ČITATELJII Prosimo, poglejte na številke poleg naslova m dan, ko Va&a naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA Osi slovenskih delavcev "V Ameriki, Bcirtffri m Sce—d Clan Matter September 23th. l»4t »t the Pwt Office m* New V ark. N. V, under Act mt Cenfxtm *t March trd. 1879. ZA NEKAJ VEČ KOT i- + ' na dan dobivat«. ^ 'C 'GLAS NAS ODA" PO POŠTI NARAVNOST NA DOM (izvzemal sobot, nedelj In praznik«* ČITAJTE, KAR VAS ZANIMA No. 93 — Stev. 93 (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, TUESDAY, MAY 12, 1942 — TOREK, 12. MAJA, 1942 VOLUME L. — LETNIK I> NEMCI PRIČELI OFENZIVO VČERAJ KMALU PO SONČNEM ZATONU JE NEMŠKA ARMADA 2,000,000 JtfOŽ NA JUŽNI RUSKI FRONTI PRIČELA DOLGO NAPOVEDOVANO OFENZIVO — POLURADNA POROČILA NAZNANJAJO IZ MOSKVE, DA SO NEMCI V TO OFENZIVO VRGLI SILEN VOJNI STROJ OKOLI 24 OKLOPNIH DI VIZIJ, OD 1000 DO 2000 AEROPLANOV IN VELIKANSKO MNOŽINO INFANTERUE NA 250 MILJ DOLGI FRONTI OD DNJEPROPETROVSKA NA SEVERU PA DO POLOTOKA KREČA NA KRIMU. Ali bo prišla plinska vojna? Na ruskem severu I Ruska rdeča armada neprestano nabija na nemško utrje-I no črto na severni in osrednji fronti. Medtem pa ruske ' guerilske čete napadajo Nemce v ozadju v tako velikem ! obsegu, kot še nikdar poprej. Posebno veliki spopadi dogajajo okoli Kal mina Nek vojaški zastopnik v KnjbLševu je priznal, da so se na nekaterih krajih Rusi neko- ! !bd i^dT^vojo^ o t r jeno TrJo^l Angleški ministrski predsednik Winston Churchill je resno posvaril Nemčijo, da naj pet ponujata ' bo pripravljena, da se bodo v sedanji vojni tudi zavezniki posluževali plinov, ako jih tankov. Navzlic blatu in makri zemlji Umskega jezera. (M>c strani zo Veliko števikr Rusi pa naznanjajo, da so bo pričela vporabljati Nemčija. pričeli svojo ofenzivo na Kare- liji severno od Leningrada, kjer so v teku zelo vroči boji. j Neko zelo verjetno poročilo, ki ne prihaja iz ruskih virov, pravi, da se pomikajo močne nemške armade proti jugu in severu o za pa dnem bregu Phn,» kakomne s, ne morejo Dnjepra. Vse to kaze, kot dafmti domisljovati, ako pneno nameravajo Rusi na osrednji pV^sko vojno prot. Rusijl. "Prav jasno hočem povedati," je rekel Churchill, "da bo-Ivrimu s kakor bl blla napadom. I obrnjena proti nam. In ce bo Novi boji na Krečn so preki-j HMler to pričel, tedaj bomo na-nili mir, ki je vladal od de-' ™ V(?dBO v<*Je z™*n° brodovjo Nemci poizvedujejo Nedavno se je nemško vrhovno poveljstvo zavzelo, da do-žene, kaj v resnici mislijo Washington, London in Mo-fckva, kadar govore o vojni "do zmagovitega konca." To poizvedovanje so vodili fronti z vso silo vdariti. XTa ozkem polotoku Kreču na porabili v to, da -bomo ponesli največjo plinsko vojno daleč v na vn Znano je, da se je Anglija s plini, ki jih je mogoče porabiti v vojni; zelo do»hro pripravila in da bo s tem orožjem prav gotovo prekosila Nemčijo in bo tudi konečno zmagala, ako bi Nemčija pričela rn hrt i plin. V plinski vojni proti Angliji Nemčija ne bi mogla ničesar doseči, kajti angleške zaloge so tako velike, da se nemške ž njimi niti najmanj ne morejo primerjati. Kemiki so iznašli najibolj strupene pline, ki so še bili kdaj poznani. Ob ugodnem vremenu morejo angleški aero-plani mesto bomlb spuščati strupene pline. Plin, spuščen Iz višine petih milj, bi prišel na zemljo v obliki megle. Izvedenci pravijo, da 'bi goršični plin popolnoma vstavil vsako delo v takih industrijskih krajih, kot je Stuttgart, železnice ne bi mogle obratovati, pristanišča bi ibila popolnoma vstavljena. Za slučaj, da bi Nemci pri- posebni nemški agenti, ki so bili poslani v nevtralne pre-stolice Stockholm, Hern, Lizbona, Ankara in Vatikan. Vsi so ugotovili, da tso zavezniki trdni v svojem sklepu, da se mora vojna nadaljevati do konca. f Nemško vrhovno poveljstvo ni želelo dognati, ako bi bilo na kak način mogoče skleniti mir, temveč, ako se l>o morala Nemčija, kadar bo izločen en sovražni Bnsija — še dalje boriti z drttgimi država mi združenih narodov do konca. Skratka: nemški agenti- so imeli nalogo dognati, ako ima Nemčija pred seboj kratko ali dolgo vojno. KITAJCI VSTAVILI JAPONCE Kitajci so s pomočjo ameriški«! aeroplanov ubili 4.j00 Japoncev, ki so vpadli na Kitajsko po Burmi cesti. Japonci be-že proti meji Burme, kjer jim preti nevarnost, od druge kitajske armade, ki prihaja proti severu od Mandalaje. Japonska armada, ki je zavzela Laši- eembra, ko so Rus'i vrgli Nemce i7. vpadni st' tni ozVega prelita, ki veže Nemčijo t'rno mo je z Aizovskim morjem. Ko je v decembru ponehala nemška ofenziva, so Rusi pričeli ofemzivo in so pregnali Nem 'c .'NI milj proti zapadu ter se polastili čmomorskega pristanišča Theodozije, toda pozneje so ga morali zopet zapustiti. f-Jinočno poročilo naznanja, da na drugih krajih fronte ni nobenih itzprememib. Na severni fronti pa so v teku budi boji, v katerih gobi j o na vojaštvu in vojnem materjalu. Sovjetsko poročilo toidi pravi, da je 'bilo včeraj uničenih 38 nemških aeroplanov, Rusi pa so jih ingiibil 12. Od 3. maja so Neme i že izgubili 200 aeroplanov, Rusi pa 08. K streli visokih poslopij v Lenirugradu je mogoče videti, kako Nemci do pasu brodijo po ledeni vodi in pripravljajo napadalne postojartke, kar kaže, da nameravajo Nemci pričeti s splošnim napadom na mesto, čogar predmestje nemška arti-lerija se vedno obvladuje. Neko poročilo vt Moskve na- Radio postaja v eBrlinu prinaša poročilo iz Vichyja, ki znanja, da je včeraj na neka-1 pravi, da so Združene države zahtevale, da so francoske terih krajih severne fronte ne-' bojne ladje na Martinique razorožene in da je dovoljeno, koliko snežilo in najbrže za-\ da ameriško vojaštvo zasede otok. dnjic v tej zimi; po cesti bl'uzu* Poročilo pravi dalje, da so----- Moža i ska pa so se roški vojaki ZdrllžeiM> države tudi zahteva-izprehajali v gortcem soncu. Ze- (ie> (la franeos-ki. governer izro-mlja v Ukrajini je že dovolj(a ve- tankerj^, 'ki se nahajala, da se morejo pričeti voj- -Q y For{ dp Franoo in da pre. Na to vprašanje je treba natančno odgovoriti, predno bo Nemčija pričela "svojo spoinla-rlno ofenzivo. Nemški generali so prišli do sklepa, da nikakor ne kaže pričeti splošne ofenzive in poraziti enega sovražnika za drugim, če bi se že izmučena Nemčija morala bojevati še dalje. To bi bilo prenevarno in so zato mnenja, da je boljše ne pričeti splošne ofenzive in rajše tvegati dolgo vojno, j Nemško vrl kov mr- poveljstvo f se Je v 1ej točki popolnoma sporazumela in je s*voj sklep tudi predložilo Hitlerju, čegar rdeča armada neprestano na-predUje tiikoli Kalinina in lif t " Rada ena nemška utrjena črta drugo. Nemci se pripravljajo na jn-othmipade in vedno Nemci so pri Leningradu tu di poginoma iapremenili svojo taktiko in se več ne drže po hišah v vaseh. Navadno se utrdi jo v kakem gozdu in na hribih. Ri*>ki