__	PoStnina plačana v gotovini.	... „ .
Ji, 23.	V Ljubljani, dne mnija 1922.
Leto IV.
•s
kmetijske stranke za Slovenijo
Izhaja -vsabte: c©t>**tefe:. Naročnina:
celoletno.....................Din 12-50
poiuletno....................D?n 6'?5
Posamezna številka...............Din
EKaaaefc,	si saaart,
svoje	v dtjt»ž;aa».vl
iatjp>a-wm.afw»'S ©i	I
Inserati:
1 mm inseratnega stolpiča stane za:
male oglase....................Din 0-25
uradne razglase.................Din 0-40
reklame.....................Din 0-50
Uredništvo in uprssvništvo lista še v UuSsljani na Kongresnem trgu it. © {nasproti dvorca).
Soja načelništva SKS. bo v ponedeljek dne 12. jnnija 1922. ob devetih dopoldne v Ljubljani na Rimski cesti pri Mraku.
Klerikalni »katoliški« škodi.
Odkar je sprejel slovenski narod krščansko vero, še ni doživel tako brezvestnega izrabljanja vere kakor ga doživlja dandanes. Niti tedaj, ko se je hotela z zlorabo Kristusovih naukov dokazati potreba tlake, niti tedaj, ko so s križem v roki klicali ljudi na boj proti lastnim bratom! Vsako tako izrabljanje je bilo namreč slučajno delo posameznih slabih ljudi, dandanašnji pa cvete pri nas sistematično in splošno izrabljanje vere, kakor da bi ustanovil našo vero kakšen politični agitator. Prižnice in spovedhice, misijoni in kongregaci-je, vse se uporablja samo v svrho, kako utrditi položaj politične stranke. In ne le to! V zadnjem času so pričeli izrabljati še «katoliške» shode, da pred Najsvetejšim agitirajo za politično stranko, za do kosti gnilo SLS., za trgovsko družbo političnih koristolovcev, kakor pravilno nazivi je SLS. njen dolgoletni general dr. šusteršič. in da ie blasfemija popolna, priporoča «katoliške» shode ^Slovenski Gospodar», tista klevetni-ška cunja, ki piše tako podlo, da se je sramujejo celo klerikalci, ki piše tako nagnusno, da celo Zebot taji vsako zvezo z njo.
Ni potrebno na široko dokazovati, da ne pomenijo klerikalni «katoliških shodi nič drugega ko nesramno izrabljanje vere. Popolnoma zadostuje, če navedemo glede te stvari mnenje visokega cerkvenega dostojanstvenika.
Blagopokojni škof dr. Napotnik je dejal, da shodi, na katerih nastopajo Orli, niso več katoliški shodi, in da shodi, na katerih se politika samo omenja, niso nobeni katoliški shodi. In zategadelj je dr. Napot-Hik v svoji škofiji prepovedal take katoliške shode.
Toda dr. Napotnik je mrtev in danes prirejajo klerikalci, skruneč spomin blagopokojnega škofa, «katoli-ške» shode tudi po Štajerskem. Ni jim mar vera, ni jim mar spomin njih škofa, ni jim mar ljudstvo, ki vsled verskega izrabljanja izgubiva vero. Če njim ni mar ta svetinja naroda, pa je mar nam in zato bomo napeli vse sile, da ubijemo to brezvestno klerikalno izrabljanje vere, in zato bomo napeli vse sile, da bo božja beseda namenjena tudi samo za božjo stvar.
Naj klerikalni generali nikar ne mislijo, da smo v tem boju osamljeni. Prav tako kakor mi pojmujejo tudi mnogi najvišji cerkveni knezi sedanjo klerikalno politiko in prav tako kakor mi obsojajo tudi oni klerikalno izrabljanje vere. Vera nima mesta v politiki, kajti večni so cilji vere, vsakdanji pa cilji politike. In zaradi tega je ostro nastopil proti
laški ljudski stranki (ki je isto ko naša SLS.) nadškof v Genovi in kardinal dominikancev Boggiani v posebnem pastirskem pismu ter odločno izjavil, da nima laška ljudska stranka nobene pravice, istovetiti svojih strankarskih interesov s cerkvenimi interesi.
Po izdaji pastirskega pisma kardinala Boggianija je nastal med laškimi klerikalci naravno silen hrup in kakor naši, tako so se tudi oni zatekli k laži. Izjavili so, da sv. oče ne odobrava stališča Boggianijevega. Toda resnica je prišla tudi v tem primeru na dan in sedaj vemo, da je bil papež Benedikt XV. prav tako na strani kardinala Baggianija, kajti v pismu z dne 22. avgusta 1920. mu je dejal sv. oče dobesedno to-le: «... Pastirsko pismo Vaše eminence je dokument, ki se ga bo navajalo, kadar bi si hoteli lastiti Pipijevci (okrajšava za laške klerikalce) naslov katoliške stranke*.
In ni dolgo temu, ko so se v istem zmislu izjavili španski škofje, ki so enako javno obsodili vsako izrabljanje vere v politične namene. Nobene tajnosti pa tudi ne izdamo, če povemo, da je prav istega mnenja tudi najvišji slovenski duhovnik — nad-škod dr. Sede j v Gorici.
Oprti na mnenje tako odličnih cerkvenih knezov, bomo tem manj trpeli najnovejše izrabljanje vere po «katoliških» shodih.
Zahtevamo odločno, da prepove cerkveno oblastvo vsakršne klerikalne «katoliške» shode! Vera je sveta stvar, ki je politični koristolovci ne smejo izrabljati!
Naj se vrše pravi katoliški shodi, na katerih ne bo slišati drugega ko božjo besedo in molitve. Končati pa se morajo klerikalni «katoliški» shodi, ki so grob pravi verski misli!
Prav posebno pa moramo biti proti klerikalnim «katoliškim» shodom sedaj, ker ne pomenijo nič drugega kot uvod volilnega: boja. Če prede klerikalni stranki trda, je to le božja kazen za njene preštevilne pregrehe. Vnebovpijoč greh bi pa bil, če bi morala zaradi tega trpeti tudi vera.
Samo naivnež tudi more misliti, da ne bi izrabljanje vere škodovalo veri sami. Zategadelj svarimo cerkveno oblastvo in mu kličemo v spomin: reformacijo in Ricmanje, zakaj še vedno je trpela cerkev, kadar je zavladalo versko izrabljanje.
Storili smo svojo dolžnost ter opozorili na nevarnost. Naj store svojo dolžnost še poklicani krogi, da se nevarnost odstrani. Toda hite naj, da ne bo prepozno-, kajti nevarnost je velika!
Narodni poslanec J. Drofenik:
Nekoliko opask k našemu proračuna.
Naši «vzorni» klerikalni gospodarji so vedno kričali o zapravljivo-sti sedanje vladne večine, češ, da je tako velika, da bo treba zvišati davke kar za 200 odstotkov. Toda ka-
kor vse drugo klerikalno kričanje, tako je tudi kričanje glede te zadeve brez podlage, kar nam številke, posnete po državnem proračunu, najjasneje dokazujejo.
Po več ko treh letih dobimo naj- ] kar bo nujno provzročilo padanje
* ' cen in zmanjšanje draginje.
Veliko je storjenega tudi za naše fante. Čeprav nas obdajajo na vseh straneh sami neprijatelji, ki samo preže, kako bi nas napadli, smo z ozirom na slabo gospodarsko stanje ljudstva znižali število vojske za 40 tisoč mož. Ker pa so bili naši fantje v mnogih krajih nezadostno hranjeni in le na pol oblečeni, smo ves prihranek, dosežen z zmanjšanjem voiske, določili za izboljšanje hrane in obleke vojakom.
Kdor ni le zagrizen hujskač, mora delo finančnega odbora pripo-znati. S tem, da se je doseglo ravnovesje v proračunu, je vlada, ki obstoja trdno že 14 mesecev, storila svojo dolžnost in vsak iskreni rodoljub se mora njenih uspehov veseliti. Naša opozicija, ki je večinoma nepoštena, pa tega seveda ne bo priznala, ampak kričala bo še nadalje. Toda njeno kričanje nas ne more motiti. Dasi smo v najtežjih časih prevzeli vlado ter pretrpeli silno slabo letino, vendar se vseeno vračamo k rednemu državnemu gospodarstvu z upravičenim upanjem, da bo odslej ureditev države napredovala še jadrneje in da bo spričo tega tudi ljudstvo vedno manj nezadovoljno. Treznost bo zmagala in delo bo zmago posvetilo.
Hujskači pa naj pomnijo staro resnico, da je lažje razdirati kakor zidati! Ampak le v zidanju je rešitev!
kesneje v dveh mesecih prvi redni državni proračun, ki bo imel poleg drugega še to prednost, da bo izkazoval ravnovesje med dohodki in stroški. Odveč je poudarjati važnost doseženega proračunskega ravnovesja v političnem in finančnem oziru, kajti vsakdo ve, da je izboljšanje naše valute odvisno v največji meri ravno od urejenega in aktivnega, proračuna.
Da se je moglo doseči ravnovesje v proračunu, je bilo treba izvršiti ogromno delo. Po štirih mesecih napornega dela je izvršil finančni odbor svojo nalogo. Toda preidimo k številkam samim!
Po vladnem predlogu bi znašali: dohodki iz carine 417,310.000 dinarjev, davek na poslovni promet 400,000.000 dinarjev, trošarina 390 milijonov dinarjev, dobiček na denarju 810,000.000 dinarjev, davek na imovino 597,112.000 din., dohodki pomorske uprave 950.750 din., izredni državni davek 400,000.000 dinarjev, invalidski davek 26,065.750 dinarjev, dohodek državnih posestev 61,656.369 dinarjev, dohodki agrarne reforme 13,750.000 dinarjev, ne-posrednji davki 535,673.425 dinarjev, posebna trošarina 8,925.500 dinarjev, takse 158,615.375 dinarjev, državna tiskarna 7,259.000 dinarjev, monopoli 1.242,489.125 dinarjev, državna tvornica svile 14,400.000 dinarjev, državni gozdi 39,668.790 dinarjev, železnice in parobrodi 906 milijonov 366.729 dinarjev in rudniki 228,222.530 dinarjev.
