pa je graditev obeh velikanskih aken, ki bosta razsvetljevali glavno čitalnico. Ve-likartek i odeni bosta zgrajeni iz železobetonskih okvirov, izdelanih v umetnem kamnu, ker je treba graditi vodoravne preklade kar na mestu, gre delo počasi izpod rok. Vendar bodo tudi ti okvirji T kratkem dograjeni, nakar jih bodo zbrusili.
1 Silvestrovanje bo v vseh prostorih kavarne »Nebotičnik« z bogatim sporedom, odprta bo do petih. Zaradi predvidevanega velikega obi9ka, naprošamo cenj. goste, da si pravočasno rezervirajo mize.
1 Mezdno gibanje krojaških pomočnikov v Ljubljani je končano s tem, da so krojaški mojstri zvišali mezde za 12 odstotkov draginjske doklade, kar naj blagovolijo upoštevati tudi naročniki pri cenah oblačil. — Združenje krojačev in sorodnih strok v Ljubljani.
1 Izjava. Ker bi se utegnilo naše pojasnilo v »Slovencu« z dne 21. t. m. tolmačiti kot posledica
dolgov in vknjiženih terjatev. Izbrisan je bil tudi dolg po 900 starih II., kakor tudi dolg 160 avstrijskih kron.
I Smola podjetnega uzmoviča. Prevčerajšnjim popoldne je natakarica v gostilni pri Amerikancu v Florijanski ulici slučajno opazila kako nese nekdo iz nezaklenjene kleti 10 litersko pletenko. Stopila , je k neznancu, ki je takoij odložil pletenko in se »uradno« razburil, češ, da je prav sedaj ugotovil, da imajo v kleti polno pijač, ki so bile vtihotap-ljene v mesto in za katere ni plačana trošarina. Natakarica pa se ni dala preplašiti, zato jo je neznanec sam odkuril, natakarica pa za njim. Na Starem trgu se je neznanec umaknil v hišo in mislil, da je 6 tem že ušel. Natakarica pa je s pomočjo stanovalca obvestila policijsko stražnico. Stražnik je v resnici prišel in šel po stopnišču proti podstrešju. Na stopnicah ga je ustavil moški in kar sam od sebe povedal: »Tisti, ki ga iščete, se je zaklenil v stranišče.« Čeprav moški ni imel niti suknje, niti klobuka, ga je stražnik kar povabil s seboj in so na podstrešju tudi našli njegovo suknjo in klobuk. V6a prevejenoet ni nič pomagala in moral je na stražnico. Ugotovili so, da je bil to 27letni brezposelni čevljarski pomočnik I. K. Gostilničar pa je ugotovil še nekaj več. Pletenka, ki jo je uzmovič odnesel iz kleti je bila napolnjena s pravo slivovko. V kleti pa si je uzmovič natočil še v drugo pletenko 101 malinovca, tako da je samo pijače sladke in pekoče pripravil za čez 600 din. V kleti pa si je tudi pripravil posodo, v kateri je bil« 50 kg masti in je prav verjetno, da je bil dogovorjen 6 pajdašem, ki bi mu pomagal skupaj odnesti. Sedaj seveda pravi, da 6i ga je hotel v kleti privoščiti 6amo nekaj kozarcev zastonj.
K.	D		MARIBOR
m Srebrno poroko sta obhajala včeraj g. Čeh Jakob, poročnik v p., in njegova soproga gospa Frančiška roj. Skočir. Oba 6ta bila vneta sotrud-nika pri zidanju cerkve sv. Rešnjega Telesa v Magdalenskem predmestju ter sta še sedaj njena velika dobrotnika. G. Čeh je bil tudi daljšo vrsto let vnet sodelavec v upravi mariborske podružnice »Slovenca«. Uglednima zakoncema iskreno čestitamo k srebrni poroki z željo, da bi doživela še veliko lepih juoilejev v sreči in zadovoljstvu.
m Dve nagradni predstavi v gledališču. Gledališka uprava se je odločila letos prirediti v gledališču dve nagradni predstavi. Prva bo na Silvestrovo zvečer, druga pa na Novo leto zvečer.
m Ruška tovarna je povišala mezde. Sledeč vzgledu drugih podjetij je tudi tvornica za dušik v Rušah povišala mezde delavstvu. Povišek znaša 21%. Na podlagi tega bodo dobivali neporočeni delavci na 14 dni 100 din višjo mezdo, poročeni 120 din, poročeni z enim do treh otrok 150 din ter poročeni z več kot tremi otroki 180 din.
m Kmetje si pomagajo z domačim zakolom iivine. Opozorili smo že, da bi bilo treba kljub slinavki dovoliti v mariborskem okolišu živinske sejme, ker sedaj živina kljub velikemu izvozu nima nobene cene. Kmetje nočejo več prodajati živine prekupčevalcem in mesarjem ter so si začeli pomagati z domačim zakolom. Vsak teden kolje drug kmet na vasi živino ter potem meso prodaja sosedom. Na ta način izkupi za meso več, kakor bi dobil od prekupčevalca za celo živinče.
m Za slovo od starega leta bo v mariborski stolnici evharistična tridnevreica, ki se zaključi v nedeljo. Na Silvestrovo popoldne bo v stolnici sklepna pridiga ter slovesne večernice z zahvalno pesmijo.
m Hud mraz. Nenadoma je pritisnil hud mraz, kakor ga poznamo pri nas le malokatero zimo. Včeraj ob sedmih so zabeležili na mariborski meteorološki poetaji 22 stop. pod ničlo. Iz št. Ilja poročajo, da je tam kazal toplomer celo 26 stopinj pod ničlo.
m Makulaturni papir prodaja uprava podružnice »Slovenca« v Mariboru, Koroška cesta 1.
m Poročili so se te dni v Mariboru: tapetnik Anton Čerin in Stanislava Turk; krojaški mojster Franc Vojsk in Emilija Ritonja; uradniški pripravnik Milan Podlesnik in zasebna uradnica Brunhilda Jandl; tekstilni tehnik Viktor Haber-man in zasebna uradnica Marija Mohorič; arhivar davčne uprave Miloš Kramer in zasebnica Marija Švagelj; zasebni namešč. Matija Mesaric in zasebnica Hilda Tomažič; učitelj Jakob Bazelj in učiteljica Marija Zorčič; asistent etnografskega muzeja in zasebna uradnica Klara Švarc. Novo-poročencem obilo sreče in blagoslova.
m Krščanska ženska zveza se iskreno zahva-luje vsem dobrotnikom, tovarnarjem in trgovcem, ki so pripomogli, da je mogla za božične praznike obdarovati nad 150 najrevnejših članic, članov in njihovih otrok. Obenem želi zveza vsem tem do-Brotnikom prav srečno in blagoslovljeno novo leto.
m Vprašanje jetičnega azila krenilo z mrtve točke. Vodstvo prolituberkulozne lige v Mariboru se bavi z vprašanjem nakupa primernega posestva, na katerem naj bi se zgradil azil za jetične bolnike. Liga bo v novem letu s podvojeno silo nadaljevala zbirko za azil, ki je do sedaj že dosegla vsoto pol milijona din. Treba bo zbrati še pol milijona.
m Telefonske kable že polagajo. Mariborska poštna in telegrafska sekcija je že dobila prvo pošiljko kablov, s katerimi se bodo ojačile tele-
fonske linije v mestu. Te dni so kable že potegnili po pripravljenih jaških preko dravskega mosta in od glavne poste preko Slomškovega trga po Trubarjevi ulici. Kable bodo postopoma polagali, kakor bodo pošiljke teh kablov pač prihajale. Vsa dela bodo verjetno končana do spomladi, Ko bo vse delo končano, bo za dolgo mir, ker bo odstranjena sedanja neprijetnost preobremenitve telefonskih linij, zaradi katere marsikateri Mariborčan ne more dobiti telefona, na katerega nekateri čakajo že dolgo dobo.
ni Nesrečna smrt starke v mlaki. V Gerlincih se je pripetila te dni velika nesreča, ki je zahtevala smrt 60-letne posestnice Marije Mihelič. Pred njeno hišo se nahaja plitva mlaka, globoka komaj pol metra, ki je bila pokrita z tankim ledom. Ko je šla pokojna posestnica mimo mlake, jo je napadla božjast, na kateri je bolehala. Pri padcu je zdrsnila po bregu v mlako, led se je udal in reva je utonila.
m V božični noči je zažgala. Posestniku Mihaelu Mutniku na Dolgem brdu je na božično n?>č pogorelo gospodarsko poslopje s hlevi in vsemi zalogami ter kmetijskimi stroji. Škoda je zelo velika. Orožniki so prijeli neko 70-letno ženo zaradi suma požiga. Deloma je svojo krivdo priznala ter kaže, da so dobili v roke povzročiteljico številnih drugih požarov. Preiskava se še nadaljuje.
Gledališke
Petek, 29. decembra: Zaprto.
Sobota, 30. dec. ob 20: »Zaroka na Jadranu«.
Ptu)
Na božič — uboj. Na božični dan popoldne po blagoslovu se je pred cerkvijo pri Sv. Urbanu pri Ptuju zbralo več fantov, med katerimi je bil tudi 27 letni posestniški sin Kramberger Franc iz De-sinc. V družbi pa sta še bila delavca Pšajd in Horvat s Trnovskega vrha pri Derstelji, ki sta bila s Krambergerjem v sovraštvu. Ob tej priliki je med njimi prišlo do prepira, med katerim je dal Pšajd Krambergerju ldofuto. To je bil vzrok, da s0' se začeli fantje med seboj pretepati in so prišli na dan noži. Kramberger je dobil naenkrat vzbod-ljaj z nožem v prsa. Kljub smrtonosni rani je še imel toliko moči, da je prišel do gostilne Trglavc Kristine, kjer se je zgrudil in izdihnil. Fantje so se hitro razkropili, med njimi je izginil tudi Pšajd, dočim so Horvata aretirali. Kdo je zakrivil Kram-bergerjevo smrt, bo razjasnila preiskava.
Zmrznil je. Na Štefanovo je ob pol 7. zjutraj našel čevljarski mojster Drevenšek Janko iz Spod. Hajdine v obcestnem jarku pri cerkvici sv. Roka na Sp .Bregu mrtvega starejšega moškega, v katerem je takoj spoznal občinskega reveža Golca Antona s Hajdine. Revež je v obcestnem jarku zmrznil.
Mestni policijski urad obvešča vse lastnike dvokoles in fijakerskih voz, da januarja 1940 prijavijo in registrirajo svoja vozila pri gornjem uradu na mestnem poglavarstvu. Registracija se začne 2. januarja in traja do 31. januarja.
Galicija pri Celju
Katoliško prosvetno društvo v Galiciji pri Celju uprizori na Silvestrovo ob pol 3 popoldne v gostilniških prostorih pri tovarišu Šupergerju v Zavrhu dramo s petjem v 4 dej. »Prisega o polnoči«. Prijatelji katol. prosvete vljudno vabljeni!
Levo
ro: Predsednik angleške vlade Chamberlain je obiskal angleške oddelke na francoski fronti. Tu ga vidimo pred topom — »nekje v Franciji« Desno: Na francoski fronti so razpostavili tudi več kletk s ptički, lu naj bi s svojim obnašanjem opozarjali na nevarnost plina.
Celjske novice
c Na progi Celje—Velenje izostane — pričcnšl od sobote, dne 30. doc. 1939 — potniški vlak št. 9120a z odhodom iz Celja ob K).5 in prihodom v Velenje ob 20.12; zato pa vozi na isti progi od tega dneva potniški vlak št. 9120 z odhodom iz Celja ob 20.48 in prihodom v Veljenjo ob 21.55.
c članski sestanek krajevne organizacije JRZ bo drevi ob 8 v dvorani v Domu. člani in prijatelji organizacije naj se sestanka zanesljivo udeleže!
c Salezijanski mladinski dom v Gaberjih ponovi v nedeljo, 31. decembra ob pol 5 popoldne božično spevoigro »Jaslice«. Na novega leta dan gostujejo z isto spevoigro v Št. Petru v Savinjski dolini. Predstava bo v cerkveni dvorani ob 3 popoldne po večernicah.
c Zadnji rok za nabavo poslovnih knjižic za nameščence in delavce je vključno do 30. decembru dopoldne pri predstojništvu mestne policije.
c Celjska tvrdka »Metka«, katere lastnik je gosp. Weinberger Henrik, je daroval celjski mestni občini za obdarovanje revežev v denarju din 3000 in 800 metrov raznega blaga. Za ta velikodušen dar izreka mestna občina v lastnem in v imenu obdarovanih iskreno zahvalo.
c Mestna knjižnica posluje tudi med počitnicami.
c Podjetje Henrik Falter, tovarna podpet-nikov in parna žaga v Jurkloštru je povišala plače svojim delavcem za 10%. Za podjetje, za Katero je sedanji mednarodni položaj zelo neugoden, ker je izvažala mnogo svojih izdelkov v angleške prekomorske kolonije, kamor je sedaj izvoz otežkočen, je to hvalevredno.
c Celjski šahovski klub igra drevi svoj br-zoturnir za prvenstvo v mesecu decembru. Prijave do 8 zvečer v klubovih prostorih hotela »Evrope«.
c Hud mraz je pritisnil včeraj v Celju in
celjski okolici. V mestu je kazal toplomer —23 stopinj C, v celjski okolici pa celo 25 pod ničlo. Pritoki Savinje so zamrznili.
c Avtomobilska nesreča. Pred celjsko bolnišnico je povozil neki avtomobilist 65 letnega prodajalca peciva iz Celja Esiha Franca in mu nalomil hrbtenico. Esilia so lakoj prenesli v celjsko bolnišnico. Njegovo stanje je resno.
c V celjski bolnišnici je umrl 62 letni Kožuh Jože iz Arclina pri Celju. Naj v miru počiva!
Dvignite legitimacijske slike
y pri foto Kvas, Celje, Dečkov trg.
c Pomoč siromakom v teharski občini. Teharska občina bo razdelila ob novem letu večji znesek za živila raznim revnim družinam na Teharjib. Celjski veleindustrijnlee g. VVesten je ob priliki svoje poroke daroval teharski občini 15.000 din za reveže. Občina bo po sklepu občinske seje delila vsako leto ob božičnih praznikih darila najpotrebnejšim.
c Davčna uprava v Celju razglaša. Zaradi pravilne odmere specijnlnegn doprinosa k narodno obrambnemu fondu za leto 1940 morajo vsi oni davčni zuvezanci, ki imajo tri odnosno pet in več živih zakonskih otrok izpod 21 leta starosti, vložiti pri davčni upravi v Celju prijavo ter navesti imena, dan mesec in leto rojstva njihovih otrok. Prijaviti morajo tudi oni starši — davčni zavezanci, ki so imeli 3 odnosno 3 in več otrok izpod 21 leta starosti a so umrli ter navesti njihova krstna imena in podatke rojstva in njihove smrti. Prijave je kol-kovati z din 10. Tiskovine za te ori jave se dobe pri pristojnih občinah, za mesto Celja pa pri davčni upravi.
Božičnica na ljudski šoli v Svetinjah
Na naši šoli smo imeli letos tako bogato božičnico kot še nikoli. Učitel jstvo, ki gleda dan za dnem ubogo viničarsko deco, katerih je na šoli nad 70%, se je obrnilo s prošnjo za podporo na vsa dobra srca po širni Sloveniji, ena pa je poromnla celo v Belgrad h g. dr. Antonu Korošcu, kateri je nato nakazal 1000 din v gotovini, za kar se mu še enkrat tnkaj javno najlepše zahvaljujemo. Znesek 1 (KM) din je za ubogo šolsko deco zapustila tudi pokojna gospa Petovarjeva iz Ivanjkovcev, katere se bodo ubogi revčki vedno hvaležno spominjali. Lepe vsote od 100 do 150 din so darovali prevzv. knezoškof luvantinski, kr. banska uprava, veletrgovina 1 led žet v Ljubljani, Kuritativna zveza v Mariboru, mestna blagajna mesta Maribora, krajevni šolski odbor in občina Svetinje, ter vse krajevne organizacije, šolski otroci pa so pobirali v šolskom okolišu ter v Ormožu in Ljutomeru, učiteljstvo samo pa še v Mariboru. Nad vse razveseljive so pošiljke v blagu, ki smo jih od kr. banske uprave, Združenja trgovcev v Ljubljani, Slov. Straže v Mariboru ter mnogih drugih tvrdk, tovarn in trgovcev, posebno mariborskih, ki jih žal zaradi preobsež-nosti poročila ne moremo imenovati. Vsem naštetim in vsem ostalim, ki so nam kakorkoli pomagali k lepi prireditvi božičnice, se tem potom vimenu ubogih svetinjskih otrok ter njih staršev najtopleje zali val ju jemo in želimo vsem srečno Novo leto. — Učiteljski zbor.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju
»Farni tiskovni teden«, v katerem smo od hiše do hiše razširjali katoliške politične liste, je dosegel za prihodnje leto 125 novih naročnikov. Od teh jih odpade na »Slov. Gospodarja« 90 (do zdaj 102, zdaj 192), na »Domoljuba« 27 (do zdaj 7, zdaj 34), na »Slovenca« in »Slovenski dom« j>o 4. Nekaj jih še bomo dobili. Natančen številčni pregled političnih in verskih listov v naši fari, ki ima 365 hiš in 1800 duš, borno priobčili konec januarja.