topovi so nemškim postojankam okoli Leningrada povzročali velikansko škodo, toda v gozdovih jih ne morejo več najti. Nedavno, ko so Knsi zavzeli eno vas*, je bilo ubitih MAYOR S COMMITTEE MAMMOTH PATRIOTIC CELEBRATION MAY-17 TH skušajo kak ruski prednji od-| 13W Nemcev in so izgubili 11 delek izvabiti v past ter Rusom topov in 60 utrdb. Podkomisar za tančno industrijo Aleksander Gorelglijad je sjjoročil, da morejo ruske n- tovarne ii»ielati dovolj tankov, V tla zagotovijo zmago leta 1942, iz rok iztrgati inicijativo, toda najbrže se jim ne bo nikdar pos reči I o. Na osrednji fronti je bil ničen en cel nemški polk. okolici Ilmen jezera so Nem- kakor je Josip Stalin zahteval ci večkrat najpadli s tanki, toda niso dosegli svojega namena. Kot poroča United Press, so v soboto v zračni bitki izgubili Nemci 25 aeroplanov, Ruei pa as. v svojem dnevnem po veljal 1 maja. Tovarne za tanke se nahajajo daleč v notranjosti dežele, kamor so bili iprepeljani stroji iz zavzetega ozendja. čeli ra'biti plin, so Angleži na to dobro pripravljeni. Med angleško prebivalstvo je bilo razdeljenih 78,000,000 mask proti plinom. Angleški vojaki so dobro poučeni v vporabi plinskih mask in po vseh šolah se šolski o-troci vežbajo v vporabi mask. Podmornica prebila blokado Ameriška podmornica Trout se je prebila skozi japonsko ,, ... . . blokado okoli Corregidora prvi teden v februariu in je odločitev pa se m znana m ino-j ^ pripeljala nove tripalčne izstrelke za protizra-goce se ne bo znana vec me.e- ^ tQpJe ^ Jso jih branil^ otoške trdnjave zelo rabili. Stila j tudi počasi prihajajo ~ ~ poročila o vseh nedostatkih, kij na visoki skali nad Labo blizu so vladali na Corrogidorju. Ta-i Draatlan na Saškem. Po vrvi ko so bili vsi 12-palčni in 3-pal-1 je spustil skozi okno gradu in čni topovi trdnjave na prostem* j<* pofbe^iil. in so jih morali vojaki basatij Nemčija je od vlade v Vichv- cev. jo in je nato vpadla na Kitajsko, je baje popolnoma miiče- na. URAVNANJE CEN Sinoči of»olnoči je stopila v veljavo vladna odredlba glede cen raznih potrdbščin. Izdelovalci in veletrgovci so morali znižati cen^ raznemu blagu na višino, ki je bila v veljavi v marcu letošnjega leta. Danes teden pa bodo trgovci ]x>stavili zopet cene, ki so bile v veljavi v marcu. Po vladni odredbi, ki ima svoj poglavitni namen vstaviti vsako navijanje cen, bodo cene ostale na sedanjem višku za celo dobo vojne in tekom tega časa ne bo smel nikdo povišati cen. Amerika zahteva Martinique ne operacije. Partizani so zapadno od Mo-.<4cve iztirili dva vlaka in Ubitih je bilo 1000 nemških vojakov. iSedaj je mogoče objaviti, da se na stotisoče ruskih vojakov vozi na fronrto na Fordovih trnkih, v tovornih železniških pusti več strateških krajev. Od padsca Francije se nahajata v nekem pristanišču na Martinique matična ladja za aeroplane Bearn in dve križar-ki. pričani so, da se bodo po vro- vozovili in jezdijo na kratkono-i čih bojih in hudjh naporih zo- gili stepskih konjih. Na miljo-ne vojakov je na tpotu na fronto, da za-sedejo odkatzane jim postojanke. Rmski vojaki gredo pojoč na fronto, kajrti pre- pet vrnili v civilno življenje. Ruski vojalk gre v boj z velikim sovraštvom do Nemcev in s trdno voljo, da stori vse, da 'bo zmaga doibljena. Zjutraj pa Henry-IIaye še ni naznanil svojega obiska pri na prostem ter so bili pri tem izpostavljeni napadom japonskih aeroplanov. Pred vojno topov ni »bilo dovoljeno skriti zaradi tozadevne jiogoOIie z Ja/ponsko in Anglijo. Branitelji otoško trdnjave so bili popolnoma izpostavljeni japonskim napadom, medtem ko je bila japonska artilerija za goro popolnoma •skrita. Ker Anicrikanci sploh niso imeli aeroplanov, tudi niso mogli Lz zraka opaizovati sovražnih ope-- racij. Hkoro A-si vojaški šotori so bili na vrliu hriba in so bili takoj spočetka uničeni. Ameriški in filipinski vojaki so večinoma *pali na prostem. Nikdar niso bili na varnem v duplinah in hodnikih, kot si je vsakdo mislil. Corregidor je imel le nekaj ju zahtevala, da je general Gi ra.ud zoixst izročen in Laval ga je bil pri volji izročiti, toda proti tej nameri je nastopil maršal Petain. Lz Nemčije pa je takoj prišel glas, da ne bo noben francoski vojni ujetnik več izipuščen, dokler ne bo izročen general (iiraud. Včeraj- SU»(Dir*f IHH00* - CfNTRAL fIRc. M«lL MADŽARI IN RUMUNI SE TEPEJO V Moskvi je bilo izdano u-radno naznanilo, ki pravi, da ste se na meji spopadli ma-o spopada je prišlo, k o je rumuiLska straža .ponoči preko-račila mejo pri Brecku ter napadla svoje '^zaveznike" v taboru. ITbitih je bilo 20 Madžarov, Rummnci pa so svoje mrtvece odnesli s seboj čez mejo. Pred nekaj tedni je Miliail Antonescn, brat rmnun^kega diktatorja, »pozival rumunsko mladino v Transilvaniji, da se bori za priklopitev Transilvanije k Rumimski. To je Madžare razburilo in časopisje je zelo ostro pisalo proti Rumun-ski. To pa je Hitlerja tako raz-kačilo, da je 22. aprila zagrozil, da bo bombardiral Budimpešto in Bukarešto, ako se Madžari in Rmrrtmci ne nehajo prepirati zaradi Transilvanije. Rumrunci tudi dolže Hitlerja, da je od Rumuivske zaila že 200,000, medtem ko je madžarska armada na ruski fronti zelo majbna. Kupujte United States Savings Bonds in Stamps! šnje poročilo naznanja, da je bil Giraud aretiran v Ženevi v Švici, od koder je nameraval z napačnim potnim listom potovati v Lizbono na Portugalskem. državnem tajniku, dasi je bilo! . ; .. . . __ ' protizracnih topov in ie moral Poročilo iz Pariza pravi, ua pomenijo ameriške zahteve od govorne rja Martinique ultimatum in lišt 41 Le Matin'* pravi o tem: 4'Ta zalrteva sicer ni t ako kruta kot zahteva, ki jo je Anglija izročila governerju Madagaskarja, toda ni nič manj ni-zfcotiia." Državni department se hoče glede Martinique pogajati naravnost z govemerjem admiralom Geongesom Robertom, rsled česar je vlada pričakovala, da bo poslanik francoske ne mara pogajati s francosko objavljeno, tla je iz Vichyja že prejel tozadevna navodila. V soboto sita admiral John H. Iloover in načelnik urada za evropske zadeve v državnem department!! Samuel Reber admiralu Robertu vročila ameriške zahteve ter sta obenem opozorila na Lavalovo sodelovanje z nemškimi oblastmi. Iz tega se more sklepati, da se državni department glede Martinique in drugih francoskih otoirih v ameriških vodah zelo varčevati z municijo. Glavna bolnišnica na Corre-gidorju je bila ponrtšena 2. ja-1 nuarja. Zasilna bolnišnica pod zemljo pa je bila natlačena in mnogo ranjencev je vsled tega moralo ostati na prostem. Ruski petrolej Velika petrolejska polja v Baku, Maikopu in Grozni ju so dajala skoro 90 odstotkov vsega letnega pridelka 30 mi-ljonov ton. Ko se je pričela vojna, so tudi ruski inžinirji šli na delo in so iskali petrolej i nvrtali ter odpirali nove vrelce. vlade v