Finančni odbor ie ta vladni predlog znatno izpremenil. Popolnoma je črtal davek na imetje v znesku 597,112.000 dinarjev. Ista usoda je doletela izreden državni davek v znesku 400,000.000 dinarjev. Dalje je znižal finančni odbor dohodke carine na 327,310.000 dinarjev in davek na poslovni promet za 150 milijonov dinarjev. Neizpremenjeni so ostali dohodki pomorske uprave (950.750 din.) in dohodki agrarne reforme (13,750.000 din.). Kljub temu pa so se skupni državni dohodki povečali, ker se je ugotovilo, da je treba zvišati večino postavk, kar je finančni odbor tudi storil. Po predlogu finančnega odbora naj se zvišajo nastopne postavke: trošarina na 526,000.000 dinarjev, dobiček na denarju na 1.040,000.000 dinarjev, invalidski davek na 49,000.000 dinarjev, dohodki državnih posestev na 76,259.000 dinarjev, neposrednji davki na 622,050.500 dinarjev, posebna trošarina na 9,381.000 dinarjev, dohodki državne tiskarne na 15,982.560 dinarjev, dohodki monopola na 1.740,244.250 dinarjev, tvornica svile na 22,500.000 dinarjev, državni gozdi na 75,144.271 dinarjev, državne železnice in parobrodi na 1.540,482.550 dinarjev in državni rudniki na 244,750.080 dinarjev. S temi zviški je dosegel finančni odbor skupno 435,870.050 dinarjev več dohodkov kakor vlada, čeprav je popolnoma črtal dva velika davka.
Ministrstvu za promet se je dovolil kredit v znesku 200,000.000 dinarjev, in sicer za nakup novih strojev in vagonov, za ureditev delavnic, za nabavo preko dveh milijonov novih železniških pragov itd. To je na vsak način ogromno delo, s katerim se bo znatno dvignil naš promet,
Vojaške zadeve.
Vojni minister je izjavil poslancem SKS., ki so se opetovano potegovali za pomiloščenje vojaških beguncev, da je splošno pomiloščenje vojaških beguncev popolnoma izključeno, pač pa je mogoče doseči pomiloščenje za vsak posamezen primer.
Vsakdo, ki je bil zaradi begunstva kaznovan, naj sestavi prošnjo za pomiloščenje ter jo pošlje klubu naših poslancev v Beogradu. Prošnji je pridejati vse podatke, predvsem rodbinske razmere, ki govore za pomilostitev.
Prav resno svetujemo vsem vojaškim beguncem, ki se še niso vrnili in prijavili oblastvom, naj to takoj store. O pomiloščenju ne more biti govora tam, kjer ni kazni. Takoj, ko je sodba izrečena, se naj vloži prošnja za pomiloščenje, in sicer se naj jo pošlje na «Klub samostalnih seljaka» v Beogradu, skupščina.
Istotako naj vlože prošnjo za skrajšano službeno dobo na naš klub vsi tisti, ki so že služili pod Avstrijo. V prošnji naj navedejo tudi družinske razmere, ki utemeljujejo njih dopust. Naš klub.se bo zavzel za vsako prošnjo ter storil vse, kar je v njegovi moči, da bo vsaka prošnja ugodno rešena.
Poslanski klub SKS.
čemer istta mu pridno hasiraki dva druga odpadnika — 'dr. Novačan in Mah en.
Poslanci SKS. so na očitanje vložili tožbo proti gg. Kuraltu in drju. Novačanu, dočim je bilo prizanešeno Mahnil, ker se je skril za hrbet urednika «Naše vasi*.
Na sodišču je imel g. Kuralt drzno čelo, nastopiti za svoje izmišljotine dokaz resnice. Menda je mislil, da se more tudi na sodišču vezati »lično otrobe ko na kakih shodih novopečoiiih republikancev. Ampak se je bridko zmotil!
Sodnik je zaslišal vse priče, ki jih j« predlagal g. Kural.t, celo bivšega ministrskega predsednika g. Stojana Pro-tiča. Toda ne ena po g. Kuraltu predlaganih prič ni potrdila izmišljotin Kuralta. kateremu se je zategadelj dokaz resnice popolnoma ponesrečil.
Ko se je dognala na ta način resnica, je morala izprogovoriti svojo besedo pravica! Sodnik je predlagal sporazum. G. Kuralt je bil pripravljen plačati za tiskovni sklad SKS. znatno vsoto, če bi mu poslanci SKS. odpustili in umaknili tožbo, ni pa hotel podati javne izjave. Tega stališča seveda naši poslanci niso mogli odobriti. Značilno za g. Kuralta je, da se je >ač predrznil javno oklevetati svoje bivše tovariše, ni pa imel možatosti dati obrekovancem zadoščenje.
In tako je proglasil sodnik sodbo. G. Kuralt »se kaznuje na 15 dni zapora ali na 6000 kron globe. Poplačati pa mora. tudi vse pravdne stroške, ki znašajo nad 30.000 kron.
G. Kuralt se bo prihodnjič pač premislil obrekovati naše poslance. Račun je namreč le malo previsok!
Skoraj pa pride na vrsto še druga tožba in tedaj bo prejel plačilo tudi — slovenski Radič, gospod doktor Novačan.
Obrekovalcem ie odklenkalo in skoraj zapoje mrtvaški zvon tudi onim, ki se skrivajo za hrbtom imunih klerikalnih urednikov.
Kuralt — obsojen.
Izkazala se je pravica in resnica. Tožba, ki so jo naperili naši poslanci v obrambo lastne in strankine ča>ti, je končana in sodnik jo izpregovoril svojo odločilno besedo.
Da prikrije svoje odpadništvo od SKS., je trdil g. Kuralt, da so prejeli I«) slane L SKS. od demokratov 400.000 kron, poslanec Urek pa še posebej 30.000 kron. »Samostojneži so se prodali demokratom,* je bilo samozavestno in bahavo kričanje g. Kuralta, pri
Glas iz ljudstva.
Preprost, toda pošten kmetovalec nam piše:
Živim kot kmetovalec v hribih. Sem naročnik ^Kmetijskega lista». Spoznavam, da se «Kmetijski list» resno trudi, da bi uveljavil v javnosti resnico in pregnal iz naših duš temo, predvsem pa za to, da bi ljudje že vendar enkrat spoznali, da mora izpolnjevati vsakdo najprej svoje stanovske dolžnosti in najbolj ceniti svoj lastni dom — svojo domovino.
Žalostna resnica pa je, da se večina ljudi dandanes po tem geslu ne ravna. Še sedaj se namreč ne priznava, da je kmetijski stan najvažnejši stan in da so kmetijski pridelki predpogoj človeškemu obstanku.
O tem, kako malo se pripoznava v mestih naše delo in kako malo se cenijo naši pridelki, imamo dnevno silno žalostne izkušnje. Tam, kjer naše pridelke najbolj potrebujejo in kamor jih znašamo z največjo težavo, čujemo dostikrat samo nehvaležne, pogostokrat celo žaljive besede, češ, kaj si pravzaprav domišljuje «ta neumni in zarukani kmet».
Nikdar in nikoli pa se ne oglasi kak mož postave, ki bi nastopil proti temu obrekovanju in žaljenju kmeta. Nasprotno! Dogaja se celo, da stražniki sami hrulijo kmeta ter ga šikanirajo. Takoj pa je stražnik poleg, če se predrzne zahtevati kmet za svoj pridelek ceno, ki je višja od včerajšnje cene, čeprav se je med tem podražilo tudi vse drugo blago. V nekaterih krajih so zavladale že
Vsak pameten kmet gleda na to, da se njegovo gospodarstvo dosledno izboljšuje.
Samostojen je tisti, ki misli s svojo glavo, Sramota onemu, ki misli še vedno le tisto, kar mu dovoli gospoda!
tako žalostne razmere, da mislijo celo razumniki, da so odpravili s šikaniranjem kmeta draginjo. Kakor da ne bi izhajala vsa draginja od velikih in kakor da ne bi bil prav kmet tisti, ki podraži svoje pridelke nazadnje. Kljub temu pa si laste nekateri ljudje pravico, da v očitnem nasprotju z zakonom o pobijanju draginje, ki izrečno izvzema kmetovalca, kaznujejo kmeta z občutnimi kaznimi in zaplembo blaga, če zahteva višjo ceno, kakor pa je po godu tržnemu stražniku, oziroma njegovi «mami», klerikalni branjevki.
Ce bi preudarili kupovalci mleka, kake vrednosti je liter mleka in kako drago je vzdrževanje molzne krave pri današnji draginji krme, bi ne tarnali o predragem mleku. Čemu pa so tihi, če velja kakšna Iuksusna stvar desetkrat več kakor znaša nje notranja vrednost?
Na to vprašanje nam odgovarja SKS. Zato, ker so v mestih še vedno prepričani, da je kmet za večno obsojen, biti tista neumna kmetska para, ki bo delala in trpela le za me-ščanove koristi. To mnenje je treba meščanom temeljito izbiti iz glave. Tudi za kmeta mora veljati pregovor, da zahteva pošteno delo tudi pošteno plačilo. Pri živinskem izvozu, pri vseh svojih delih je SKS. dokazala, da se za to kmetsko pravico pošteno in resno trudi. Da SKS. v tem boju tudi zmaga, pa jo je treba podpirati.
Zategadelj pravim: Dragi tovariši, zavedajte se že vendar, da morate biti člani SKS.! Na Vaših mizah mora biti redno «Kmetijski list», ki se tako vrlo in odločno zavzema za izboljšanje kmetovalčevega položaja Opustite pa tiste lažnive «Domo-ljube», «Straže» in «Slovenske Gospodarje*, ki se Vam samo hlinijo kot prijatelji! Ne verjemite jim, češ, da ste brezverec, če čitate naše glasilo! Mi ostanemo verni kakor smo bili, ker naša vera je v srcu, ne pa na jeziku.
Verjemite mi, da sem vse dobro preudaril in da so zato dobro premišljene besede Vašega izkušenega tovariša — kmetovalca v hribih.
posebno škodljivih latifundij. (Lati-fundije so upropastile Rim.)
Veleposestva s preko 150 ha se bodo ohranila le v toliko, da se bo zagotovila prehrana mest in večjih industrijskih središč. Služila bodo končno kot vzorna posestva v prospeh gospodarskega napredka in za vzgojo zemljoradniškega naraščaja. Druge izjeme bodo navedene pozneje.