Točno sto mož in fantov se je kljub slabemu vremenu udeležilo v sredo zvečer tako imenovanega »farnega sestanka za moške«. Na njem jih je o strahotah komunizma s prepričevalno besedo poučil ptujski akademik g. Gunžer.
Na Silvestrovo popoldne točno ob treh priredi PD Finžgarjevo igro o ljubezni »Nova zapoved« in smešno burko »Čeber«.
Božičnico v obliki obutve in perila je tudi naše učiteljstvo oskrbelo za najbolj siromašne otroke.
KULTURNI OBZORNIK
Mohorjeve knjige za leto 1940
Koledar in Večernice
Letošnje Mohorjeve knjige, ki so jih naročniki prejeli za božične praznike, kakor vsakokrat že toliko desetletij, vsebujejo redne in izredne knjige, ki jih (jobe naročniki za doplačilo. Med rednimi knjigami so na prvem mestu tradicionalni Koledar ler Večernice, ki jih je letos napisal pisatelj France Bevk (Pravica do življenja), molitvenik Jezus, dobri pastir, v katerem je zbral dr. Jaklič Baragove molitve, zaključni zvezek Gruden-Malo-ve Zgodovine slovenskega naroda ter nov snopič Življenja svetnikov. Izredne knjige pa so letos-Krašenja cerkva (Smerdu), Zbrani spisi dr. Fr. De-tela (Trojka), ki jih urejuje prof, Šolar, Ruske pravljice, kakor jih je prevel Grčar, povest Strah pred življenjem, francoskega akademika Bordeauxa v prevodu A. Anžiča ter Turkovo knjigo za kmečke gospodarje o zdravju in boleznih domačih živali. Vseh knjig ne moremo naenkrat oceniti, zato jih bomo od časa do časa posebej omenjali.
1.	Koledar družbe sv. Mohorja za leto 1940.
Koledar letos ni sicer tako bogat kot druga leta, čemur so seveda krive tudi zunanje politične razmere, ki so prav tedaj, ko se je tiskal, pritisnile z novo grožnjo gospodarske kroge, zlasti še knjigotrške. Vendar bo v V6em ustrezal našemu podeželskemu občinstvu, ki že ve, kaj ima v takem koledarju iskati in kaj bo dobil v njem. Poleg pravega koledarja, ki ima že nekaj let sem obliko, kakršno mu je dal slikar S. Pe:.gov s pomembnimi podobami svetnikov ob strani, so v njem tudi vsi podatki praktičnega značaja, ki jih mora imeti vsak koledar, da se vzdrži tradicija imena (poštne pristojbine, imenik svetnikov in godov), ni pa osebnih podatkov svetnih in cerkvenih oblasti, v čemur se loči letošnji koledar od ostalih let in je gotovo izpadlo na račun skrajne ekonomije, potrebne v današnjem času Na uvodnem mestu 6ta predstavljena pokojni papež Pij in novi Pij XII. Stari kolednik pisatelj F. S. Finžgar je zapel na novo piščalko staro pesem, a vredno, da 6e poudarja vedno na novo: ne pijančuj! P. Mirko Godina se je spomnil 7001elnice samostana v Ptuju. F. K. pa smrti Josipa Zeichena, pokojnega ravnatelja Mohorjeve tiskarne. Med svežimi grobovi 60 letos omenjeni samo važnejši pokojniki, katerih slike so ohranjene v spomin bodočim rodovom. Fran Erjavec je napisal članek »Kako je z našim kmetom in kmetijstvom«, v katerem je pokazal trenuten položaj slovenskega kmetstva. Koledarsko branje sta letos napisala Viktor Flisek (Bajater Tomaž) ter Sonja Severjeva (Neusmiljeni hrček), dve zanimivi leposlovni stvari, kj iu je,bogato ilustriral Slavko Pen-gov. Urednik dr. Jože Pogačnik je napisal poljudno in potrebno razlaga slovenskih hišnih krstnih imen z namenom, naj irna slovenski otrok lepo krščansko ime! V zadnjem delu je seznamek župnij, krajev, poverjenikov in udtrv Mohorjeve družbe, sejmov in knjig Mohorjeve založbe. Razumemo, da je leto« Koledar v primeru s prejšnjimi nekaj ubožnejši in manj raznovrsten, upajmo pa, da se bo v normalnih razmerah zopet povzpel na svojo nekdanjo višino.
2.	Slovenske večernice, zv. 92. Fr. Bevk-. Pravica do življenja. Letošnje Večernice je napisal 6e-
Idanji najplodnejši in eden najboljših pisateljev France Bevk pod naslovom: Pravica do življenja.
Snov tej povesti, ki je bolj življensko psihološko kakor pa socialna, je postavil pisatelj v 1. 1625., ko se je v tolminskem kotu pripravljal kmetski upor, pase je končal z izgonom bajtarja Jerneja Mavriča, še preden je mogel dozoreli. V 44 poglavjih je Bevk podal življenjsko usodo Jerneja Mavriča, ki je moral najprej služiti deset let kot vojak, dokler si ni toliko pohabil noge, da so ga izpustili iz vojaškega življenja. In sedaj bi si rad ustvaril dom na zemlji, ki tedaj še ni bila dovolj naseljena in so kmetje s krčenjem gozdov širili njene meje in si ustvarjali 6voje domove. Tako 6i je hotel iztrebiti košček stare goščave, da si postavi bajtico, v kateri bi mirno zaživel s 6vojo Marulo, ki ju je prava ljubezen proti očetovi volji pripeljala v njegovo življenje. Iskanje te ljubezni, trenja med njima in mirno družinsko življenje, rojstvo novega otroka ,er bolečina srca ob slovesu — to je ena smer te povesti, ki se človeka toplo dojme in je postavljena živo in polnokrvno v drug okvir, ki je socialnega značaja. Proti tlačenju tolminskega plemiča Co-lorada ter davkov glavarja Dornberga, ki je prepovedal samovoljno trebljenje gozdov in obdavčil tudi že novo izkrčeni 6vet, 6e je uprl na 6Voj način Gašper, ki je po izgubi posestva in begu iz vojaščine šel med »tolovaje« brezpravnike, kakor tudi Jernej, ki je snoval legalen upor s pritožbo na glavarja oziroma na vlado v Gradec. Kot odposlanec je šel v Gradec, toda uradnik je bil oseben znanec glavarjev, zaradi česar se je pravda obrnila proti njemu, da ga je po nalogu iz Grade? dal glavar zapreti in šibati. Upor 6e je pod pritiskom oblastnikov izjalovil, še preden se ie začel. Jernej, kot kolovodja pa je bil obsojen na izgon iz dežele. Njegova žena Marula se je z otrokom vrnila k 6laršem, Gašper je umrl, zadet od oskrbnikove pištole in Jernej se poslavlja od dežele, zapuščajoč v njej lep 6pomin na svoje delo in 6trto srce. S tragičnim koncem dveh uničenih življenj — ljubezni Jernejeve in Marule — ter 6 strtim socialnim uporom, se konča povest, ki iima več notranjega dejanja kot zunanjega: hrepenenje po pravici do življenja in ljubezni. Kdor bi pričakoval mogočnih podob kmečkega upora, kakor 6mo jih vajeni iz zgodovinskih romanov, bo razočaran, prav tako tudi tisti, ki bo iskal poudarjenih tendenčnih socialnih osti. Bevku je šlo 6amo za to, da prikaže tiho življenjsko tragiko tedanjega malega človeka, ki mu socialne fevdalne razmere niso dale pravice do življenja in so ga strle prav tedaj, ko mu je življenje kazalo najlepše perspektive. Življenjska tragika pa je podana tako polno in živo, da kljub preslabotnemu zgodovinskemu okolju, ki ga Bevk podaja samo v toliko, da ima človeška zgodba primerne kulise, 6pada med zrele Bevkove povesti, zrele ravno v tem, da ne napihne končne tragike z velikim obračunom med kmeti in plemiči, temveč da v malem 6koro brezpomembnem vsakdanjem življenju najde veliko tragedijo in jo prepričujoče naslika. In tragedija Marule in Jerneja je prepričujoča in vpije bolj do neba, kakor še tak zunanji obračun. In v terti je veličina BeVkdvega pisanja.	td
»Čas« št. 3—4
»Čas« št. 3-4 XXXIV. letnika prinaša na uvodnem mestu krajše publicistično naznanilo F, J. nove prve papeževe okrožnice s podčrtanim pomenom za današnji čas ter z obljubo, da se bo uredništvo k bogastvu misli te okrožnice še povrnilo. Dr. Anton Terstenjak nadaljuje in končuje € voj o razpravo o »filozofiji smrtonosne bolezni«, to je o eksistenčni filozofiji, ki je v osnovi oziroma je identična tudi z Roseobergovo mitologijo XX. veka ali nacionalno socialistično teorijo. V poglavju »Bogovom 6e mrači«, kaže, kako konča nadčlovek | v umsikem mraku in prav tako tudi vse teorije, ki I poudarjajo moralo nadčloveka ter lepo zaključuje s 6V. pismom: »Gospod, ostani z nami, ker se mrači in se je dan že nagnil«. Dr. Ivan Ahčin je podal »Teorijo korporativizma«, kakor se uveljavlja v raznih državah, zlasti v Italiji ter ga filozofsko utemeljuje, pa hkrati tudi obravnava vsa znamenja, ki so za ta gospodarski sistem oziroma proti; tako podaja misli pripadnikov kakor tudi nasprotnikov, vendar le tako, da bralec pride do prepričanja, da je misel sama zdrava in vredna pomisleka v današnjem ča6u, toda treba jo je prilagoditi potrebam in lastnostim vsakega naroda posebej, če hoče roditi dober 6ad. Prof. dr. L. Ehrlich nadaljuje svoje razprave o razvojni teoriji ter podaja najnovejše izsledke o njej, prihajajoč do zaključka, da je zgrešena Darvvinova teorija kakor tudi Lamarckova ter da paleontologija ne dokazuje nikakor razvojne teorije. Publicist Ruda Jurčec obravnava mesečne vojne dogodke ter piše tak opod naslovom »Vojna si išče obseg in cilje« nekako politično kroniko sedanjih vojnih mesecev, V »Obzorniku« 6e nadaljuje poročilo o akademskem kulturno socialnem tednu SKAD Zarja v Bohinju, ki ga je napisal B. G. Med »ocenami« je ocenjena knjiga M. Adlešiča o »Na-ravoznanstvu in svetovnem nazoru« (Ivo Pirkovič), Gola Voja: Človek, odkod in kam (Janžekovič) Me-nesnela: Janez in Jurij Šubic (R. Ložar), Urbanca: Zavarovalno pravo (Joža Kokalj), Dickensa David Coipperfiel (E. B.), Ham6un: Otroci z Dolgega brega (Pregelj), Haffove Pravljice (Pregelj), Lovren-čiča Sholar (Pregelj). V zapiskih obravnava dr. C. Žebot vprašanje: Načrtno ali uravnano narodno gospodarstvo?
dober in jasen, vendar lo ne zadostuje. Posebej je treba še z besedo pojasniti vsako obliko. Potrebno I je to tudi zaradi tega, ker so v navadni pisavi običajni in dopustni razni pristavki, opuščaji in okraski, ki skupno tvorijo pisavo posameznika, da jo moreš ločiti od pisave kateregakoli drugega pisca. V stenografiji pa ni teh »svoboščin«, ker so ! znaki kratki in precizni. Še tako neznaten dodatek, j okrasek ali opuščaj utegne izpremeniti pomen monograma.
Prav posebno hvalevredno pa je, da se je avtor točno držal Novakovih oblik in ne uvaja ka- j kih reform, ki bi utegnile prej škoditi nego koristiti, kakor sam pravi v predgovoru. Saj imamo samo eno stenografsko knjigo, ki je obenem tudi naša stenografska listina,' kakor pravilno poudarja avtor. Res, da morda Novakovo delo ni popolno, res je tudi, da bi bile kakšne spremembe na mestu, toda ker je to naša edina veljavna knjiga, se je moramo držati, dokler širši forum ne izda kaj novega in bo ,tudi to novo potrjeno in pre- I izkušeno. Enotnost v sistemu stenografije pa je zlasti za nas Slovence zelo važno, ako hočemo ] stenografsko spretnost širiti. Z raznimi več ali manj posrečenimi reformami pa bi zanesli zmedo | v vrstah stenografov, ki se uče stenografije zaradi njene praktične uporabe. Eno je stenografija kot znanost, drugo pa kot praktično znanje. V tem pogledu občutno pogrešamo slovenskega stenograf- I skega glasila, ki bi moglo razna vprašanja reform pretresati in dati pobudo za novo popravljeno izdajo Novakove stenografije.
Sicer pa se je Novakov sistem vkljub nekaterim pomanjkljivostim sijajno obnesel.
Želimo, da bi »Navodila« g. Vouka opogumila tudi take, ki so se pri prvih poskusih ustrašili in prekinili z učenjem. Skrbno sestavljena in lepo opremljena knjižica zasluži priznanje in podporo.
Mara Moderndorferjeva
Razlaga in navodila k Novakovi slovenski stenografiji. Sestavil in stenograme avtografiral Ivan Vouk. Ljubljana, 1938. Tiskala in založila tiskarna Merkur v Ljubljani. Cena 25 din.
Zgoraj navedena knjižica je namenjena v prvi , vrsti vsem onim, ki se uče slovenske stenografije, ..lasti samoukom. Novakova knjiga ni sestavljena metodično, zato je težko dostopna onim, ki nimajo prilike poslušati razlage v šoli. Pisatelj je na 56 traneh obrazložil Novakovo knjigo s primeri. Vsak stenogram ima istočasno tudi prenos, nato .sledi razlaga, odnosno pravilo. Tako bo mogel zdaj vsakdo s pridom uporabljati Novakovo knjigo in bo lahko premostil prve težave pri učenju stenografije. Pisatelj ni imel namena sestaviti nove popolne učne knjige, temveč samo razlago k obstoječi t. izdaji Novakove slovenske stenografije. Zaradi !ega je jasno, da bo knjižica koristila le njim, ki !wdo istočasno študirali Novakovo knjigo.
Zdi se nam, da je avtor dosegel svoj namen, ki ga označa v svojem predgovoru. Stenogrami so čedni, jasni, kratki, pravila jedrnata. Posebno bo prav prišla vsem točna označba stenografskih
...------------1.* on lo trrla, učil clnnn.
monouramov. vaaKuo, n,	............. .........
grafije ve, koliko dvomov je imel vprav glede oblike raznih znakov, če je stenogram še tako
' Nedoslednost policijskega odloka
V Kopenhagenu je pred kratkim prišel na
program kinogledališč nov film, v katerem igra glavno vlogo neka 16 letna danska deklica. Film je vsa javnost pričakovala z veliko napetostjo in naval k prvi predstavi je bil naravnost ogromen. Hotela si ga je ogledati tudi mlada igralka, ki jo je danska filmska produkcija odkrila šele pred kratkim in namerava iz nje napraviti novo zvezdnico. Toda pred blagajno jo je ugledalo budno oko postave, ki je skoraj otroka zavrnilo, češ da je film za mladino prepovedan. Mlado dekletce se je hotelo nekaj upirati, toda stražnik jo je samo vprašal, koliko je stara. Ko mu je povedala, da je izpolnila šele 16. leto, je bil stražnik šele v resnici neizprosen in jo je kljub vsemu ugovarjanju odslovil izpred blagajne. Nič ji ni pomagalo, da je stražniku dokazovala, da je glavna igralka v tem filmu in da je bila ves čas neposredno zraven, ko so ga izdelovali. Stražnik je ostal pri svojem, da je film za mladino prepovedan in je pri tem ostalo. Mlada igralka je morala poparjena oditi, pač pa se je nasmejala naslednje jutro, ko je v časopisih brala to svojo dogodivščino, kjer je bila na dolgo in široko popisana.