Viohyju Gaiston Henrv Have pri državnem tajniku Hulhi zaradi tega vložil protest. vlado, kateri načeluje Laval, temveč naravnost z govemerjem francoskih posestev ob a-meriški obali. GENERAL GIRAUD Poročila o bivanju generala Henrija Honore Girauda so tako zmedena, tla ni mogoče vedeti, ali živi z zasedeni ali pa v nezasedeni Franciji. General Giraud, ki je bil poveljnik osme francoske armade, je bil vjet v maju leta 1940. Zaprt je bil v trdnjavi Koenigstein, kateri Velikanski boj meti Nemčijo' in Rifcijo je boj za ruski petrolej. Petrolejska politika ruske vlade od jeseni je bila naslednja : 1. Postaviti nepredorm zid proti nemškim armadam, ki se pripravljajo, da iz Ukrajine vdarijo na Kavkaz in Osrednjega Vzhoda; 2. Povečati pridelek petroleja z vsemi stroji, ki so na razpolago, na petrol ejsk i h poljih o»b Uralu in Osrednji Aziji, trolejska industrija. Z vrtanjem so inžmirji* naleteli na mnogo bogatejše vrelce, kot pa so pričaskovali. Najnovejše in najizdatnejše petro.lejsko polje *.e sedaj razvija na prostrani gorski planoti v republiki Uzbekistan v o-sreduji Aziji. Tudi v bližini Taškenta so našli bogat petro-lej že slišali, da se v sedanji vojni dejanskih fl>ojev vdeležujejo tudi ruske žene in dekleta. Ruska žena se je postavila ob stran svojega brata vojaka iu se bori ž njim ramo ob rami za svojo domovino. Pozimi so prihajala z ruske fronte poročila, kako so ruske žene v hudi zimi, ki je bila menda najhujša v sto letih, tik za fronto skrl>ele za gorko pijačo za voja'ke, da so mogli prenašati strašni mraz. Zato je tudi ruska armada skozi vso zimo napredovala, medtem ko so se Nemei vedno umikali. Celinski vojak ni imel zadostne obleke, pa tudi ne primerne hrane. - S lisa k smo o junaških ruskih dekletih, ki so med sovražnim ognjem reševale ranjence in jih odnašale v varno zavetje. V nedeljo pa je imel Protifašistični odbor sovjetskih žena v veliki dvorani v Moskvi, kjer so pod carsko vlado prirejali velike plese, veliko zborovanje, na katerem so govornice raeodele svojo odločnost, da se hočejo 'boriti za svojo domovino, kakor se Ibore njihovi bratje. Pod visokim stropom in med krasno slikanimi stenami je na tisoče delegating iz vseh krajev prostrane Rusije kazalo pestro sliko. Razun nekaterih starejših kmefcskih žena z rutami na glavi so bije delegatinjc lepo oblečene. Sovjetska žena leta 1942 je zdrava, prikupljiva in, kar je najvažnejše, priprosta, pa tudi dobra govornica. Delegaitnje so nastopale na govorniškem odru in so poročale o svojem delovanju v svojem kraju. Prohorova, ki se bori med gorilskimi četami ali par-tizani in nosi na prsih odlikovanje rdeče zastave, je rekla: "Sem navadna ruska kmetska žena iz okolice Moskve. Na svoje oči sem videla, kako so Nemci umorili mo-16 let staro prijateljico, ker je vozniku ruskega tanka povedala, kje se nahaja jo partizani. *4 Četudi gozda nisem dobro poznala, sem se pridružila partizanom ter sem bila dodeljena patrolnemu oddelku. Nekateri so mi pravili, da je to nevarno delo, toda meni se ne zdi, kajti ne bi bila sovjetska žena, ako ne bi pomagala rdeči annadi. V mojem oddelku je pet žena in deklet." Že bolj postarna učiteljica. iz Sefbatstopola po imenu Klagoveščin je z mirnim glasom povedala: *4Življenje v Sebastopolu je normalno. Tovarne obratujejo, poulična železnica vozi in podzemske šole in delavnice so odprte. Žene pomagajo pri obrambnih delih in se tudi vojujejo. Ubile so že 500 sovražnikov. Ena moja prijateljica na fronti popravlja topove. Ljudje čakajo v vrstah, da vzamejo otroke za svoje. Učiteljica "sem 37 let. Mnogo mojih učencev je bilo odlikovanih. Eden je vodja partizanov na Krimu. Imam štiri sinove—trije so v rdeči armadi, eden pa je partizan. Jaz sem sovjetska žena in me ni sram mojih otrok in učencev.'' Neka mlada plavolaska v modri uniformi, ki je pomagala voziti okloipni vlak, je zbudila veliko zanimanje v dvorani, ko je pripovedovala: "Ne morem si predstavljati srečnejšega življenja, kot sem ga imela v svoji domovini. Stara sem 21 let. Govorim od srca. Vozila secm se po slikovitih krajih moje drage domovine in želela sem si, da bi bila strojevodja. Vojna pa je prikrižala moje načrte. V tovarni smo se dekleta pogovarjale, kako bi mogle najbolj pomagati domovini in smo sklenile, da zgradimo oklopni vlak. Z mojo prijateljico sva bili tako srečni, da sve bili izbrani, da pel'jeva vlak na fronto. In sedem mesecev sva uničevali fašiste. Streljali so na nas in vlak je bil pogosto zadet. Najin vlak je prišel prvi v neko osvobojeno vas in ljudje so od veselja jokali, ko je lokomotiva pripeljala na postavo." Močna in odločna Nikolajeva, ki je tajnica delavske organizacije, je rekla, da bo }etošwje leto prineslo osvoboditev zasedenih dežel. Angleškim ženam je poslala pozdrave in jih je prosila, da skrbe, da pride v Rusijo vec aeroplanov, tankov in drugega orožja. "Žene Združenih držav in Anglije morajo pričeti spoznavati, kako velika je .njihova moč.," je rekla Nikola jevua. Na zborovanje je prišlo mnogo brzojavk ženskih društev iz Amerike in Anglije. "Govor ministra dr. Grola na radiu je po mojem mnenju zelo važen. I>rago mi je, da lahko po rečem, da sem z njim istega nroeaija glede na presojanje dogodkov in glede pogledi«, ki jih izvaja iz njih. Nenuci in Ita Tijani ne le niso prijatelji Slovencev, Hrvatov in Srbov, tem več so zakleti sovražniki srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda. Če je sploh kdo kdaj o tem »nm.il, je zadnje leto nndilo dovolj dokazov. Vse kar sta Hitler in Mjossolini v tem času napravila aia sever nenl zahodu, jugu in južnem vzhodu Jiuffoslavije, vse sta napravila z enim ciljem: da o-slabita Srbe. Hrvate in Sloven ce, da onemogočita njihovo •skupno življenje, da jih trajno podvržeta. Zlasti naj !bi se tako do skrajnosti poostrili odno-sJaji med Srbi in Hrvati. Spore, ki so obstojali v zadnjih 20 letih, sta hotela poglobiti tako, da bi jim nihče več ne mogel premostiti. Ko nobeno sredstvo ni prineslo recraltatov. sta zadela s prelivu/njem nedolžne krvi, s katero sta hotela razdeliti druge od drugih. Taki peklenski načrti so se mogli poroditi samo v glavah pošasti, ki so tudi med svojim lastnim narodom ubijala, da bi prišla do oblasti. V zadnjih desetih ■mesecih so se dogajale strašne stvari in vrstili najstrašnejši zločini nad nedolžnimi Srbi. Jas kot Hrvat in kot član hrvaškega kmetskega gibanja, ki je vedmo in bree izjeme odklanjala nasilje v politWni borbi, ne nahajam pravih besed za izraz moje bolečine zaradi teh zločinov in mojega obsojanja. Taki zločini so bili vedno tuji duši hrvatskega naroda. Izvršila jih je pe&rica neodgovornih, moralno pokvarjenih tipov. ki jih ie vzgojila Madžarska in Ttali.ia, v času ko ste sklepali z Jn«^>slavi.io sporazume o prijateljstva. M/noge Hr-Vatp, med