Narodna zahteva glede agrarne reforme je, da se zemlja kolonizira s pripadniki češkega naroda, ker se utrdi na ta način narodni obstoj, kar zlasti pospešuje zdrava kmeto-valčeva konservativnost, posledica njegovega neprestanega stika s pri rodo. Češki narod nima namreč niti polovice svoje zemlje v svojih rokah. Zemlja pa tvori, v rokah narodnih in političnih nasprotnikov zelo nevarno moč, oziroma orožje.
Dalje se omeji z agrarno reformo izseljevanje. Sedanja razdelitev zemlje je deloma posledica političnih dogodkov in politične moči. Po bitki na Beli gori, leta 1620., so izgubili Čehi svojo samostojnost. Tedaj so Habsburžani in njim zvesto plemstvo, ki se je pozneje ponemčilo, konfiscirali posestva narodnega plemstva in posestva več tisoč čeških narodnih družin, ki so bile pregnane iz dežele, ker niso hotele odpasti od češkobratske cerkve ter se pridružiti rimskokatoliški cerkvi. Z agrarno reformo bi se deloma popravila tudi ta velika krivica, ki se e prizadejala češkemu narodu.
prikrili in olepšali svoj poraz na shodu. Pr< 'sneto se motijo! Stotine ljudi so bile priče njih lažnivosti. Priborili so si tako dvojen poraz. Na vse »Napre-jeve» laži ugotavljamo, da so bila izvajanja naših govornikov tako jasna, da se nihče izmed socialnodemokrat-skih govornikov še upal ni omeniti SKS., temveč samo po ovinkih so poizkušali napadati. In ugotavljamo dalje, da je odgovoril tovariš Pucelj na prav vsa. vprašanja, in sicer tako učinko
Agrarna reforma v Češkoslovaški.
Skoro v vseh evropskih državah se je po vojni začela izvajati agrarna reforma, katere namen je enakomernejša in pravičnejša razdelitev zemlje med državljane. Češkoslovaška je bila med prvimi državami, ki so izdale za to potrebne zakone. Izvedba agrarne reforme je utemeljena s socialnih,, gospodarskih in političnih ozirov.
Socialni vzroki.
Veleposestva zavzemajo na Češkem čez tretjino, t. j. 43 odstotkov, na Slovaškem pa več kot polovico 60 odstotkov) vse zemlje (14,048.328 hektarov). Med temi veleposestvi (posestvi preko 100 ha zemlje) je 82 odstotkov takih, ki merijo več1 kot 100 ha zemlje in ki jih imenujemo latifundije. Razmerje v razdelitvi zgolj poljedelske zemlje (polj, travnikov, pašnikov in vrtov) brez gozdov je za mala posestva mnogo ugodnejše, kajti v čeških deželah pripada od vse poljedelske zemlje (5,330.000 ha) na posestva pod 100 hektarov 84 odstotkov, na posestva preko 100 ha pa 16 odstotkov; na Slovaškem pripada od vse poljedelske zemlje (3,170.000 ha) na posestva pod 100 ha 72 odstotkov, na posestva preko 100 ha zemlje pa 28 odstotkov. Od vse poljedelske zemlje, ki pripada veleposestvom (1,790.000 ha) pa je zopet 62 odstotkov latifundij.
Tako vidimo na eni strani latifundije, ki so s socialnega in gospodarskega stališča škodljive, na drugi strani pa brezzemke (kmetovalce brez zemlje) in velik odstotek posestnikov z malimi parcelami. Češka agrarna reforma stremi tedaj za tem, da pomnoži število srednjih kmetij ter poveča tako same temelje narodnega obstoja. Kmetsko prebivalstvo nudi namreč največ varčnih, telesno zdravih in nravno nepokvarjenih ljudi.
Gospodarsko utemeljujejo Čehi izvedbo agrarne reforme s tem, da ne krije češka država glede živinoreje svojih potreb, med! tem ko svoje potrebe glede rastlinogojstva krije. Ker pa,so kmetijska posestva, kar se tiče živinoreje, produktivnejša, se morajo razmnožiti na račun veleposestev,
Kdo je posestnik latifundij in kako se latifundije obdelujejo?
Večino latifundij v čeških deželah poseduje spredaj omenjeno češko, toda sedaj ponemčeno plemstvo, ki obdeluje polja in uporablja gozde z gospodarskimi uradniki in najetimi delavci deloma v lastni upravi, deloma pa ima posamezne pristave v denarnem zakupu. Veliki zakupniki obdelujejo zemljo večinoma v lastni upravi, deloma pa jo dajejo tudi v najem podnajemnikom. Na Slovaškem, posebno v Podkar-patoruskem, kjer so lastniki veleposestev in latifundij večinoma madžarski plemiči, so poleg sistemov, uvednih v čeških deželah, še natu-ralni zakupi v različnih variacijah (na primer: lastnik daje samo gnoj, vse drugo opravlja najemnik, pridelke pa si razdeljujeta na, polovico; ali pa: lastnik daje gnoj, seme in konje, odnosno vole, ročno delo opravlja najemnik, za kar dobiva tretjino pridelka itd.).
(Dalje prihodnjič.)
vesti.
(Živel kralj Aleksander, živela kraljica Marija!) Kjer je ljubezen globoka, tam je malo besed. In ker smo poleg tega revni, zato naj nam bo oproščeno, če se ne spominjamo kraljeve poroke tako kakor bi želeli. Vemo pa, da ustrezamo tudi naši prvi kraljevski dvojici najbolj s tem, da ji prinašamo namesto lepih besed samo čisto in globoko ljubezen. To ljubezen sta zaslužila oba v polni" meri. Delo našega osvobojenja je dokončal kralj Aleksander, iz ljubezni pa se je odločila kraljica Marija postati naša mati, da ohrani mir naši državi. Kralj Aleksander in kraljica pa sta si osvojila še posebej srca Slovencev, ker sta dokazala, da nič manj ko Slovenci nju, ljubita ona Slovence in zato prebijeta dneve sreče med nami. Naj blagoslovi Bog njiju zakon, naj jima sije sreča do konca dni! Živel kralj Aleksander in živela kraljica Marija!
(«Avtonomist») z dne 27. maja piše med drugim, da si je sezidal naš tovariš Drofenik nove hleve. S tem hoče «Avtonomist» podlo iu bojazljivo nami-gavati kakor delajo to njegovi prijatelji klerikalci. Tovariš Drofenik, ki biva skoraj stalno v Beogradu, nas je sedaj naproisil, naj poizvemo pri «Avtono—mistu«, kje so tisti novi Dro-fenikovi hlevi, da spravi tja vse «Avtono—mistove« backe. Prosimo torej vljudno, naj nam slavni «Avtono— mist», oziroma, gospod od muh, odgovori na naše vprašanje.
(Sociainodemokratske laži o brežiškem shodu.) Spričo pomanjkanja prostora nismo mogli poročati o brežiškem shodu tako, kakor bi sijajni shod zaslužil. To so izrabili socialni demokrati ter napisali po desetih dneh za «Napreja» obširno poročilo o našem shodu, in sicer' na tako lažniv način, kakor smo tega vajeni edinole pri «St,raži» in «Gospoda,rju». Gospodje so-drugi očividno mislijo, da bodo z lažmi
vito, da se slavna socialistična govornika nista upala niti najmanj ugovarjati. V imenu obrtnikov je govoril tovariš Ogrič in ne Kodolič. Prav no bena beseda pa ni bila. izpregovorjen o municiji. Vse to si je «Naprej» gladko izmislil, da je mogel natveziti svoje fantazije o oboroženi sili. O izvozu ži vine jo govoril g. sodrug silno previdno in se slavno blamiral ;s tem, da je pro pagiral izvoz mesa po konservnih tvor nicah. Tvorničarji naj imajo dobiček od živine, ne pa kmet! Ljudstvo je bilo nad tem naravnost ogorčeno. Kolikor besedi, toliko laži, to je karakteristika «Napre-jevega« poročila, zaradi česar prehajamo preko njega, ker bodo najučinko vitejšo sodbo izrekli udeleženci shoda sami.
(Orlovska sirovost.) Z Iga nam po
ročajo: V nedeljo dne 28. maja se jo ženil Janez Kramar, ki je kot zaveden naš fant član »Sokola«. Orli, pravi si roveži, so mu hoteli zategadelj nagajati. Ko so pripeljali balo, so postavili Orli pred konje mizo ter pričeli prav divjaško razsajati. Ko so bili zaradi tega pozvani k redu, je potegnil naenkrat. Orel Jože Novak, ki nosi sicer tudi cerkveno handero, krivec, sunil z njim Sokola Martina Meglica pod oko ter mu prizadejal globoko rano. Siro vega Orla so nato odpeljali orožniki v zapor. Stariši, ne puščajte svojih otrok k Orlom, kjer so nauče le sirovosti!
(Iz Polhovega gradca.) Z a vse enaka pravica,! Pri nas preganja orožniški narednik g. Tone Baloh vse, ki mu niso po volji ali ki ne trobijo v klerikalni rog. Ce je orožnik pravičen, da stori vedno in povsod le svojo dolžnost, mu gotovo nihče ne bo ničesar štel v zlo, kajti vsi vemo, da je orož-niška služba težavna. Ravno zaradi tega pa je vsak orožnik dolžan pariti skoraj pretirano na svoj ugled. Tega pa se g. Baloh ne zaveda. Med vojno je šlo dobro le tistim, ki so bili dobro založeni z mastjo, če je namreč delil milost g. Baloh. Lamsiko leto meseca oktobra so obmetavali ljudi s človeškim blatom, kar je videl g. Baloh, toda zadeva je zaspala. Ce žene nekleiikalec vola ali teleta, pa je takoj zraven roka «praviee». Je višaj mestu potem ceneje. Če je ovaden nekleiikalec, gre ovadba takoj naprej, drugače pa le na op^to vari poziv. Takih in enakih stvari bi lahko navedli še vise polno. Ampak mendai poviedanp zadostuje. Mi pravimo le: Vsaka stvar ima svoj konec. Tudi službovanja g. Baloha imamo zadosti. Naj bodo še drugi kraji osreeeni po njegovem službovanju! Zategadelj naj |K)kliče orožniško poveljništvo g. Baloha k sebi ter ga po primernem pouku pošlje kam drugam. Mi smo ga siti do grla!