Tračnice so se zvile -v Avstraliji
Ko je pri nas šele pritisnil pravi mraz, pa v Avstraliji vlada vročina, kakršne že zlepa ne pomnijo. Tam sedaj vlada pravo poletje in v Sydneyu,
Adelaidi in Melbournu znaša temperatura v senci 45—48 stopinj. Take pripekajoče vročine naše poletje nikoli ne pozna.
To avstralsko poletje hlade le nenadni nalivi,
ki namakajo izsušeno zemljo. Nad pokrajinami se utrgajo oblaki, vsi potoki nenadoma narastejo, nastopi za trenutek močan hlad, nato pa zopet pri-sije vroče sonce in zemlja se znova suši. To naglo izpreminjanje temperature pa je že na več krajih povzročilo izredne pojave, ki več ali manj motijo reden potek življenja. Tako so se v vročini železniške tračnice na več krajih neenakomerno raztegnile, da jih je dvignilo s pragov, ponekod do 2 metra visoko, nato so se zvijale še naprej in se slednjič zasukale kakor sveder in tako obvisele v zraku. Desna tračnica je zašla na levo stran in leva na desno. Seveda je taka proga za delj časa nerabna, ker s takimi tračnicami pač ni mogoče napraviti drugega, kot da jih odstranijo. Vzrok temu pojavu je v tem, da večkrat nista obe tračnici enako izpostavljeni pripekajočemu soncu. Ena tračnica na primer leži bolj v senci, pod pobočjem kakega griča ali v senci drevesa, dočim na drugo ves božji dan sonce neusmiljeno pripeka. Tako se zgodi, da se ena tračnica bolj razteguje kot druga in še drugo tračnico potegne v smeri svojega raztezanja. Da ob gradnji železnic mislijo na raztezanje in krčenje tračnic, vidimo že po tem, da med vsakim delom tračnice puščajo ob polaganju nekaj milimetrov prostora. Toda vse to je preračunano na povprečne toplotne razlike med najhujšim mrazom in največjo vročino, kadar pa se toplomer dvigne do 48 stopinj, je pa ta račun prekrižan, ker s tako vročino pač redko kdaj računajo.
ŠPORT
Na nemški meji vztrajno nadzorujejo žične ovire in jih sproti popravljajo.
Olimpizem v krizi
Dobra tri leta so pretekla od olimpijske svečanosti v Berlinu, ki je bila brez dvoma tako v športnem kakor tudi o organizatoričnem oziru na višku. Mnogim se je zdelo, da je že dosežen vrhunec in da bo šlo v bodoče navzdol. Poročila o olimpijskih pripravah v Tokiu, zlasti pa veličastni gradbeni načrti za zimsko in letno olimpijado v zemlji vzhajajočega sonca, pa so opravičevali nado, da bodo Japonci kos svoji veliki olimpijski nalogi: Tokio naj bi bil v nizu vedno lepših olimpijad Pariz — Amsterdam — Los Angeles — Berlin, še vedno korak naprejl
Vojna vihra na Vzhodu je prekrižala vele-potezne načrte japonskih športnikov. Organizacijo XII. letnih olimpijskih iger so sprejeli špartanci 20. stoletja — Finci, zimskih iger pa Nemci. Med tem, ko so narodi zbirali najboljšo mladino in jo pripravljali za svečanost v Hel-sinkiju, ko se je mladina veselila na obisk malemu, toda v športnem oziru najzrelejšemu narodu zemlje — in ko je sam Car! Diem posvetil svoje genialne sposobnosti pripravam za belo slavje v Garmisch-Partenkirchenu, so za-grmoli topovi, tudi Evropa je zakrvavela. Nastopila je atmosfera, ki onemogoča miroljubno slavje športnikov vseh narodov.
Olimpizem v krizi? Ne. Zakaj olimpizem je ideja, vedno čista in svetla, olimpizem je najvišji smoter mogočnega telesno-kulturriega po-kreta. Ne gre za svečanosti, ki navdušujejo milijone, niti za tekme, ki so merilo tehničnega napredka, gre za Coubertirtovo pojmovanje športa, ki naj bo le veja na drevesu splošno kulture, sredstvo harmonične vzgoje duha in telesa, igra mladine, ki išče le to, kar narode približuje, borba za čast domovine in ne za osebno korist.
Če tudi prihodnje leto ne bomo slavili olimpijade, ne moremo govoriti o krizi olim-pizma, ker je ostal zvest svojemu velikemu vzorniku. Ta ugotovitev je razveseljiva — in to tem bolj, ker pada v čas, ko slavimo 20 letnico Jugoslovanskega olimpijskega odbora. Ob tej priliki imamo le eno željo: da bi v času, ko reorganiziramo naše športne zveze, ki so včlanjene v Jugoslovanski olimpijski odbor, ravnali modro in pravično, kakor se spodobi za može, ki imajo za seboj 20 let športnega udejstvovanja na tehničnem, organizatoričnem in ideološkem polju. Ostanimo zvesti olimpizmu tudi v bodoče I	Drago Ulaga.
Telesna vzgoja v življenju narodov
(Nekaj misli v času surove sile.) Nesporno je, da more telesna vzgoja dorašča-joče mladine odločujoče vplivati na razvoj naroda. Zgodovina nam kaže mnogo takih primerov.
Pri narodih prakulture, kjer mnogokrat zavisi možnost življenja predvsem od telesne sposobnosti (lovci, nomadi, ribiči), se mladina igraje nauči raznih telesnih spretnosti, ki se marsikomu izmed nas zde skoraj nemogoče. Prebivalcem Oceanije n. pr. ni nič poseben dogodek, ako 14 leten fantič s primitivnim nožem iz kamna prepara trebuh morskemu volku, ki ga napade. Raziskovalci doslej še neciviliziranih pokrajin večkrat poročajo
0	telesnih uspehih in merah, ki jih dosežejo domačini in to brez športnih igrišč in trenerjev. Boj za obstanek jim je najboljši trening.
Nekaj podobnega lahko opazimo pri civiliziranih narodih v onih ljudskih plasteh, ki se preživljajo z naravnim telesnim opravilom, razne telesne spretnosti. Naš lovec ali drvar, dalmatinski ribič ali hercegovski pastir — vsak izmed teh zmore na svoj način več kot še tako izvežban atlet.
Nasprotno oni sloji, katerih skrb za življenje ne zavisi od njihove telesne spretnosti, navadno začne telesno propadati, pa četudi žive navadno v večjem blagostanju. Proti temu pogubnemu pojavu telesnega hiranja se skuša človeški rod boriti na razne načine. Izkazalo se je, da je pravilna telesna zaposlitev mladine zelo uspešno sredstvo proti narodnemu propadanju. Tako se je izoblikovala načrtna telesna vzgoja pri raznih narodih visoke kulture.
Športnim ideologom današnje dobe je po večini vzor telesna vzgoja starih Grkov, izražena v kratkem reku »lep in plemenit«. V olimpijskih igrah je vsaka štiri leta na zunaj prišla do izraza misel plemenitega tekmovanja med posameznimi grškimi državicami. A vendar so Grki propadli; Špartanci so propadli celo prvi med njimi, čeprav so ravno oni imeli do skrajnosti izoblikovano strogo telesno vzgojo svoje mladine. Krivda je bila v tem, da je lepo izoblikovano telo postalo cilj vsemu stremljenju in je vse drugo stopilo v ozadje. Kult telesa ni okrepil, temveč razkrojil naravne sile naroda: kajti grška mladina, vzgojena na krasnih športnih prostorih, je pač z navdušenjem tekmovala v stadionih — izogibala pa se je žrtev, ki jih nalaga človeku življenje po zakonih prirode.
V najnovejši dobi, ko se je boj civiliziranih narodov zn ohslnnpk zaostril in »o v ta boj povezane najširše plasti naroda, lahko zopet opazu-
1	jemo gigantske poskuse vzgojiteljev mladine na
polju telesne vzgoje. S pomočjo načrtne telesne vzgoje skušajo voditelji narodov izoblikovati nov rod, ki naj jim bo porok za dosego zastavljenih ciljev. Vsi smo priča tem poskusom in skoraj z neko nestrpnostjo pričakujemo bodočnosti, ki naj pokaže sadove te vzgoje.
Doslej je zgodovina pokazala, da vsaka, še tako idealno zasnovana telesna vzgoja ne more nadomestiti najvažnejšega, namreč življenja po naravnih — to je božjih zakonih. Zdi se, da se poborniki športa tega često premalo zavedajo.
Božična tekma v SeinL Pri tradicionalnem božičnem plavanju po Seini je zmagi ob +1° C Hatot v 1 inin. 45 sek. pred Hubertom (1,49).
Snežne razmere
Poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSS 28. decembra 1939
Kranjska gora 810 m: —17, barometer ee dviga, jasno, mirno, a« om pršiča na 25 podlage, Bukovnik: 2 em pršiča na 35 podlage, drsališče in sankali, šče uporabno.
Erjavčeva koča na Vršiču 1515 m: — 11, delno oblaftno,
10 cm pršiča na 50 podlage. Dovje-Mojstrana 050 m: —15, jasno, 8 om pršiča na J5 podlage.
Jesenice 584 m: —7, barometer se dviga, jasno, mirno,
12 cm pršiča na 30 podlage. Sv. Križ nad Jesenicami 1000 m: —7, Jasno, mirno,
12 cm pršiča na 30 podlage. Bled 501 m: —12, barometer se dvl^v jasno, mirno,
5 cm pršiča na 20 podlage. Pokljuka 1300 m; —17, jasno, mirno, 15 om pršiča na ,, 80 podlage.
Radovljica i70 m: —17, delno ohla&no, mirno, 9 em pir-
šiča na 20 podlage, drsališče uporabno. Bohinj-Zlatoroo 5^(1 m: —H, delu o obla&ip, } cm pr-
' šiča na 30 podlage. Dom na Komni 1520 m: —7, drobno mede, 20 om pršiča na 100 podlage. Dom na Krvavcu 1700 m: —9, Jasno, 18 om pršiča na 60 podlage.
Koča na Veliki Planini 1558 m: —B, jasno, 10 om pr.
šiča na 60 podlage. Kamniška Bistrica 601 m: —fl, 10 cm pršiča na 20 podlage.
Skofja Loka 350 m: — 17, barometer se dviga, jasno,
mirno, 6 om pršiča na 17 podlage. Polževo 620 m: —15, jasno, 10 em pršiča Bloke 900 m: —16, 5 cm snega, pršič. Soilraiica 550 m: —16, 12 cm pršiča ja 5 podlage. Senorjev dom 1522 rr: —20, jasno, 10 cm pršiča na 28 podlage.
Ribnica na Pohorju 715 m: —17, jasno, mirno, 10 em
pršiča na 12 podlage. Sv. Lovrenc na Pohorju 483 m: —16, jasno, mirno,
cm pršiča na 9 podlage. Koča na Pesku 1382 m: —15, jasno mirno, 20 om pršiča na 20 podlaga. Rimski vrelec 530 m: —'7, barometer so dviga, jee-no,
mirno, 8 om pršiča n? 20 podlage. Peco 1651 m: —14, jasno, mirno, lt cm pršiča na 60 podlage.
27. decembra 1939 Logarska dolina 750 m: drobno mede, 10 cm pršiča na 25 podlage.
K. decembra 1939. Rateče-Planica 870 m: —17, jasno, mi, no, 4 em pršiča
na 36 podlage, skakalnica uporabna. Planica-Slatine (Dom Ilirija) 950 m —17, jasno, mirno, em pršiča na 45 podlage, drsališče uporabno.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
ASK. Za smučarski tečaj cAkademskega kluba«, ki bo od 3. do 8. januarja 1940 na Črnem vrhu nad Jesenicami, vlada vedno večje zanimanje. Dan za dnem prihajajo nove prijave, tako ui Je njih število že zelo visoko. Vsekakor je razveseljivo, da naša aka. demska mladina v prostih dneh tako rada zahaja v krono stvarstva, v planine, kjer je zdravje in veselje doma. Saj je nujno potrebno ia s» po napornem, celodnevnem dolu v laboratorijih, seininarijih in predavalnicah tudi navžije =cnca in zraka v prekrasnih gorskih predelih. Kajti zavedati se moramo, da bomo mogli navale raznih sovražnih struj mpešno odbijati le takrat, če bomo tudi telesno odn ml. Kot nekdaj starim Rimljanom vel'i tudi nam pravilo: «Mens sana Ln corpore sano«.
Prijave se sprejemajo do 3 jannTla na naslov: Jože Planinšič, cand. inr„ Miklošičev 5. Ljubljana. Prenočnina bo stala za vse dneve din 23. ltevnejšim jo bo plačal «ASK«. Vožnja iz LJubljane četrtinska! Vse prijavljence prosimo, da pridejo 2. Januarja ob pol 8 (20) zvečer na sestanek v Aka.^mski dom, da se pomenimo gledo prehrane. Kdor pa ne more priti, naj bo vsaj pol uro pred odhodom vlaka na kolodvoru in naj nese seboj čim več hrane, ker je v hribih draga! Odhod iz Ljubljano 3. januarja ob 11.45 (tri četrt na dvanajst).
Smnčarski klub Ljubljana. Sestanek tekmovnl-cev zaradi tečaja v alpski kombinaciji je v petek ob 19.30 v kavarni Emona.
ZFO
II. smučarsko prvenstvo mariborske podzveze
Mariborska fantovska podzveza priredi v soboto, 6., in v nedeljo, 7. januarja, pri Sv. Lovrencu na Pohorju podzveznl smučarski izlet, združen s tekmami za podzvezno smuško prvenstvo. Spored izleta in tekem je naslednji:
Sobota, 6. januarja: Ob 8. sv. maša v župni cerkvi, ob 9. žrebanje startnih številk v Prosvetnem domu, ob 10. tek za mladce na 5 km, ob pol treh smuk za člane in mladce.
Nedelja, 7. januarja: Ob 8. sv. maša v župni cerkvi, ob pol 10 slalom za člane, ob pol 8. pa-trolni tek na. 10 km zaodsekovna moštva, ob 5. razglasitev rezultatov in razdelitev daril v Prosvetnem domu.
Podrobnejša navodila bodo odseki prejeli v posebni okrožnici. O vsem potrebnem bomo sproti obveščali v »Slovencu« in »Slovenskem domu«. Ze sedaj vabimo vse naše člane, da se izleta in tekem polnoštevilno udeleže.
Štiriletno delo ljubljanske občinske uprave
Pomembna seja mestnega sveta
Ljubljana, 28. decembra.
Danes popoldne ob petih se je začela seja mestnega sveta ljubljanskega, ki jo je po uvodnih formalnostih začel ljubljanski župan dr. Juro Adlešič. Župan je najprej omenil pomembne dogodke, ki jih je doživela Ljubljana od zadnje seje, tako praznik Zedinjenja 1. decembra, ko je v imenu mesta Ljubljane poslal vdanostno brzojavko visokemu kraljevemu domu. Dne 10. decembra je bila slovesno odprta grobnica, v katerih počivajo zemeljski ostanki vojakov, ki so bili med svetovno vojno pokopani na ljubljanskem pokopališču. Dne 12. decembra je bila v Celju seja slovenske sekcije Zveze mest kraljevine Jugoslavije, na kateri je bila sklenjena resolucija o enotnem nastopu v vseh vprašanjih zaščite mest in pobijanja draginje. Dne 16. decembra je bila s prisrčno slovesnostjo blagoslovljena mestna bežigrajska delavska stanovanjska kolonija, v kateri je dobilo 48 najpotrebnejših družin cenena stanovanja. Istega dne je praznovalo Muzejsko društvo za Slovenijo 100 letnico svojega obstoja. Temu društvu se mora mesto Ljubljana zahvaliti za svojo slavo in tudi za poglobljenje meščanske zavesti. Isti večer se je v operi začela proslava 20 letnice naše univerze. Proslava je dosegla svoj višek s promocijo ljubljanskega častnega meščana senatnega predsednika dr. Antona Korošca za častnega doktorja prava. Na slavnostnem zborovanju v Unionu pa so bile izrečene tudi čestitke v imeuii mesta Ljubljane. Pred božičem je bil še pregled pripravljenosti kemičnih, zdravstvenih in tehničnih ekip za
Erimer napadov iz zraka in 21. decembra je ila dnevna in nočna vaja za zaščito mesta pred napadi iz zraka, ki je glede na vzgledno disciplino ljubljanskega prebivalstva kar najbolj uspešno potekla.