njimi tndi mene, so Obsodili na smrt. Pri izvrse van in teh zločinov ste Nemčija in Italija Igrali dvojno vlogo — po eni strani ste hujekali k izvrševanju in po drugi strani se delati prijateljski nedolžnim žrtvam. Pri tem pa jima seveda ni bilo do Hrvatov ali Srbov, temveč do smrtnega sovraštva med obema im do onemogočanja njihove skupne države Jugoslavije. Tega se moramo zavedati in tako delati. Zadajii dogodki so najboljSJe pokazali, kako je urejena Jugoslavija potrebna Srbom, Hrvatom in Slovencem. Zavest o tem in popolna složnost v prvih urah. bo po besedah ministra Grola zgradila neporuš-ne temelje jugoslovanski bodočnosti. JEBBX KOPRIVSKK In kJefPT Terezloka Polka N« pianlncali—valček 6tv. M 876 In DUQUESM5 UNIVERSITY TAMBUKICA — ttv. M 571 Za toz. onlk In cene plotč ae obrnite na: JOHN MARSICH Inc. 163 Wert 42nd Street, New York GOVOR MIN. DR. VTLDERJA NA LONDONSKEM RADIU Peter VIŠEK SEBIČNOSTI roto katastrofalen. Asama je visok 8280 čevljev in njegovo žrelo meri v obsegu tri četrtine milje. Ob iobruihu leta 1783 je bilo ubitih več tit soč ljudi, od tedaj naprej pa ni bilo več kakega večjega izbruha, razun da je v bližnji okolici padalo kamenje in pe-pel. □ GLASUJTE V "GLAS NARODA S i s a 5 1 1II11I1I1I11MIIIII1W Najboljši prijatelj v nesreči vam je: SLOVENSKA NAR0DN PODPORNA JEDN0TA BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50. in otroke do leta'starosti. m ČLANSTVO: 60,000 ' ■1 r , , r— PBEM02ENJE: $ | 0,000,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ GHav*l stan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 01. 1HlfinCTnngS^anHinn?TH5gs^nighm t m 11 im h s n Pariška radio postaja razbita Francoski patrioti so včeraj z dinamitpm ras&ili najmočnejšo nemško radio postajo— radio Pariz. Poročila pravijo, da se je vsled razstrelbe zrušil stolp blizu Bourges., 130 milj južno od Pariza. Uničenje je tako popolno, da postaja ne bo poralbna za dolgo ča?a. TAKO GOVORE NEMCI. (Kdaj? Kdaj pa ne? — Kdaj je nen#ki narod sploh prelomil svojo besedo? — Adolf Hitler na Weiraarskem festivalu 10. nov. 1934. Nemčija drfc besedo. — Ce podftsfcisemo neki dogovor, ga tudi izpolnimo; o tem je svet lahko trdno prepričan. Kar wik> podpirali, bo brezpogojno in pošteno izpolnjeno. — A. Hitler v Monakovem 25. febr. 1935. Beseda je prav tako dobra kot podpis. — Ce nemška vlada zagotavlja v imenu naroda, fla ne želi dragega nego mrir, 1ma to zagotovilo isto veljavo, To, kar vam boni zdajle po-vectel, se je menda res godilo pred leti nekje na Srednjem Zapadu. Priseljeni Poljak je *> skromnimi prihranki kupil kos zemlje in pričel farmati. Poleg žene je imel - bolehno hčer in krepflcega dvanajstletnega sina Vladka, na katerega se je zanašal, da mu bo na stara leta v pomoč. Pa saj vam je znano, kako je z večino farmerskih otrok. Ko nekoliko od rase, ga zamika mesto, in življenje na farmi se mu prigabi. Bere mestne časopise, posliiša radio, v kinu opazuje mestno življenje. Ko je bilo Vladku šestnajst let, ga je zmanjkalo z doma. Po enem mesecu pošlje sta-ri£em nekaj denarja in jim sporoči, da je dobil delo v veliki restavraciji, kjer je v vsem dobro preskrbljen. Ime Vladko je zavrgel, če«, da takih imen v mestu niso vajeni—in naj ga poslej, če mu bodo kaj pisali, nazivajo Robert ali enostavno Bob. Ker je goapodar zadovoljen ž njim, mu je obljubil po nekaj mesecih zvixati plačo, nakar mu bo mogoče vsak mesec Še nekaj več poslal, dobro vedoč, da je na farmi poleg obilega dela sicer dovolj jela, manjka pa gotovega denarja. Po naturi je bil Bob precej razdražljiv in ni znal krotiti svojih čustev, po srcu je bil pa dober otrok, kajti kar je bil stariSem v prvem pismu obljubil, je leta in leta točno izpolnjeval. Le njegova pifema so postajala krajša. Največkrat je bila v zaleipki le denarna nakaznica, s čemer je bil pa oče povsem zadovoljen. U ver jen je bil, da je sin priden in pošten, kar je4>il tudi Tes: — Da bi se le še tako kmalu ne oženil, — je šlo staremu po glavi. Sieer mu je iz srca privoščil razsodno žensko, toda takih je le malo. Žena spremeni moža v marsičem, in če bi zapravljivko dobil, bi morali stariši nekega dne za vedno pozabiti s-inovo podporo. V tem sloČajn bi očetu in materi slaba predla. Hči, ki itak ni bila za nobeno težko delo, jima je umrla, stara dva sta pa od leta do leta slabela, farma je propadala, ker jim ni kazalo najemati tujih delavcev. No, Bob se ni oženil; niti takrat, nikdar pozneje. Kot sem že zgoraj omenil, je bila njegova edina slabost prirojena razdraŽljivost. koli pogodbi, sicer bi podpis ne bil prav nič vreden od prvega slovesnega zagotovila. — A. kakor njem podpis na kateri- Hitler. 17. maja 1933. litS^Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani"^! ^ > 1 \ Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so , | |', tndi v jeziku naroda, ki mn je kaka jed pos«bno ▼ navadi , ' Ta knjiga j« nekaj posebnega sa one, ki se zanimajo za i kuhanje in se bodejo ▼ nJem čimbolj lzveibati ini >< 1 »i) izpopolniti. (i, KUHARSKA KNJIGA: Recipes Al 1 Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo KNJIGARNI SLOVENK] PUBLISHING CO. 21« Weet 18th »net 4 New ¥oik, H. T. Kakorbhro ni šlo vs>e po njegovih miKlih in željah, je po-sta) neukrotljiv. Pri prvem gospodarju je, ker je bil mlad in neizkušen, vztrajal leto dni, ko ga je gospodar nekoč povsem mirno apoeoril, naj bo malo bolj previden pri pomivanju in skladanju posode, ga je navdala Prašna jetza. Skladovnico krožnikov, ki jih je nesel iz obedniee v kobinjo, je treščil na tla, vprašal gospodarja, koliko škode je napravil plačal in pustil felužbo. To je večkrat ponavljalo, kajti delo je zlahka dobil, in vsepovsod, kjer je delal, so mu že moenika. Postarne-mu Francozu se je mlad fant takoj priljubil. Kmalu mu je začel prepuščati važnejla dela ter ga nazadnje začel uvajati v skrivnosti najpikantnejše francoske kuhe. Francoz ae je nameraval vrniti po dolgih letih v inozemstvu v domovino ter je bil tako nesebičen, da je sklenil po svojem odhodu pn-tftiti sebi vrednega naslednika. Bob, ki mu je bilo takrat petindvajset let, je nekaj časa sam vrSil vse delo, slednjič se je pa vsega naveličal, zahrepe-nel po udobnejšem živ 1 j en ju in odšel. Z lastnikom skromne restavracije in salona v predmestju se je dogovoril, da m« v desetih mesecih podeseteri dohodke, če sprejme njegove pogoje in ga vzame zn upravitelja. dospodar, ki ni imel ničesar izgubiti, pač ga je pa zamikal dobiček, je bil takoj zadovoljen. Podjetje je bilo odprto od desetih zjutraj do enajstih zvečer. Opoldanski lunč je pripravil domači kuhar, ob petih popoldne je pa začel Bob kuhati francosko večerjo, ki je kma-hi zaslovela po vsem mestu. O os t je no se čudili skromni ceni in niso mogli prebvaKti jedi. Obednico je bilo treba kmalu