(Most v Zgornjem Kašlju.) »Domoljubov« dopisnik z dne 31. maja se nahaja v veliki zmoti. Ni mu namreč znano, da se oddajajo javna dela vedno le na javnih dražbah, tako tudi poprava mostu v Zgornjem Kašlju. Za inženjerja smo naprosili mi in ne do-bnmjiska občina. Dopisnik je vajen gotovo oddaje del pod roko, kar se je dogajalo pod klerikalnim režimom. Vsa čast poslancem SKS., ki ,se edini potegujejo za slovenskega- kmeta, dočim klerikalni poslanci le lenuharijo. Gotovo pa je, da je občina v boljših rokah sedaj kot jo bila prej, kajti v blagajni imamo prebitek, dočim smo dobili občino v roke z 112.000 K dolga in prazno blagajno. Volilci, prva in druga skrinjica sta kuga za občino!
(Iz Planine pri Rakeku.) Dne 28. maja smo volili pri nas občiraski agrarni odbor. Mislili smo, da se bo vršila volitev samo v korist tukajšnjega ljudstva, a smo se zelo motili. Klerikalci, na čelu jim znani kameleon, so razvili na tihem, najobsežnejšo agitacijo, pa ne za ubogo ljudstvo, ampak za — veleposestnika Windischgraetza. Vpošte-vati je treba, da je še dandanes mnogo naših ljudi odvisnih od zaslužka pri Windischgraetzu in da se je marsikdo bal voliti po svojem prepričanju, ker so delili z a z n a in e n o v a n e glasovnice ter s tem omogočili natančno kontrolo o visakem volilcu. Šele en dan pred volitvijo je zvedela tukajšnja! SKS. za te mahinacije. Dasi vzlic temu ni zmagala s svojo listo, je vendar dosegla prav častno število glasov. Gospoda pa se naj, ne veseli prezgodaj svoje zmage kakor "tudi ne »zadoščenja^, ki ga jej je dal «Slovenski Narod«! Poskrbljeno je namreč za to, da nekatera drevesa ne bodo zrastla do neba. Kameleon in drugi že vedo kaj jim nese in njih prijaznost z »gospodom« Windiscbgrat,zom temelji gotovo na zelo realni podlagi. Ampak ljudstva ne pustimo izigravati za osebne namene posameznikov! Proč s takimi ljudmi, ki delajo proti lastnemu bratu, a podpirajo naše stoletne tlacitelje in izko-
riščevalce! Mi pojdeino v boj za pošte no stvar, za našo »Staro pravdo«!
(Iz Radovljice.) Naš gospod' mestni župan, znani pod imenom »radovljiški bog«, so isalno hudi, ker so odstavljeni od županske časti. Bili so namreč ob sojeni na 10.000 kron globe, in sicer zaradi takega prestopka, da so postali kot župan nemogoči. Ker so bili zaradi tega suspendirani, so se pritožili na pokrajinsko upravo v Ljubljani, misleč, da je v Ljubljani drug zakon kot v Radovljici. Pa so se silno zmotili, kajti Ljubljana je potrdila suspenzacijo in g. župan so dobili na ta način poleg kazni še dolg nos. Klerikalci so spričo smole svojega «boga» zelo jezni in bi se hoteli zategadelj maščevati. Tako .je pisal «Slovenec« o nekem županu SKS., češ, da bi moral biti tudi od stavljen. Da ne bo zrasla laž do neba, ugotavljamo, da je prejel dotični župan že popolno zadoščenje, ker so sc izkazali vsi očitki, naperjeni proti njemu, za neresnične. Pripominjamo le, da je bilo glavarstvo o «prestopku» do tičnega župana takoj obveščeno in da je župaua suspendiralo, ko je uvedlo sodišče proti njemu kazensko pošto panje, čeprav* laže, »Domoljub*, da g. Mencinger samostojneže boža. — Čudno pa se nam zdi, da je bilo glavarstvo obveščeno o prestopku radovljiškega župana šele po obsodbi, dasi isie je vodilo proti njemu že dva meseca kazensko postopanje. Silno radi bi tudi znali, kdo je tisti čudni gospod, ki je tako skrival greh radovljiškega župana. Oujemo, da se poteguje sedaj radovljiški župan za amnestijo. Klerikalci so sicer republikanci, toda kadar jim teče voda v grlo, bi jemali darove tudi od kralja. Bilo bi skrajno na pačno, če bi bili pomiloščeni ljudje, ki širijo protidržavno gonjo. Naj se pomi laste rajši bedni železničarji, ki so prišli pod Koroščevim ministrovanjem ob kruh. Tako pomiloščenje bi na vse ljudstvo ugodno uplivalo. Nobenega usmiljenja v»a ni treba izkazovati lju dem, ki pravijo, da so prijatelji delavca, a so delavce poginali iz služb ter jih na ljubljanski Zaloški cesti nagnali svincem. «Huda je.smrt krivičnika,« pravi «Domoljub». Naj se zgodi njego va volja!
(Sinji Vrh.) Ker smo pri nas skora sami pristaši SKS., neslavna SLS. pa šteje pri nas le šest pristašev, zato se spodobi, da, pošljemo tudi mi kal-dopis v »Kmetijski list». Zaradi lastne časti in ugleda cerkve pa smo dolžni poročati o stvari, ki nam je sicer skrajno neljuba, a. jo je treba sedaj vendar spraviti pred javnost. Nikakor ne gre namreč, da bi morali še nadalje mirno gledati početje našega g. župnika, katerega posebnost so njegove pridige, bolje rečeno njegovo zmerjanje, ki. velja ne le časopisom, ampak tudi sameznikom. Če gre fant po cesti z dekletom, že je v nedeljo to oznanjeno s prižnice. Ce se kdo zakesni v gostilni, že zve v nedeljo to vsa vas s prižnice. Skratka: vsaka malenkost, vsak storjen in nestor jen greh. vse, prav vse porabi g. župnik za, pridigo. G. urednik, gotovo mislite, da je gospod župnik potemtakem vzgled bogaboječega moža, ker je tako neutrudljiv v preganjanju grehov drugih ljudi. Toda silno :se moitite, če tako mislite, kajti tudi naš g. župnik spada, med tiste zemljane, ki vidijo pezdir v očesu svojega bližnjega, nočejo pa videti lastnega bruna, pa čeprav je tako velik, da bi se vsakdo lahko izpodtaknil ob njem. Nočemo za sedaj naštevati gre hov g. župnika, ampak mu le svetu jemo, naj pridiga in živi tako, kakor se spodobi Kristusovemu namestniku. Naj prične pometati pfred svojim pragom in naj bo župljanom za vzgled, ker potem bodo njegove besede gotovo tudi kaj zalegle in vera ne bo pešala. Toliko za danes! — Vrhov s ki fantje.
(Sv. Štefan ob Žusmu.) O shodu, ki ga je. sklical pri nas g. dr. Novačan, laže «Naša vasi« na dolgo in na široko. Pa saj kaj pametnega in poštenega tako ne zna «Naša vas« povedati. Hvali se z uspehom in obiskom shoda, češ, da je bilo navzočnih 120 ljudi. Resnici na ljubo bodi povedano, da je bilo v vsem 47 mošldh, pripadajočih različnim strankam, z g. glavarjem Pinkavo vred in sedem žensk, ki pa so bile v veliko preglavico g. Novačanu. «Naša vas« piše dalje, da je hotel motiti sliod neki Jeisenik iz Dramelj, katerega pa so hoteli zborovalci s silo nagnati. Resnica pa je le, da je povedal tovariš -Te-senek g. Novačanu nekaj tako gorkih, da se je g. Novačan kar penil. Značilno za, g. doktorja je, da, se je izpozabil celo tako daleč, da je hotel Jeseneka dejansko napasti, kar bi se tudi zgodilo, če ne bi tega preprečil g. okrajni glavar. Laž je, da H trdil kdo, da, plača ionet premalo davkov, nastopilo se je le proti hujskarijam doktorja in proti njegovim klevetam, češ, da so davkov samostojneži krivi. Odpadnik Strašek pa, je napadal duhovščino na tako ogaben način, da ga je moral posvariti celo g. Novačan, čeprav se je v srcu strinjal z njim. Ampak bilo je nevarna,
da ne bi letela oba — g. Novačan in Strašek — skozi vrata. Novačanovo trobilo laže dalje, da je Jesenek prosil za odpuščanje. V tem ozira pa se g. Novačan mirno lahko prime za nos,
kakor se je prijel tedaj, ko je dal na glasovanje svojo republiko in ko se je dvignilo celili pet rok, med njimi dve Novačanavi. — Taka je resnica o shodu pri Sv. Štefanu ob Žusmu.
(Zavodnje.) Tovariš urednik! Gotovo Vam je že dolg čas, ker že- nekaj tednov niste dobili od nas nobenega dopisa. Krivo je bilo temu to, ker smo imeli do sedaj s setvijo dosti opraviti. Dela na polju pa nikakor ne smemo zanemarjati, ker je to naš kruh, naše življenje. — V eni zadnjih številk Vašega cenjenega lista ste pokrtačili nekoliko našega g. župnika zaradi tožb, naperjenih proti kmetom, ki mu ne dajejo bere, do katere nima nobene pravice. Da hi ga videli, kako je U pe-telinček skakal na Križevo po prižme! in kako je v nad pol ure trajajoči politični pridigi ohrekoval SKS. in njeno glasilo. Vse kmete, ki mu sleherni dan z lojtrskim vozom ne dovažajo daril za žlahto, je navedel imenoma. Dragi Janezek, poznamo popolnoma IVoj črni namen. Časi, ko se je reklo »daj", daj», «voli pa kakor Ti "ukažeau, so minili. Kaj misliš, da smo vsi Praprot-niki in Škrubi? Le poglej sad svojega petnajstletnega dela v župniji! Skoro v eni hiši Te ne marajo. Sejal sa prepir, sedaj: pa žanješ vihar. Mi smo se trudili, da bi dobili župana v Zavodnje, I Ti si nam vedno nasprotoval. Sedaj smo pa brez Tebe in proti Tvoji volji to dosegli. Kmetje, ne pustite se begati od g. župnika, ki Vas bi rad aooet vkoval v klerikalne verige! Agitirajte tem navdušenejše za našo kmetsko stranko in naš »Kmetijski list«!