V spomin zaslužnim pokojnikom
Dne 14. novembra je umrl prokurist KID g. Vilfan Josip. V svoji oporoki je zapustil mestni občini ljubljanski 400.000 din. Ker je po-
mestni svet. Širši javnosti neznan zasebni uradnik g. Vilfan Josip je s tem vsej slovenski javnosti dal najlepši vzgled mecenstva in s svojim velikodušnim darom pokazal veliko ljubezen do glavnega mesta Slovenije in do predstavnice slovenske kulture Akademije znanosti in umetnosti. Pri nas so taki javni dobrotniki redki, zato pa je lepi vzgled pokojnega g. Vilfana tem bolj svetal.
Dne 12. decembra je umrl v starosti 89 let g. Jožef Borštnar, župnik v pokoju, ki si je pridobil velike zasluge za ustanovitev nove župnije Sv. Družine v Mostah in za zgradbo tamošnje cerkve.
Vsi navzoči so počastili spomin obeh pokojnikov in jima zaklicali »slava«.
Sledilo je poročilo finančnega odbora, za
katerega je poročal dr. Ažman. Občinski svet je potrdil izplačilo »nobavnega prispevka« mestnim uslužbencem in delavcem, ki je bil že vsem izplačan za božičnico. V celoti je zahtevala ta božičnica 670.000 din, od katerih je polovica krita iz rednih proračunskih sredstev, druga polovica pa i/ izrednih. Iz volilo pokoj-nego Josipa Vilfana se odstopi 150.000 din v korist Akademije znanosti in umetnosti. Ostanek volila 250.000 din pa gre v poseben fond, namenjen regulaciji trnovskega okraja. V nadaljnjih točkah je občinski svet še sprejel ali odklonil razne ugovore proti predpisom davščin.
Poročilo gradbenega odbora je podal dr. Ažman. Obravnavane so bile parcelacije in prošnja zadruge >Lastni dom«, naj se ji dovoli graditi na parceli ob Tavčarjevi in Kolodvorski ulici palačo Slovenskega doma v taki stavbni črti, kakor jo določa za Kolodvorsko ulico regulacijski načrt iz 1. 1897. Po novem regulacijskem osnutku pa naj bi bila Kolodvorska ulica Široka 20 m. Zadruga »Lastni dom« mora graditi po novem osnutku in njeni prošnji ni mogoče ugoditi.
Za kulturni odbor je poročal prof. Silvo Kranjec o preimenovanju ulic. Sedanja Gorta-nova ulica se bo preimenovala v Pugijevo, sedanja Foljančeva ulica pa v Vrbsko ulico. Občinski svet je na predlog poročevalca odobril tudi
ustanovitev likovnih nagrad mestne občine ljubljanske
Nagrade imajo namen podpreti slovenske likovne umetnike v njihovem ustvarjanju. Pospešujejo naj obdelavo motivov iz obče slovenske zgodovine in iz zgodovine ljubljanskega mesta. Mesto priložnostnih nakupov je primernejša bolj racionalna izraba za to namenjenih sredstev, saj bo bodoča mestna hiša potrebovala mnogo okrasa, ki bo moralo biti delo naših likovnih umetnikov.
Za podeljevanje nagrad je bil sestavljen poseben pravilnik, po katerem se za tekoče preračunsko leto od preračunske postavke 40 tisoč dinarjev, določenih za odkup umetnin, da 20.000 din za likovne nagrade.
Za trošarinski odbor je poročal dr. Ažman in so bili ugovori zoper plačilne naloge deloma sprejeti, deloma odklonjeni.
Zavrnjena je bila tudi odškodninska zahteva tvrdke Gregorc & Comp., ki se je pritožila zoper hišno preiskavo, ki so jo izvedli trošarinski organi. Trošarinski organi so postopali po pravilih in uredbah in je tvrdka sama zakrivila, če se je preiskava zavlekla. Zahtevana odškodnina v znesku 300.000 din se seveda ne 1 prizna.
Za personalno pravni odbor je poročal g. »Avgust Novak o prošnjah za sprejem v članstvo mestne občine.
štiri leta mestne uprave
Župan dr. Jure Adlešič je za tem v lepem in izčrpnem govoru obdelal štiriletno delo sedanje mestne uprave. Za ljubljansko mestno gospodarstvo je največjega pomena ureditev mestnih financ, ki so pokazale v resnici presenetljive uspehe. Po mnogih letih je letos prvič v pravem času predložen računski zaključek, od katerega bo imela uprava velike koristi pri pripravljanju novih preračunov.
Mestni dolgovi
Težave pa bodo seveda delali mestni dolgovi, katerih je mestna uprava pred štirimi leti s tramvajem vred prevzela nekaj nad 230,000.000 din. Ker so za preračunsko leto 1939-40 že sedaj plačane skoraj vse anuitete, je že znan tudi saldo občinskih dolgov. Mestni zaklad ima sedaj din 118,270.429 dolga, mestna podjetja pa 71,313.751 din dolga. Torej skupaj 189,584.180 din. Dolgovi so se torej v štirih letih zmanjšali za 40 milij. din in je mestna občina odplačala po 10 milijonov din dolga na leto. Kljub temu pa je občina najela v zadnjih štirih letih za 29,597.000 novih posojil. Mestni dolgovi so se na ta način povišali od 230 milijonov na 259 milijonov. Maloželezniški družbi je bilo odpisanih 16 milijonov, odplačanih pa je bilo 54 milijonov, tako da ostane ostanek 189 milijonov din. Medtem ko so stara posojila bila najeta tako, da se bodo odplačevala 50 in celo 75 let in s tem obremenila kar tri generacije, je sedanja občinska uprava nova posojila najela tako, da bo obremenjena kvečjemu le ena generacija. Stare visoke obrestne mere pa so bile znižane iti je sedaj srednja obrestna mera posojil 5%.
Mestna hranilnica In tramvaj
Velik uspeh mestnega gospodarstva je dejstvo, da je že leta 1938 postala Mestna hranilnica zopet likvidna. Občina je to omogočila z najetjem posojila 30 milijonov din pri Državni hipotekarni banki in sama razpisala 20 milijonov obligacijskega posojila. S tem je plačala svoje dolgove pri Mestni hranilnici ljubljanski, ki Je s tem poživ-ljen pomemben činitelj vsega slovenskega gospodarstva. V maju leta 1937 je prišla maloželezniška družba popolnoma v posest mestne občine ljubljanske. Njeno osnovanje je sedaj urejeno in so se že začeli dolgovi odplačevati.
Mestna Imovina
Za mestno imovino je bil uveden inventar in je bilo ugotovljeno, da ima vsa posest mestne občine ljubljanske skupaj 418 milijonov din prometne vrednosti. Cista imovina pa znaša po odbitku vseh bremen okrog 180 milijonov dinarjev.
Program regulačnega načrta
Za razvoj mesta Je pomemben program za izdelavo regulačnega načrta in uredba o njegovem izvajanju, ki je bila sklenjena v februarju letos. Regulacijski program bo omogočil Ljubljani miren razvoj in bo obvaroval tako mestno občino kakor tudi davkoplačevalce najrazličnejših težkih vprašanj ln tudi sporov.
Modernizacija cest
Tudi vprašanju naših cest je posvetila mestna uprava vso skrb. Leta 1936 je bilo tlakovanih na novo le 682 ma, drugo leto pa že 858 ma, v tretjem letu že 3200 m', v zadnjem letu pa je bilo izdelanega 6577 m2 trajnega tlaka. Letos je bilo torej položenega skoraj desetkrat toliko tlaka kakor prvo leto sedanje uprave. Obupno je seveda stanje glavnih dovoznih cest: Tyrševe, Tržaške in Dolenjske ter Zaloške. Prve tri so državne, vendar je bil dosežen velik napredek, odkar imamo Slovenci gradbenega ministra. V sporazumu z državno upravo so bile izdelane trase za Tyrševo, Tržaško in Dolenjsko oziroma Jadransko cesto, v kolikor se to tiče mestnega območja. Mesto bo moralo prispevati k modernizaciji teh cest, saj so v mestu ceste širše kakor šest metrov. Tako bo mesto za Tyrševo cesto v svojem območju doplačalo 8 milijonov din, za Tržaško pa okrog 7 milij. din. Občini se je tudi posrečilo najti denarna sredstva za modernizacijo Tgrševe ceste, in sicer bo plačanih iz kaldrminskega fonda 8 milijonov din, tako da ljubljanski davkoplačevalci s tem ne bodo posebej obremenjeni. Z gradbenimi deli bo mogoče začeti že prihodnjo pomlad. Za Tržaško cesto bo pa denar treba šele iskati, prav tako za Dolenjsko odnosno Jadransko cesto, vendar je upravičeno upanje, da v bližnji bodočnosti tudi te ceste pridejo na vrsto. Med regulacijami je treba omeniti Južni trg, ki bo najbrž v prav kratkem času. prišel do izvedbe. Za nove kanale je bilo v štirih letih izdanih nad 4 milijone din.
Mestni vodovod
Med mestnimi podjetji izredno dobro uspeva mestni vodovod, ki je bil svojčas v upravi mestne elektrarne. Sedaj je podrejen tehničnemu oddelku. Zgrajen je bil pred 46 leti in je že nujno potrebna njegova povečava in modernizacija. Načrti za to so že izdelani in bo treba iz Kleč izpeljati še dve glavni vodovodni cevi, eno v Zgornjo Šiško in za St. Vid, drugo pa za svelokriški okraj. Zgrajeni bodo tudi novi rezervoarji na Rožniku, na Oolovcu in v Št. Vidu. Prihodnje leto bo zgrajen že drugi rezervoar na Rožniku za 1,200.000 din. V zadnjih štirih letih se je povečalo vodovodno omrežje za nad 25 km. poraba vode pa je narastla od 5 na 6 milijonov kubičnih metrov na leto. Prvo leto sedanje občinske uprave je bil zamenjan stari agregat z modernim elektrificira-nim centrifugalnim agregatom. Sedaj se pa montira že drugi tak agregat. Preučeno je bilo tudi zavarovanje vodovoda kot najvažnejše ustanove ob morebitni vojni nevarnosti. Zavarovanja bo veljalo poldrug milijon din in bo izpeljano prihodnje leto. Ekonomska izraba vodovoda in pregledi števcev pa so preprečili izgubo vode. Ugotovljeno je bilo, da je šla namreč ena tretjina vode v izgubo. Z odpravo teh nedostatkov so se povečali dohodki tako, dn bodo omogočili amortiziranje vseh novih investicij za modernizacijo vodovoda brez obremenitve davkoplačevalcev.
Mestna elektrarna
je v zadnjih štirih letih podaljšala svoje omrežje za 90 km. Lani je bila sezidana nova transfor-
matorska postaja v £iškl, mestna elektrarna pa
je prevzela omrežje Električne zadruge v Šiški za 1,400.000 din in ga temeljito popravila, za kar je morala investirati novih 350.000 din. Poleg šišenske je bilo postavljenih še šest novih transformatorskih postaj, cestna razsvetljava pa je pridobila 326 novih javnih svetilk. V hišah je bilo v zadnjih štirih letih priključenih 2669 motorjev in aparatov ter 27.660 žarnic. Prvo leto sedanje uprave je mestna elektrarna po'eg javne razsvetljave prispevala k občinskim izdatkom 1,746.000 din. Z ureditvijo gospodarstva elektrarne pa je prispevek naraščal in je letos dala elektrarna že 5,654.000 din.
Mestna plinarna
tudi skrbi za svoj napredek in je zadnje leto pričela v Mostah izdelovati destilirani katran, ki bo omogočil katranizacijo naših cest in s tem prav učinkovito pobijanje prahu in tudi odpravo blata. Plinarna je že dosegla pozitivno bilanco in začela že dejansko odplačevati svoje dolgove po amor-tizačnih načrtih. Javna plinska rdzsvetljava pa je brezplačna.
Druga mestna podjetja
Mestna klavnica ne potrebuje posebnih spo-polnitev in investicij. Zaradi številnih živinskih bolezni pa ji bo treba postaviti poseben kontu-mačni oddelek.
Pogrebni zavod je uredil svoje gospodarstvo in Ima od lani prvič v vsem času svojega obstoja aktivno bilanco. Z Žalami bo Mestni pogrebni zavod izredno pridobil.
Zastavljalnica je znižala obrestno mero in Jo bo v kratkem ponovno znižala, tako da bi 8 še večjo pravico nosila ime socialnega zavoda.
Delavskemu domu je bil prizidan ženski azil. Skupno ima danes Delavski dom 285 postelj. — Preurejena je bila tudi javna kuhinja v njem in oddaja sedaj nad 700 porcij dobre in cenene hrane na dan.
Ureditev živilskega trga in nova tržnica
V zadnjih letih je bilo na živilskem trgu z novimi razporeditvami pridobljenega mnogo prostora in preglednosti. V tem času je bilo podrtih 25 barak, v kratkem pa bodo izginile še sedanje. Morda se bo na njihovem prostoru že prihodnje leto začela dvigati nova mogočna, moderna in lepa stavba, ki bo v pritličju nudila vsem prodajalcem čedne, sodobne, vsestransko pripravne in pa do skrajnosti higienske prodajalne in skladišča. V zgornjih prostorih stavbe pa bodo udobne in prikupne pisarne za mestne urade, ki bodo tako dobili koncentracijo. —- Tudi tržni urad se je moderniziral in po svojih močeh prispeva za napredek higiene v Ljubljani.
Mestni fizikat ugotavlja velik napredek javne higiene zaradi utrditve in tlakovanja cest, zaradi zboljšanja stanovanjskih razmer in nazadnje tudi z ustanovitvijo zavodov v stari cukrarni, ki s svojimi zavetišči in brezplačno hrano utrjuje in varuje zdravje najrevnejših prebivalcev našega mesta. — število nalezljivih bolezni v Ljubljani vedno bolj pada. Samo v minulem letu je njihovo število padlo za polnih 30%. Število smrti zaradi jetike pa je padlo tako zelo, da bo letos jetika v razpredelnici osmrtnih vzrokov padla s tretjega na šesto ali sedmo mesto.
Prosvetna in kulturna prizadevanja
Za šolstvo je y zadnjih štirih letih občina mnogo žrtvovala. Vsa poslopja so bila popravljena in preurejena. Na meščanskih šolah so bile urejene moderne kuhinje in se je začel gospodinjski pouk. Na Viču je bila letos zgrajena moderna meščanska šola. V bližnji bodočnosti pa bo treba odpraviti šolo na Vrtači, ki je v zasebni hiši. Ustanovljen je bil poseben odsek za telesno vzgojo in so obvezniki že nastopili na stadionu ob gasilskem kongresu. Sedaj je vpisanih okrog 750 obveznikov v 24 oddelkih. Posebna skrb je bila posvečena otroškim igriščem in prihodnje leto bo preurejen velik del tivolskega nasada v otroški paradiž. Občina je začela izdajati »Statistični letopis«, ustanovljene so bile literarne nagrade, ki so se jim sedaj pridružile še nagrade za likovno umetnost. Tudi najboljši učenci ljudskih in meščanskih šol prejemajo nagrade, ustanovljena pa je bila tudi nagrada za mlade arhitekte, ki nosi ime mojstra Plečnika. Pieteto do umrlih dokazuje povečano pokopališče v Dravljah, dalje Navje. grobnica vojnih žrtev in Žale. Zgodovinarju župniku Ivanu Vrhovniku se je občina oddolžila s spominsko ploščo, glasbeniku Emilu Adamiču s spomenikom, prav tako je občina počastila spomin dr. šlajmerja. V Turjaški palači je bil odprt mestni in edini muzej stanovanjske kulture na vsem slovanskem jugu. Ustanovljena je bila slovanska knjižnica. Častno meščanstvo je bilo podeljeno soglasno dr. Antonu Korošcu, prof. Jožetu Plečniku in Otonu Zupančiču.
Veliko delo
na socialnem polju
Za socialno skrbstvo je mestna občina izdala pred štirimi leti 4,840000 din, letos pa 6,630.000 din. V štirih letih je bilo v ta namen porabljenih skupno 24,800.000 din, pri čemer razne investicije niso upoštevane. Med temi je treba omeniti Zavetišče v Trnovem, ki bo veljalo 3,b45.otX) din, ženski azil kot prizidek Delavskemu domu je veljal 2 milij din, Občina je sklenila pripraviti 250 majhnih, a zdravih in cenenih stanovanj za delavstvo. Prva kolonija z 48 stanovanji za Bežigradom je veljala 3,575.000 din. Kredit za drugo tako kolonijo pa je tudi že zagotovljen. Zgrajena so bila štiri nova otroška zavetišča, peto pa bo kmalu urejeno pri šoli na Ledini v lastnem poslopju. Za zasebna otroška zavetišča je dala občina 330.000 din. Z darilom Mestne hranilnice bo občina začela graditi zavetišče za onemogle na Bokal-cah, kjer bo prostora za več sto onemoglih stark in starčkov. Pri svojem socialnem udej-stvovanju se je občina držala načela, da daje delo, ne pa podpore. Hkrati pa namerava svoje delo na soc. polju poglobiti tako, da nobenemu delavcu ne bo več treba pnisiii za delo. Delavec ima do dela pravico, občina pa ima
dolžnost, da mu delo preskrbi. Socialni akciji mestne občine so velikodušno priskočili na pomoč meščani, vendar so pri nas nubrane vsote v primeri z drugimi mesti prenizke.