razširiti. Kuhinja je bila že ob devetih zaprta, nakar je stopil Bob za baro ter do enajstih stregel žejnim gostom. Vsak večer sproti je napravil račun o izdatkih in dohodkih. Dohodki so se res podesetoriii še pred natf>ovedanitn ^asom. Bilo je mrzlega zimskega večera. Snežilo je tako gofeto, da si človek brez opravka ni upal na cesto. Okrog desete ure je Bob, ki je bil -sam v salonu, iapraiznil register, razložil denar po bari in ga začel preštevati. Navzlic slabemu dnevu je bil z dohodki zadovoljen. Iznenada se odpro vrata, k bari se primaja štiridesetletni moški, ves krvav in obunkan po obrazu. Z jecljajočim glasom je zahteval pijače, ki mu pa Bob ne da, pač pa reče, naj le gre in naj se prespi v božjem imenu. — Ce ne daš pijače, boš dol pa denar, — mu zapreti pijanec in seže po knpn bankovcev na bari. Bob ga namerava s pestjo v tprsa, a pijanec se umakne, spodrsne na snegu, ki se mu je n abral na petah, omahne, zadene sencem ob rob radiatorja in nepremično obleži. Bob ga skuša z vodo in močnim žganjem spraviti k zavesti, toda zaman. Drzni in vsiljiv gost je bil mrtev. (Konec jutri.) -G LAS M A« ODA" — New Ta TUESDAY, MAY 12,1942 ^ 11 ■ - ' '■ VSTANOVUEN 1M3 AMERIŠKA BOJNA LADJA SLOVENSKA LIKOVNA UMETNOST tKakor vsi narodi, tako ima- mače umetnostno izročilo. Najino tudi mi Slovenci že od naj- zanimivejši spomeniki gotske-starejšili časov iz ljudstva roje-'^a stavbarstva razne cerk-no in neosebno ljudsko likov- ve « svojimi gotskimi kiparski- no umetnost, ki ustvarja pogosto z zelo neznatnimi sredstvi in ki ima, kakor višja umetnost, zabeležiti dobe razcveta 'in upadanja. Poslednji izraz je pri na*; vtisnila baročna u-'tuetnost. ki je bila pri Slovencih izredno razvita. Ona priča o ljudstva prirojenih umetniških nagnjeniji'h in nam stoletja ohranja značilne poteze, iiz katerih moramo sklepati na davne kulturne odnošaje. Stavbarstvo ni po različnih mi spomeniki in gostkim stenskim slikarstvom. Zfnani slikarji tedanje dobe <14. in 15. stol.) «o Johannes de Lavbaeo, Andrej iz Ostroga, Viiwienoij iz Ka*tva in Jernej iz Loke. Sredi 16. stoletja pa gotsko frciskarstvo ipolagoma zamre. Italijanska renesanca pri Slovencih zaradi premočnega, ntniske^ra vpliva ni zapustila posebnih sledov, zlasti ker je nastopila tik za njo se reformacija, ki likovni umetnosti ni bi- pokrajlnaih različno le zaradi la naklonjena. Iz prav vidne- racrličnih podnebnih prilik tem več tudi zaradi različnih narodopisnih wplrvov. Posebno mnogo lepotnega oknsa ho kazale pol zidane in pol lesene j^orenj-ske (alpske) hiše. Velik snivel za plastiko se je izražal v rezbar«kih wtdflkih, si katerimi je ljudstvo krasilo razne predmete za vsakdanjo rabo, dalje v lesenih sohah in drugih rezbarijah. Slikarstvo se je izražalo zlasti'na pohištvu a na jzanimave>sU. »slovenska posebnost so "končnice'' čebel-nih panjev, ki pričajo o zdravi š«gavosti na kra-sjln^m smislu preprostih umetnikov. Najširše polje izzivi jen ja je pa na-"šla ljudska umetnost sevedu v ornanik?ntiki, kjer najdemo pogosto prastare krasil ne motive. Pod vplivom kulturnega izenačenja je pa začela vsa ljudska uim tnost sretli preteklega sto-Vt srednji vek a številnejše prise ozira danes po novih, današnjim prilikam primernejših oblikah. Glede višje umetnosti segajo prvi sledovi sicer prav v visoki srednj vek, a številnejše priče sta nam zapustila šele roma-ki slop in zgodnji gotski slog. ki so jn zanesli na Slovensko neiriški naseljenci in plemstvo. V poznejši gotiki je začela nastajati na £51crveTTsk€*n vrsta umetniških del v&eb strok likovne umetnosti, istočasno se ga propadanja jo je mšila šele katoliška protir >?rvi J^fc samof?to^ Značilni proizvodi baročne cerkvene umetnosti 17. stol. so zlasti "zlati altarii" po nekaterih eerkvah. Živalmo se je uveljavljala nova smer tudi v svetnem stavbarstvu in v kra-silni umetnosti. fSvoj v Pek jr* dosegla ta doba v začetku 18. stol. z ustanovitvijo "Academia Operoao-rom". Pod njenim vplivom je bilo mnogo starih gotskih spomenikov nadomeščenih z baročnimi ali pa zgrajenih na novo. Te stavbe je okrasevalo več odličnih tniih in domačih kiparjev in slikarjev, med katerimi pojav slovenske likovne ron-et nosti, ki je deloval v domovini in ki se je tudi zavedal svojega »lovensttva. tTveljavil se je kot anamenit cerkveni slikar in fetiko itd. Najvidnejši zastopniki teb so H- Som kar, S. Šan-fel in AL Gaspari. Pol^ teh d veil skupin sta se pa močno uveljavljala še plenerist in portretih Ivan \favpotič ter Pr. Tratnik, ki je uspel zlast i s svojimi socialnimi risbami. (Tratnik in do neke mere tudi njegov mlajši tovariš A. G. .'Ko«, sta poslala nehote že tudi nekaka zunanja vez med imrpiesionisti in povojnimi eks-presionisti. Nj h najizrazitejša zastopnika sta brata France in Tone Kralj. Izmed njiju je segel zlasti France k abstraktni simiboliki oblike in podaja le izvleček realističnr^a stanja, ^koncentriranega čisto na izraz. Tone se je pa zelo uspe&no po portretist. Langusovo posvetno {{ ^ CPrkvenenm monu. smpr so pote m v portretu nadaljevali zlasti Stroi. v pokra- jinarstvu na Karinger in Ko-rešeo Pemhardt. . KONTROURANJE CEN i . ■ — ■ ... ✓ — •Federalna oblast, ki uprav- sme prodajati ničesar nad do lja cene potrebščin, Office of voljeno najvišjimi cenami ozi-Prioe Administration, nasvetu- roma nad takozvanim "stroje kupnjočemu občinstvu, naj poru". To je ogromna naloga, bo potražljivo in prmanee?ljivo zlasti za male trgovce, katerih ko se začenja udejstvovati zapiski o prejšnjih cenah uteg- program kontroliranja cen. Amerikanci pripoznavajo, da ustanovljenje -skrajnih cen prodaje je njihova za&čita proti nejo biti nepopolni. (Konsumenti, na drugi strani, nimajo takih preglavic. Vlada' C TAm na Imctnirl.-W "etivwn"_____ je to zaman poskusilo in kupo valeč ima dokaze, ki vteme-ljujejo njegovo trditev, da gre ža prekršitev reggulacij, naj se stvar prijavi poklicanim oblastim/' Vlogo, ki jo gospodinja oziroma vsak odjemalec more igrati, da se vresniČi "-strop" nad ©enafmri, vsebuje v kratkem to trojno navodilo s strani Office of Price Administration. 1. Pred 1. julijem podučite *ebc mi svoje sosede o regulaciji cen in kako se udejstvujejo. Ne poskušajte biti kak redar za cene. Prepuščajte redar-stveoio delo poklicani oblasti, Office of Price Administration. l Od_ samega začetka bodo cene pod najstrožjim nadzorstvom s strani OPA, ki ge bo posluževalo izurjenih tehničarjev urada delavskih statistik za preiskovanje tendence cen. 2 Po 1. juliju bodo že delo-li takorcvani War Price and Rationing Boards. Poizvedite, kako. kje in glede česa naj se prijavijo kršitve. Boardi bodo pre rešeta val i pritožbe in poravnali. kjer se da, prepustili pa bo posebne slučaje OPA iz-vi&ihiim onganom v končno rešitev. 