(Malonedeljski shod,) ki ga je sklical tovariš poslanec Mrmolja, je usp-1 nad vse pričakovanje. Takoj po rani sv. maši so se začeli zbirati ljudje v SenCarjevi gostilni v taki množini, da so bili kmalu prostori prenapolnjeni ter se je moral shod vršiti na prostem. Shod je otvoril in pozdravil zborovalee tovariš F e r e n c. Za predsednika shodu je' bil izvoljen tovariš inžemier L u p š a , za zapisnikarja pa tovariš B e 1 š a k. Vseh zborov alcev je bilo nad 400. med njimi kakih 20 klerikalcev, ki so poizkušali mestoma shod motiti, zlasti v trenutkih, ko je tovariš Mrmolja ostro obsojal klerikalno politiko. V dve uri trajajočem govoru je tovariš Mrmolja obširno pojasnil program SKS. in njeno delo. Brez pardooa pa je tudi razkril naše opozicionale?. zlasti klerikalce, ki ne delajo nič drugega kakor vlečejo dnevnice ter lažejo po «Sloveneu», «St,raži«, «Gospodarju* in drugih takih cunjah. Govor tovariša Mrmolje so sprejeli zborovalci z največjim odobravanjem. Za tovarišem Mrmoljo sta gov orila tovariša U z i -e a n i in K o c p e k. Stavljeno je bilo na tovariša poslanca več vprašanj, na katere je odgovoril v splošno zadovolj-nost. Čeprav je trajal shod nad tri ure, so vztrajali ljudje vendar do konca ter zanimanjem in odobravanjem sledili izvajanjem govornikov. Med burnim, ploskanjem in živio-klici SKS. je zaključil nato tovariš inženjer Lupša krasno uspeli shod. — Po zborovanju je sprejemal tovariš Mrmolja raznt; stranke ter prevzel veliko važnih stvari v rešitev.
(Virštanj pri Podčetrtku.) Od nas dobi »Kmetijski list« malo ali bolje rečeno skoraj nobenega dopisa, čeorav smo se mi, veseli Virštanjčani, zbrali pod zeleni prapor SKS. — Zahvaljujemo se s tem «Ekonomu», osrednji gospodarski zadrugi, za 98odstotno ga-lico, katero smo prejeli po nizki ceni. — Vslecl toplega vremena se naravnost bujno razvijajo vinske trte, kakor tudi ostali poljski pridelki, tako da pričakujemo uspešno letino. — Politično življenje in zanimanje za «Staro pravdo« je pri nas jako živahno. — Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so se občinske razmere znatno izboljšale, in sicer po zaslugi naših občinskih mož. osobito tovariša župana Ivana Bali a, kateremu želimo še mnogo let plodonosnega delovanja v čast in, korist občine! Sicer se bivši g. župan, vojni rekvizitor. priganjač in kleče-plazec nemoralnih Habsburžanov, Jo-liann Turnscheg (kakor znano hud klerikalni petelin), jezi nad novimi razmerami v občini, toda nam sta njegova jeza in njegov v ostrem basu sikajoč «zategadelp kaj malo mar. G. Turn-schegga in njegovo gospo vprašamo javno, če se ne sramujeta, da svojo delavno snaho vdovo, do smrti izmučeno in bolno, brez postrežbe s svojim neprestanim zmerjanjem in zbadanjem odpravita od hiše. V tem postopanju se zrcali jasno človekoljubje klerikalnega župana. Ako omenjeni gospod še, ne ve, da je doba «pestne pravice« in nadvlade močnejšega nad slabejšim že minila, mu moramo povedati to mi. G. Turnšek, p. d. Cesta, glejte, da to zadevo takoj poravnate, ker takih sirovosti ne bomo več trpeli. Mi sicer ne ljubimo osebnih napadov, ampak ta zadeva je tako vnebovpijoea, da zahteva še ostrejšo kritiko.
(Sv. Benedikt v Slovenskih goricah.) Naš g. župnik se prav posebno odlikuje po sladkih besedah in prijetnih obljubah. V dejanju pa se silno razlikuje od samaritanske gostoljubnosti. Spodaj navedeno naj to potrdi. Sedanji g. kaplan pri Sv. Benediktu se je moral naseliti v sobi, kjer je pred nedav-
Kamor kmet in obrtnik zahajata in kjer dasta zaslužiti, tam morajo biti naročeni na ,,Kmetijski list"S
Kmetje, zbirajte pridno in ob vsaki priliki prispevke za naš tiskovni skladi
tub; časom hiral in umri za sušico njegov prednik. Razumljivo je, da je obolel na isti bolezni tudi ta kaplan in se sedaj zdravi. Prosil je opetovaaio svojega župnika, da bi mu pustil prostore razkužiti, česar pa seveda «dični» dušni pastir ni storil, češ, da cerkven konkurenčni odbor niti njegovih lastnih prostorov ne da popraviti. V resnici pa naš župnik tozadevnega predloga pri seji niti predložil ni. Zanimivo je, da si je pustil lansko, oziroma predlansko leto popraviti vse župnišče razen ka-pJanove sobe, gospodarsko poslopje, plot i. dr. na stroške ubogega kiheta in želarja, dasi bi moral sam trpeti polovico izdatkov. Predsednik konkurenčnega odbora, ki je imel več zmisla 7.n kaplanovo' zdravje, pa je pustil na kapi a novo željo takoj očistiti njegovo sobo. Kako naj tedaj pričakujemo od g. i,upnika izpolnjevanja krščanske ljubezni do bližnjega, ko je ne izpolnjuje niti nasproti svojemu stanovskemu tovarišu?
Politične vesti.
(Kraljeva poroka.) Z velikimi slo-vesaostmi se je izvršila v Beogradu poroka našega kralja. Skoraj vsi evropski dvori so bili zastopani na poroki in vse države so poslale svoje rastopnike. Prišli so: sin angleškega kralja, vojvoda Jorški, zastopnik laškega dvora, princ Videmski, španski infant Alfonz z infantinjo Bea-irico kot zastopnik španskega dvora. Kakor je bilo zastopstvo tujih držav in dvorov častno za nas, tako pa je bilo razveseljivo dejstvo, da je ves troimenski narod bil v mislih v Beogradu in da je na sijajen način pokazal svojo ljubezen do kralja. Pomembna in važna je kraljeva poroka, ker moremo spričo nje upati na miren razvoj naše države, kajti vprašanje nasledstva se je rešilo s poroko. še važnejša pa je poroka v političnem oziru. «Prager Tagblatt», ki kot strogo nemški list gotovo ni pristranski, piše v uvodniku, da se je s kraljevo poroko položil temelj oni sedmi velesili, o kateri je sanjal že angleški državnik Gladston, to je balkanski velesili. Ta bodoča velesila bo največje jamstvo miru in sreče balkanskih narodov, kajti dosegljiva je le v sporazumu balkanskih narodov, potem pa je močna dovolj, da prepreči vsako izrabljanje naših dežel. In ta veliki trenutek, zvezan s kralievo poroko, zasluži še prav posebno, da ga sprejme naš narod z vsem zadoščenjem.
(Politično delo) je v splošnem spričo kraljeve poroke potisnjeno v ozadje. Vseeno pa se da zabeležiti nekaj pomembnih dogodkov. V Zagrebu je imel Protič važne razgovore s hrvaškimi politiki. Na podstavi teh razgovorov je Protič izjavil, da je sporazum mogoč, toda z Radičem izključen. — Pogajanja z Italijo še vedno niso zaključena. Težkoča ne leži toliko v teritorialnem oziru kakor v zaščiti manjšin. Italijani zahtevajo za svoje ljudi vso zaščito, našim ljudem pa nočejo ničesar dati. Tega stališča seveda mi ne moremo sprejeti. — Kot tretjo novost pa naj zabeležimo še nastopno bombo za naše klerikalce.
(Dr. Ivan šusteršič) je dobil dovoljenje za povratek v domovino. Radovedni smo, kakšno stališče bodo zavzeli sedaj nekateri fronderji Kalan-Remic-Brejčeve lažiklerikalne stranke, ki so podpisale še pred preobratom šusteršičev oklic za ustanovitev «Slovenske kmetske stranke» (SKS.), ki so pa nekoliko tednov pozneje zopet strahopetno zlezli pod okrilje klerikalne nestrpnosti. Kaj bo storil n. pr. Jaka Jan v Gorjah, ki se mora zahvaliti zgolj šusteršiču in Pibru, da sploh pozna njegovo ime javnost, in ki je tudi podpisal tisti oklic, nato pa iz sebičnosti zatajil svoje dobrotnike. Pa še marsikdo bo v hudi zadregi, zlasti če drži kaj na svojo čast. Pričakujemo, da doživi-mo veselo zanimivost, da bodo priredili klerikalci protesten shod proti šusteršiču. Toda «nucalo» ne bo to nič. Zakaj nič slabši Jugoslovan ko drugi klerikalci ni bil dr. šusteršič in če bi sodili le po narodnih grehih, bi imel dr. šusteršič med klerikalci pač nevarne konkurente. Ampak hudomušno pa gledamo sedaj razne klerikalne koritarje, katerim se bodo morebiti zamajali njih stolčki. Gospod Korošec in drugi, ki sedite na nezasluženih tronih, odredite čim prej generalno mobilizacijo, zakaj — Kannibal ante portas!
(Lenin) je po poročilih listov nemarno obolel.
Zapovedi pravilne bikoreje.
Pokolenje in telesna sposobnost.
Izberi junčka najlepše in najboljše mlečne krave! Njegov oče mora biti bik, ki je bil pri licencovanju premi-iran. Ako sta oče in mati iz dobrega mlečnega rodu in lepe postave, bo njun potomec odličen plemenjak. Od takega plemenjaka dobimo potomstvo, ki se bo odlikovalo po do-bičkanosnosti in lepoti. Ker biki drobnih kosti, ozke medenice, majhne postave, udrtega križa, krivih nog in nepoznanega ali slabega rodu škodujejo živinoreji, zato naj se ne uporabljajo za pleme. Izključujejo naj se tudi slabotni in bolni biki.