Ome|itve zaradi hudih razmei
Hude zunanjepolitične razmere so naložile občini omejitve nu vseh krajih in jo prisilile, da je opustila nekaj lepih načrtov. Ustanoviti je bilo treba zaščitni urad in mu najti potrebna sredstva. Preračun, ki ga je izdelal zaščitili urad, kaže za prihodnje leto glede na uredbe in pravilnike skoraj 13 in pol milijona din stroškov. Pri tem pa niso všteti stroški evuku-acije odraslih in otrok. Samo ubikacija za otroke bi veljala 22 milijonov din. Priskrba rezervne hrane bi tudi zahtevala 20 milij. din. Jasno, da vsega tega občina sama ne bo zmogla in da bosta morala pomagati banovina in država. Prav zaradi razmer tudi mestnim uslužbencem ni bilo moeoče zvišati prejemkov fako, kakor to želijo. Kljub temu pa skuša mestna občina zvišati prejemke zla«ii vsem tistim, ki so najbolj potrebni. Prejšnje uprave so večino dnevničarjev plačevale iz bednostnega fonda po 400 do 300 din na mesec. Zdaj imajo pogodbeni uradniki dnevničarji samci po 1000 din, družinski očetie po 1200 din, dnevničarke pa vsaj 900 din na mesec. Danes bodo napredovali tudi vsi tisti, ki so čakali na napredovanje že pet let. S prvim razpisom leta 1937 pa so napredovali tisti, ki so čakali še dalj časa. V bodoče pa bodo vsi napredovali točne po pragmatiki vsaka tri leta.
Zahvala
G. župan se je nato zahvalil najprej častnima meščanoma dr. Korošcu in univ. prof. Jožetn Plečniku, ki sta z vso ljubeznijo podpirala razvoj mesta Ljubljane, Prav tako gre zahvala gradbenemu ministru dr. Kreku, banu dr. Natlačenu in podbanu dr. Majcnu. Vsemu uradništvu je skušala mestna uprava tudi dejansko izkazati svojo hvaležnost z božičnico. Po zahvali časopisju in meščanstvu, ki je sodelovalo pri socialnih akcijah mestne občine, se je g. župan zahvalil še članom občinskega sveta in želel njim in vsemu prebivalstvu srečno in blagoslovljeno novo leto
Ves občinski svet je z dolgotrajnim aplavzom izrekel zahvalo g. županu za njegova lepn izvajanja, nakar je bila seja zaključena. Sledila je
tajna se?a
na kateri so bila obravnavana številna napredovanja.
Napredovali so: dr. Letnar Ivan, dr. Brilej Arnošt, dr. Kodre Anton, inž. Sonc Stanislav, inž. Mušič Vladimir, inž. Perko Ignacij, inž. Bartl Ivan, Čehun Franc, Svetel Heribert, dr. Mis Franta, dr. Kune Josip, Mušič Maksimiljan, Rusjan Rudolf, Derganc Albert, Langus Jože, Podrekar Franc, Go-gala Ivan, Zagradnik Stanislav, Vider Leopold, Pele Slavko, dr. Frelih Ivo, Petrovčič Branimir, Graselli Andrej, dr. Grošelj Leopold, Gašperšič Stane, dr. Ciber Franc, inž. Ciuha Marjan, inž. Jesih Stanislav, inž. Zajec Slavko, inž. Pardubsky Henrik, inž. Gjud Milan, srh. Lenarčič Vinko, Rudolf Rudolf, Zupan Leopoldina, Buljevič Nedeljko, Škof Ludvik, Kržič Franc, Dolinar Franc, arh. Spinčič Ivo, inž. Ziipan Boris, Žbontar Mihael, Pue Frančiška, Orehelt Franc, Rudolf Milan, Hronek Josip, Rožman Franc, Vrančič Ciril. Bnrlič Jelena, Bahovec Ciril, Jereb Ljudmila, Ielič Vlado. Rode Milan, Kobal Ruta, Bratok Amalija, Jeraj Ana, Gregorc Marija, Rous Andrej, šušteršič Andrej, Lah Lea, Gregorc Ciril, Potokar Marija, Simončič Vlado, Rihar Štefan, Jamnik Adolf, Sket Janko, Menart Stanislav, Povalej Mara, Negovetič Fedora, Karpe Zofija, Vrhovec Alojzij, Barle Zlatka, Ke-ber Ivan, Žorko Vojteh, Šolar Herman, Zupane Franc, Erman Adolf, Sežun Pavla. Novak Regina. Šaplja Josipina, Žagar Dana, Kerševan Leander. Keržišnik Rudolf, Remškar David. Keber Jernej. Valand Alfonz, Misson Marija, Zaje Ivan, Tavčar Anica, Avguštin Jože, Volčič Vekoslava, Levstik Milena, Ulčakar Ar'ela, Sadar Alojzij. Klun Alojzij, Hafner Stanislav, Zupančič Gabrijela, Pro-hazka Marija, Seliškar Jože. Možina Ladislav. Škof Milan, Acceto Josip, Jež Alojzij, Battelino Roman Luke ž Jurij, Zadnikar Rado, inž. Cuček Ivan, Flor-jančič Karel. Buh Alojzij, Zaman Silvester. Tom šič Ivan, VVissiak Vladimir, Prime Karel. Dovjak Josip, Oven Anton, Kregar Mirko. Habič Viktor Jagodic Franc, Jaklič Ladislav, Slabe Alojzij, Zi-dan Anton. Kajzer Ivan. Smeraic Andrej. Arhar Leopold, Sitar Franc. Kovač Matija. Dolničar Pa vel, Gajeta Franc. Mlakar Ivan, Seliškar Stanko Kastelic Josip, Magister Hinko, Pozaršek Anton Žerovnik Franc, Dovjak Anton, Plevnik Slavko Kotnik Stanislav. Baumgartner Matija. Sešelj Jože Hribernik Jože, Hočevar Vladislav. Ganoni Franc Bizovičar Ivan, Pajnič Anton, Poklenk Franc Letnar Albin, Pipan Ivan, Vrhunec Franc, Copar Peter. Pogačnik Franc, Maadič lenacij. Voljč An ton, Okoren Ivan. Sire Viktor. Kalan Anton, Gro šelj Ignacij, Klopčič Mihapl, Breskvar Franc, Vil lan Franc. Svete Stanko. Štok Franc. Pajk Anton Baš Tomaž, Prešeren Ivan. Mejač Jakob, Okorr Josip, Keršič Simon. Kokalj Ivan, Avanzo Alojzii Premk Alojzij.
Upokojen je glavni knjigovodja Mestne hra nilnice Rode Matija.
Na novo nameščena sta bila gradbeni tehnil Cekuta Vilko in Zorman Metod.
— Pri zaprtju, motnji v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josel« grenčice.
Cvetkovič v Ogulinu
Ogulin, 28. dec. m. Danes je prišel v Ogu lin min. predsednik Cvetkovič, ki je bil nu vdušeno sprejet. Imel je daljši govor, v katerem je pozival spričo svetovnih dogodkov k slogi. Položaj je danes tak, da je treba, da povsod vlada politični mir. Pustiti je treba medsebojne politične borbe — je dejal — kajti ohraniti moramo, kar smo si z velikimi boji priborili. Potreben je notranji mir. Sporazum > llrvati ni naperjen proti srbstvu. Da se izvede v dobro vse države, je treba časa. Dajte mi zaupanje, imejte potrpljenje, bodite tudi široko-grudni. Če bomo imeli mir na znotraj, se nam zunanjih burij ni treba bati.
Minister Cubrilovič o položaji
Belgrad, 28. dec. m. Minister za kmetijstvr je danes sprejel časnikarje in jim dal daljš« izjavo, v kateri je dejal, da se razmere v držav lepo razvijajo. Ogromna večina Hrvatov je zn dovoljna s položajem. Jugoslavija plove s polno paro k izgraditvi boljših dni in varnejše bodočnosti.
^tro**.
4 kotiček
SLON SAMBO
(209) Vendar nista mogla ostati pri podganah in Jan in Filip sta sklenila, da odrineta dalje. Podgane so jima še dolgo mahale v slovo. Jan je dejal prijatelju: »Ker se na Samba ni več zanašati, si morava izmisliti kak drug načrt.« — »Predvsem nama je treba drugih oblek,« je odvrnil Filip, >saj sva zdaj takšna ko dva potepuha«.
(210) Ko sta prišla iz gozda, sta prispela v mesto. Na trgu je bila velika stojnica, kjer so prodajali obleke in blago. Trgovec pa je mirno sedel zraven in je spal Kot bi trenil, sta izmaknila hlače. »Brž,« je zašepetal Filip, »pravkar je pocenila muha na njegov nos, nemara se bo že zbudil!« En, dva, tri sta si prisvojila še ene hlače.
Mali oglasi
V malih oKlaalh velja vsaka brneda 1 din: tenitovanjskl •Klani t din. Debelo tiskane nanlovne beaed« se računalo dvojno. Najmanjši inetiek ca ma'l oKlaa iS din. • Mali ortasl ae plačujejo takoj pri naročilu. • Pri orlafilh reklamnega značaja ae računa enokolonaka. S mm visoka Mtltna vrstica po I din. • Za plamene odgovore (leda nallb orlaaov treba Drllolltl znamko.
1—1
Manufakturist
vurzlran v konfekciji ln galanteriji, vešč aranžl-ranja Izložb, dobra mlajša moč, vojaščine prost, vešč nemščine, Išče namestitve. Naslov v upr. »Slovenca« pod 19.743. a
Krojaški pomočnik
mlad, za male kose, išče službo. - Anton Matjaž, Nova Štifta 42, p. Gornji-grad.
Kmečko dekle
pošteno, Išče zaposlitve v boljši kuhinji z Januarjem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 19.687. a
tiitmm
Stenografija, strojepisje
6 mesečni tečaj. Začetek januarja. Trgovsko učlll-šče Robida, Ljubljana, Trnovska ulica 15.
Zailužek
Zastopnike
dobro vpeljane prt spe-cerljah na debelo ln drobno, sprejmem, event. s stalno plačo. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Paprika« št. 21067.
Razglas
za spreiem inženirjev
(Tpfava vojnotehničnega zavoda potrebuje 2 inženirja tehnologa zn Kragnjevac, 1 inženirja kemije za Zagreb in 1 elektrostrojnega inženirja za Skoplje.
Prošnje z dokumenti naj se pošljejo na Upravo vojnotehničnega zavoda (Lični otsek), kjer se lahko dobe tudi vsa potrebna pojasnila.
Pisarna uprave vojnotehničnega zavoda, Por. R. br. 2693 z dne 25. decembra 1939.
iluibodobe
Frizerka
dobra moč, se sprejme takoj. — Salon »Vena«, Gradišče 4.
Prodajalko
za samostojno vodstvo podružnice, sprejmem takoj. — Ponudbe : Stanko Zgonc, Britof, Kranj.
Kuharja in natakarja
ali natakarico, perfektno, pošteno, zanesljivo ln solidno moč, Išče hotel Central, Kraplna, z nastopom 1. januarja 1940. Prednost mlade Slovenke. — Ostalo po dogovoru. Oglasiti se osebno ali poslati ponudbe na Franjo Ptl-čar, Kraplna.
Proti kamnom: žolča, ledvic, mehurja
vzemite zdravilni OUBRAVKA CAJ in uspeh Vam je v kratkem zajamčen
1 škatla din30'—. Dobi se v vseh lekarnah. Proizvaja:
K. F. Labor. Mr. I. AndrljU, lekarnar, Moatar
H.S.br.14.471 25/V 1938
CZiSLSSui
Namočeno polenovko
dobite pri I. Buzzollnl, dellkatesa — Llngarjeva ulica.
Zaklane purane, kokoške
pitane, očiščene, zaboji po 10 kg 140 din; sveža jajca, zajamčena, 720 komadov 760 din - franko postaja - razpošilja G. Drechsler, Tuzla.
I
Kupimo
Peč ali gašperček
koks, drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana, Bohoričeva 5
telefon 20-59 Poalrelba brezhibna
Čitajte »Slovenca«
Najboljše
varstvo
proti trganju v ušesih, zobobolu in ozeblini!
Konfekcija
JAKOB LAH
Maribor
Glavni trg 3
itanoianja
Dvosobno stanovanje
s kabinetom, lepo, parketirano, z vsemi prltiklinaml, oddam s februarjem v Tovarniški ulici 25, Moste.
Dotrpel je naš ljubljeni soprog, dobri oče, gospod
Jeraša Anton
uslužbenec drž. žel. v pokoju.
Dragega pokojnika prepeljemo na Jesenice, 30. dec. 1939 na pokopališče, kjer bo pogreb ob 3 popoldne.
Jesenice, Celje, dne 28. decembra 1939. Globoko žalujoči: Marija, soproga, Vladimira, Mila, Tonica in Gusti, hčere, Jože, sin ter ostalo sorodstvo.
Zahvala
Za mnoge dokaze iskrenega sočustvovanja ob smrti naše drage žene, matere, tašče in tete, gospe
Neže Puklavec
posestnice
kakor tudi za številno častno spremstvo, za vence in cvetje, zlasti pa še za poslovilne besede preč. gospoda župnika, izrekamo tem potom prisrčno zahvalo. Sv. Marjeta ob Pesnici, dne 28. dec. 1939.
Žalujoči ostali.
rabljen, kupim. Fr. Iskra, VIČ 16.
Srebro, drage kamne
in vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah Jos. Eberle, Ljubljana Tyrševa 2
(palača hotela J31on">
Kupujemo
obrabljene tube zobnih past potom drogerlje Gre-gorlč, a stare pločevinaste konzerve, medenino, bron, cink itd. direktno Rupena - Lutz v Slški. — Staro železo tudi.
liMfflHlfff
Vrtna vila
dvostanovanjska, naprodaj. Vprašati: Rlharjeva ulica 6, Mlrje.
Enonadstropna hiša
nedokončana - naprodaj, šmarska cesta, za Solo, Ljubi jana-Moste.
Lepo vilo ali pension
na Gorenjskem, 1 uro do Radovljice ln 2 url peS do Bleda, 11 sob, garaže, gospodarsko poslopje ter elektrika ln vodovod — takoj prodamo. Ponudbe poslati v upravo »Slov.« pod šifro »Pension« 19956
Vnajem
ODDAJO:
Majhen lokal
oddam. Vpraša se: VoS-njakova ulica 2.
Pension z gostilno
lepem prometnem kraju Gorenjske, v neposredni bližini Bleda, oddamo v najem s 1. majem 1940. Ponudbe v upravo »Si.« pod šifro »Pension« 19955
Lepe starke
Poskus/te ta enostaven lahek način, da boste izgledali sveža in mlada
Smetana mleka ln olivno olje, oboje prečiščeno — in pasterizirano— pomešana sta še z drugimi dragocenimi talnimi sestavinami po slovitem receptu, po katerem se že dvajset let izdeluje bela nemastna krema Tokalon. Ona hitro hrani ln pomlajuje Vašo kožo. Odstranjuje gube ln pege s tena. Od nje Izgleda koža sveža tn mlada ter daje prijeten občutek in vonj. Dlačice ne rastejo več. Francozinje se kot celota smatrajo danes mnogo lepše, kakor so bile pred nekoliko lett. Strokovnjaki pravijo, da ae mora ta nenavaden pojav pripisati zelo povečani porabi kreme Tokalon. Vsak mesec *e jo proda do milijona tub. Tudi Vam Je potreb^ no, da jo začnete še danes uporabljati, pa boste Izgledali vsako jutro mlajša. Uspešna učinkovitost Vam je zajamčena v vsakem primeru, ali pa se Vam vrne denar.
"Nosite »HINK0« klobuke!
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je umrl naš iskreno ljubljeni soprog, oče in stric, gospod
Alojzij Troha
trgovec in gostilničar
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 29. t. m. ob 9 na tukajšnje pokopališče.
Blagopokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Babnopolje* dne 27. decembra 1939.