'Med tem pa bo OPA izvez-bala profesijonalne kupovalee, z vsakim i War Price aawl Rationing s tem, da postavlja "strop' rastoči draginji — je rekel nad cene, napravlja nekaj za'^J^ paKlli im v Adnlinistrator Henderson. koneun^ente. ce«ar oni sami ne dotičnem kraiu >A'Končni uspeh programa jeibi boriti. Seveda kon-J 3 ^ daljno ]>od(X^x zn- odv^en od pop<4negn sodelo-i^^1 Unaj0 P& d0.kn0^t- (la veelajte, da imate osebno odgo-vanja konzumentov. Gospodi-Z^^^™™1™ ^' ^ovnert kupovati le ob na.jvišji n,|a ir. odjemalec sploh more pomagati s tem. da poizve, kako se bo stvar najvišjih cen ob- mentalnemu sjikarstvu. Njiju'veljala in da pokaže potrpež-scdoibnik B. Jaka. je visokoj Ijivost. ko se tak obširen pro-dvignil slovansko giafiko in """ : * ** e gram začne izvrševati, uveljavljal kot odličen kraji-nar. Razen navedenih so «e pa tvori že tudi krajevno do-1 odlikovali zlasti domačini Je- Večji umetnik kot Langus je bil pa ne«rni idealist J. W^olf, potem zadnja leta uveljavili še eden največjih slovenskih u-{St. Cudernxan, M Males, bratA metnikov sploh. Udejstvoval, Vidmarja, Mira Pregelj. Pen-se je v cerkvenih freskah in v, gov, O. Globočnik, Fr. štiplov-olju. značaj njegovega pa je, £ek in drugi. Neosvobojeni Pri-monumentalno - kompozicijski.j morci so v tem krogu odlično so najznamenitejši Qua£Hio,iI« njegove bližine je izšel ve« zsastopani s Pilonom. Sedejem-Robba. Mislej. Grahova«-. Ma- naslednji rod slovenskih sli-' G^tišetom in dr. - !i-J ^---* 1 ^ - karjev do impresjonizjcpa. Do| Tudi v arhitekturi so neka- evropske višine sta se povepe-jtere močne osebnosti dvignile la zlasti brata Janez in Juriiv 20. stoletju slovensko stav-Subic, ki sta dosegla velike. barstvo z mrtve točke prsne-uspebe tudi v tujini. Starejšij man.ia zgodovinskih slogov. Ja-Janea je ostal vseskozi roman-jger je po prvih uspehih v dotik, mlajši Jurij je pa zašel po- movini sicer odšel v Ameriko, zneje v realizem, ki je tedaj za- nač pa je Fabiani okrasil Ljdfo čel prodirati s severa in od za- ]jano z nekaterimi važnimi de-pada tudi v slovensko onv»t- II. Izmed vsoh se je oa dvignil nost. Sovrstniki Snbičev so b: ' ^ajvfeje prof. Jože Plečnik, ki li Petkovšek, Franke, Grilc,' pojnnuje arhitekturo tudi po «ek itd. Quaglio- ie uvedel na Slovenskem italijanski način ihizionističnega stenskega »slikarstva, katerega so potem v 17. stoletju gojili Slovenci Je-lovšek in Potočnik. Dmiga v italijanskem duhu delujoča smer. jp- erojila slikarstvo v zmi-sln patetičnih baročn% vizij. V tej vrsti so se polee tnjcev V. Met.zger.ia in Kremser-Rehmida Regulacije nalagajo mnogo novkh in težavnih bremen prodajalcem na drobno in.njihovim zalagateljem. Odjeirialei naj ®e zaveelajo, da do dne 18. maja mora vsak prodajalec na drobno ustanoviti nove cene za vse Svoje blago v skladu z regulaci-jairti een in da po 18. maju ne bami regulacije cen. j ceni ali pod njo. č*m kako *4Tokom prvih nekoliko te- blago postane redko, -topite v doiov po 18. ma.>u je le priča- ,zvezo s svojimi sosedi, tako da kovati, da bo mnogo zmedenih J redko blago utegne biti dalje vprašanj in da tupatam nasta- na razpolago, dexsrovorite se za nejo nesoglasja med kupoval cem in prodajalcem, kar se tiče najvišjih cen. To je neizogibno, celo tam, kjer nrodajalče-ve cene bodo točno v skladu z odredbami. poenostavljenje t dostavljalne postrežbe in iščite za prmerna nadomestila. V totalni vojni proti osišču, potrebuje vlada pomoč vsakega | »"Ako nastane nesoglasje, naj'državljana; pomagajte s tem, se prodajalec in kupovalec po- da kupujete redno United trudita priti do vzajemnega|Savings Bonds ali Savings sporazuma. Se le potem, ko se znamke. VAŽNO ZA NAROČNIKE Pot«« naalova |a mrlAno do kdaj taate pteiaao nroftriao. Prrm IteTllka pomeni mesec, drutfa daa la tretja pa laco. l>a ua prihranite nepotrebne^ dela to itroikov, Vra proatmo, da tkoiate oaročal-m pravoCaaao porarnatt. PoAljlte oaroteloo aaravacax nam all Jo pa plačajte naftemn aaatopntkc t VaAem krajo alt pa kave rama tamed •a* topol kov, kajlb tmeoa so ttakaaa a MtUari Črkami, kar ae aprart-»eol otUakati ttKti druc« aaaeMttae. kjer Je kaj aaWh rojakov naa»-Ijeotb. Zastupa.k bo Vam laroBl potrdilo aa plačano naročnico CAL1KOBNIA; Saa VrudMo, COLOUA1X) : Pueblo. Petar Culi«. Vaiaeaborg. M. 4. INDIANA; lotila na polla; Frank Zapaafll ILLINOIS: Cblcago, J. BevflK Otcem. J. FaMan fCMtap tm H1M»> JoUat, Jemala Mamhlak »aUe. i. Spelleb Mascoutah, Martin Dolenc North Cblcagu ta Wankopaa, Vadapleaa Cleveland, Anton Bobek, Ckna. Mm-linger. Jacob Res oik. Job« MUpafk Olrard, Anton Nagod* Loma, Lotila Balast, Jota Ti Repič in dragi, zlasti pa ustvari tel ja prvih ljubljanskih spomenikov Al Gang] in Ivan Zaje. Arhitektura drng-e polovice 19. nacionalni strani najglobljo. Z regulacijo cest in trgov ter z gradnjo raznih javnih stavb obraauje moderno Ljubljano stol, je tndi na Slovenskem*' e-'s tovarišem T. Vnrnikom vzga-lelrtrično posnemala stare slo-1 jata nov rod mladih arhitektov, ge. Novo noto je dal ljnbljan-j ki plexkieje po.mnuje razna arhi- IIABXLAND: Kltamlller, ft. MICHIGAN: Detroit. L. MINNESOTA: OblBbotm, J. 'Lakti Bij, Jon J. Paebel B velet h, Loata Ooofea %. OUbert, Lonla Veaam Blbblas. Joka Povia MONTANA: Roondnp. M- M. Paalaa Waaboe, L. Omaha, P. NBW TORK: Brooklyn, .rJMe raQa. Worcester, Pt4«r OHIO: O&kUON: Oregon City. J. rCNNSXLVANLa: Demi mu , Jobn Jevntkar Ooaemaogb. J. Bresevec Coverdale In okolica, Joe. Palernel Export, Louis Supanežno uveljavljajo Fr. Tomtažič, H. Jfrs, J. 0-maihcn, D. Serejnik, Oeinivec in dr. Vomik ima v zvozi s •vlojo ženo slikarico Heleno, tudi TjMik vpliv na dvig sodol>-ne cerkvene umetnosti. Vojaki postali državljani V vojnem taborišču Fort I>ix, N. J., je dobilo 32 vojakov državljanske j>apirje in med temi so bili večinoma rojeni v Nemčiji. ZELO UGODNA PRILIKA ZA PODJETNEGA SLO VSNCA Proda se ali zamenja za farmo gostilna % hotelom na glavni deželni cesti št. 6 blizu Warren, Pa. V hotelu je 10 sob za prenočišča; gostilna ima licenco za pivo, vino in žganje. Obširen gostilniški prostor. Tukaj. se ustavljajo potniški boi-si iz New Yorka. Obrt je dobro vpeljana in se nahaja v lepem in zdravem kraj«. Lastnik je prisiljen prodati radi družinskih razmer. Kogar zanima si Vi *8UI lahko pride ogledat. Ime in ea grafike, za plakat, za deko- na^ov iaveste v upravi tega li- rativno slikarstvo, za malo pla- sta- M PONUDBA ZA POLOVIČNO CENO Zadnja popolnoma nova izdaja slovite prve po-četniške vrtnarske "biblije" — /2 Price Offer! The Latest Brand-New Edition of the Famous Original Amateur Gardeners' "Bible" THE Garden Encyclopedia i* Formerly $4.00 $ Now only Tk* Com plat* Guid« for Your Wor Garden Encyclopedia PREJ $4.— EVERY pm^t. p«tur» »» pi«<«—with much NEW material, NEW iJlottrationsI N«w b«4or» — pwKapt ntvtr again — at this law pričal ni« only Cardan Encyciepodia praparad upraMly for tti* MOMvr'i notdtl No htavy Joehnicnl talk - avaryttiing a door, oKplidt, wabla. Aoawan any fardu qucttion quickly. Nsariy 1400 pagM, 730 picturM. Sedaj samo $1.98 V ANGLEŠČINI ¥ UČNI IN TBPE2M PLATNENI VEZAVI sk0r0 1400 strani — 750 slik Popolni voditelj za vaš vojni vrt. Popolna vsaka brseda, vsaka stran, vsaka slika — mnogo NOVE snovi norih ilustracij! Nikdar prej in najbrž« nikdar pozneje — za tako nizko ceno! edina vrtnarska enciklopedija za domaČo potreba! Nič visokih besed — vse je jasno, razločno, v porab no. Over 500,000 Copies Sold ot Higher Prices! Hot im a lingl* book i> EVMYTHINO YOU NEED TO KNOW AftOVT ANT-THINO YOU WANT TO GROWI 10,000 artkiM furnhh mry d«toil of ing, f*rtiiizing and caring for your iffoyisf p+sH, Wild Flower Oordse* tAoblfi yoo to find who! y#u wont quickly. Fraporod tf oil U. S. cC-motes, soils, soosom on d iRfltiodi by Amaricon mxpmrH. Editod by E. L O. Soy our, I.S>. Freiwd by gordan-ing outheritiM. Th* Miiocfc/pMa to-qitint't gordan odbor coilod tbb "th» gordonor* will nr»r nood or wont for what thoy havo or dnom off Order thb amazTitg bargain now. NEW GARDEN ENCYCLOPEDIA, by t L D. Soymour, UA, at $1.M oacK. □ I ooria^ogoywnt Q SomI CJOJ>. Addroa . Tukaj je v mi sami knjigi VSE, KAR VAM JE TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI! 10,000 člankov vam podrobno pojasni vse o vrtnarstvu, o saditvi in sejanja, o gnojenju in oskrbi vrta. Najnovejše pa je VRTNARSTVO BREZ ZEMLJE; nova metofe za write vanje škodljivcev, gojenje divjih rastlin, nove sestavine cvetlic! — Ahcecdno kazalo vam pove takoj, kar telite. Prirejeno za vsako ponebje v Združenih državah, za vsako zemljo In vsako sezono. To knjigo je uredil E. L. D .SEYMOUR, B. S. A„ poznana oseba v vrtnarstvu, ki ga cenijo vrtnarski izvedenci. Odgovori na vsako vprašanje o vrtu POŠLJITE ZA KNJIGO ŠE DANES, KER JE ZALOGA OMEJENA! — NAROČITE LAHKO PRI: Knjigarni Slovenic PublishingCo. 216 West 18th Street New York, N. Y. -GLAS NARODA"- New I«k TUESDAY, MAY 12,1942 VSTANOVLJEN 1893 TRUE RODOVI Dogodki te nekdanjih dni. — Spisal: ENGELiBERT GANGL. "Seveda, kako pa naj tudi drugače ukrenem? Za vrabce in poligone nisem znašal na kup. Nivseun zavoljo nikogar prodajal in tržil po Hrvaškem in Štajerskem ter dihal po prašnih ce.-tah praliii va>e, da sem \Tsaj nekoliko srebra primaknil k POROČILA IZ PREKMURJA (Picsmo i« domovine.) iMadižaii so takoj po zasedbi pihujejo prebivalstvo k odporu' nadomestili vse slovenske u- zoper Madžare iu ga hujskajoj radnike z madžanskimi. Slo- k sabotaži. Tako je tudi naša venci morajo zopet jemati see- tiajboljša mladina prišteta med boj tolmača, ako hočejo uredi- narodne mučenike, ki jih je to-ti razne zadeve z uradi. Tako liko pied odraslimi in dozore-je bilo že pred prvo svetovno'lini i ljudmi, vojno in radi tega se je ljud-| ifojejo Pe gi^ovi. da bo v stvu tako pristuidila m«džar- kratkem po vsem Prekmurju ska nadvlada. Zato so se v Ju-; razglašena splošna mobilLzaxv-goslaviji tako dobro počutili, ja. To bo nov hud udarec za ko «o se lahko z vsemi uradni- naše ljudi, obenem pa brez mi dbla^tmj po domača pogo- dvoma začetek nadaljnjih per- * ' T> . . i! ------ ----- J— ------ I -o- vnuuin muticn jiiuiaijiijiu |iri • >1ebru. Ko še ni bilo Joška, sem pro>il Boga, naj mi ga da,| VOrili. Zdaj so zopet tam, kjer 6ctuoij in pr™njanjf zakaj ni da bo v*e njegovo, kar je Zavu^akov^a. in da bom vedel, ^ bi]i nekdaj. i mogoče pričakovati, da bi naši či nm in zakaj sem,. Na njivah m v loži in med km-eni mese- tailed prejšnjih učiteljev je ^Žie in fWie hre7 ndoorn ta jev po sejmiščih sem molil Boga, naj mi da sina, jn potem. k«» mi ga je dal, in ko sem vedel in vem, zakaj se mi delajo žulji na dlani in zakaj mi sive lasje na stari glavi, sem si znie-laj želel, da bi kdaj videl (sina gospodariti na svyojem domu. In zklaj je čas, da ga naiuem obrezovati trtje 111 plužiti Ln bra-uati in rediti svinje in barantati in druge take reči. Saj veš. da jih je matogo! Zato pa naj pride .Tožek domov! Svojemu sinu scan samo jaa oC-e!" Moža je bil nekoliko razgrel govor. Vstal je in si potegnil z dlanjo čelu. Obmivši se k iemi, je ponovil še enkrat: "Da. samo jao se mu obrnili v hlev. Vrata so bila odptta na stežaj. zakaj lilai>ec še ni prignal živine s paše. "Glej, tako je, če ravnajo tuji ljudje s tvojim blagom,** se roztogoti Za vinjak. "Precej po vnčernicjih je odgnal hlapec živino na grivo a še sedaj ga ni, da bi gnal žejno žival na vodo. X«'iiuira spi kje pod grmom kot klada a živina mi' knjige Večji del so jih zažara lahko uide v'deteljo, pa se mi še naposled napihne in pogine! i:/nekaj raznrodali med trgov- !>a bi te viag. ce za zavorni papir. Iz Stari odide izpred hiše, zavije za voglom in stopa dalje po"*tez:. I7- dalje zaJčuje 11 Kuka nje svojih krav in telet, ki so mul i le travo na pašniku ali pa zevale s širokimi pjobe i. "Saj sem vedel, da je žejna uboga žival." govoril gospodar sam zase in pospešil korake. V mislih se mu snuje vsa dolga vrsta nadevkov, ki bo ž njimi obsipal lenega hlapca, spečega za mejo. . Ko ji odšel Zavinščak. je žena še nekaj časa posedela na pragu in na tihem hvalila Boga, ker je vdahnil njenemu možu mogooiti študiranje na I ako srečno misel. Najra.iše bi se od veselja jokala, saj ho o ras tel v moža, prtd njim« bo zaigospodat il na svojem domUmKr,« —— M prejšnjih učiteljev je .nwzje in fantje brez odpora samo pet Slovencev ostalo na omajali na rusko fronto in se svoj ill mestih. Pa Se ti so bili z ram<> ^ ranii z Semei in Ma-i vs:, razen enega, potisnjeni za borili zoper slovansko' kako Rtopmjo ali več nazaj v R^jjo. Xekoliko nas tolaži svojem sl-užjbenem položaju, de jstvo, da je tudi med Madža-J Nekaj naših učiteljev je dobilo ri gamin*. posebno med voja- službo v Medžimflirju ali v Bač- čfrvom, vedno večji odpor zoper ki. Vsaj obljubili so jim služ-,yon4oo Vendar ni npanja. da be tam, pa še ni gotovo, če «0 n>l se ta ^Vpor, w pač jZra. bod o obljube tudi izpolnile. Na poigosto v ostrih besedali. izpraznjena mesta so prišli ma- tudi v dejanskem naga- džarski učitelji in učfteljice. janiu Xemcem. .Prevfč trdno iSofoke knjige so Madžari za- madžarska vlada na svo- plenili. Xe samo v slovenskih Pe je res," je odvrnil oče, "ali zdi se mi. da je bolje, ako sem zdaj še jajz povsod, koder treba poprijeiti za delo. Nevešč si še in lahko bi cepil jabolko na hnaiko in zdeval krmo v klet, če ti vsega ne pokažem. Po knjigah si se naučil izti-kati, a ,ne po hlevu. Ne veš še, kako je trebil ravnati k gnojem. frebne oristojbine za šolanje, .^hevifke gredo v tako višino, da se mora že ob tem vprašanju podreti vsako uipanje kmečkemu otroku, da bo kdaj videl višje šole. ako bi razmero ostale pri tem kot so danes. Oomače prebivalstvo je na ta način enkrat za vselej izkljračeno od vseh vplivmih slncSb. Le madžarskim grofovskim sinovom, ki zmorejo visoko šolnino, naj bi bile prihranjene vse boljše •službe. Na gimnazijah je Šolnina okoli 1000 din letno. Kje «0 dmiri stroški? Kako naj si Izmečki sin upa »praviti skupaj take vsot ? pravo, ceis, da je Prekmnrcem dajala preveč prilike za kulturni napredek. To po n j ho vem prepričanju ni niti pclrebno. niti zdravo za tako preproste ljudi. Prektirturje je sedaj, ta-l ko zatrjujejo in anajajo z glavami, vse nekaj drugega kot je bilo pred dobrimi 20 leti. Napredek je res kar čudovit, pa obenem močno škodljiv. Poglejte samo to neverjetno število novih hiš in poslopij! Vsej to je zraslo iz tal v 20 letih, do-1 čim na Madžarskem niso ve«! ta čas skorajj nič zidali. Čema1 je to potrebno za Prekmurje? Ali niso Madžari dosti bolj napredni, pa se vendar niso trgali za novosti, ampak so lepo zadovoljni s starimi in starinskimi stanovanji: In samo poglejte tisto novo kmetijsko šolo v Rakičanih! To vam je prava palača Tn v to šolo so hodili; vrtsto navadni kmečki sinovi ) no razvajen ib slovenskih Prek-'Na univerzah znaša sama šol-?7i*urcev! Kaj je Jugoslavija nina 20.000 din. S tem je povedano vse. Prekmurje je imelo pred okupacijo lepo število svojih domačih akademikov. Štirdi.iali so po raznih jugoslovanskih univerzah. Mnoge je okupacija zalotila doma na počitnicah. ko je bila ravno Ve- vendar mislila? To je kvečjemu dobro za grofovske sinove, ne pa za ".navadne" kmete! Ta- NOVA IZDAJA Dobri Atlas je nujno potreben ...in ravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakoršen je danes in vam pomaga razumeti zgodovi nsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu. Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv. VSEBINA ATLASA Zemljepisni svetovalni odbor je izbral izmed vri tisoč slik samo najboljše barvane slike— Li zbirka je tako popolna, da le za vsakega ue-obliodiio potrebna tekom vojne in po vojni. Vključeni so ttanaslednji zemljevidi: — svet. Evropa (dane«), osrednja Evropa (ob izbruhu vojne), Angleško otočje. Francija, Nem-fija. Italija. Švica, Holandska, Belgija. Švedska. Norveška. Danska, 1'nija sovjetskih aoeja-littifnih republik. Bolgarska, Rumunska, Jugoslavija. (irska, Albanija. Azija, Turčija, Sirija, I^banon. Arabija. Vzhodno Indijsko otočje in Malajski polotok. Indija. Burma, Kitajska, Ja* poneha, Pacifik Juina Amerika (severni del), Južna Amerika (južni del), Afrika. Severna Amerika, Kanada Združene države, Mehika. O-srednja Amerika in Zapadna Indija. 1Z vseh ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij krajev sveta. NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo * starim štetjem. Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Ta atlas, ki sum sobe popravlja, ima namen «-e«iti raxr>ikatera naxprotujoOa si vprašanja, ki nastanejo c raznih razgovorih. Strani so skladišče svetovnega znanja tn podajajo raz- arfnostt zemlje, prvine sončnega sestava, pokrajine In giobortno oceanov in j?w»r. dolgost najdaljših rek In prekojiov. površino poglavitnih otokov in visokost svetovnih gora. Tu so odgo-tori na mru.fra današnja vprašanja. SEDAJ 40 centor PO POŠTI V URADU — 35 CENTOV 48 VELIKIH STRANI Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. jiovarnceti so zares bili ko Mndžari i^Sa-iB grofje mili ranči po razpadu Jugoslavije, kljub vsemu pritisku dočaka-nadebudne mladine! "Luksns" ' • • ■ •5n kmetje se jim smejejo li živi m zdravi in kulturno ne- krafknmalo za kmete ni. To si" In Se tole premislite, ljudjo L ^ iLTi Z&t°™S neiimK'0m dan vsta^nja Ju-osla-,par lahko pri vos/- crrof in Ma- 'ba^! Kaj je Jugoslavija vse 1)0 *«ko ^malu zapi^tilo upa- v,je m novega slovenskega rtžari vedo.kaj je grof! Kako nudila prekmurskemu študentu n'G" da bomo pre»ve!i v*e to m z vljenja. svojih na madžarskih univerzah, da že radi samih visokih To-pri- ze celo ,prpmožerok in urrtnosti ter previdnosti v gospodarstvu. Jaz ne bom več dolgo tlačil trave — leta prihajajo in klepljejo koso. Potlej pa stopiš ti na moje mesto. Morda tudi že prej — kakor že boš usposobljen. Kadar ti bo oče počival, takrat znaj da si po njegovih mislih zrel za gospodarja!" Jožek je odiprl usta in zvesto poslušal očeta; moder se mu .ie zdel njegov govor. Ničesar ni znal odgovoriti na njegove } esede. Poizkusil je tudi pri materi, da bi se vsaj ona ne pehala tako 'brez odmora. "Pa bi vsaj vi nekoliko odnehali, ker nočejo oče P* "Oh, za Boga! Saj niti ne morem, ko bi tudi hotela! Če \ i dim vaju, kako .ste vedno pri delu, pa me~kar nekaj v®diggaie iiV ini r^če: Hej. stara, oti? Madžanski profesor, ki je sedaj z drugimi vred tam nastavljen, se je postavil pred u-čenci, da zna nemško. To je tudi dokazal s tem, da tie resnično stolkel skupaj nekaj nem-škiih stavkov. Slovenski študentje so »?e min smejali in mti povedali, koliko napak je naredil v svoji netmfV'ini. In to naj bo vagoja! In to naj bo dovoljeno v tem visoko kulturnem KUPUJTE nade, da našemu pogumnemu gledanju v bodočnost polomi zadnjo perot. Saj se nam trga srce. ko mH»l;mo, na cvet naše mladine^na naše zavedne akademike. Kako iie bomo mislili nanje z težkim srcem, ko vemo da mlnogi med njimi adihujejo v madžarskih ječah in koncentracijskih talboriščih. Tako hoče madžarska kultura doseči nemško vsaj polagoma, če se ze ne čuti dovolj močno, da bi ■dosegla nemiško stopnjo kar čez Ti (V. Naše akademrike so spravili "na varno" radi obtožb madžarskih prrseljenicev. ki so jih naznanili oblastem, cež, da pod-2. UNTED STATES SAVINGS BONDS in STAMPS Molitveniki v krasni vezavi importirane iz starega kraja... dvajsetem stoletiu, da bi slovenski Student, ki je poleg te-e:a še iz Prekimurja doma. OTial več ko madžarski profesor! ^ares. smešno je v<=p to, ko bi le ne bilo tako t ragiČno. Toda tako in podobno mnenje v resnici odkrivajo naši novi kul-turonosci, madžarski privand- Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCE—štv. 415 x tnčev — 224 strani Cena 75 centov RAJSKI GLASOVI — (it. 4M) 21% x 4 I nčeT — 255 itr«il t »levil St. KHiev Pot Ona RAJSKI GLASOVI—St. 415) 2V4 x 4 Infer — 255 strani TatevftI St. KHIct Pot Cena NEBESA NAS DOM — (St. 415) 2\ X 4 V4 Inaer — 384 Infev Cena 75« SKRBI ZA DUŠO (fit. 408) 3 x 4V4 InfeT—512 strani Cena $1.75 NEBESA NAS DOM—(št. 415) 2% x 4V2 Inčev—3SH strani Cena 75c (Ker se nam Je posrečilo dobiti te molitrenlke po selo nizki ceni, Jih tudi moremo prodajati po «or! o-znnt-eni ceni. Zaloga pa nI j »osebno velika, zato Jih naročite čimprej, da Vam bomo mogli I njimi po-s t reči. Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) KEY OF HEAVEN fino re IDO t uanje Tesano M CATHOLIC POCKET MANUAL t fino nanje Tesano......L- Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.