Vzgoja bika.
Da bo bik naglo rastel, ostal zdrav, se krepko razvijal in dosegel o pravem času sposobnost za ple-menitev, ga moraš dobro krmiti, utrjevati in skrbeti za njegovo zadostno pregibanje na prostem. Ne odstavi ga prezgodaj! Po možnosti naj dobiva biček mleko štiri do pet mesecev. Krmi ga z najboljšim dišečim senom! S sedmim tednom mu začni pokladati zdrobljen oves in pšenične otrobe; izpočetka prav malo, potem pa večaj dodatek v razmerju, v katerem manjšaš množino mleka! Ko je biček odstavljen, naj dobiva dnevno približno pol do enega kilograma te močne krme, vsakega polovico, v dveh dnevnih porcijah. Po treh tednih ga spuščaj na prosto vsak dan za eno ali dve uri in pri vsakem vremenu, poleti in pozimi! Pozimi uporabljaj za to mala teka-lišča! Ako je zmočil bička na teka-lišču dež ali sneg, ga osuši s tem, da ga odrgneš s slamo ali cunjami. Čez poletje naj hodi biček na pašo, kjer dobiva zdravje in moč. Hlevska vzgoja brez pregibanja na prostem nam daje občutljive, bolehne, slabotne bike, ki vzdrže le malo časa.
Plemenska starost in čas plemenitve.
V starosti poldrugega leta naj se prične bik spuščati po plemenjenju, in sicer samo enkrat na teden, potem polagoma večkrat, nikdar pa ne več ko dvakrat na dan.
Šele, ko je dobil dva široka (stalna) zoba, je dosegel bik pravo sposobnost za plemenitev. Telic naj se ne pripušča prej, dokler ne menjajo prvih dveh zob, ker donašajo drugače slaboten zarod in zaostajajo v razvoju. Dobre mlečne krave naj se pripuste šele čez tri, slabejše molznice pa čez dva meseca po otelitvi. Ker se oplemenjene (zaskočene) krave včasih še vseeno pojajo, zato preskoči eno pojatev, preden jo" iznova čez šest tednov1 pripustiš, kajti drugače rade zvržejo. Krave in telice, katere se ne pojajo vsake tri tedne, pusti po živinozdravniku preiskati in zdraviti, ker so bolne in se le redkokdaj obrejijo. Priporoča se krave in telice pripuščati šele 6 do 12 ur po izbruhu pojanja, ker se bolj gotovo obrejijo, kakor če se jih pripusti takoj ob začetku pojavosti. Ugodno vpliva na sprejem semena dolga gonja (utrujenost) krav in telic pred plemenitvijo in po pleme-nitvi.
Javni predpisi za porabo plemenskih bikov.
Ako rabiš za pleme slabega bika, škoduješ s tem svoji živini. Če rabimo takega bika javno tudi za okolico, je škoda tem večja. Ker se napake pri lastni živini zelo težko opazijo, zato uporabljajmo za pleme le one bike, katere je posebna strokovna komisija pregledala in za primerne spoznala. Za javno plemenje-nje tujih krav je tako strokovno po-trjenje (licencovanje) zakonito predpisano. Kdor rabi nelicencovane (zakotne) bike za javno uporabo, bo kaznovan. V krajih s čistokrvno pasmo se morajo rabiti čistokrvni biki iste pasme. Zapisuj vsako ple-menjenje v «spuščalni zapisnik», kajti to je važno!
Ravnanje s plemenskim bikom.
Bik največkrat ni od rojstva hudoben. Hudobnega ga napravijo ne-razumnost, strah in človeška siro-vost. Mirno, neustrašeno in razumno ravnanje napravi bika zaupnega in krotkega. Bič, udarci s palico in vpitje pokvarijo bika gotovo. Ko je bik eno leto star, naj se mu potegne obroč v nos. Na obroč naj se pripne usnjati jermen, katerega se napelje čez nosni hrbet in priveže okoli rogov. Mirne bike naj se vodi le za ta jermen, hude pa na drogu za obroč.
Plemenitev.
Pri enakomerno razdeljenih otelit-vah, torej tudi plemenitvah, čez vse leto ima en bik lahko 100 krav in telic, če pa so plemenitve omejene le na gotov čas (n. pr. poletje), pa ne sme imeti en bik več kakor 70 krav in telic na leto. Kravam, ki izcejajo iz sramnice gnojno, umazano tekočino, in nerednim pojatnicam naj se bik ne pripušča, ker se ne obrejijo, pač pa bika lahko okužijo. Odklanjaj tudi krave s predolgimi hlevskimi parklji, dokler se parkljev ne prikrajša! Posebne priprave za privezovanje krav pri plemenitvi niso priporočljive. Najboljše je, če se izvrši plemenitev na prostem, torej brez vsakega privezovanja. En skok zadostuje. Določi za pripuščanje bika gotov čas (zjutraj, opoldne, zvečer, vsakokrat ob isti uri), med tem časom pa imej bik mir. Več kakor dva skoka na dan ne dovoljuj!
Krmljenje plemenskega bika.
Bika ne pusti stradati, a ga tudi ne pitaj! Pač pa bodi bik vedno pri pravi mesnosti. Bika naj se krmi z dobrim senom, nerezanim in suhim, dvakrat na dan. Kot priboljšek mu dajaj na dan en ali dva litra zdrobljenega ovsa. Neraztrgan ali namočen oves biku le malo koristi (želodec prežvekovalcev). Pesa, krompir in žlempa provzročajo ohlapne organe in napravljajo bika lenega.
Istotako ne pokladaj biku slame in mokre krme, ker dobi s poklada-njem le-teh velik trebuh in izgubi sposobnost za plemenjenje! Koristno pa je prgišče debelih pšeničnih otrobov in malo soli, ki se naj pri-mešavajo ovsenemu zdrobu. Hlev, v katerem bik stoji, mora biti svetel in dobro zračen, staja suha, jasli pa nizke.
Pregibanje.
Bikove mišice in kite morajo biti močne in elastične, bikovi udje in parklji čvrsti in močni, delovanje vseh organOv normalno, ker le tedaj bo ostal plemenski bik dolgo časa, pet, šest in tudi več let, za pleme sposoben. Od dobrih bikov, izvira-jočih iz pripoznanega rodu, moramo pridobiti kolikor mogoče mnogo potomstva, ako hočemo v živinoreji napredovati. Star bik prenaša navadno svoje lastnosti z večjo gotovostjo na potomstvo kakor pa mlad bik in je zaradi tega višje plemenske vrednosti. Uprezaj bika že s poldrugim letom za vožnjo krme, gnojnice in gnoja ter opravljaj z njim lahka poljska dela, v zimskem času pa ga porabljaj za lahke lesne vožnje, ker dosežeš s tem dolgotrajno bikovo uporabnost; poleg tega ostane bik krotek in: rodoviten ter lahko plemeni, čeprav doseže težo 900 kg. Pri takem ravnanju ne bo v hlevu tulil, razkopaval, bodel in jasli lomil. Plemenski bik je kot uprežna žival urnejši in močnejši kakor vol. Držanje bika brez pravega pregibanja prinaša jezo, nevarnost in izgubo.
Snaženje in skrb za parklje.
Uši, grinte, lišaj, pot, odmrla koža, prah, izpadla dlaka in umaza-nost provzročajo nadležno srbečico ter ovirajo delavnost kože. Snaži bika vsako jutro s čohalnikom (štriglem) in krtačo od glave do repa, ker se bo na ta način dobro razvil ter se ti s krotkostjo in ubogljivostjo oddolžil. Dolgi parklji otežujejo biku hojo in stanje ter ga napravijo celo za nezmožnega za skok.
Spomladi in jeseni pelji bika h kovaču, da mu prikrajša in poreže parklje, zlasti še tedaj, če ga redno ne opregaš.
Različni načini vzdrževanja.
Menjava stojišča je največkrat škodljiva. Plemenski bik naj ne me-njuje gospodarja, kar veljaj posebno za stare bike. Oddaja bika najcenejšemu vzdrževalcu ni priporočljiva, ker se tak vzdrževalec le redkokdaj ravna po vzdrževalnih predpisih. Vzdrževanje bika zadružnim potem je najboljše. Prav je, ako se daje rejcem za triletno neoporočeno vzdrževanje istega bika primerna vzdrže-valnina. Prav tako je tudi občinska in okrajna bikoreja priporočljiva.
ba izvršiti, preden okuži peronospo-ra trto po svojem prvem poletnem semenu (trosih). Učenjaki, ki se pečajo z biologijo (življenjeslovjem) peronospore, so dognali, da gre prva okužba od zemlje po pomladnih trosih. Prvi izdatni in topli dež v drugi polovici meseca maja vrže klice (pomladne trose) peronospore na najspodnejše liste trte, kjer se razvijajo in razmnože v 10 do 12 dneh. To je inkubacijska (valilna) doba peronospore v tem času. Ako proti koncu te dobe zopet dežuje, razvije peronospora na spodnji strani okuženih listov poletne trose, kateri šele so nevarni splošni okužbi vinogradov. Preden ti poletni trosi trte okužijo, morajo biti le-te proti nijm zavarovane, to je poškropljene s strupeno bakreno soljo (galico, bosna-pasto itd.), ki ne dopusti, da bi trosi izrasli. Kakor hitro trosi vzkale, jih strupena bakrena sol uniči. Dobro poškropljena trta je pred njimi varna. Škropljenje učinkuje torej le preventivno (zabranjevalno), ne pa kurativno (zdravilno). Letos je padel prvi izdatni dež dne 27. maja. Ako bo po 10 do 12 dneh zopet deževalo, je pričakovati v dneh okoli 6. do 8. junija na najspodnejših trt-nih listih prve poletne trose peronospore, vidne na spodnji strani listov v obliki rahlih, belih lis. Ti trosi okužijo vse trte v vinogradu in kadar zopet dežuje, tedaj trosi vzkale ter se zarastejo v notranjščino vseh zelenih trtnih delov (listov, grozdov). Do takrat mora biti trta poškropljena. Vinogradniki, poškropite tedaj vse trte vsaj do dne 8. junija! Le, če bo suho vreme, čakate lahko tudi dlje, a ne čez dan 10. junija. Drugič se naj škropi 14 dni za prvim, tretjič tri tedne za drugim škropljenjem. Trikratno škropljenje zadostuje v normalnih letih popolnoma. V mokrem poletju škropimo v krajših presledkih štirikratna leto.