Frančiška, soproga; Milan, Adela, Darinka, otroci in ostalo sorodstvo.
Lov z letalom
21
»A o teh dveh fantih ne piše nobeden,« ugovarja polkovnik Carver. »Predlagam preiskovalni zapor, da izvršimo potrebne poizvedbe.«
»Ali ne bi hoteli kar gospodu Hnnleyu telefonirati?« se vmeša Jock.
»Ali pa mojemu očetu?« doda še Tim.
»Poizvedbe se bodo izvršile po običajnem uradnem potil,« odseka polkovnik Carver, »dotlej bosta pa počakala v preiskovalnem zaporu!«
23. Oproščena.
»Kako dolgo naju bodo neki zadrževali?« šepne Tim Jocku, ko stopata za Tibbetsom proti vratom.
»Tiho!« sikne Tibbets proti njima, tedaj pa se vrata naenkrat na stežaj odpro.
»Halo. fanta! Žal sem nekam pozen, pa ne morem nič zn to. Ni bilo primernega pristaja-lišča in moral sem najmanj miljo daleč nazaj cokljati.«
Ves sodni dvor je molčal ko grob in "si v veliki dvorani zbrani so strmeli v moža z usnjatim suknjičem in letalsko čelado.
»Kaj pa to pomeni? Kdo ste« je vprašal polkovnik Carver.
Finch je pozdravil.
»Oprostite, gospod! Nisem se spoznal, kje da se nahajam. Pa tudi preveč sem bil vesel, ko sem fanta videl zdrava, da bi mogel na kaj drugega misliti. Vsi smo se že bali, da sta se v viharju ponesrečila. Vtihotapila sta se namreč na krov roparske lanše. Sicer sta vam pn o teh rečeh gotovo že sama pripovedovala.«
»To že,< reče gospod W'hitney, »a moja gospoda tovfl"riša v sodnem zlw>rti jima nista verjela. Vi ste menda gospod llanley, če prav
»Da, gospod, Finch Ifanley. Vozil sem smaragde lastniku, pa so mi jih uropali. Saj ste gotovo vse brali v časopisih.«
»Sem, a noben časopis ni poročal o teh fantih.«
»Res ne, gospod, ker zanju vedeli niso. In vendar mi je Jock Freeland neverjetno mnogo pomagal. Sledil je tatu v Wales in mu dragulje že skoraj izpulil. In Tim je z mojim letalom preletel ves \Vales, da bi mu pomagal. Povem vam, gospod, da sta fanta v nekaj dneh storila več, kakor pa se večina odraslih upa storiti in vse sta dobro opravila.«
Gl as I1 ineha llanleya je odmeval po dvorani, njega možata odločnost in odkritost sta napravili globok vtis. župan je bil rdeč. Tedaj pa je spregovoril polkovnik Carver.
»Vse kaže, da smo se zmotili. Nemogoče je, da bi bila ta dva fanta vlomila v ptičarjevo kočo, ko je bila prvič oplenjena. Kaj se vam zdi, gospod župan?«
»Strinjam se z vami do pičice.«
»Kakor zdaj stvari stojijo,« reče polkovnik Carver, »se moramo obtožencema opravičiti, da smo ju zadrževali ter jima vrniti svobodo in noben madež naj ne ostane na njuni časti!«
Navzoči so njegove besede mrmraje odobravali, Jock pn je rekel: »Hvala vam lepa, gospod. Torej zdaj lahko odidevn z gospodom Hanleyem?c
»Lahko, seveda.« pritrdi polkovnik Carver. »Tn voščimo vam vsem trem mnogo sreče pri iskanju draguljev.«
Jock je pa rekel še nekaj: »Gospod, še eno stvar bi vas prosil. Midva ne bi rada videla, da bi vsa tn stvar prišla v časopise, ako se le da preprečiti.«
»Zgodilo se bo po vajini želji,« odgovori polkovnik prisrčno. »Ali imata še kakšno drugo željo?«
»Ne, gospod, hvala lepa!« Vsi se spoštljivo
priklonijo sodnemu dvoru in stopijo proti vratom. Tam pa je stal Tibbets in debelo gledal.
»Ali sta kaj huda name?« se je preprosto opravičil.
»Čemu neki?« reče Jock. »A mojo brzojavko bi bili pa le smeli oddati!«
»Saj jo je! Drugače je pa jaz ne bi bil dobil,« pojasni Finch.
»No, potem je pa vse dobro,« se namuzne Jock in odide s tovarišema, ubogi Tibbets pa od začudenja pozabi usta zapreti.
»Letalo imam na neki njivi vrh griča, eno miljo odtod,« reče Finch. »Naj gremo peš tja?«
»Rajši poi.ščimo taksija ali kaj podobnega,« odvrne Jock hitro. »Niti minute ne smemo izgubiti. Vam že spotoma povem, zakaj.«
Taksija ni bilo nobenega, a dobili so avto od hotela. Na poti je Jock razložil stvar o Marku in povedal svojo sumnjo, da pojde možak kar gotovo po smaragde.
»Nikar tega ne verjemi!« ga zavrne Finch. »Ako je Red vsaj napol tak. kakor ga vidva opisujeta, se nobenemu svojih pajdašev ne bo dal orojjati.«
»Pomislite pa, da zaradi rane še zdaj težko hodi!« pritiska Jock
»A navzlic temu mislim, da ni nobene nevarnosti. Saj si povedal, da je Red plul še dalje ob obali na sever. Ako torej Marko nima urnega avta ali pa novega letala, ne pride na Rogovo obalo prav kmalu, pa tudi ne razumem čemu naj bi mu Red to dovolil.«
»Ali je Rogova obala tista, kjer smo z lanšo odrinili?«
»To je ime vasi, ki se nahaja malo bolj južno od nje. Pohvaliti vaju tudi moram, da sta na grmovju pustila robce. Pripeljala sta me do obale in do skrite Itikice. pa sem precej zanesljivo uganil, kam sta izginila. Ker bi pa ne bilo pametno, ako bi se v viharju spustil za vami, sem se rajši vrnil v Cochester in
Zl jugoslovansko iiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii
Izdajatelj: Inž. Jože Sodiš
čakal vajinega sporočila. Zdi se pa, da deluje vajin prijatelj Red kar na debelo. Tolpa, ki ji poveljuje, mora biti velika.«
Prišli so na njivo in Jocku je bilo kar toplo pri srcu, ko je spet zagledal letalo. Sklenili so poleteti naravnost nu Rogovo obalo in preiskati najprej votlino ob morju, potem pa še v gozdu.
»Morali se bomo požuriti,« svetuje Finch, »kajti strašno je soparno.«
Jock je pogledal po nebu. Bilo je vroče in soparno, nad Severnim morjem pa je visela svinčena koprena.
»Grmelo bo,« reče Jock zamišl jeno. »No, pa saj imamo samo sedemdeset milj daleč. To pot lahko napravimo še pred viharjem.«
» »Ali pa ravno vanj zavozimo,« opomni Finch slabe volje in leze v letalo.
Tim požene propeler. »Kontakt!« reče glasno in Finch besedo ponovi. A ni šlo in Tim poskusi še enkrat, pa tudi zdaj brez uspeha.
»Mi je že zjutraj nagajalo,« pove Finch. »7. mes je pregosta. Poskusi nekajkrat od viti vijak!«
Finch je odprl dušnik in šlo je. A nekaj časa se le zamudili, medtem je pa oblak nad morjem postal še bolj temen in se sumljivo hitro večal. Pa celo zdaj se niso mogli takoj dvigniti, kajti stroj je moral dalj časa teči, da se je ugrel. Vzleteli so srečno in Finch se je dvignil dva tisoč čevljev visoko. A v tej višini je zadel na močan jugovzhodnik in moral zato spet nižje, da se mu izogne.
»Vihar je že tu!« je Finch za vpil Jocku.
In res se je bližal kakor nekakšen dim iz morja. In že je blesteč sij obsvetil obširne gmote rožnordeče sopare, preko mračnega morja pa je šinila bela črta.
»Veter,« reče Jock Timu.
»In toča,« doda Tim.
In Jock je videl, da je Finch zelo v skrbeh.
~~ Urednik* Viktor Čenč«
Finska - velika država z malo ljudmi
Kratek opis države in življenja v njej
Finci, za katere se danes zanima ves svet, so kot narod, ki je zmožen lastnega kulturnega razvoja, stopili pred svetovno javnost 1. 1548, ko so dobili prvo knjigo v iinskem jeziku: prevod sv. pisma, ki jim ga je oskrbel škof Mihael A g r i -c o 1 a. Izmed mnogih narečij, ki so se takrat govorila po Finskem, je za svoj prevod sprejel zahodno finsko narečje, ki je s tem začelo postajati književni jezik in je svoj današnji besedni zaklad zelo obogatilo z izrazi vzhodno finskega narečja. Njihov jezik je precej težak, ker nima sorodnosti z nobenim od evropskih jezikov. Največ sorodnosti ima še z estonskim in madžarskim jezikom. Navajamo nekaj izrazov, ne da bi se takoj začeli učiti finščine, ampak da vidimo, kako sam svoj se vzdržuje na mrzlem evropskem severu: mesto — kaupunki, cesta — katu, vas — kyla, grad — lin-na, reka — joki, obrežje — ranta, vodna brzica — koški, zaraščen hrib — vaara, gol hrib — tunturi. Svoji "deželi pravijo Finci Suomi, Švedi pa ji pravijo F i n 1 a n d in po njih, ki so bili dalj časa njeni politični gospodarji, je po vsem svetu šlo ime Finska, ki smo ga sprejeli tudi mi, dasi je švedsko govoreče prebivalstvo danes že v veliki manjšini (i. 1920 — 10.89%).
Dežela in podnebje
Finska je prav za prav velika država, znatno večja kot Jugoslavija. Po površini meri 388.000 km2 (Jugoslavija — 248.C00 km5). Od te površine odpade na jezera in stoječe vode 44.859 km2 ali 11.55%, na gozdove 25,264.000 ha ali 73.5% (v Jugoslaviji je gozdov 7,642.000 ha ali 30.6%). Dežela je torej vsa prepredena z gozdovi in jezeri, vmes je veliko močvirnega in z zanikrnim grmičevjem zaraščenega sveta, ostanek je skromno rodoviten svet, na katerem živi 3,630,000 prebivalcev. Ni je dežele na svetu, ki bi bila na jezerih tako bogata kot je Finska. Ni jih samo tisoč, ampak najmanj 35,000, pa najmanjša jezerca niso všteta. V vseh velikostih se vrstijo po deželi, 48 jih po površini meri nad 100 km2, 10 je večjih kot Bodensko jezero. Stoječih voda, ki s svojimi mehkimi zalivi dajejo značilno sliko dežele, skoro ni mogoče prešteti. Brez njih si Finske ne bi mogli misliti. Vsa ta pokrajinska slika daje finskemu značaju neko mehkobno resnost, ki se razodeva v narodni pesmi in vsej njihovi kulturi. Jezera in vode so tudi važna za promet, pozimi in poleti. Poleti švigajo po njih parniki in čolni, pozimi pa sani, smuči in drsalke Jezera so večinoma zelo plitva, od 370 izmerjenih jih je samo 34, ki imajo srednjo globino okrog 20 m. Edino Ladoško jezero (največja globina 260 m) in jezero Paanajarvi (največja globina 128 m), ki pa sta geološko čisto drugačnega izvora, sta globlja kot sto metrov, ostala jezera te globine ne dosežejo. Poleg plovbe pa je ves ta vodni sistem s številnimi brzicami in padci važen tudi za proizvajanje električne energije, ki jo Finska krepko tudi izrablja: na leto proizvede 3 milijarde KW (Jugoslavija na leto 1 milijardo).
Finska je dežela ravnin in gričev. Nobene večje gore, nobenih gorskih velikanov. Meščani mesta Hango (Hanko) nekaj kopic nad obrežjem, ki pa nikjer ne sežejo čez 350 m, imenujejo »gore« in
fred tujcem slave to pokrajino kot »finsko Švico«, ele v Kareliji, na vzhodni strani jezerske plošče, pokrajina izgubi ta nežni značaj. Gole pečine se dvigajo iz gozdov, bregovi so strmi in razriti od voda, dasi tudi tu vrhovi ne sežejo nad 300 m. Na skrajnem severozahodu pa seže v Finsko zahodno skandinavsko višavje z goro Halditšokka, ki je visoka 1324 m — to je finski najvišji vrh. Toda to je že neprijazni sever in noga turista zlepa ne zaide sem.
Podnebje je druga zanimivost te izredne dežele. Finska se 350 km razteza čez severni tečajnik proti severu. Zato so poleti noči svetle, zimski dnevi pa so mračni in temačni. Sončni žarki že na jugu padajo zelo poševno in čim bolj gremo proti severu, tem bolj so poševni. Prehod iz noči v dan in iz dneva v noč je počasen, komaj opazen. Jutranji in večerni mrak trajata po več ur. Na jugu je sonce v najdaljših dneh poleti 19 ur nad obzorjem. Po dolgem večernem mraku nastopi noč, ki pa je svetla in značilno bela, vso noč moreš brati ali delati brez luči. Severno od tečajnika pa se že pričenja čar polnočnega sonca. V najsevernejšem delu, v okraju Utsjoki, sonce ostane na nebu 73 noči, 4 mesece traja neprestana svetloba, ki začne upadati šele proti jeseni, ko se bliža zima — takrat je 51 dni neprestano noč oziroma nočni mrak: le severna luč s svojimi prameni nekako pravljično razsvetljuje temno pokrajino in nebo in tako človeku tudi v teh samotnih krajih omogoča življenje. Vsa narava je takrat mrtva, kakor ujeta, vse hrepeni po tistem prvem spomladanskem dnevu, ko se bo bledo sonce spet pokazalo nad vzhodnim obzorjem. Vendar pa na Finskem ni takega mraza kot n. pr. v Kanadi. Vzhodno morje in vetrovi, ki prinašajo topli zrak zalivskega toka, bla-že podnebje. Zaradi tolikih jezer, voda in gozdov je ozračje vedno vlažno, nebo je trajno pokrito z oblaki, jasnega neba kot pri nas v pasjih dneh Finci ne poznajo. Dežja pa ne pade veliko, 500 do 600 mm, največ v juliju: 30% vseh padavin pade v obliki snega. Čimbolj gremo od juga v notranjost dežele, tem več je snega in tem daljša je zima.
V	Helsinkih leži sneg povprečno 130 dni (nad štiri mesece), na finsko-švedski meji v Laponiji pa celo 213 dni (skoraj sedem mesecev). Letna temperatura se giblje med 25° poleti in —27° pozimi. To podnebje ima seveda velike posledice za gospodarstvo in promet. V teh dolgih zimah vsa zemlja globoko zmrzne in se spomladi le počasi odtaja. Delovnih dni, primernih za obdelovanje zemlje, je malo, v večjem delu Finske komaj pol leta, v severnih krajih tudi samo tri mesece. Svetle noči sicer podaljšajo človeku in rastlinstvu: kmeta noč ne prežene s polja in žito raste in zori tudi ponoči. Zato ječmen dozori v 70 dneh! Še hujši sovražnik kot vsa zima pa je — slana, ki večkrat uniči že itak skromno žetev. Taka leta so leta prave lakote. Ljudstvo še dobro pomni izredno huda leta, ko so v moko mešali zmleto borovo lubje in jedli tak kruh. Zgodovinska so leta 1866—1869, ko je slana štiri leta zaporedoma uničila vsa žita (zlasti huda je bila v noči od 3. na 4. september 1867).
V	teh letih je število prebivalstva padlo za 100.0001 Noben mesec, tudi sredi poletja, ni varen pred slano, najbolj nevaren pa je junij okrog kresa in začetek septembra.
Zemlja in ljudje
Glede porekla Fincev se znanstveniki še niso zedinili. M. A. Castren, prvi profesor finskega jezika na univerzi v Helsinkih, je 1. 1850 učil, da je bila prvotna domovina Fincev Altajsko gorovje v južni Sibiriji in da je njegov jezik soroden z mongolskimi in turkotatarskimi jeziki. Drugi pa trdijo, da so Finci prišl z Srednje Rusije, kjer so prebivali ob rekah Oka, Kama in srednji Volgi. Zadnja stoletja pred Kristusom so se dvignili in odpravili na pohod proti baltskim pokrajinam. Naselili so se najprej po južnem robu današnje Finske, nato pa čimdalje bolj za rekami in ob suhih robovih močvirij v notranjost. Ker je bilo zemlje veliko, ljudi pa malo in so bili zelo redko naseljeni, so se kaj hitro množili. Najstarejši podatki so za 1. 1571 in navajajo 300.000 prebivalcev, torej niti en prebivalec ne na kvadratni kilometer. Vojne in lakote so sicer število prebivalstva od časa do časa neusmiljeno spet pahnile nazaj, vendar pa si je prebivalstvo tudi po teh časih spet opomoglo in zasedalo vedno nove predele. L. 1751 jih je bilo že 430,000, čez sto let, 1. 1850, pa 1,701.000, v sto letih se je torej število prebivalstva počvetorilo. V novejši dobi izredno hitro rastejo mesta, v katerih je leta 1925 živelo 17% vsega finskega prebivalstva Po ljudskem štetju 1. 1928 ima Finska 3,526.000 prebivalcev, od katerih jih 599.000 živi v mestih, 2 milijona 927.555 pa na deželi. Finska je ena izmed
najbolj redko naseljenih dežel Evrope, saj pride povprečno 10.3 prebivalca na en kvadr. kilometer. Samo revna in skalnata Norveška je še nekoliko za njo. Ako bi bila Finska tako gosto naseljena kot n. pr. Nemčija, bi morala imeti 54 milijonov prebivalcev, ako tako kot Belgija, bi se gnetlo na njenem prostoru 100 milijonov prebivalcev, ako tako kot Jugoslavija, bi morala imeti 24 milijonov prebivalcev. Gosteje so naseljene južne pokrajine, kjer ponekod pride tudi po i5 do 30 prebivalcev na kvudr. kilometer. V severnem delu (n. pr. v pokrajini Oulu z glavnim mestom Uleaborg) prideta na kvadratni kilometer po dva človeka, v Laponiji pa samo po eden. To so prave puščave, prazne pokrajine brez živega človeka, najmanj obljudene od vseh delov sveta.
Pokrajina je dala ljudstvu poseben značaj, ki je mehek kot vršanje gozdov, žaloben in težak kot neskončna močvirna ravnina, po drugi strani pa tudi vztrajen in podjeten kot brzice, ki stoletja stružijo skale. Finec mora delati, kadar pride do tega, kot živina, more pa tudi po vse dni v popolnem brezdelju gledati v zrak in čakati, kot je vsa lena in topa dolga severna noč. Kar pa enkrat dobro premisli in spozna za prav, to ostane kot pribito, in se ne umakne, dokler ne pride do uspeha. Najboljši dokaz za to finsko trdoživost so veliki uspehi, ki so jih dosegli na športnem področju (Nurmi, Ritola, Kolehmainen), pa tudi njihov današnji vojaški odpor proti toliki premoči tej lastnosti njihovega značaja ni v sramoto Po veri so večinoma protestanti (97% prebivalstva), vendar zelo strpni in ima tudi katoliška manjšina popolno svobodo. Dokler so bili gospodarji dežele Rusi, so podpirali in zelo pospeševali pravoslavje, toda te cerkve so danes prazne, vernikov ni.
Glavni gospodarski vir dežele je les. Na Finskem je vse les: hiše zunaj na samoti, »palače« v mestih, kjer so leseni tudi hoteli, palače bank, kolodvori; v novejšem času sicer raste število zidanih in kamenitih stavb, toda les bo še dolgo prevladoval. Obdelujejo les od prve do končne oblike, v lesni industriji je zaposlenih 68.000 delavcev ali 46% vsega delavstva. Finska pridela na leto 760 tisoč ton papirja, ki je ves prišel iz daljnih gozdov njuseveru. Glavno prevozno sredstvo za les so reke in jezera. Po jezerih vozijo s parniki, reke pa ga nosijo same. Na žagah je zaposlenih okrog 40 tisoč delavcev. Tudi železniške lokomotive in manjše' parnike za notranji promet kurijo z lesom. Na vsaki postaji so velika skladišča lesa in kurjač si vedno obnavlja zaloge. (Železnice so po ruskem zgledu širokotirne.) Vsa ostala industrija je malenkostna in preživlja le majhen del prebivalstva.
Vojaki iz železa in jekla
Sanje o vojskah bodočnosti s samimi stroji
Krmarjenje ladij, letal in motornih vozil na daljavo, ki je bilo dolge dobe sen tehnike, danes že ni več neznano. Toda tehniki pripravljajo v svojih laboratorijih še bolj presenetljive iznajdbe, ki obetajo ves svet postaviti na glavo.
Prvič se je svetovna javnost o najnovejših tovrstnih poskusih mogla poučiti na svetovni razstavi v Newyorku. V resnici pa je tak »robot«, ki vidi, sliši, govori in se premika, veliko starejša iznajdba. Najpopolnejši tak stroj je francoski fizik Francois Dusaud pred 5 leti predvajal pred člani znanstvene akademije v Parizu. Veliki fantasti svetovne literature, kakor Bellainv, Jules Verne in H. G. Wells, ki so slutili, kako popolno si bo človek podvrgel vse elemente svetovja, so pošiljali človeka na dolga potovanja na mesec, okrog zemlje v nekaj dneh, z Marsa so jiin prihajali na zemljo živi oklopni stolpi — toda njihova domišljija je na nekem mestu vedno odpovedala in preko tega mesta je drzno stopila sodobnost: ti so si za vsemi svojimi velikanskimi stroji in fantastičnimi iznajdbami predstavljali človeka, ki jih vodi in se z njim vred giblje. Same po sebi pa so bile njihove naprave mrtve, pač samo še zelo popolni stroji. Stroja samega, ki ga človek vodi iz daljave ali ki se takorekoč sam giblje in opravlja svoja dela kot navita ura — vsega tega pa si njihova domišljija ni mogla predstavljati. Obiskovalci razstave v Newyorku so prav ta skok iz drzne domišljije v suhoparno tehnično resničnost mogli videti na lastne oči. Po razstavišču se je gibal velikanski »robot« iz samega jekla, podoben majhnemu tanku, na kolesih in »gosenicah«: žvižg piščalke ga je ustavil, svetlobni signal ga je spet spravil v gibanje, spet druga znamenja so mu ukazala ovinek, ki ga je z vso točnostjo izvedel, ako je naletel na oviro, je v velikem krogu zavihtel težko kladivo in ga vihtel toliko časa, da je oviro uničil. Vse to je delovalo v njem na zvočne in svetlobne signale s pomočjo fotoelek-tričnih celic in cele goščave najnatančnejših aparatov. To je bil »robot«, ki bi šel lahko tudi k vojakom.
Toda tehniki danes že poznajo še bolj popolne robote kot pa je bil ta, ki se je razkazoval na razstavi v Newyorku. To so tako imenovani »endo-
Anglcži so tudi trgovske ladje oborožili, da se tudi samo morejo postaviti v bran. Slika kaže po-b	stavljanje topa na ojačeni krov trgovske ladje.
mehanični« roboti profesorja Dusauda iz Pariza. Njegovo čudo, ki ga je predvajal 4. aprila 1934 na dvorišču znanstvene akademije v Parizu pred velikim zborom učenjakov, je bilo vse bolj »človeško« kot njegov letošnji ameriški tovariš. Ameriški roboti so se gibali samo na ukaz in znamenje, na ukaz so se tudi umirili in ustavili, Dusaudov stroj-človek pa je za eno lastnost bogatejši: dela in se giblje sani od sebe, to se pravi po nekem sporedu, ki mu je položen v njegov notranji ustroj. V notranjosti ima večkrat preluknjan papirnat pas, ki drsi ob kovinskih ploščicah in vzmeteh in stikalih in vse to proži, sklepa in prekinja električni tok in robot deluje kot neke vrste or-kestrion, ki izdrdra vloženo melodijo do konca. Kakršen papirnat pas se vloži vanj, tako se giblje, zavija, se obrača. Ako se tak trak vloži v avtomobilski motor — in ta poskus je napravil profesor Dusaud —, vozi avto varno po vseh ulicah in zavija natančno v pravem času. Dusaudov avto so spustili po najprometnejši ulici od Zmagoslavnega slavoloka do Eiffelovega stolpa in preluknjani papirnati pas v njem ga je varno vozil mimo vseh krivulj, križišč in vogalov, dokler ...
Stroj se je slepo zaletel v vsako oviro, ki se mu je postavila na pot. Ostali avtomobili bi ga bili že zdavnaj pogazili, preden bi prišel na trg Sloge. Njegova foloelektrična celica ga je sicer ustavila, ako je ovira prišla naravnost od spredaj, ni pa se znašel ob nenadnih ovirah, ni znal obiti stoječih vozil, ampak je delal samo tiste kretnje, ki mu jih je predpisoval papirnat trak v stroju. Toda profesor Dusaud je medtem odpravil tudi te pomanjkljivosti. Njegov robot je sedaj navaden avto, ki ima spredaj odbijače. Ako odbijač zadene na kako oviro, se papirnati trak ustavi in sproži se drug trak, ki robotu na primer ukazuje polkrog na levo s premerom 2 m ali kaj podobnega. Ako odbijač spet naleti na oviro, se tudi ta papirnati trak ustavi in se sproži nov, tretji ali še četrti, dokler odbijač ne pokaže »prosto pot« in spet začno delovati prvotni trak, ki vodi avto po na-značeni smeri. Inženirji že razmišljajo, kako bi se tak stroj dal uporabiti kot mrtvo vojno orožje, kot vojaki iz samega železa brez duše, ki bi se dvignil v zrak, bi letel v določeni smeri in določeni višini in bi natančno po tolikih in tolikih kilometrih spustil bombo, sprožil svoje strojnice, izognil bi se celo sovražnim lovskim letalom in bi po opravljenem delu v velikem loku zavil nazaj proti svojemu oporišču. Uporabiti pa bi se seveda mogli tudi na suhem in na vodi. Ako bi bil zadostno obdan z oklopnimi ploščami in opremljen s fotografskimi aparati, ki bi vsi delovali na podlagi opisanega traku, bi ga mogli poslati celo na ogledniško patruljo in bi se vrnil nazaj s fotografijami »v žepu«.
Ako se bo tudi za naprej na polju iznajdb uresničilo toliko sanj in drznih načrtov, kakor se jih je na primer v zadnjem stoletju, potem v resnici ne bi bilo čudno, ako bi kdaj roboti enega naroda robotom drugega naroda napovedali vojno in bi zaropotali drug proti drugemu. Materiala bi se nedvomno uničilo za cele gore, manj pa človeških življenj. Toda izza strojev bi čisto gotovo prej ali slej spet poglednl človek, ki bi hotel urejevati spor od tain naprej, kjer so ga stroji pustili.
— Pri zaprtju, motnji v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Joscf« grenčice.
Slovenska Bistrica
Prosvetno društvo je na Štefanovo po večerni-cah v Slomškovem domu z velikim uspehom uprizorilo narodno igro: »Miklova Zala«. Na splošno željo občinstva «e bo igra ponovila na novega leta dan. Obenem pa pripravlja naša igralska družina za nedeljo po sv. Treh kraljih, t j dne 7. januarja drugo narodno igro: »Rokovnjači«. Tokrat bodo sodelovali tudi nekateri starejši igralci. Predprodaja vstopnic za obe igri v trafiki Pibrovec.
V japonskih vodah še vedno plovejo domače »džunke« z velikanskimi jadri iz trstja, pod katerimi sc prava ladja skoraj izgubi.
Dornova pri Ptuju
2e dolgo smo gojili željo, da bi se tudi v naši dornovski cerkvici opravil sveti misijon. Ta naša tiha želja se je te dni na zadovoljstvo nas V6ch tudi izpolnila. Fantovski odsek in dekliški krožek 6ta imela od> 17. do 21. duhovne vaje, ki pa 60 se spremenile v misijon. Vabilu katoliških društev so se odzvali V6i prebivalci Domove, Pacinja, Velo-vlaka, Mezgovec in sploh vseh vasi, ki spadajo pod dornovsko občino. Zadne dneve je bilo opaziti tudi ljudi iz cvkolišnih župnij, tako da lahko rečemo, da je okoli tisoč ljudi opravilo duhovne vaje. Da 60 te duhovne vaje, ki jih je vodil p. Štefan Savin-šek, res našla rodovitna tla, ki so se namočila z blagoslovljeno adventsko roso, je gotovo najboljši dokaz to, da se jc le dneve podelilo nad tisoč svetih obhajil Še lahko smelo trdimo, da jc naše ljudstvo dobro in pošteno, da je šc zvesto svojemu Bogu, da še ljubi svoje duhovnike, ker je beseda njegovega pastirja prežela srca in obrnila njihova pota proč od sveta le k Bogu, ki more v današnjih rovanih učencev iskreno zahvalo.
Slovaška poštna uprava je dala v promet nove znamke za zračni poštni promet.
Prispevajte za osrednji prosvetn »Slovenski dom« v Ljubljani!
Gornja Radgona
ie urejen; ravno tnko je pripravljen spomenik, ki pa bo postavljen spomladi prihodnjega leta.
Spomenik padlim vojakom. Z ozirom na zu nanje politično razmere zadnjih mesecev se je delo za postavitev spomenika padlim junukoin nekoliko zavleklo. Kur zadeva modernizacije prostora pred cerkvijo, kjer bo stul spomenik, je uri ' ki pa
— Razumljivo, da je izvedba takih načrtov v današnjih časih zvezana z velikimi materijulni-mi žrtvami in da nam manjka še lepa vsota, da bomo krili režije dovršenega dela. — Res je, da se je dosedaj javnost odzvala naši prošnji za podporo v lepem številu — saj se zaveda, da z darovanimi prispevki postavlja spomenik lastni krvi — vendar moramo še in še v javnost s prošnjo onih, ki do danes še niso ničesar prispevali v ta nainen. ker moramo enuko iskreno skrbeti, da bo spomenik, ki bo v ponos vsej gornjeradgonski fari, ne satno postavljen, ampak tudi plačan. Prostovoljne prispevke hvaležno sprejema Odbor za postavitev spomenika padlim junakom in Mojstrovim borcem v Gor. Radgoni in se morejo darovalci poslužiti čekovne številke 14.142.
TV> danes sc v ta nnmon prispevati: .Motvoz« d. d., Grosuplje, 50 din; ISaiuli Janko, Ljubljana, M din; Hipotekama banka Jugoslov. hranilnic v Ljubljani .VI din; Okrajna hranilnica Slovenjgradeo 25 din; Sknbec lii-hurd, Ljubljana, 100 din; Knez I., Ljubljana, W0 din; ltcmoc et ('o., Duplica, :ifl din; tvornica iZiatorog., Ma ribor, 50 din; tvornica »Atra- za duSik. Hu4e, 204 din; Modič-Miktavc, Medvode, 100 din; Sovcr ct ( o., Ljubljana, M din; Sirec Dragotin, Celje, 100 rl:n; Ljubljanska kreditna banka, podružnica Maribor. 100 din; Prcdioni-en in tkaonica Iloctor in drug. Maribor, 50 din- Krejfii Anton, IluSe, 50 din- Koiinska tovarna. Ljubljana 50 din; Novak Franjo et Co., Ljubljana, 20 din; dr. Ma-rnRifl Ilrngo, Ljubljana. 100 din; llrastell Krane Ma ribor. 100 din; lluttor in drug, Maribor. 50 din; Kravne Ivan, Maribor. 101) din; Siegei in drug. Ljubljana, 3H din; lloslna Drago, Maribor, 50 din; 1'inter et Lenaril, Maribor, 1(1(1 di.n; Merhnr Anton, LJubljana, 50 din: Kaueifi Josip, LJubljana. 50 din: tlanovinako zdravi lišfe Hognškn Slatina 100 din; Ma.stek I"ranc Maribor.
100 din; Šiftar Ludvik, Murska Sobota. 20 din; «Vino cet«, Ljubljana, 100 din; Mestna hraniinien Maribor 200 din; Dolene Tvan, Ljubljana .10 ilin: Urekovii K. Ljubljana, 50 din: dr. Snlbcrger, Ljutomer, 100 din; Benko Josip, Murska Sobota, loo din; Celjska posojil ni ca Celje :XKi din; Zveza Majstrovih borcev, Maribor. i>0 din: Mestna hraniinien Ormož 100 din: Smrknlj Al bil, LJubljana, 200 din: Knnfli«. tovarnar, Šmarje pri Jolsnii, 100 din; Mestna hranilnica. Ljutomer. 50 din; V A"'lrpJ- Jesenlee, 20 rlln; A51* Ivan. Mnrilmr 100 din: Posojilnica Narodni dom. Maribor, ion din; dr. Ipavoc, Maribor. SO din: llranilnlno in i>osojilnien Hib T fVV PohnrJ" '<*> di": Kieki Jožef. Crciišovcl, 10 din: Lj'<nljnnn.rdenvenlatrdROvodrnlneovtireumlhwyumlhm Hranilnica in posojilnica. Laško. .VI din: Stermeekv, Celje. 50 din tor I/obnik Jakob, višji kontrolor kom. odd. gen. dir., Beogrnd 280 din.
Slednji darovalec, ki se jc sam boril v Maistrovi legiji v sedanjem Radkersburgu, je ta znesek prispeval skupno s svojimi tovariši, za kur mu bodi, kakor vsem zgoraj navedenim darovalcem, izrečena šc pruv posebna zahval«]
Ijtraskj
hottcek
SLON SAMBO
(209) Vendar nista mogla ostati pri podganah in Jan in Filip sta sklenila, da odrineta dalje. Podgane so jima še dolgo mahale v slovo. Jan je dejal prijatelju: >Ker se na Samba ni več zanašati, si morava izmisliti kak drug načrt.« — »Predvsem nama je treba drugih oblek,< je odvrnil Filip, >saj sva zdaj takšna ko dva potepuha«.
(210) Ko sta prišla iz gozda, sta prispela v mesto. Na trgu'je bila velika stojnica, kjer so prodajali obleke in blago. Trgovec pa je mirno sedel zraven in je spal Kot bi trenil, sta izmaknila hlače. »Brž,« je zašepetal Filip, >prav-kar je pocenila muha na njegov nos, nemara se bo že zbudil!« En, dva, tri sta si prisvojila še ene hlače.
Mali oglasi
V malih oirlaath velja vaaka beseda 1 din: tenltnvanjskt •rlaai t din Debelo tiskane naslovne besede »e računajo dvojno. Najmanjši inesek »a aia'l ozlaa IS din. • Mali orlasl «e plačujejo takoj pri naročilu. - Pri oglasih reklamnega značaja se rakuna enokolonska. 3 mm visoka Oetltoa vrstlra po I din - Za plamene odgovore elede malih oclaaov treba prlloiltl znamko.
Krojaški pomočnik
Manutakturist
vorzlran v konfekciji ln galanteriji, vešč aranžl-riinja izložb, dobra mlajša moč, vojaščine prost, vešč nemščine, išče namestitve. Naslov v upr. »Slovenca« pod 10.743. a
mlad, za male kose, išče službo. - Anton Matjaž, Nova Štifta 42, p. Gornji-grad.
Kmečko dekle
pošteno, išče zaposlitve v boljši kuhinji z januarjem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 19.687. a
Stenografija, strojepisje
6 mesečni tečaj. Začetek januarja. Trgovsko ufilli-šče Robida, Ljubljana, Trnovska ulica 16.
Zailuzek
Zastopnike
dobro vpeljane pri spe-cerijah na debelo in drobno, sprejmem, event. s stalno plačo. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Paprika« št. 21067.
Razglas
za spreiem inženirjev
Oprava vojnotchničnega zavoda potrebuje 2 inženirja tehnologa za Kragujevac, 1 inženirja kemije za Zagreb in 1 elektrostrojnega inženirja za Skoplje.
Prošnje z dokumenti naj se pošljejo na Upravo vojnotchničnega zavoda (Lični otsek), kjer sc lahko dobe tudi vsa potrebna pojasnila.
Pisarna uprave vojnotehničnega zavoda, Por. R. br. 2693 z dne 23. decembra 1939.
Dotrpel je naš ljubljeni soprog, dobri oče, gospod
Jeraša Anton
uslužbenec drž. žel. v pokoju.
Dragega pokojnika prepeljemo na Jesenice, 30. dec. 1939 na pokopališče, kjer bo pogreb ob 3 popoldne.
Jesenice, Celje, dne 28. decembra 1939. Globoko žalujoči: Marija, soproga, Vladimira, Mila, Tonica in Gusti, hčere, Jože, sin ter ostalo sorodstvo.
»umna
Frizerka
dobra moč, se sprejme takoj. — Salon »Vena«, Gradišče 4.
Prodajalko
za samostojno vodstvo podružnice, sprejmem takoj. — Ponudbe : Stanko Zgonc, Britof, Kranj.
Kuharja in natakarja
ali natakarico, perfektno, pošteno, zanesljivo in solidno moč, išče hotel Central, Krapina, z nastopom 1. januarja 1940. Prednost mlade Slovenke. — Ostalo po dogovoru. Oglasiti se osebno ali poslati ponudbe na Franjo Ptl-čar, Krapina.
HThin:
Namočeno polenovko
dobite pri X. Buzzollnl, dellkatesa — Lingarjeva ulica.
Zaklane purane, kokoške
pitane, očiščene, zaboji po 10 kg 140 din; sveža jajca, zajamčena, 720 komadov 760 din - franko postaja - razpošilja G. Drechsler, Tuzla.
Proti kamnom: žolča, ledvic, mehurja vzemite zdravilni DUBRAVKA CA J in uspeh Vam je v kratkem zajamčen
1 škatla din 30'—. Dobi sev vseh lekarnah. Proizvaja:
K. F. Labor. Mr. I. Andrijič, lekarnar, Moatar
H.S.br.14.471 25/V 1938
iramm
ICSHIuE!
Peč ali gašperček
rabljen, kupim. Fr. Iskra, Vič 16.
Srebro, drage kamne
in vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah Jos. Eberle, Ljubljana Tyrševa 2
(palača hotela JSlon")
Kupujemo
obrabljene tube zobnih past potom drogerlje Gregorič, a stare pločevinaste konzerve, medenino, bron, cink Itd. direktno Rupena - Lutz v Šiški. — Staro železo tudi.
r237y£n
IHHMBMnHB
Vrtna vila
dvostanovanjska, naprodaj. Vprašati: Riharjeva ulica 6, Mirje.
^ Premog x
koks, drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana, Bohoričeva 5
telefon 20-59 PostraZba brezhibna
Čitajte »Slovenca<
Najboljše
varstvo
proti trganju v ušesih, zobobolu in ozeblini 1
Konfekcija
JAKOB IAH
Maribor
Glavni trg 2
Dvosobno stanovanje
s kabinetom, lepo, par-ketlrano, z vsemi pritikllnami, oddam s februarjem v Tovarniški ulici 25, Moste.
Zahvala
Za mnoge dokaze iskrenega sočustvovanja ob smrti naše drage žene, matere, tašče in tete, gospe
Neže Puklavec
posestnice
kakor tudi za številno častno spremstvo, za vence in cvetje, zlasti pa še za poslovilne besede preč. gospoda župnika, izrekamo tem potom prisrčno zahvalo. Sv. Marjeta ob Pesnici, dne 28. dec. 1939.
Žalujoči ostali.
Enonadstropna hiša
nedokončana - naprodaj. Smarska cesta, za šolo, Ljubi jana-Moste.
Lepo vilo ali pension
na Gorenjskem, 1 uro do Radovljice in 2 uri peš do Bleda, 11 sob, garaže, gospodarsko poslopje ter elektrika ln vodovod — takoj prodamo. Ponudbe poslati v upravo »Slov.« pod šifro »Pension« 19956
Vnajem
ODDAJO:
Majhen lokal
oddam. Vpraša se: Voš-njakova ulica 2.
Pension z gostilno
v lepem prometnem kraju Gorenjske, v neposredni bližini Bleda, oddamo v najem s 1. majem 1940. Ponudbe v upravo »SI.« pod šifro »Pension« 19955
Lepe starke
PosKus/te ta enostaven lahek način, da boste izgledali sveža in mlada
Smetana mleka ln olivno olje. oboje prečiščeno — ln pasterizirano —pomešane sta še z drugimi dragocenimi tajnimi sestavinami po slovitem receptu, po katerem se že dvajset let izdeluje bela nemastna krema Tokalon. Ona hitro hrani ln pomlajuje Vašo kožo. Odstranjuje gube ln pege s tena. Od nje izgleda koža sveža ln mlada ter da]e prijeten občutek tn vonj. Dlačice ne rastejo več. Francozinje se kot celota smatrajo danes mnogo lepše, kakor so bite pred nekoliko leti. Strokovnjaki pravijo, da se mora ta nenavaden pojav pripisati zelo povečani porabi kreme Tokalon. Vsak mesec se jo proda do milijona tub. Tudi Vam je potrebno, da jo začnete še danes uporabljati, pa boste izgledali vsako jutro mlajša. Uspešna učinkovitost Vam je zajamčena v vsakem primeru, aH pa se Vam vrne denar.
Nosite »HINKO« klobuke!
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je umrl naš iskreno ljubljeni soprog, oče in stric, gospod
Alojzij Troha
trgovec in gostilničar
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 29. t. m. ob 9 na tukajšnje pokopališče.
Blagopokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Babnopolje, dne 27. decembra 1939.
Frančiška, soproga; Milan, Adela, Darinka, otroci in ostalo sorodstvo.
Lov z lelalom
»A o teh dveh fantih ne piše nobeden,< ugovarja polkovnik Carver. -»Predlagam preiskovalni zapor, da izvršimo potrebne poizvedbe.«
»Ali ne bi hoteli kar gospodu Ilanlevu telefonirati?« se vmeša Jock.
»Ali pa mojemu očetu?« doda še Tim.
»Poizvedbe se bodo izvršile po običajnem uradnem potu.« odseka polkovnik Carver, »dotlej bosta pa počakala v preiskovalnem zaporu!«
23. Oproščena.
»Kako dolgo naju bodo neki zadrževali?« šepne Tim Jocku, ko stopata za Tibbetsom proti vratom.
»Tiho!« sikne Tibbets proti njima, tedaj pa se vrata naenkrat na steža.j odpro.
»Halo, fanta! Zal som nekam pozen, pa ne morem nič za tn. Ni bilo primernega pristaja-lišča in moral sem najmanj miljo daleč nazaj cokl jati.«
Ves sodni dvor je molčal ko grob in vsi v veliki dvorani zbrani so strmeli v moža z usn.jatim suknjičem in letalsko čelado.
»Kaj pa to pomeni? Kdo ste« je vprašal polkovnik Carver.
Finch je pozdravil.
»Oprostite, gospod! Nisem se spoznal, kje da se nahajam. Pa tudi preveč sem bil vesel, ko sem fanta videl zdrava, da bi mogel na kaj drugega misliti. Vsi smo se že bali, da sta se v viharju ponesrečila. Vtihotapila sta se namreč na krov roparske lanše. Sicer sta vam pa o teh rečeh gotovo že sama pripovedovala.«
»To že,« reče gospod Whitney, »a moja gospoda tovariša v sodnem zboru jima nista verjela. Vi ste menda gospod Ilanley, če prav vem?«
»Da, gospod, Finch llanley. Vozil sem smaragde lastniku, pa so mi jih uropali. Saj ste gotovo vse brali v časopisih.«
»Sera, a noben časopis ni poročal o teh fantih.«
»Iles ne, gospod, ker zanju vedeli niso. Tn vendar mi je Jock Freeland neverjetno mnogo pomagal. Sledil je tatu v AVales in mu dragulje že skoraj izpulil. In Tira .je z mojim letalom preletel ves Wales, da bi mu pomagal. Povem vara, gospod, da sta fanta v nekaj dneh storila več, kakor na se večina odraslih upa storiti in vse sta dobro opravila.«
Glas Fincha llanleya je odmeval po dvorani, njega raožuta odločnost in odkritost sta napravili globok vtis Župan je bil rdeč. Tedaj pa je spregovoril polkovnik Carver.
»Vse kaže, da smo se zmotili. Nemogoče je, da bi bila ta dva fanta vlomila v ptičarjevo kočo. ko je bila prvič oplenjena. Kaj se vam zdi, gospod župan?«
»Strinjam se z vami do pičice.«
»Kakor zdaj stvari stojijo,« reče polkovnik Carver, »se moramo obtožencema opravičiti, da smo ju zadrževali ter jima vrniti svobodo in noben madež naj ne oslane na njuni časti!«
Navzoči so njegove besede mrmraje odobravali, Jock pa je rekel: »Hvala vam lepa, gospod. Torej zdaj lahko odidem z gospodom llanleyem?«
»Lahko, seveda.« pritrdi polkovnik Carver. »In voščimo vam vsein trem mnogo sreče pri iskanju draguljev.«
Jock je pa rekel še nekaj: »Gospod, še eno stvar bi vas prosil. Midva ne bi rada videla, da bi vsa ta stvar prišla v časopise, ako se le da preprečiti.«
»Zgodilo se bo po vajini želji,« odgovori polkovnik prisrčno. »Ali imata še kakšno drugo željo?«
»Ne, gospod, hvala lepa!« Vsi se spoštljivo
priklonijo sodnemu dvoru in stopijo proti vratom. Tam pa je stal Tibbets in debelo gledal.
»Ali sta kaj huda name?« se je preprosto opravičil.
»Čemu neki?« reče Jock. »A mojo brzojavko bi bili pa le smoli oddati!«
»Saj jo je! Drugače je pa jaz ne bi bil dobil,« pojasni Finch.
»No, potem jc pa vse dobro,« se namuzne Jock in odide s tovarišema, ubogi Tibbets pa od začudenja pozabi usta zapreti.
»Letalo imam na neki njivi vrh griča, eno miljo odtod,« reče Finch. »Naj gremo peš tja?«
»Rajši poiščimo taksija ali kaj podobnega,« odvrne Jock hitro. »Niti minute ne smemo izgubili. Vam že spotoma povem, zakaj.«
Taksija ni bilo nobenega, a dobili so avto od bolela. Na poti je jock razložil stvar o Marku in povedal svojo sumnjo, da pojde možak kar gotovo po smaragde.
»Nikar tega ne verjemi!« ga zavrne Finch. »Ako je Red vsaj napol tak. kakor ga vidva opisujeta, se nobenemu svojih pajdašev ne bo dal oropati.«
»Pomislite pa, da zaradi rane še zdaj težko hodi!« pritiska Jock
»A navzlic temu mislim, da ni nobene nevarnosti. Saj si povedal, da je Red plul še dalje ob obali na sever. Ako torej Marko nima urnega avta ali pa novega letala, ne pride na Rogovo obalo prav kmalu, pa tudi ne razumem čemu naj bi 11111 Red to dovolil.«
»Ali je Rogova obala tista, kjer smo z lanšo odrinili?«
»To je ime vasi, ki se nahaja malo bolj južno od nje. Pohvaliti vaju tudi moram, da sta na grmovju pustila robce. Pripeljala sta me do obale in do skrite lukice, pa sem precej zanesljivo uganil, kam sta izginila. Ker bi pa ne bilo pametno, ako bi se v viharju spustil za vami, sem se rajši vrnil v Cocliester in
čakal vajinega sporočila. Zdi se pa, da deluje vajin prijatelj Red kar na debelo. Tolpa, ki ji poveljuje, mora biti velika.«
Prišli so na njivo in Jocku je bilo kar toplo pri srcu, ko je spet zagledal letalo. Sklenili so poleteti naravnost nu Rogovo obalo in preiskati najprej votlino ob morju, potem pa še v gozdu.
»Morali se bomo požuriti,« svetuje Finch, »kajti strašno je soparno.«
Jock je pogledal po nebu. Bilo je vroče in soparno, nad Severnim morjem pa je visela svinčena koprena.
»Grmelo bo,« reče Jock zamišl jeno. »No, pa saj imamo samo sedemdeset milj daleč. To pot lahko napravimo še pred viharjem.«
»Ali pa ravno vanj zavozimo,« opomni Finch slabe volje in leze v letalo.
Tim požene propeler. »Kontakt!« reče glasno in Finch besedo ponovi. A ni šlo in Tim poskusi še enkrat, pa tudi zdaj brez uspeha.
»Mi je že zjutraj nagajalo,« pove Finch. »Zmes je pregosta. Poskusi nekajkrat od viti vijak!«
Finch je odprl dušnik in šlo je. A nekaj časa sc le zamudili, medtem je pa oblak nad morjem postal še bolj temen in se sumljivo hitro večal. Pa celo zdaj se niso mogli takoj dvigniti, kajti stroj je moral dalj časa teči, da se je ugrel. Vzleteli so srečno in Finch se je dvignil dva tisoč čevljev visoko. A v tej višini je zadel na močan jugovzhodnik in moral zato spet nižje, da se mu izogne.
»Vihar je že tu!« je Finch zavpil Jocku.
In res se je bližal kakor nekakšen dim iz morja. Tn že je blesteč sij obsvetil obširne gmote rožnordeče sopare, preko mračnega morja pa je šinila bela črta.
»Veter,« reče Jock Timu.
»In toča.« doda Tim.
In Jnrk ie videl, da je Finch zelo v skrbeh.
Za Juooslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič
Izdajatelj: Ini Jože Sodja
Urednik* Viktor Čenči)