B. Skalicky.
Kdaj je treba škropiti vinograde.
Pri škropljenju vinogradov je najvažnejše, da se vrši o pravem času. Osobito velja to za prvo in drugo škropljenje. Prvo škropljenje je tre-
(Ameriško posojilo) je podpisano. Naša država dobi 100 milijonov dolarjev posojila, ki se mora uporabiti izključno v investicijske svrhe. Predvsem se mora zgraditi jadranska železnica. Za Slovenijo je določenih od te vsote pet odstotkov, kar zadostuje za zgradbo zveze Slovenije z morjem. Pri pomniti je treba, da je posojilo sklenjeno pod ugodnimi pogoji. Naši klerikalci so seveda še vedno nasprotni. Hvaležni bi jim bili, če bi nam povedali, kje naj vzamemo denar za želez nico.
(Tiskarski škrat.) V naši 22. številki je bilo pod političnimi vestmi natisnjeno, da znaša dolg naše države v Ameriki 150 milijonov dolarjev, kar je napačno, ker znaša dolg le 15 milijonov dolarjev.
(Zadružništvo.) Že od nekdaj poudarjamo potrebo zadružništva, ki edino more gospodarsko osamosvojiti kmetsko ljudstvo. Zvesti tej misli so sklenili naši tovariši na svoji seji dne 19. maja, da se morajo osnovati tudi 7.H mariborsko' oblast lastne zadruge. V ta namen je bil izvoljen -tudi poseben odbor, ki je pripravil vse potrebno glede ustanovitve osrednje zadruge za mariborsko okrožje. Spričo silnih tež-
oč glede osebja in prostorov pa zadruga še ni mogla pričeti s poslovanjem. V kratkem se bo sklepalo zaradi tega o tem, ali naj se ustanovi v Mariboru le podružnica «Ekonoma» ali pa naj prevzame posle zadružne centrale zadruga «Panonia». Že sedaj pa pozivljemo vse tovariše, naj se zanimajo za zadružništvo, kajti zadruge uspevajo samo tedaj, kadar so njih člani svestni. Na delo tedaj za naše zadružništvo!
(Kovinski denar.) Kakor poročajo listi, je dobilo naše finančno ministrstvo več ponudb glede dobave kovin skega denarja. Izdali naj bi se nikljasti endinarski in dvodinarski novci, dočim bi bili petdinarski novci iz srebra in nikla. Odločitev glede nabave kovinskega denarja še ni padla.
(Promet bankovcev.) Število bankovcev, ki se je v naši državi zmanjšalo v zadnjem času za 43,270.755 dinarjev, znaša sedaj 4.730,496.790 dinarjev. Istočasno je narasla, kovinska podloga za dva in pol milijona dinarjev.
(Vrednost denarja.) Ameriški dolar velja okoli 240 kroni, 20frankovski cekin od 900 do 960 kron, francoski frank nekaj nad 24 kron, italijanska lira okoli 14 kron, nemška marka približno eno krono in avstrijska krona okoli 2 vinarja.
(Vinarsko društvo v Mariboru.) Dne 28. maja je bilo ustanovljeno krajevno vinarsko društvo v Mariboru. V izvrševalci odbor so bili izvoljeni gg.: Ivan Janžekovič, veleposestnik v Lei-tersbergu (predsednik); Frainjo Thaler, veleposestnik v Št. Ilju (podpredsed-
nik); Josip Sottler, strokovni uradnik vinarske šole v Mariboru (tajnik); Peter Miovic* veleposestnik v Št Ilju (blagajnik); Alojzij Supanič, veleposestnik v Vajgnu; Ivan Šerbinek, posestnik v Vrtičah; Franjo Rudi, posestnik v Kamnici; Feliks Robič, veleposestnik v Limbušu (odborniki). Društvo šteje že sedaj več sto članov. Udeležba naiista-novnem občnem zboru je bila jako lepa, kar zinači, da je zanimanje med vinogradniki za društvo veliko. Navzoč-nim zborovalcem je ugajalo predavanje vinarskega ravnatelja g. Puklavca o pravilnem zatiranju trtne strupene rose (Peronospora viticola) in grozdne plesni (0'idium Tuckeri), osobito še zategadelj, ker je predavatelj iz lastne izkušnje povedal marsikaj novega. Vinogradniki! Organizirajte se, da pridemo čim prej do ustanovitve pokrajinske, odnosno glavne zveze vinogradnikov vse Jugoslavije, ki bo vsestranski za-sitopala koristi vseh vinogradnikov! V slogi je moč! Glede sprejema v društvo se je zglasiti pri tajniku Josipu S o 11 -1 e r j u na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru ali pa pri drugih zaupnikih, ld so skoro v vsaki občini.
(Celjski trg.) Na trg prihaja le sred-njevrstno blago. Čeme se dvigajo. Govedina stane v mesnici od 58 do 60, na trgu pa 44 do 52 kron kilogram. Vampi so po 36, pljuča po 32, jetra po 36, ledvice po 40 kron kilogram. Svinjina velja ckI 74 do 80, mast pa je po 112 kron kilogram. Kokoš stane od 100 do 120, petelin pa od 140 do 160 kron. Mleko je po 9 kron liter. Sladkor velja od 64 do 68, namizno olje je po 96, bučno olje pa po 108 kron kilogram. Glavnata salata je po 3 do 4 krone, kilogram kislega zelja stane 20 do 24 kron. kilogram čebule 36 in kilogram krompirja od 6-80 do 7 kron.
(Na mariborski živinski sejem) je bilo prignanih 137 volov, 427 krav, 4 biki, 20 telet in 7 konj, skupno torej 595 glav. Cene so bile: debelim volom od 35 do 38, poldebelim od 25 do 34, plemenskim od 25 do 32, bikom od 26 do 33, klavnim kravam od 30 do 32, plemenskim od 23 do 30, kravam za klobase od 14 do 18, mladi živini od 22 do 27 in teletom od 30 do 35 kron za kilogram žive teže,
(Dunajske cene.) Nekaj za »Domovino«, ki pravi, da so cene naši živini previsoke. Draginja raste na Dunaju stalno in dospela je že do grozeče višine. Tako velja- kilogram govedine 5200, kilogram teletine 5500, kilogram Svinjine pa 4880 kron. Pripomniti je treba, da se dvignejo cene mesu dnevno za 100 do 200 kron. Jajce velja skoraj že 200 kron. Čeprav je šele 40 avstrijskih kron ena naših, so vendar cene dokaj višje ko pri nas. Zapomni si to, draga »Domovina*!
(Žitni trg.) Novi Sad, dne 27. maja. Vsled velikega povpraševanja so se cene nekoliko dvignile. Pšenica se plačuje od 1570 do 1580. koruza od 1190 do 1200. oves od 1180 do 1200, moka št. 0 po 22-50 in otrobi po 630 do 660 kron.
(Stanje hmeljskih nasadov.) Poročilo hmeljarskega društva. Žalec v Savinjski dolini, dne 1. junija 1922. Kljub ugodnemu vremenu se stanje hmeljskih nasadov ni bistveno izpremenilo in še vedno se označa lahko za dobro, četudi neenako. Od našega zadnjega poročila ni deževalo in jutranja temperatara je znašala povprečno nekoliko več kakor 8° R, kar rastlini ni bilo na korist. V posameznih krajih zahodnega ozemlja se je prikazal tudi bolhač, ki pa ni učinil posebne škode. Nekoliko mokrote in tople noči bi kaj ugodno vplivale na razvoj hmeljske rastline. — Z a t e c na Češkem, dne 27. maja 1922. Minuli teden smo imeli prav lepo vreme in tople noči. V rano obrezanih nasadih je rastlina, popolnoma zdrava in že 2 do 3 m visoka, krepka in brez vsakega mrčesa. Precejšen del po bolhaču ogroženega okoliša se je toliko popravil, da se poganjki že privezujejo k drogovom ali napeljavajo na žico, medtem ko je tretjino vise ploskve, zasajene s hmeljem, bolhač tako močno napadel, da je videti gola; v takih nasadih seveda rastlina ne bo kaj prida obrodila. V mnogih krajih so se prikazali tudi hmeljski hrošči in ogrci; ti škodljivci glodajo hmeljske korenike ter slabe na ta način rastline. Povprečno se mora reči, da je stanje zelo neenako. Dasi ise je to stanje nekoliko izboljšalo, je vendar še nezadovolji-v o. Bolhača bi utegnile pregnati le izdatne padavine. Kupčija je zopet precej oživela in hmelj je napredoval ne le glede kakovosti, ampak tudi v ceni, in sicer za 100 do 200 č. K pri 50 kg. Češki hmeljarji ne silijo več k prodaji, ker se nadejajo še boljših -jen. Končno razpoloženje in cene so čvrste. Zveza hmeljarskih društev.
(Gradbeno podjetje in tehniško pisarno sta otvorila) v Ljubljani na Krekovem trgu št. 10/1. inženjerja Alojz H r o v a t in Albin Č e r n e, avtori-zirana civilna inženjerja. Interesente opozarjamo na oglas v današnji številki.
(Svoje čitatelje opozarjamo) na današnji oglas tvrdke I. N. šoštarič v Mariboru.
Vsak zaveden Jugoslovan mora biti ud »Jugoslovenske Matice"!
4
Obrtniki, pristopajte k ,,Obrtni organizaciji za Slovenijo", ker le združeni postanemo močni!
Obrtnik
laSSŠEEaEffieE^tjEJ®
Zavarovanje obrtnikov.
Pastorek v naši zakonodaji je obrtniški stan. Povsod se ga sicer prezira, ampak pri dajatvah je vendarle na prvem mestn. Redno se ponavlja ta pesem, četudi je prav obrtniški stan tisti stan, ki osamosvoji Jugoslavijo tujib fabrikatov.
Klasičen primer obrtniškega zapostavljanja je bolniško in nezgodno za-
varovanje. Ni bil še zakon prav sklenjen, že je bilo določeno, da mora delodajalec plačevati za svojega nastav-ljenca vse stroške nezgodnega zavarovanja in polovico prispevkov za bolniško in starostno zavarovanje. Ker čutimo socialno, zato gotovo ne nasprotujemo temu, da se oskrbo s potrebnim zavarovanjem obrtniški pomočniki za primere bolezni, nezgjde ali starosti.
Toda zdi se nam ahsolutno krivično, da bi moral kriti vise te stroške zgolj obrtnik. Brez vsakega dvoma je, da plačuje dandanes obrtnik tako visoke davke, da bi smela tudi država privzeti del stroškov za zavarovanje pomočnikov. Saj delo pomočnikov ni le
v korist obrtništva, temveč tudi v prospeh vse države. Iz koristi pa izhajajo dolžnosti in za, državo prav tako kakor za posameznike.
Naravnost krivično pa je, naj plačuje obrtnik pač zavarovalne prispevke za pomočnike, dočim se za njega samega ne uvede nobeno zavarovanje. Kaj je morebiti ubog čevljarski ali krojaški mojster imun (zavarovan) zoper vsako bolezen in starost. Kaj ni morda ravno mojster v največji nevarnosti, da ga brezposelnost ali onemoglost spravi na rob propada. Doživeli smo vendar že neštetokrat, da je garal obrtnik vse življenje, da pa kljub vsemu šitedenjui in varčevanju ni mogel sebe obvarovati pred hiralnico.
To vse je tako jasno, da je vsaka beseda odveč in da le skrajno anti-socialno misleč človek more odrekati nujnost obrtniškemu zavarovanju. Naj bo zavarovanje za pomočnike, toda uvede naj se tudi zavarovanje za obrtnike. Država je obvezana pri tem sodelovati. kajti nihče nima tako ogromnih koristi od obrtniškega dela ko rav.no država sama.
Ponavljamo še enkrat: Uvedba za,varovanja obrtnikov je nujna. Zato so v polni meri pridružujemo resoluciji, ki jo je sklenila «De zel na zvoza obrtnih zadrug v Ljubljani* na občnem zboru dne 7. maja.
Dajte obrtnikom zavarovalnico!
ANTISEPTIČNO, ČISTILNO, OSVEŽUJOČE, oživljajoče in kre-pilno deluje lekarnarja Fellerja prijetno dišeči in že 25 let jako priljubljeni «Elsafluid», ki je mnogo močnejši in boljši kakor francosko žganje, se uporablja za drgnjenje rok, nog, hrbta in celotnega telesa m služi kot lepotilo (kosmetikum) za negovanje kože, las in ust. 3 dvojne steklenice ali 1 specialna steklenica z zametom in poštnino vred 72 kron. Razpošilja ga: Evgen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg št. 344 (Hrvaško).
Varstvo in zdravilo
proti
svinjski rdečici, vraničneinu prisadu,
svinjski kugi, perutninski koleri
talil
ži
ki jih proizvaja
;erum zavod, d. d.
Naslov za brzojavke: Serum, Zagreb. Telefon št. 14—45. Bienidka oeata št. 21.
najučinkovitejši strup za miši,
Imata v zalogi ▼ Ljubljani:
leharnaSušniMrogerijafldrija.
,.Kmetijskega lista"! ~*W4
Proda se takoj
kompletna mla-
tilna garnitura
8 H. P.
Pojasnila daje iirma Ludvik Frani In sinovi v Mariboru.
gozde, trame, deske in drva
ponudite lesni dražbi
,,ILIRI JI" v Ljubljani,
Kralja Petra trg št. 8 (pred sodnijo). Plačujejo se najvišje dnevne cene.
Prodam hosilni stroj
sistema „Derlng", malo rabljen, in
trpežen voz
(parizar), težek 550 kg, zelo dobro ohranjen. Cena po dogovoru. Blartln Japelj, Vnanjo gorice št. 16>
p. Brezovica pri Ljubljani.
Koranit
zajamčeno pravi azbestni škrilj za pokrivanje streh.
pri krovcu
FR.FUMI, Ljubljana-ilovica št. 48.
po 40 in 60 litrov vsebine , solidno izdelane, - - - ima v zalogi - - -
Metalokemika, i d.,
M
»Ekonom,
osrednja gospodarska zadruga
v Ljubili, Holoduorsha ulica št. 7
ima vedno v zalogi:
debelo morsko sol, lepo suho koruzo, kristalni sladkor, milo za pranje, pšemčne otrobe, pšenično moko št. O, pšenično mokosakuho, pšenično moko za kruh, semenski oves, koruzno moko in zdrob.
Stanovanje
obstoječe iz ene do treh sob in kuhinje, meblovano ali prazno, išče v Ljubljani, eventualno tudi zunaj Ljubljane ob železniški postaji, češki inženjer pri »Prometu" v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 4.
Hlode in trame
vsakovrstne, bodisi v gozdu ali postavljene na vagon, se kupi proti takojšnjemu plačilu.
Ponudbe pod „Adria" na An.zav. Drago Beseljak & drug v Ljubljani, Sodna ulica št. 5.

(molnovke)
iz tvornice „Zeilinger" prodaja
6t
99
osrednja gospodarska zadruga
po nastopno navedenih cenah:
kose, dolge 65	cm . . po 62 K
kose, dolge 70	cm . . po 63 K
kose, dolge 75	cm . . pc 66 K kose, dolge 80 cm . . po 68 K
Cena kosi franko skladišče Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 7.
v vsaki množini se dobi najceneje pri tvrdki Sever & Somp. v Ljubljani, Wolfova ulica št. 12.
ANDREJ OSET, Maribor,
Aleksandrova cssta št. 57: telefon št. 28,
trgovina s senom, slamo, krompirjem, ližolom, drvmi, žitom in drugimi deželnimi pridelki — Naslov za brzojavke Andrej Oset, SSaribor.
Vi bi radi
imeli lepo obleko, perilo, kravate, nogavice, robce, čevlje, klobuk in vrhu tega še
vedno dosti denarja
za razne druge potrebščine.
To dosežete le tedaj,
če boste kupovali vse manufakturno blago, sukno, platno, perilo, storjene obleke za moške, ženske in otroke pri tvrdki:
I. N. Šoštarii, Maribor,
Aleksandrova cesta it. 13»
ker le pri tej tvrdki so najboljše blago, najboljša postrežba in najnižje cene. Železničarji in poštni uslužbenci ■ dobivajo blago tudi na obroke.
Mlatilnica
(sistem firma Hofheri? &, Schx>an«z),
boben 800 mm na zobe, z dvema čistilnikoma, rabljivi pogon okoli 8 H. P., popolnoma prenovljena in v jako dobrem stanju
znz && ceno j^j^o^Sisa.«, mzi
Ogleda se jo lahko pri g. Simonu Praprotniku v Ljubljani, Jenkova ulica.

Kdop iiarpoipalfoljsa,
Gazela'-miIo
jlml jr&oireo.
PIIIMl!lillllll!llll'lllllliillllllllM
V
t S

i ?
Stcmbno podjetje in tehniška pisarna
V
inž. Riojz Hrooaf in inž. Albin Cerne
oblastueno aotorizirana cioilna inženjerja
-	o DUBOfini, Krekoo trg št. 10/1.	=
Projektirata in izoršujefa osa dela, spadajoča o gradbeno inženjersko stroko:
1.	Vodne zgradbe: izrabo »odrtih sil, elektrarne, žage, mline, oodooode, kanalizacije, obrežna zidanja itd.
2.	ISTcstooe.
5. 2'eieznice in ceste: industrijske, poljske, šuniske in žične železnice kakor tudi osakourslne transportne napraoc.
4.	.'leiezDbetonsbe zgradbe: tooarniška poslopja, skladišča, hleoe, stropne
konstrukcije itd.
5.	Tehnična mnenja in ocene.
6.	Zastopstno strank o tehničnih zadeoah.
li
li

»i!i!i!!illilNi:iillllllilll!!ll!l!!lii
&
Delniška tiskarna, d. d, v Ljubljani
Miklošičeva cesta št. 13
se priporoča za naročila vizitk, trgovskih pisem in kuvert ter vseh vrst tiskovin, m
Specialna trgovina za mlinske potrebščina
Čadež & Brcar
== "v Ljiatoljarai, === Kolodvorska ulica št. 35
priporoča svojo bogato zalogo vseh v mlinsko stroko spadajočih predmetov po najnižjih dnevnih cenah, in sicer: svilena sita X in XXX, tenčico za zdrob (Griesgaze), po 24 in 32 cm široka volnena sita, pocinjeno žično tkanino (Drahtgewebe), prima gonilne jermene, mlinske kamene, amerikanska strojna olja in amerikanske strojne masti, kotenino, žimnata sita itd.
Postrežba točna in brza!	Ceniki na razpolago! j

Zavarovalnica in pozavarovalnica
»TRIGLAV"
ustanovljena po Slovenski banki v Ljubljani, Jugoslovanski banki v Zagrebu, Beogradu in New-Yorku, Zivnostenski banki v Pragi, jugoslovenski veleindustriji itd.
pp^ zavaruj© -"p®
po najugodnejših pogojih proti škodam vsled požara in proti transportnim škodam ter prične v najkrajšem času tudi z zavarovanjem škod vsled vloma, nezgod, razbitja šip, toče, zakonitega jamstva in cftomage.
Beneralno zastopstno za Slovenijo: Ljubljana, Šelenfeurpva ul.št.51,
pri ..Pokrajinski zvezi društev hišnih posestnikov". Generalni zastopnik: IVAN FREL1H.
Zastopstva v vseh večjih mestih Slovenije. — Sprejema zanesljive in spretne zastopnike.
Sedež društva: BEOGRAD. — Poslovno ravnateljstvo: ZAGREB.
Preden sklenete zavarovanje, vprašajte za pogoje in tarife pri tej domači zavarovalnici.

vra v Ameriko
samo
i Edina najkrajša črta preko Havra in Cher-Sjourga v New York.
£ Predprodaja ladijskih listkov In železni« šklh voznih listkov za sosednje države,
Pojasnila daje koncesionirana potovalna pisarna
* IVAN KRAKER v Ljubljani,
Kolodvorska ulica št. 41, nasproti glavnega kolodvora.
Oglasite se vedno v moji pisarni!
Menjalnica
Slovenske eskomptne banke
Ljubljana
Telefon int. št. 3
nasproti glavnega kolodvora
kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek.