»»lini urad Calsuac 2 — Verlagspoitamt Klaganfurt 2	,	lihaja » Celovcu — Enchelnungsar« Klagenfurt	Posamezni Izvod 1.30 III., meseCna naroinlna J Illlngov	P. b. b.
Letnik XVII.	Celovec, petek, 12. oktober 1962	$fev. 41 (1065)
Francija spet preživlja resno politično krizo
Stranke so napovedale boj predsedniku republike de Gaullu
De Gaulle se bo moral podrediti ali pa odstopiti, razen če se ne odloči za ukinitev ustavnih jamstev in ne uvede diktaiuie. S temi besedami je pariški „Aurore" brez vsakega olepševanja orisal resnost politične krize, v kateri se je zdaj znašla Francija, ko je prišlo do odkritega nasprotstva med predsednrkcm republike de Gaullom in političnimi strankami. Kakor so sicer francoske politične stranke že po neki tradiciji med seboj sprte, so se namreč zdaj znašle v naravnost neverjetni solidarnosti in napovedale boj »očetu Pete republike", kateremu očitajo, da je šel v svojem preziranju parlamenta le že predaleč.
„Voijna" med de Gaullom in strankami je izbruhnila', ko se je de Gaulle odločil za spremembo ustave, s katero naij bi dobil presednik republike široko pooblastila, ki bi na drugi strani pomenila bistveno' zožitev vloge parlamenta. Znano (je namreč, da de Gaulle parlamentu že dalij časa ne skriva svojega prezira in je mislil, da bo s tem, ko je za 28. oktober določili izvedbo referenduma o ustavni reformii, lahko mirnim potem dosegel svoj cilj. Toda takrat se je uračunal, kajti v parlamentu zastopane stranke so razen degolistov Složno udarile nazaj tiin z veliko večino izglasovale neza1 * * * S * 7-
Alžirija sprejeta v OZN
Po predhodnem sklepu Varnostnega sveta je bila zadnji ponedeljek na plenarnem zasedanju Generalne skupščine OZN sprejeta Alžirija kot 109. članica svetovne organizacije. Tozadevno priporočilo Varnostnega sveta je skupščina sprejela soglasno in brez glasovanja, nato pa je alžirska de-yeg^-:i'i pod vodstvo:,, predsednika vlade Ben Bele med navdušenim pozdravljanjem delegatov zasedla svoja mesta v dvorani.
Številni delegati so ob tej priložnosti v Imenu svojih držav izrazili zadovoljstvo, da je postala Alžirija, ki se je dolga leta v krvavi osvobodilni vojni z velikimi žrtvami borila za svojo neodvisnost, članica Združenih narodov. Tudi francoski zunanji minister de Murville je poudaril, da namerava Francija ohraniti „tesne in zaupanja polne odnose" z Alžirijo v obojestransko korist.
upnico vladi. Na glasovanju pod geslom
»oblast enemu človeku ati parlamentu" je
izbrala prepričljiva večina skupščine od ko-
munistične levice do neodvisnih reipublikancev na desmiai sebe in strmoglavila »predsednikovega" premiera Pompidouja,
S tem so izjemoma enkrat združene stranke odprle prvo resno vladno krizo v Peti republiki. De Gaulle bi sicer lahko imenoval novo Vlado, /je pa ob združeni sili strank, ki so se postavile proti njegovim načrtom, verjetna uvidel, da bi pod takimi pogoji tudli vsaka nova vlada morala doživeti enako usodo kot kabinet Pompidouja.
Tako je bil de Gaulle prisiljen, da razpusti parlament in išče srečo v novih volitvah, ki jiih je razpisal zai 18. in 25. november.
V teku nekaj tednov bodo torej Francozi morali kar dvakrat na volišče, najprej 28. oktobra, da povedo svoje mnenje o de Gautlovi ustavni reformii, fer 18. lin 25. novembra, da izvalijo novo skupščino in s tem ustvarijo pogoje za sestavo nove vlade. De Gaulle, ki je v prvem borbenem srečanju med predsednikom republike in parlamentom podlegel, se zdaj tolaži z upanjem, da mu bodo pomagale stare razprtije med francoskimi strankami, ki so sicer enotne v tem, česa nočejo, ne pa v tem, kaij hočejo. V koliko pa se bo njegovo upanje izpolnilo tokrat, bo pokazala bližnja bodočnost. Nikakor namreč ni izključeno, da' bodo politične stranke izjemoma enkrat pozabile medsebojne spore in bodo, kot to napovedujejo za referendum o ustavni refor-
mi, tudi pri parlamentarnih volitvah združeno nastopile proti de Gaullu.
S talko' možnostjo politični opazovalci v Parizu že precej resno računajo in prevladuje mnenje, da bo de Gaulle v najboljšem primeru zmagal pri referendumu, da pa bo njegova stranka gotovo zgubila pni parlamentarnih volitvah. Iz tega vidika je tudi treba razumeti pisanje uvodoma nave-denga pariškega lista, kii meni, da de Gaulle pod takimi pogoji nima dosti Izbire: čeprav je de Gaulle izjavil, da v njegovi starosti ne more postati diktator, omenjeni list ne vidi možnosti, da bi se de Gaulle podredil ali odstopil. Torej je njegov edini izhod sprememba ustave, ki bi dala predsedniku republike še večja pooblastila, v natanko tolikšni meri pa tudli zmanjšala pristojnosti parlamenta in vlade.
Izgteda, da so se voditelji posameznih strank začeli zavedati nevarnosti, kii grozi francoski demokraciji. Glede referenduma o ustavni reformi so se namreč vse stranke razen goilistov že sporazumele, da skupno odgovorijo z „ne", podoben razvoj pe se kaže tudi glede parlamentarnih votlitev. Končno sodbo po trditvi strank, da povprečni Francoz ne mara diktatorske oblasti, pa bodo izrekli francoski volivci v prihodnjih tednih.
,Veliko hrupa za nič”
Občinske volitve v Celovcu brez senzacij
Le dober mesec pred državnozborskimi volitvami izvedene občinske volitve v Celovcu zadnjo nedeljo splošno ocenjujejo kot preizkušnjo trenutne politične situacije v Avstriji. Vendar je treba upoštevati, da take ocene nimajo realne podlage, kajti občinska politika se bistvena razlikuje od sploš-no-državne politike in so pri občinskih volitvah v ospredju povsem drugačni problemi kot pri volitvah v državnem merilu. Če bi pa kljub temu skušali delati zaključke iz celovških volilnih rezultatov s pogledom na bližnje volitve v državni zbor, potem bi morali pač ugotoviti nekaj značilnosti.
Predvsem Ije treba ugotoviti, da dvigajo okoli celovških volilnih rezultatov vse preveč hrupa, kajti razen nekaj sprememb pri številu glasov, ki so jih dobile posamezne stranke, tudi te volitve niso privedle do kakšne »senzacije": v občinskem odboru in mestnem svetu je ostalo vse pri starem. Pač pa je v pogledu na dobljene glasove posameznih strank značilno dejstvo, da je napram zadnjim občinskim volitvam lleta 1957 na glasovih zgubila edinole SPO’ (426 glasov), medtem ko so ostale tri stranke glasove pridobile — KPO 817, FP'0 162 in OVP 22
A
glasov. Toda tudi zmaga OVP in FPO' je le navidezna, kajti napram državnozborskim volitvam leta 1959 in deželnozborskim volitvam leta 1960 sta tudli ti dve stranki utrpeli izgubo na glasovih. Vsekakor pa bi morale biti sedanje volitve v Celovcu dobra šola za socialistične voditelje, ki bi morali končno že uvideti, da nasprotnik nli na levi, marveč edino na desni. To spoznanje bi jim gotovo' koristilo tudi pri bližnjih državnozborskih volitvah.
Celovške občinske volitve v številkah: volilnih upravičencev je bilo 47.470, od katerih pai se ijih je le 39.102 posl užil o svoje volilne pravice odnosno je volilna udeležba znašala samo 82,3 °/o; poleg tega je bilo oddanih 1137 neveljavnih glasov. SPO je dobila 17.177 glasov, OVP 13.456, FPO' 5528 in KPO 1804 glasov. Razdelitev sedežev v občinskem odboru in mestnem svetu je ostala nespremenjena: SPO' 17-4, OVP 13-3, FPO 5-0 iin KPO' 1-0.
Včeraj se je začel
II. vatikanski koncil
V navzočnosti kardinalov, škofov, prelatov in drugih visokih cerkvenih dostojanstvenikov iz vsega sveta se je včeraj začel v Rimu II. vatikanski koncil, od katerega pričakujejo, da bo sprejel važne sklepe o raznih cerkvenih vprašanjih. Zlasti domnevajo, da bodo ob tej priložnosti proučili tudi vprašanje odnosov med tako imenovano vzhodno cerkvijo in rimsko cerkvijo, zato pripisujejo posebno važnost dejstvu, da so se na koncilu zbrali skoraj vsi cerkveni dostojanstveniki iz vzhodnih držav. Tudi iz Jugoslavije so odpotovali v Rim vsi škofje razen ljubljanskega nadškofa Vovka, kateremu zdravnik iz zdravstvenih razlogov ni mogel dovoliti potovanja.
Največjo skupino koncilskih »očetov« predstavljajo evropski škofje, pa tudi iz Latinske Amerike je prispelo nad 300 škofov, nad 150 jih je iz držav Daljnega vzhoda, iz Afrike kakih 50 in prav toliko iz Severne Amerike ter s Srednjega vzhoda.
Kot »senzacja« pa je bila tik pred začetkom koncila objavljena vest, da sta v Rim odpotovala tudi dva predstavnika ruske pravoslavne cerkve, ki se bosta kot opazovalca udeležila koncila.
Obisk Brežnjeva v Jugoslaviji
je prispeval k poglobitvi odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo
Po nedavnem obisku predsednika prezidija Vrhovnega sovjeta SZ Leonida Brežnjeva v Jugoslaviji, o katerem smo kratko poročali že^svoječasno, je bilo objavljeno uradno sporočilo, kjer je slasti poudarjeno, da so obisk najvišjega predstavnika Sovjetske zveze in razgovori, ki so jih ob tej priložnosti vodili jugoslovanski in sovjetski voditelji, bistveno prispevali ik poglobitvi prijateljskih odnosov med obema državama.
JugoslovanSko-sovjetski razgovori so — kot je rečeno v sporočilu — potekati v prijateljskem in prisrčnem vzdušju, v duhu medsebojnega /^umevanja in spoštovanja, in so se nanašali na vprašanja jugoslovansko-sovjetskega sodelovanja 'kakor tudi na aktualne mednarodne probleme. Na podlagi teh razgovorov je bTo izraženo prepričanje, da se bodo medsebojni prijateljski odnosi in sodelovanja razvijali in razširjali tudi v prihodnje na vseh področjih, upoštevajoč dejstvo, da prijateljski odnosi in vsestransko sedelovanje med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo ustrezajo interesom in težnjam naradov obeh držav in hkrati prispevajo k ohranitvi miru in mednarodnemu sodelovanju v celoti.
Tudi Uganda je postala neodvisna
V	noči od ponedeljka na torek je bila v Kampali razglašena neodvisnost afriške države Ugande, katera je bila nad 60 let pod britansko oblastjo. S tem je Uganda postala 33. neodvisna afriška država, ki se je dolga leta morala boriti za svojo svobodo^
V	tej državi Vzhodne Afrike živi skoraj
7 milijonov Afričanov in približno 80.000 doseljenih Evropejcev. Ker imajo ti doseljenci omejen ekonomski status, ki jim ne dovoljuje nadzirati ugandskega gospodarstva, sicer ne predstavljajo posebnega političnega problema za to državo, vendar ima Uganda številne druge resne probleme, ki izvirajo zlasti iz ostankov plemenske ureditve in starih medplemenskih sporov, ki jih med kolonialno vladavino niso urejali, marveč nasprotno — iz prozornih razlogov — še bolj zapletli. Poleg tega pa se v Ugandi bojujeta med seboj katoliška in protestantska cerkev.
Vladajoča ugandska stranka je Narodni kongres, ki so ga ustanovili (leta 1959, pod vodstvom Miltona Oboteja, bivšega delavca
in pristaša idej kenijskega voditelja Kenijate, se stranka prizadeva za socialni in gospodarski napredek države. Pri tem pa ima proti sebi opozicijsko Demokratsko stranko, katera je pristaš tujih investicij ob zasebnem kapitalističnem podjetništvu in ki so jo med lanskoletno volilno kampanjo zlasti podpirali Amerika in zahodnonemški kapitalisti, ki si žele ustvariti v tej državi velikih gospodarskih možnosti trdno oporišče.
Po ustavi, ki so jo izdelali v Londonu, bodo štiri plemenske ugandske kraljevine — Buganda, Bunjore, Tore in Ankoila — dobile poseben avtonomni status. Med seboj se prepirajo za nekatera ozemlja, ki so jih kolonialne oblasti v preteklosti odvzemale kateri izmed teh kraljevin in jih dodajale drugi, da so si tako utrjevale svoj vpliv. Premagovanje teh navzkrižij je dolgotrajen problem, ki ga bo morala rešiti nova neodvisna država, v kateri živi 28 raznih plemen in katere radijska postaja oddaja v šestih različnih jezikih.
V Generalni skupščini OZN:
Ameriška politika na zatožni klopi zaradi agresivnih dejanj proti Kubi
Na eni izmed zadnjih plenarnih sej Generalne skupščine OZN je govoril (udi predsednik Kube dr. Oswaldo Dorticos, ki je izrekel težke obtožbe proti Ameriki in zahteval, naj OZN obsodi ameriško politiko gospodarske blokade Kube. Govoreč o politiki Amerike do Kube je Dorticos opozoril, da je ameriška vlada odgovorna za pripravljanje agresije, ki so jo svoječasno izvedle proti Kubi plačane skupine kubanskih emigrantov. Hkrati je opozoril tudi na nove agresivne priprave proti Kubi, ki so v teku v Ameriki, zlasti na pooblastila, ki jih je ameriški kongres dal predsedniku Kennedyju, »da lahko uporabi tudi vojaško siio" za reševanje sporov in problemov. Načrte za gospodarsko blokado Kube pa je Dorticos imenoval „akf odkrite vojne in agresije", v katero namerava ameriška vlada pritegniti še druge države. Ob koncu svojega govora je dejal, da se morajo vsi tisti, ki pripravljajo napad na Kubo, zavedati, da bo agresija proti Kubi pomenila začetek nove svetovne vojne.
Ameriška politika agresivnih dejanj proti Kubi pa ni bila le na zatožni klopi v OZN, marveč je doživela ostro zavrnitev po vsem svetu. Celo na konferenci zunanjih ministrov ameriških držav so se številni predstavniki uprli diktatu Washingtona, ki je hotel izsiliti kolektivne ukrepe proti Kubi. Zlasti tri največje latinskoameriške države — Brazilija, Čile in Mehika — so se izrekle za nadaljnje vzdrževanje diplomatskih odnosov in trgovinske izmenjave s Kubo fer so odločno obsodile vsako vmešavanje v notranje zadeve drugih držav, vključno Kube.
Pa tudi atlantska zavezništvo Amerike z zahodnoevropskimi državami ne sega tako globoko, kot so to mislili v Washingtonu. Ameriški poziv atlantskim zaveznikom, naj se pridružijo gospodarski blokadi Kube, je našel brezpogojno razumevanje edinole v Zahodni Nemčiji, medtem ko sta se zlasti Velika Britanija in Kanrda z vso odločnostjo izrekli proti taki akciji. Zelo dober odgovor pa je dal ameriškim agresistom britanski list »Observer", ki je zapisal: Resnična nevarnost Castrove Kube je na političnem in ne na vojaškem področju, orožje Kube so ideje in ne izstrelki. Idej pa se z nasiljem ni mogoče ubraniti.
v-e<vcrix^?
Potrošnja mesa, sira, masla in jajc bo še naraščala
Avstrijski institut za raziskovanje gospodarstva je pred kratkim zaključil obsežno analizo razvoja potrošnje živil avstrijskega prebivalstva v zadnjih 10 letih. Na podlagi te analize je dal tudi določene prognoze za bodoči razvoj na tem področju.
Potrošnja živil v Avstriji je v desetletju 1950/51 —1960/61 močno narasla. To razvidimo iz trditve instituta da je avstrijsko prebivalstvo 1960/61 porabilo za 30% več živil in da je za nje izdalo za 52% več denarja kot pred 10 leti. V primerjavi z letom 1937 je potrošnja živil narasla za 21 %.
Sprehod po Ljubljani:
Ljubljanski prometni vozel bo kmalu stvar preteklosti
. Čimbolj nas zapušča poletje in čim bolj se bližamo zimi, tem več novega vidimo vsak teden na 3 km dolgem gradbišču za odpravo »ljubljanskega prometnega vozla« med Tivolijem in ljubljansko glavno železniško postajo. Vse bolj se kažejo konture nove Ljubljane v tem delu mesta. In ko bodo na pomlad pripotovali turisti in izletniki s severa, bodisi po Celovški z Gorenjske ali Titovi cesti s Štajerske v središče Ljubljane, se bodo prav tako začudili nad prometno odprto Ljubljano, kakor oni inozemski turisti, ki jih bo vlak pripeljal na elektrificirano ter z novimi peroni in poslopji opremljeno ljubljansko železniško postajo. Vse, kar je na teh hudo fre-kventiranih mestih Ljubljane zadnja leta iz leta v leto oviralo tok prometa in povzročalo nevarno gnečo, bo takorekoč izginilo tekom letošnjega leta in bo že prihodnje leto le še stvar bledih spominov. Ljubljana bo tudi v prometu dobila podobo velemesta, kot jo že ima v svoji rasti.
« « «
Ljubljana je imela tri nevralgične točke lokalnega in mednarodnega prometa: do skrajnosti zastarelo železniško postajo, križišče gorenjske, jadranske in kamniške železniške proge s cesto Dunaj—Maribor—Ljubljana—Jadran s Titovo cesto pred železniško postajo ter križišče jadranske proge s cesto z Gorenjske in vsemi njenimi mednarodnimi podaljški proti evropskemu severozahodu. Vse tri točke so se nahajale na majhnem, niti 3 km dolgem pasu in so prav zaradi tega povzročale hude skrbi planerjem ureditve bodočega ljubljanskega prometa.
Načrti te ureditve so dozoreli tekom pretekle zime in spomladi je padla resna odločitev. Ljubljana se je proti severu in severovzhodu takorekoč »zabarikadirala« in težki gradbeni stroji najnovejših izumov so pričeli riti v zemljo ter premikati na 3 km dolgem pasu tisoče kubikov zemlje, betona in asfalta. Vse, kar je bilo izvedbi načrta napoti — vrsta stavb vzdolž Prešernove k Titovi cesti ter na železniški postaji — se je moralo brezpogojno umakniti zahtevam in pogojem modernega prometa brez vozlov in brez živčnega gledanja na uro ob zaprtih rampah in dolgih kolonah avtomobilov.
Ko pa je pričela v deželo prihajati jesen, nista bila vidna le »surova« nadvoza nad Titovo in celovško cesto ter nove trase jadranske, gorenjske in kamniške železniške proge, temveč so pričeli vlaki pristajati tudi že na peronu št. 3 v preureditvi nahajajoče se železniške glavne postaje. V drugi polovici septembra nista bila le gotova 300 m dolgi peron in podzemni prehod k njemu, temveč je tudi že stekel železniški promet po novih nadvozih in novih trasah.
* * *
Na pragu druge tretjine oktobra že nekaj dni vozijo tudi motorna vozila po 17 m širokem cestišču podvoza Titove ceste. Njeni razširitvi in novi trasi so se ali se bodo morala umakniti poslopja na obeh straneh podvoza noter proti Ajdovščini in ven proti Ježici, do koder bo v tem sklopu Titova cesta proti Mariboru preurejena. Konec oktobra bo stekel promet tudi po cestišču podvoza na Celovški cesti. Mesec dni pozneje, za 29. november, pa je predviden prvi prihod »električnega« vlaka z Jadrana na ljubljansko železniško postajo. Do tedaj bo namreč tudi elektrificirana proga Postojna—Ljubljana in ljubljanska železniška postaja.
S tem bodo na podvozih preostala za pomlad le še dela na ureditvi obrežja podvozov in dela na železniški glavni postaji. Z zaključkom del na postaji bo ta imela 5 peronov in nova poslopja za osebni promet, medtem ko se bo postaja za tovorni promet umaknila v Moste.
V tem kratkem opisu je zapopadeno ogromno delo, ki je bilo v Ljubljani takorekoč po dnevnih terminih opravljeno tekom letošnjega poletja. In če k temu se dodamo, da so ob razvozlanem novem prometnem centru Ljubljane v polnem teku tudi dela v visoki stolpnici novega hotela »Lev« na vogalu Celovške in Prešernove ceste in da bodo predvidoma prihodnjo pomlad pričeli tudi hotel Bellevne nad Celovško cesto širiti za 110 ležišč, potem spoznamo, kako vse drugačna postaja Ljubljana za sprejem prehodnih turistov, ki jo bodo v bodoče obiskovali na poti proti Jadranu.
Gledano po posameznih produktih se spremembe vendar zelo razlikujejo. Narasla je potrošnja perutnine za 600%, smetane za 300 % ter jajc, rastlinskih maščob, sadja lin siira za 200 %. Manj je narasla potrošnja mesa, sladkorja in masla (25—50 %), medtem ko pri potrošnji mleka in zelenjave ni videti sprememb. Nazadovala pa je potrošnja krušnega žita za 15, krompirja za 16 in svinjske masti za 47 %.
Potrošnja na osebo je v tem desetletju narasla pri mesu od 37,7 na 56,9, piri oranžah in citronah od 2,1 na 11,7 in pri rastlinskih maščobah od 4,3 na 8,3 kg na leto.
Čeprav se je kvaliteta avstrijske potrošnje živil v zadnjih 10 letih vidno zboljšala, je konzumna raven še vedno nižja kot v večini zahodnoevropskih dežel. Avstrijsko
Beseda naših zadrug:
prebivalstvo še vedno bolj nagiba k živilom, ki so bogata na kalorijah lin poceni. Zato tudi zaostaja avstrijska potrošnja mesa', sira in oranž za ono drugih zahodnoevropskih dežel, medtem ko je potrošnja krušnega žita, riža in krompirja večja, kot je tam.
Institut računa, da se potrošnja živil v bodoče ne bo več tako večala. Tako računa, da se bo do leta 1975 potrošnja povečala pri maslu za 27, pri siru za 26, pri smetani za 20, pri mesu za 16 in pri jajcih za 12 %. Težnja po živilih, ki so pripravljena za uživanje, bo povečala stroške njihove predelave in razdelitve. Zato bo delež na konzumni ceni živili, ki pripada kmetijstvu in kii je nazadoval že v zadnjem desetletju od 67 na 54 %, do leta 1975 padel na 46 °/o.
Proti diktatu cen razširimo zadružno
samopomoč
Ko sta industrija in trgovina kategorično odklonili zahtevo po znižanju cen kmetijskih strojev in orodja, smo doživeli nov primer, kako smo kmečki ljudje in producenti na trgu izpostavljeni milosti in nemilosti v koncerne združenih industrijskih, trgovinskih in kapitalnih družb. Ta odvisnost je rakrana našega kmetijstva, rakrana zaradi tega, ker se doslej še sami premalo zavedamo, v kako veliki odvisnosti se koncem koncev kmečki'producenti na trgu nahajamo.
V naši odvisnosti nam niso toliko nevarni zasebni obrtniki in mali industrialci kot pa v akcijskih družbah in družbah z omejenim jamstvom ali — na kratko povedano — v kapitalnih družbah koncentriran industrijski, trgovinski in finančni kapital. Moč.tega kapitala bomo lažje ocenili, če bomo vedeli, da predstavlja letni nettoprodukt 3.000 obratov, ki so last teh kapitalnih družb, z okroglo 19 milijardami šilingov isto vrednost, kot jo predstavlja nettoprodukt 214.000 zasebnih obrtnih in industrijskih obratov. Z drugimi besedami: 1 °/o avstrijskih industrijskih veleobratov producira isto vrednost — in je tudi gospodar nad njo — kot pa 92 °/o zasebnih industrijskih in obrtnih obratov.
Ta peščica industrijskih veleobratov pa nam na trgu tudi diktira cene, tako za kmetijske stroje in orodje ter gradbeni material, kakor tudi za les in vrsto kmetijskih pridelkov, ki jih predeluje industrija živil in nasladi!. Njihovemu diktatu cen je torej kmečki človek izpostavljen tako pri prodaji svojih pridelkov kakor pri nakupu gospodarskih potrebščin, kajti po cenah kapitalnih družb se morajo nujno ravnati tudi zasebni obrtniki in industrialci.
Tu nastane vprašanje, kdo je dejanski diktator cen? Znano je namreč, da so na teh kapitalnih družbah več ali manj tudi udeležene država, dežele in občine. Zato tudi marsikdo ravno sedaj v predvolilni dobi zapade v to, da tja v en dan dolži te družbene ustanove in njene organe, da kmetu diktirajo njegove cene preko kapitalnih družb.
Res je, da je javna roka močno udeležena na vrsti kapitalnih družb, toda na kapitalnih družbah s področja predelave kovin in strojne industrije je udeležena le s 13 °/o, medtem ko na industriji gradbenega materiala in papirja sploh ni udeležena, na industriji živil in nasladi! pa le toliko, kolikor štejemo v to skupino tudi tobak in sol. Pač pa so na teh področjih kapitalnih družb najbolj udeležene banke ter privatni in inozemski kapital. Njihova udeležba pa znaša:
			u d e 1	e Z e n i
industrija	Štev. družb	vrednost	banke in	inozemski
		delnic	privatni	kapilal
		mil. šil.	kapital	
papirja	22	691	46,9	34,8
živil in nasladil	38	1685	34,1	5,1
gradbenega materiala	23	459	38,1	20,1
strojev	60	1366	43,2	12,8
Če sedaj še upoštevamo, da kapitalne družbe celokupno proizvodnjo, torej tudi privatno na teh področjih obvladajo do 36 °/o v industriji gradbenega materiala, do 48,3 °/o v industriji živil in nasladil in do 56,8 °/o v industriji papirja, potem nam postane po malem jasno, da stojijo v ozadju diktata cen na kmetijskem in industrijskem trgu banke ter domači privatni in inozemski kapital. Vsi pa so med seboj najtesneje povezani, pri čemer imajo odločilno besedo banlke, ki nimajo finančno v rokah le kapitalnih družb temveč tudi zasebne obrtnike in industrialce.
Od te strani torej kmečkim producentom grozi največja nevarnost, ne le v obliki diktata cen, temveč tudi na področju možnosti vnovčenja kmečkih produktov sploh. Kako obsežen lahko postane vpliv kapitalnih družb na možnost vnovčenja kmečkih produktov, bomo takoj spoznali, če upoštevamo, da koncem koncev ti krogi odločajo tudi o uvozu in izvozu, in če upoštevamo naravno povezanost industrije živil in nasladil s proizvodnjo krmil in z farmsko ali industrijsko proizvodnjo mesa, jajc, maščob itd.
Če upoštevamo te možnosti, spoznamo, da ob vsem zagotavljanju osebne svobode s strani teh krogov in ob vsej prostosti v gospodarski iniciativi in dejavnosti visi nad nami Demoklejev meč kapitalnih družb, bančnega, privatnega in inozemskega kapitala, na katerem pa so udeleženi tudi zemljiški veleposestniki. Zato je potrebno, da sedaj, ko še ni prepozno, spoznamo, da bo v nekaj letih po nas, če ne bomo podvojili svoje napere v domačem zadružništvu in če se poleg tradicionalnih oblik kreditnega in blagovnega ne bomo lotili tudi modernih oblik predelovalnega in razdelilnega, ne na vse zadnje pa tudi proizvodnega zadružništva.
Premislimo to, sodelujmo bolj kot doslej v svojih domačih zadrugah. Vsak odvišni šiling spada v krajevno hranilnico in posojilnico. Kapitalna moč naših kreditnih in blagovnih zadrug je enako predpogoj za nastanek in rast predelovalnega in razdelilnega zadružništva, kakor so razgledanost korejžnost in odločnost zadružnega vodstva za tovrstno izgradnjo zadružne dejavnosti.	(bi)
osiROKecDSvecu
NEW DELHI. — Sovjetska zveza bo v okviru sedanjega indijskega petletnega načrta oskrbela opremo in stroje za 16 indijskih hidro- in termocentral.
S tem bodo po pisanju indijskega tiska znatno ublažili posledice pomanjkanja električne energije, ki je ena izmed glavnih indijskih gospodarskih težav.
LJUBLJANA. — Madžarska prosvetna delegacija, ki je napravila Štirinajstdneven izlet v Jugoslavijo, se je mudila Štiri dni tudi v Sloveniji. Člane delegacije, v kateri sta bila načelnika ministrstva za prosveto Sandor Vengeg in Marton Horvat ter načelnik oddelka za prosveto Branjske županije Ferenc Bernič, je sprejel predsednik Sveta za šolstvo LRS Ludovik GabrovSek in se z njimi razgo-varjal o razvoju Šolstva v Sloveniji. Madžarski gostje, ki so se zanimali za vsebinske in organizacijske značilnosti jugoslovanskega izobraževalnega sistema, so med drugim obiskali tudi republiški Zavod za napredek Šolstva in si ogledali nekaj Sol.
DUNAJ. — Ob dnevu gozdov je avstrijska poStna uprava izdala posebno serijo znamk z motivi iz avstrijskih gozdov in dela v njih.
LONDON. — Na možnost priključitve Velike Britanije k Zahodnoevropskemu skupnemu trgu misli tudi ena izmed londonskih Sol za amaterske voznike. Uvedla je posebne tečaje, na katerih se bodo Angleži usposabljali za vožnjo po celinskih cestnoprometnih predpisih. Kakor je znano, je Velika Britanija med redkimi deželami, kjer vozijo po levi.
GARMISCH. — Dvanajst ur je ždel mlad alpinist zraven mrtvega tovariSa v severni steni Hollentor v pogorju Wetterstein, preden so priplezali do njega člani gorske reSevalne službe.
OSLO. — Če bo parlament sprejel predlog vlade, bodo norveSki državljani od letos dalje dajali v obliki davka četrt odstotka svojih dohodkov kot pomoč razvijajočim se deželam.
LOS ANGELES. — »Trdosrčnost je ena najbolj nevarnih in tudi razmeroma pogostih srčnih bolezni,' je dejal znani ameriSki filmski komik na neki dobrodelni prireditvi.
RIM. — Po podatkih italijanskega ministrstva za kmetijstvo je suSa, ki je zajela nekatere pokrajine Italije, povzročila italijanskemu gospodarstvu za več kakor 300 milijard lir Škode. Največ Škode so imeli pri živinski krmi, prav tako pa je zmanjSan tudi pridelek drugih kmetijskih pridelkov. Po objavljenih podatkih so pridelali za 8 milijonov centov manj koruze. Izgubili so najmanj četrtino pridelka krompirja.
LONDON. — Skupina sovjetskih strokovnjakov za energetiko je prispela v Veliko Britanijo, kjer ostane dva tedna.
ATENE. — V severni Grčiji so se začeli manevri Atlantskega pakta, na katerih sodelujejo zahodno-nemSke, belgijske, britanske, amerifke In grSke £*to
BONN, — Za inšpektorja zahodnonemSkih letalskih sil je bil namesto generala Kammbumberja imenovan generalmajor Werner Panitzki, ki je bil med drugo svetovno vojno pilot in generalštabni oficir.
V/ASHINGTON. — V uradnih ameriških krogih so potrdili, da je Sovjetska zveza odpovedala sodelovanje na mednarodnem sejmu v New Yorku, ki ga bodo organizirali 1964-65.
SANA. — Jemensko vrhovno vojaSko poveljstvo je ukazalo pripadnikom jemenskih oboroženih sil, da se morajo vrniti v svoje kaserne najkasneje v petih dneh. Radio Sana tudi poroča, da je poveljstvo pozvalo vse pripadnike jemenske armade, naj prevzamejo svoje redne dolžnosti.
MOSKVA. — Ministrstvo za zunanje zadeve je protestiralo zaradi vohunske dejavnosti pomočnika mornariškega atašeja na ameriškem veleposlaništvu Smitha. V noti je rečeno, da so ga 2. oktobra zalotili pri ogledovanju nekega vojaškega objekta. Zato so zahtevali, pravi sporočilo, naj Smith v čim krajšem roku zapusti ozemlje Sovjetske zveze.
BUENOS AIRES. — Argentinski kmetijski minister Cesar Urien je odstopil, uradno zato, ker mu gospodarsko ministrstvo ni dalo dovolj sredstev za kmetijstvo. Predsednik Guido je imenoval novega notranjega ministra Rodolfa Martineza, namesto Adro-gue, ki je prejšnji mesec odstopil. Novi minister je bil prej že nekoč na tem položaju.
BEOGRAD. — V državnem sekretariatu za zunanje zadeve so izročili odpravniku poslov veleposlaništva LR Kitajske v Beogradu Čou Minu najbolj energičen protest zaradi govora podpredsednika državnega sveta in zunanjega ministra LR Kitajske Čen Jija na slovesni proslavi 13. obletnice razglasitve LR Kitajske v Pekingu 1. oktobra letos. V govoru je grobo žalil predsednika FLRJ in jugoslovansko vodstvo ter obrekoval jugoslovansko zunanjo politiko.
MOSKVA. Sovjetski Rdeči križ in Rdeči polmesec sta poslala Španskemu Rdečemu križu pomoč za žrtve nedavnega katastrofalnega potresa v Kataloniji, in sicer v hrani, obleki in zdravilih. Pomoč je vredna približno 30.000 rubljev.
AL2IR. — Po bivanju v New Yorku na sedežu OZN bo predsednik Ben Bela 15. oktobra gost ameriškega predsednika Kennedyja v Beli hiši. Pričakujejo tudi, da bo sovjetski zunanji minister Gromiko v New Yorku izročil Ben Beli uradno povabilo premiera Hruščeva za obisk v Sovjetski zvezi.
VIENTIAN. — Reuter poroča, da se je končal umik čet iz Laosa. Zadnjo skupino ameriških vojakov in oficirjev so prepeljali z letali iz Vientiana, glavnega mesta Laosa, v Bangkok, prestolnico sosednjega Tajlanda. Nedavno sklenjeni ženevski sporazum o Laosu namreč določa, da so morali do 5. oktobra zapustiti Laos pripadniki vseh tujih vojaških in pol-vojaških organizacij.
MOSKVA. — »Pravda" piSe, da je bil obisk predsednika prezidija Vrhovnega sovjeta SZ Leonida Brežnjeva v Jugoslaviji velik prispevek k nadaljnji krepitvi jugoslovansko-sovjetskega prijateljstva in vsestranskega sodelovanja. Hkrati pripominja lisi, da je to prispevek k ohranitvi miru in mednarodnega sodelovanja nasploh.
Za začetek
nove sezone:
Celovška kulturna kronika
VI. kulturna revija v Mariboru
Zdaj že tradicionalna kulturna revija v Mariboru, ki jo letos prirejajo že šestič, je po svojem obsežnem in bogatem sporedu res lep uvod v novo kulturnc-umetniško sezono štajerske ..prestolnice". Začela se je 3. oktobra in bo trajala do 24. oktobra, na sporedu pa je vrsta umetniških in drugih razstav, literarnih in glasbenih večerov ter dramskih in opernih uprizoritev.
Za začetek letošnje kulturne revije v Mariboru je bil na sporedu zelo dobro uspeli večer hrvaških književnikov, kjer so se občinstvu, med katerim sta bifla itudi podpredsednik Izvršnega sveta LRS dr. Joža Vilfan 'in predsednik sveta za kulturo in prosveto LRS Beno Zupančič, predstavili hrvaški pisci Josip Bairkovič, Dobrna Cesarič, Slavko Mihalič, Vilaltko Pavletič, Dušanka Popovič-Dorofejeva in Dragotin Tadiiijano-vič. Naslednjega dne je bila v študijski knjižnici odprta razstava slovenske dramatike, v prenovljenem gledališču pa je bila s Cankarjevim .Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski" prva dramska premiera v novi sezoni.
V zadajo soboto so bile v okviru kulturne revije v Umetnostni galeriji odprte kar trii razstave: razsifava mariborskih likovnih umetnikov, nadalje razstava društva likovnih umetnikov uporabne umetnosti, posvečena industrijskemu oblikovanju, in končno še razstava Arheološka izkopavanja pokrajinskega muzeja Maribor, medtem ko je bili a v gledališču prva operna premiera z upri zoritvijo Gotovčevega .Era". V nedeljo so v muzeju NOB odprli razstavo partizanskega tiska, v ponedeljek je bil v Unionski dvorani večer narodnih pesmi In plesov ansambla .Joža Vilanovič" iz Zagreba, danes pa ije na sporedu koncert pianistke Dubravke Tomšič liz Ljubljane.
Jutri bo v Radljah ob Dravi začela svojo pot potujoča razstava del mariborskih
likovnih umetnikov, ki bo v okviru mariborske kulturne revije obiskala še Črno, Ravne, Slovenj Gradec in Ptuj, prav tako pa so v tem okviru predvidena gostovanja mariborskega gledališča v Ptuj, Slovenski Bistrici in Ravnah.
Prihodnji ponedeljek bo v mariborskem gledališču nastop dramske skupine DPD Svoboda Mežica s Kleistovim .Razbitim vrčem”; za sredo je na sporedu večer mariborskih skladateljev Filipa Bernarda, Aleksandra Lajovica, Heriberta Svetela, Maksa Ungerja in Marka Žigona; v soboto, 20. oktobra, bo v domu Ljudske armade partizanski miting, združen z družabnim večerom; za zaključek kulturne revije 24. oktobra pa imajo predviden večer slovenske poezije v italijanščini im nemščini, kjer bodo sodelovali Slani društva slovenskih pisateljev z Ljubljane.
V okviru kulturne revije v Mariboru so tudi letos podelili najbolj zaslužnim kulturnim delavcem Maribora posebne nagrade, ki so jiih tokrat prejeli akademski Slikar Ante Trstenjak, skladatelj Heribeirt Svetel, dramska igralka Angela Janko-Jenčičeva, znani mladinski pisatelj Oskar Hudales in ravnatelj pokrajinskega muzeja Bogo Teply.
Tako bo Maribor tudi letos s svojo kulturno revijo, s katero bo pokazal delo svojih domačih kulturnih institucij in uglednih gostov, napravi! uspešen uvod v novo sezono.
Razpis kmetijske šole v Podravljah
Kmetijska šola v Podravljah razpisuje vpis učencev za šolsko leto 1962/63.
V	prvi letnik šole se lahko vpiše vsak fant, ki je star 16 let In je uspešno dovršil osnovno šolo.
Pogoj za vpis v drugi letnik je uspešno dovršen prvi letnik kmetijske šole v Podravljah ali katerekoli druge kmetijske šole.
Pismene prošnje za sprejem je treba vložiti pri upravi šole najpozneje do 20. oktobra. Prošnji mora biti priloženo zadnje šolsko spričevalo.
Mesečna šolnina in vzdrževalnina v internatu znaša šil. 300.— Gojenci manj premožnih staršev lahko zaprosijo za štipendijo.
V	času rednega šolanja imajo učenci — v kolikor niso dopolnili 24. leto starosti — pravico do otroških doklad.
Šola prične s poukom 3. novembra 1962.
Za vsa potrebna pojasnila se obrnite na naslov: Kmetijska šola Podravlje
— Foderlach.	..
Uprava
„Csardasfurstin” v gledališču...
Kakor znamo igra celovško Mesino gledališče zaradi dozidave in prezidave v lej sezoni mimogrede v Domu glasbe. Medtem ko je srednjo dvorana tega doma za komorno gledališče pripravna, je človek le s skepso in rezervo pričakoval, kako bo mogoče v veliki dvorani prirejati tudi opere in operete, ki zahtevajo velik oder in zlasti poglobljen prostor za orkester. Premiera Kalmanove operete .Csardasfurstin” pa je pokazala, da je to ob spretnosti arhitekta Spurnyjo, ki je tudi za ta revi a! no delo našel originalno opremo majhnega odra, mogoče, če se tudii režiser prilagodi ozkosti prostora, kar je zasluga Franza Goda, k'i je kot režiser in kat grof Boni ponovno dokazal, da je doma v opereti.
V ostalem sta se gledališki publiki v tej premieri predstavili nova operetna diva Gerdy Romvary in nova subreta Sabina Friedrich. Vsaj prvi vtis kaže, da sta obe lepa pridobitev celovškega gledališča; mimo prijetne zunanjosti imata namreč obe dobre glasove in je zlasti nova subreta tudi dobra igralka. Ostali igralci so poznani (in sta predvsem Thomas Kleiber kot knez Edwin im Theo Knapp kot Feri bacsi, prvi s peljem, drugi pa s svojo komiko, doprinesla svoje, da je človek laže prezrl vsebinsko plehkost odrskega dogajanja. Ne nazadnje je k temu pripomogel tudi tokrat izvrstni balet v koreografiji Rudy Maria Bachheimer.
Sicer pa je glavna moč operete Emme-riicha Kolmana v razigrani glasbi. Le-ta pa je bila, ker je človek lahko gledali tudii izvajalce, pod dirigentom G. Schwickertom res prijeten užitek.
... in Arthur Luiz Piza v „Galeriji 61”
Prejšnji teden je celovška „Gateriija 61" pod vodstvom zakoncev Nitsch z otvoritvijo razstave barvnih radirank braziljskega grafika Arthurja Luiza Pize poskrbela za
novo prijetno presenečenje. Razmeroma mladi umetnik — rojen leta 1928 — je v svetu umetnosti že precej znan in je z uspehom razstavljal v številnih krajih širom svetar Sao Paolo, Grenchen, Pariz, Bern, Ženeva, Washington, Lugano, Tokio, Kassel in Amsterdam; deležen pa je bil tudii visokih mednarodnih priznanj.
Izbira barv je pri Pizi sicer precej mračna, vendar umetnik s skopimi svetlimi momenti spretno pričara življenje v svoje umetnine, kli so tesno povezane z naravo. Zanimiva razstava je odprta še do 19. oktobra.
Ivo Andrič 70 let
Zadnjo sredo je svetovno znani ju- * goslovanski književnik in Nobelov na- ♦ grajenec Ivo Andrič obhajal svoj 70- ♦ letni življenjski jubilej. Ob tej priiož- ♦ nesti je bil deležen številnih čestitk, |
% kaierim se pridružujemo tudi mi.
KUKU R1X DROBCIflC
0 Skupina šestnajstih afriških prosvetnih delavcev, ki je obiskala že vrsto evropskih držev, je med svojin obiskom v Jugoslaviji bivala tudi na Jesenicah. Gostje so si ogledali Železarski izobraževalni center in se zanimali za delovanje poklicne železarske šole, tehnične srednje šole in za izobraževanje odraslih potom tečajev. Ogledali so si tudi šolske delavnice in v jeseniškem gledališču prisostvovali igralni vaji za Držičevo komedijo „Tripče de Utolče”, za zaključek svojega obiska pa so bili v novem kulturnem domu na Hrušici, kjer so jim domači in jeseniški prosvetaši priredili uspel kulturni večer.
0 Zadnji ponedeljek so se v organizaciji Nemškega demokratičnega radia v vzhodnem Berlinu začeli .tedni mednarodne radijske igre’, kjer sodelujejo Poljska, Češkoslovaška, Madžarska, Vzhodna Nemčija, Švica Avstrija, Finska, Japonska in Jugoslavija. Prispevek Slovencev k tej prireditvi je Mejakova priredba Kosmačeve .Balade o trobenti in oblaku”.
Jeseniško gledališče Jone Čufar” je začelo že svojo osemnajsto sezono
Jeseniško gledališče »Tone Čufar, najbližji res kvalitetni oder tudi za ljubitelje slovenske odrske umetnosti tostran Karavank, je letos začelo že svojo osemnajsto sezono. V zadnjih dneh septembra se je publiki predstavilo z otvoritveno premiero Držičeve komedije »Tripče de Utolče«, s katero je gledališki ansambel z Jesenic že lani dosegel izreden uspeh na mednarodnem festivalu amaterskih gledališč v Monacu. Poleg predstav doma na Jesenicah in na okoliških odrih ima jeseniško gledališče predvideno to komedijo tudi za gostovanje v Beljaku ter je naša iskrena želja da bi čim prej prišlo do uresničitve tega načrta.
Takoj po premieri je jeseniško gledališče začelo s pripravami za uprizoritev češke igre »Hajduk Janošik« in igre J. Tavčarja »Pekel je vendar pekel«. Za dan republike bodo v jeseniškem gledališču uprizorili slovensko dramo Mirka Zupančiča »Hiša ob robu mesta«, medtem ko bodo najmlajše obiskovalce razveselili z otroško igro »Sneguljčica« Pavla Golie.
Za začetek svoje osemnajste sezone si je jeseniško gledališče torej zadalo že kar lepe naloge in smo lahko prepričani, da bo tudi vnaprej skrbelo za pester in dobro izbran repertoar.
Jugoslovanska socialistična praksa
pri reševanju problemov narodnih manjšin
Siptarskih	h o 3. 852	! 5 £ 3 11	w J 3 119.750	io 3 3.233
madžarskih	277	8	49.466	2.046
slovaSkih	33	2	8.655	339
romunskih	33	2	5.358	255
italijanskih	28	5	2.555	202
itd. V LR Sloveniji		za leto 1959/60:		
	Osnovnih Sol	Oddelkov	Srednjih Sol Učencev	f
italijanskh	9	31	2	336	40
madžarskih	4	46*)	—	1.382**)	42***)
Naj omenimo, da številni pripadniki manjšin študirajo na visokih šolah. Tako je n. pr. na fakultetah beograjske univerze v času od 1945 do 1959 diplomiralo 810 pripadnikov manjšin, leta 1958/59 pa je bilo v Beogradu in Novem Sadu vpisanih 1494 študentov iz vrst manij-
*) 36 je posebnh madžarskih manjšinskih oddelkov na slovenskih šolah;
**) 1.090 na manjšinskih oddelkih;
***) 34 na manjšinskih oddelkih.
šin. Leta 1960 je bila v Prištini ustanovljena Visoka pedagoška šola in kasneje še filozofska fakulteta, na katerih pouk poteka v srbohrvaškem in šiptarskem jeziku.
Številni študenti iz vrst narodnostnih manjšin prejemajo štipendije. Prostor ne dopušča, da bi podrobneje govorili o učbenikih za manjšinske šole, založniški dejavnosti, tisku, radiu, kulturnem življenju itd.
Omenimo naj le, da obstajajo posebna založniška podjetja, ki se ukvarjajo z izdajanjem del v jezikih manjšin. Tako je n. pr. založniško podjetje EDIT na Reki izdalo' 37 učbenikov za osnovne šole italijanske manjšine in 21 za srednje. Samo v letu 1960 je v LR Srbiji dotacija za izdajateljsko dejavnost manjšin znašala 69,5 milijona dinarjev. Leta 1959 je izhajajo v jezikih narodnostnih manjšin 33 časopisov (od tega trije dnevniki: šip-tarski, madžarski in italijanski). Dotacije za to so v letu 1960 samo na področju Srbije znašale 292 milijonov dinarjev.
V letu 1960 je radio Novi Sad oddajal 95 °/o svojega govornega
manjšin, radio Priština pa 48 °/o (leta 1959). V povojnem času se je naučilo preko 200.000 ljudi na Kosmetu pisati. V letu 1959 je delovalo na ozemlju FLRJ 7 poklicnih gledališč z ansambli iz pripadnikov posameznih nacionalnih manj-
V
sin.
Lahko bi še naštevali podatke o delu pripadnikov manjšin na vseh področjih človeškega udejstvovanja, ki bi še bolje pokazali na eni strani ogromne napore, ki jih od vse jugoslovanske skupnosti terja skrb za nemoten razvoj narodnostnih manjšin in na drugi kulturno bogastvo in pestrost, ki jo Jugoslaviji dajejo narodnostne manjšine. Prav to poudarjajo tudi sklepi Izvršnega komiteja CK ZKJ, ko govore, da je treba posvetiti več pozornosti »reševanju naraščajočih potreb manjšinskih kulturnih delavcev in manjšinske inteligence, ter si prizadevati, da bi se z njihovim ustvarjanjem seznanila širša jugoslovanska javnost«. Še več, tudi »na območjih, ki niso etnično mešana, ki pa imajo pripadnike narodnostnih manjšin v podjetjih, šolah in drugje, morajo (vodstva ZKJ) posvetiti vso pozornost reševanju vprašanja njihovega političnega in strokovnega napredka«.
V.
Ko je bilo govora o dejstvih, ki
programa v jezikih narodnostnih poleg že obravnavanih tudi vplivajo
na dejanski položaj neke manjšine, smo omenili poleg številnosti manjšine, kompaktnosti, tradicij itd. tudi problem splošne razvitosti področja, kjer dotična manjšina živi. Položaj narodnostnih manjšin v FLRJ je v tem smislu dokaj različen. Medtem ko zlasti madžarska, italijanska in slovaška manjšina spadajo med razvitejše dele prebivalstva in žive v razvitejših predelih Jugoslavije, žive Šiptarji v najbolj zaostalih področjih FLRJ. Eno osnovnih načel in prizadevanj socialistične Jugoslavije od prvih dni njenega obstoja je bila skrb za pospešen razvoj nerazvitih področij, saj ni mogoče govoriti o dejanski enakopravnosti, če obstajajo razlike med razvitimi in nerazvitimi področji. Vzporedna s tem pa je skrb za utrditev materialnega položaja pripadnikov manjšin. V času od 1947—1955 je bilo samo v Avtonomni oblasti Kosovo-Metohija (kjer je 70 °/o prebivalstva pripadnikov manjšin) investiranih 62 milijard dinarjev, v času 1957—1961 pa nadaljnjih 69 milijard samo za razvoj industrije in poljedelstva. Formiran je poseben sklad za razvoj gospodarsko nerazvitih področij Jugoslavije, iz katerega je samo za Avtonomno oblast Kosovo-Metohija v okviru petletnega načrta predvidenih 33,5 milijarde dinarjev investicij.
Prav ureditev manjšinskega šolstva, dvojezično poslovanje ipd. zahtevajo posebne izdatke. Odnos do tega vprašanja najbolje označujejo omenjeni sklepi Izvršnega komiteja CK ZKJ: »Ljudskim republikam gre velika vloga pri reševanju številnih vprašanj narodnostnih manjšin, med njimi tudi vprašanj materialne narave. Rešitev šolskih, kulturnih in drugih vprašanj je pogosto terjala finančne napore. Posamezne republike so v ta namen po svojih možnostih redno nakazovale znatna materialna sredstva ... Zato je nujno potrebno, da federacija razen posebne skrbi za gospodarski razvoj nekaterih gospodarsko zaostalih območij, kjer pretežno žive narodnostne manjšine, sodeluje pri dotiranju opisanih potreb in to tako, da bi republike zagotavljale vse tisto, kar povprečno zagotavljajo vsem drugim državljanom, s tem da bi federacija sodelovala pri finansiranju posebnih potreb.«
Pogosto mišljenje, da je usoda narodnostnih manjšin počasna asimilacija, se prav na primeru Jugoslavije kaže kot napačno. V pogojih, kjer ni nobene diskriminacije, kjer so zagotovljene pravice pripadnikov manjšin, manjšina ni podvržena počasni asimilaciji.
(Nadaljevanje prihodnjič)
v^/vcMJLr
Začetek gradnje obvozne ceste pri Pliberku
„Me ne zanima!”
Pri nedeljskih volitvah v celovški mestni svet se je izkazalo, da okoli 20 odstotkov volilnih upravičencev ni volilo. To pomeni, kakor pravi nek dnevnik, da predstavljajo volilni abstinenti tretjo najmočnejšo stranko — stranko nevolivcev. Volilna abstinenca je do gotove mere razumljiva ter tudi značilen padec glasov za SPO. Ni bilo preveč opaziti, da bi šli mandatarji in kandidati med ljudi od človeka do človeka ter so vodili volilno propagando preveč v visokih sferah z govori prominentnih osebnosti od državnega sekretarja in deželnega glavarja do referentov ter drugih visokih funkcionarjev. Predvsem na periferiji mesta se očitno niso dovolj približali preprostemu volivcu, katerega glas prav toliko tehta, kakor glas vsakega drugega. Med drugim je razumljivo, da imajo skromne eksistence, ljudje z majhnim zaslužkom ali rentami, le malo koristi od lepega Celovca, impozantnih stanovanjskih zgradb, če si teh udobnosti zaradi visokih cen ne morejo privoščiti in postanejo iz tega vzroka brezbrižni.
So pa tudi ljudje, ki hočejo biti silno pametni ter vzvišeni nad strankami, nadstrankarski ali brezstrankarski. Pogosto je slišati: »Vsi so eden kakor drugi, zakaj volitve, najprej se prepirajo med seboj, potem pa se spet vsedejo skupaj*. To tudi precej drži, kajti tudi predstavnika koalicijskih strank v celovškem občinskem svetu sta že izjavila, da bodo tudi v bodoče delali po skupni izvoženi poti. Nezanimanje za sodelovanje pri kakršni koli stranki pa je pogosto tudi lenoba miselnosti ali pa osebna homodnost. Tudi skupina ljudi, ki se za dogajanje v javnem življenju, ki ga prav v demokraciji kakor bi morala biti pri nas, usmerjajo politične stranke, ne zanima, je
Igralska družina »oder mladja" bo v nedeljo, dne 14. oktobra 1962 prvič nastopila v Modri dvorani Doma glasbe v Celovcu. Uprizorila bo ob 2. uri popoldan dramski poizkus koroškega Slovenca Bora Koslanka „Mrtvo oznanilo".
tudi svojevrstna stranka ter v bistvu negacija demokracije. Krilatice: nobenih strank ali sem nepolitičen, zvenijo zelo lepo, vendar pomeni to v našem demokratičnem času, da niso zainteresirani na sodelovanju pri sestavi oblasti, ki naj bi zagotavljala vsem osebno svobodo ter čuvala človeško dostojanstvo. Cesto pa je takemu zadržanju vzrok tudi dejstvo, da lepim predvolilnim obljubam navadno ne sledijo tudi ustrezajoča dejanja.
Me ne zatvima! Žal najdemo tudi v naših vrstah ljudi, ki nimajo preveč smisla za dejansko sodelovanje pri naših prizadevanjih za naše skupne koristi na gospodarskem, kulturnem in socialnem področju. Ob 50-letnici SPD »Bilka* v Bilčovsu je predsednik SPZ pozval k skupnemu sodelovanju v naših prizadevanjih, predvsem za nego in izoblikovanje naše kulturne dejavnosti ter izobrazbe za vsakega posameznega našega človeka. Pozval je vse dobro misleče, naj se otresejo brezbrižnosti.
Pri naših skupnih prizadevanjih, predvsem organizacijskem delu, je potrebno sodelovanje vseh. Brezbrižnost je škodljiva in lahko bi rekli sebična, kajti pri tem gre za ljudi, ki so jim naši uspehi gotovo pri srcu, vendar sami prispevajo k temu prav malo ali pa nič. Primeri se večkrat, če se koga vabi, ki mu sposobnosti in razumevanja ne manjka, k sodelovanju pri skupni akciji, na primer za boljši uspeh kakšne prireditve, da pravijo nekateri: >Kaj bom jaz — boste že drugi storili, mene zaenkrat pustite«. Včasih se sliši, ko gre za odpravo kakšnih nevšečnosti in krivic, ki se nam godijo, da pravijo nekateri dobri Slovenci, storite to in ono, ker tako ne gre dalje. Pobuda je lepa in upoštevanja vredna, vendar je premalo reči, naj storijo to drugi, v največ primerih je mišljeno vodstvo organiziranega narodnega življenja. Vsi moramo vse storiti, vsak na svojem mestu, vsak v svojem kraju in okolju, vsak po svojih najboljših močeh. Vslogi in z združenimi silami bomo^ lahko veliko dosegli na najrazličnejših področjih naših pravičnih in lepih skupnih stremljenj.
V požrtvovalnosti, koncentriranem skupnem delu vseh in vsakega posameznika, izkušenih naših ljudi brez razlike in s pritegnitvijo nadebudne mladine, bomo ustvarjali čuda napredka, uspešnih korakov kvišku in naprej. Strnimo vse naše sile in izkoristimo predvsem in najbolj predstoječe zimske mesece ja poglobitev, razširitev in izpopolnitev naših prosvetnih ter gospodarskih organizacij in ustanov, predvsem pa tudi za posredovanje dragocene dobrine, splošnega vsestranskega znanja in izobrazbe v vrste mladine, ki naj pri tej dejavnosti v prvi vrsti tudi sama sodeluje s svojim mladostnim elanom. Za vsakega je lepega in koristnega dela v naših skupnih naporih dovolj in vabimo vse k sodelovanju.
Ni bilo silno, toda v gotovi meri značilno, kor se je dogajalo preteklo nedeljo v obmejnem mestu Pliberku. Med drugim so ob priložnosti spominskega desetega oktobra odprli in blagoslavljali poldograjeni Grenzlandheim, ki so ga povsod, kjer so »tehtali" za prispevke, imenovali kot Boll-werk, trdnjava za »ogroženo” nemštvo v Pliberku. Maša na prostem, bogoslužje, s katerim Cerkev ob gotovih drugih priložnostih ni tako radodarna, je bila v spomin žrtvam, za Abvvehrkampferje. Niso pa se spomniti neštetih žrtev, ki jih je podivjani nemški nacizem zahteval prav med slovenskim prebivalstvom v tej okolici.
Na razcestju Nonča vas in Blato pa je namestnik deželnega glavarja ing. Truppe s simboličnim prvim vdorom z lopato začel gradnjo pliberške obvozne ceste. Hkrati je uradno izročil svojemu namenu že dograjeno lepo in moderno cesto odseka Nonča vas, ki spada v okvir zvezne ceste Dobrla vas—Labot. Dograjeni odsek ceste je stal lepo vsoto 5,5 milijona šilingov, obvozna cesta pri Pliberku pa bo stala 8 milijonov šilingov.
Pliberški župan Micheu je ob tej priložnosti pozdravit vrsto častnih gostov, samoumevno namestnika deželnega glavarja kot referenta za cestne gradnje ing. Truppeja lin druge, med temi predvsem gradbene izvedence. Pozdravit pa je tudii »bindiišarja", deželnega poslanca dr. Einspielerja, ki zastopa ljudstvo1, ki ga nikjer na svetu ni. Ljudje so se zanimali, kateri je ta »gospod" in ugotoviti, da je človeku podoben, toda majali so z glavami in se čuditi, kakšne »bindlšarske" matere siin more biti, ker takega naroda ne pozna nihče in tudi oblast ne. Prav tega bi še manjkalo na tej proslavi, pravijo, da je študiral slavistiko.
Župan Micheu je navedel v svojem pozdravnem nagovoru številne častne goste, med temi tudi kotege župane sosednjih občin In druge. Pozabit pa je pozdraviti, bržkone namenoma', legalno izvoljena zastopnika interesov kmetijstva na južnem Koroškem, svetnika kmetijske zbornice za Koroško Mirka Kumra in svetnika okrajne kmetijske zbornice v Velikovcu Ignaca Domeja1. Prav tako niso smatrati za potrebno, da bi ob tej priložnosti povabiti k besedi zastopnika tistega gospodarskega področja, od katerega pliberškl trgovci in obrtniki pravzaprav živijo.
Tudi k tej slovesnosti so povabili različne interesente, pristojne in nepristojne, med temi tudi Abwehrkdmpferje, ki so jih slaviti, pa tudi Karntner Landsmaonschaft. Če so že vabiti te skupine ljudi, pa so namenoma »pozabiti" k slovesnosti povabiti tudi zastopnike slovenskih izseljencev, priporni-
Zgcrnja Vesca. — Pred tridesetimi leti, prav v tem času, je našo vas zadela nepopisno huda nesreča. Ognjeni zublji so do kame-nitega zidovja upepelili vsa poslopja v vasi, prizaneseno je bilo le dvema malima hišama in enemu skednju. Groza se je spominjati na ta pretresljivi dogodek, ki smo ga v naši vasi takrat doživeli. Ob polnočni uri je začelo goreti pri kmetu na robu vasi. Vode za gašenje ni bilo veliko, potok je bil zaradi suše doma-lega suh. Vse gašenje je bilo seve brezuspešno. To je bila huda šola za vse in opomin, da bi si oskrbeli obrambna sredstva proti takim nesrečam in da bi bili tudi primerno zavarovani. Veliko truda in volje je bilo treba, da smo v naši vas; na pogoriščih postavili nove stanovanjske hiše in gospodarska poslopja, seve upoštevajoč že sodobnejše gradbene načine in gradbeno izvedbo.
Več kot 50 let že živim v tej vasi. Med tem časom se je mnogo spremenilo. Leta 1932 smo dobili vsaj delno ustrezno cesto. Po prejšnji kolovozni poti skoraj ni bilo mogoče hoditi, sploh že ne eden poleg drugega. Težaven je bil prevoz vsakovrstnih potrebščin in dobrin. Ob deževnem vremenu so se kolesa zarila do osi v blato. Danes pa imamo skozi vas asfaltirano cesto in žel mo, da bi bila cesta povsod tako zgrajena, kot jih imajo ponekod, predvsem v severnem delu naše dežele že davno. Pravijo, da se bo to v doglednem času tudi zgodilo, upamo, da zares in čimprej.
Bil je čas, ko je bila preskrba z vodo na domovih zelo težavna. 2 ročnim pogonom
kov ter družin, ki so v drugem gigantskem krvavem plebiscitu doprinesle ogromne žrtve prav za koroško domovino, da se je otresla rjavega nasilja in je bita spet vzpostavljena neodvisna; demokratična Avstrija. Če vzamemo samo družine na pobočju Komlja, ugotavljamo med temi nad dvajset smrtnih žrtev, ne vštevši mučeniške žrtve partizanov ob znanem krvavem pokotju prt Apovniku ina Komlju. Žrtve pa so bite tudii iz drugih vasi v okolici, na primer v Spodnjih tn Zgornjih Libučah in drugod. V Pliberku pa ni še pozabljeno, da so spraviti someščana gostilničarja Breznika v gestapovske zapore, od koder si mi več vrnit.
Izseljeniške družine, ki so se vrnile na svoje oropane domove, so morale na svojih po tujcih zanemarjenih domačijah Izvesti ogromno delo obnove. Da, če bi bili objektivni in stvarni, bi morati tudi zastopstva teh skupin povabiti k proslavi. K otvoritvi Grenzlaindheima, ki so ga prvotno imenovati Kutturheim, pa bi morali povabiti našo prosvetno organizacijo, kar seve tudi niso storiti, ker vse kaže, da je namen doma vse kaj drugega, kaikor je bila podoba ob otvoritvi, udeležba pestre druščine naših »velikih'' prijateljev.
Ob predaji dograjene ceste in začetku gradnje obvozne ceste okoli Pliberka je višji gradbeni svetnik dr. Schteicher zelo stvarno in zanimivo' razložil potek dosedanje gradnje in načrt o novi gradnji. Priznati moramo tudi, da je predsednik Lands-mamnschafti dr. Moser zelo lepo govorit, kair lahko povemo. Predsednik društva Ab-wehrkdmpferjev advokat dr. Pichs pa je med drugim dejal!, da obrambni boij še ne bo končan tako dolgo, dokler ne bo izvedena ugotovitev narodne manjšine na Koroškem. Tudi ta burka je že obrabljena in prav gotovo ne spada v okvir proslave dogodka, kii vendar velja za vse ljudi brez razlike. Če ije poslušat, kako je množica ljudi po proslavi govorita, namreč slovensko ali če hoče dr. Einspieler trditi »bindi-šairsko", kar je nesporno prav lako slovensko, je lahko slišat, da je uradno ugotavljanje manjšine nepotrebno.
Namestnik deželnega glavarja ing. Truppe je kot cestni referent navedel vrsto uspehov cestnih gradenj na spodnjem Koroškem. Dejali je, da je tudi ta cesta »darilo” obmejnemu ozemlju v priznanje za zvestobo. Kaij se pravi »darilo", ljudje vendar niso prav razumeti, kajti kar se je doslej storilo v uradno priznanih zaostalih krajih naše dežele, je bilo vendar storjeno iz davkov vsega prebivalstva, tudi prebivalstva iz dvojezičnega ozemlja. Spet se je razburit, morda še nevoljen zaradi doživetja prejšnji dan v Dobrli vosi, da »marksistično"
smo črpali vodo iz vodnjakov. Tudi to se je spremenilo. Velik napredek je bil, ko smo napravili vodovod, da ima danes že vsaka hiša in gospodinjstvo napeljano vodo v kuhinje in hleve, kar pomeni prihranek napornega dela, samoumevno pa tudi prihranek dragocenega časa.
Veliko časa je zahtevalo pred desetletji tudi potovanje, če smo hoteli na primer v Celovec. Tisti, ki so imeli konje, so se vozili s koleslji s konjskimi vpregami.. Drugi so morali peš na železniško postajo v Podgorje ali na Bistrico v Rožu. Če je pa bila Drava preveč narasla, tudii ta pot ni bila mogoča. V tem primeru smo morali na železniško postajo v Vrbo, kamor je dve uri pešhoda. Zdaj je to drugače, sredi vasi sedemo na omnibus in se peljemo v Celovec.
V naš pokrajinsko lepi kraj s čudovito krasnim razgledom radi prihajajo letoviščarji. Prišlo bi jih gotovo še več, če bi bilo na razpolago več primernih stanovanjskih možnosti in prostorov za nočevanje. Vsi tuji gostje zagotavljajo, da jim kraj in okolica zelo dopade in ugaja. Mislim, da je zelo koristno in pametno, da domačini izkoriščamo ugodne pogoje za tujski promet, ker bi drugače utegnili drugi, tuji ljudje, posneti smetano na račun našega lepega kraja.
Še nekaj. Tudi telefon dobimo in mislimo, da že v kratkem. Tudi s telefonom bo naša vas vse bolj povezana s svetom. Pozneje pa bomo poročali spet kaj novega.
usmerjeni slovenski list trdi, da se na spodnjem delu Koroške ni nič storilo, dočim pa visoko ceni pohvalo krščanskega slovenskega lista. Če je Truppe list zares zasledoval, potem je moral ugotovili, da je list vse pozitivno pohvalit, vedno pa je nakazoval neizpolnjene potrebe v naših krajih, ne le cest, temveč tudii vse drugo, kar je še odprto. Pri nedavni novinarski ekskurziji po našem ozemlju, kamor našega lista niso povabili, so vendar znova potrdili, da gre pri južni Koroški za »Notstandsgebief. V tej njegovi izjavi je bita gotovo majhna volilna vaiba za slovenske glasove gotove strani.
Alkohol — še vedno zlo za volanom
Centralni urad za statistiko izkazuje, da so ugotvit! letos v prvem polletju v primeri z istim časovnim obdobjem lami rahel padec osebnih nesreč v cestnem prometu. Kljub temu pa so številke nesreč tudi letos še vedno visoke, pretresljive in vznemirljive. V prvem polletju lani je bilo na avstrijskih cestah 18.062 prometnih nesreč z osebnimi poškodbami, v istem časovnem obdobju letos pa 17.714. Lani v prvem polletju so ugotoviti pri prometnih nesrečah 636 smrtnih žritev in 24.307 telesno poškodovanih, v letošnjem prvem polletju pa izkazuje nezgodna statistika 614 smrtno ponesrečenih im 23.923 poškodovanih udeležencev prometa.
Ugotoviti so, da je bilo prizadevanje za zaščito mladine v cestnem prometu uspešno, kajti v prvem polletju lami je 68 otrok v starosti do 14 let zgubilo življenje na cestah, letos pa 52. Med temi otroki je znašata starostna doba pri 18—ih od 7 do 14 let, pri 34-lh pa še predšolsko dobo. To število je resen opomin, da so otroci v predšolski dobi najbolj ogroženi pri cestnem prometu.
Zanimivo ije, da se je kljub strogim prepovedim za šoferje glede uživanja alkoholnih pijač v letošnjem poletju dvignilo število prometnih nesreč, ki j h pripisujejo vozačem pod vplivom alkohola. V prvem polletju lami so tokih primerov ugotovili 1481, letos pa 1523.
Celovško umetno drsališče odprto
V celovški mestni hali bodo na umetnem drsališču velesejma in olepševalnega društva za Celovec začeti obratovati 13. oktobra 1962. S tem se bo začela na tem umetnem drsališču četrtič zanimiva in pestra zimska dirsallska sezona.
Za drsalce bo umetno drsališče spet vsaik dan odprto v treh turnusih, namreč od 9. do 12., od 14. do 17. in od 19.30 do 20.30 ure. Cene ostanejo nespremenjene ter znašajo za turnus: za odraste 8 šilingov, za mladino do 14. leta v delavnikih 3 šilinge, v nedeljah Itn praznikih pa tudi 8 šilingov. Vstopnico za gledalca stane 3 šilinge.
S hokejsko sezono bodo začeli v drugi polovici mesečo oktobra z mednarodno igro1. K temu bo vodstvo dalo še pravočasno podrobna pojasnila. Že trenutno je veliko prijav za različne mednarodne in domače prireditve na celovškem umetnem drsališču.
Dunajska »Revija na ledu” bo s svojim novim programom »Festival ljubezni" gostovala na celovškem umetnem drsališču v času od 16. do 18. februarja 1963. Imenovana revija pomeni mednarodno atrakcijo, ki gostuje pravzaprav le v evropskih velemestih. Gostovanje revije prinaša za Celovec lin hkrati za vso deželo ter tudi za sosednje inozemstvo dovršeno lepoto čau robne umetnosti na ledu.
KOLEDAR
Petek, 12. oktober: Maksimiljan Sobota, 13. oktober: Edvard Nedelja, 14. oktober: Kalist Ponedeljek, 15. oktober: Terezija Torek, 16. oktober: Gal Sreda, 17. okiober: Marjeta četrtek, 18. oktober: Luka
Črnijeva mama pripoveduje
Atomske eksplozije in vreme na zemlji
Kovinski živci ?
Lovki trdovratno verujejo, da atomske bombe povzročajo velike nepravilnosti v vremenu, n. pr. deževno poletje, milo zimo itd., znanstveni ki pa ravno tako trdovratno zanikajo kakršenkoli vpliv atomskih eksplozij na vreme. Trditev znanstvenikov temelji na dejstvu, da je energija atomskih eksplozij neprimerno manjša od energije, ki je potrebna za spremembo svetovnega vremena, saj že običajna ljubljanska megla porabi energijo, ki ni dosti manjša od energije atomskih eksplozij.
Vendar je zelo velikega pomena, razen količine energije, tudi čas, v katerem se ta energija sprosti. Tu imajo atomske eksplozije velikansko premoč nad naravnimi dobavitelji vremenske energije. Zato sproži atomska eksplozija znani oblak v obliki gobe, ki se pozneje šliri in nazadnje pokrije površino neba, ki meri pri bi i no toliko kot Slovenija. Iz oblaka pada radioaktivni prah, a včasih tudi pravi dež z grmenjem, ki je tudi zelo radioaktiven. Nekaj ur po eksploziji se nebo zopet očisti in se nadaljuje enako vreme kot je bilo pred eksplozijo. Iz tega bi kazalo, da je vpliv atomskih eksplozij na vreme omejen te na relativno majhno okolje in na dobo nekaj ur. Toda ne smemo pozabili, da se vrši sprostitev atomske energije (ob eksplozijah) približno v eni milijoninki sekunde, kor povzroči pravo razdejanje vsepovsod v okolju in temu razdejanju podleže tudi ozračje. Zračni atomi namreč pod vplivom eksplozije razpadajo na sestavne dele in tako sevajo novo energijo, ki je pred eksplozijo bila skrita v atomih. Zraik postane torej radioaktiven in zato tudii padavine postanejo radioaktivne, kar je žeto nevarno za žive organizme.
Radioaktivnost zraka se širi po vsem svetu in se ne poteže niti v enem letu. Ta proces moremo primerjati s požarom: vžigalica, ki je zanetita požar, vsebuje le neznatno energijo, požar pa veliko! Radioaktivna energija ozračja, ki se je sprožita pod vplivom atomskih eksplozij, more torej v celoti bistveno prekašati energijo eksplozije! Vendar tudi po tej poti vpliv atomskih eksplozij na svetovno vreme ne more biti velik, ker se tudii radioaktivna energija ne more kosati z naravnimi dobavitelji vremenske energije. Drugače je oib nevihtah, kjer se sprošča v zrak velika energija na račun mate (ob nevihtah je zrak v takozvanem labilnem stanju in tu zadošča razmeroma majhen dotok energije, da se sprostijo velike rezerve skrite energije, kor se manifestira v razvoju nevihtnih oblakov). Če torej takemu območju dovedemo nekaj energije, a radioaktivni detoi ozračja to energijo do-Vaijajov nastane znatno težje neurje, kot bi nastalo le pod vplivom naravnih pogojev.
Omeniti je treba, da vsebujejo svetovni Vetrovni sistemi ozke struje »neke vrste brzice", ki vsesavajo zrak iz širšega območja. Razumljivo je, da vsebujejo take »brzice” mnogo več radioaktivnih delcev kakor šir-
še ozračje. Poudariti je še treba, da pogosto nastajajo take »brzice” nad območji slabega vremena in tako morejo dovesti hudournim oblakom kor velike količine radioaktivne energije, ki more znatno okrepiti moč neurij. Tako torej postaja zelo verjetno, da atomske eksplozije na splošno vreme ne vplivajo dosti, paič pa vplivajo na moč neurij, če sem zaidejo taki »strujni vetrovi" oziroma »brzice”.
Dr. V. Manohin
Koivosn1,«^
Deževno poletje lahko pokvari ves pridelek sena in zato si kmetje že od nekdaj želijo, da bi bili neodvisni od vremena, da bi lahko sušili seno pod streho. Poskusi pa so se običajno žalostno končali in je neenakomerno osušeno seno zgnilo, šele najnovejši poskusi s stisnjenim senom so pokazali, da se zrak , ki ga pošljemo skozi te bale, vendarle enakomerno porazdeli v vseh plasteh in enakomerno osuši, le da mora biti ta proces sušenja dovolj dolg. Enakomernost pretakanja zraka skozi vse plasti so pokazali nadvse moderni poskusi. Dva in pol metra debelo plast sena so izpostavili visokemu pritisku, na najrazličnejša mesta v senu vložili Geigerjeve števce in jih povezali s kontrolno desko, nato pa skozi seno spustili radioaktivni plin argon. Izkazalo se je, da 95 odstotkov plina enakomerno prodre v seno, ki se temu primerno tudi osuši. Kmetom se torej obetajo boljši časi.
Vrsta uspešnih poskusov, ki jih je pred kratkim opravila skupina strokovnjakov moskovskega inštituta za kirurgijo pod vodstvom znanega nevrologa Borisa Ognjeva, utegne povzročiti pravcato revolucijo na področju nevrologije. Sovjetskim strokovnjakom se je posrečilo nadomestiti dele tako imenovanih sociatičnih živcev pri poskusnih živalih (to so tisti živci, ki vodijo skozi zadnji del stegna v vsako nogo) s kovinskimi elektrodami, ki so povsem ustrezno delovale — tako kot tisti del živca, ki so ga živali pri operaciji izrezali! Izrezani deli živcev so bili dolgi tudi po 3 centimetre.
Poskuse so naredili na psih, ki so jih operirali in jim odstranili dele omenjenih živcev, ustavljene kovinske elektrode pa so spojili z normalnimi živci. Ko so se psom rane zarasle, so hodili povsem normalno. Operacija pri tem je bila razmeroma enostavna, težavnejše so bile priprave nanjo. Ognjev in njegovi sodelavci so namreč odkrili, da mora imeti kovina za elektrodo, ki naj nadomesti del živca, povsem enako električno prevodnost kot tista živčna vlakna, kar seveda ni bilo lahko doseči.
Skupina moskovskih strokovnjakov sedaj nadaljuje svoje poskuse, katerih končni cilj je, uporabit1 isto metodo tudi pri ljudeh. Znano je, da dostikrat nastane paraliza (ali pa preneha dedovati takšen organ, na primor
Slepi lahko slišiijo
Ušesa bodo še bolj nadomestila oči
Štirje slepi Londončani so prvi ljudje, ki se učijo »gledati« z mesi, ker jih je 48-letni inženir za elektroniko Victor Valchera opremil z miniaturnimi radarskimi napravami, ki spreminjajo obrise predmetov v slišne zvoke.
Slepi poskušajo radar kar v svojih stanovanjih. Na prsih imajo ozko, trideset centimetrov dolgo skrinjico in na ušesih. slušalke. Najprej se morajo namreč naučiti razlikovati tone, ki jih odbijajo na primer postelja, miza, omara, stol itd. Razen tega se morajo navaditi še, da se zvoki spreminjajo tudi z oddaljenostjo od predmeta.
Gledanja z	ušesi se	je vsaj tako težko navaditi kot gledanja z	očmi, le da se tega
ne	spominjamo.	Res pa	je, da pouk tega gledanja traja skoraj leto	dni, točneje 11 me-
secev po rojstvu. V prvih tednih življenja do jenček razloči le svetle in temne lise, čeprav so	njegove oči že kmalu	po rojstvu tehnično sposobne za gledanje. Prostorskega gledanja
pa	se nauči šele	po mesecih, saj v začetku seže prav tako navdušeno	po Luni kot po ig-
rački, ki jo položimo predenj.
Za slepca, ki se uči gledati z ušesi, je svet najprej poln zvokov. Tedne in mesece potrebuje, da iz te simfonije odbitih zvokov izbere in oceni tiste, ki so zanj bistveni.
Tehnični princip te naprave ni — ker že dolgo poznamo radar — več nobena skrivnost. Že več strokovnjakov se je ukvarjalo z zamislijo, da bi izdelali takšno napravo, vendar jim je spodrsnilo, ko so hoteli teorijo preliti v prakso.
Naprava inženirja Valchere je nekakšna kombinacija radarja in radijskega sprejemnika. Radar oddaja elektromagnetne valove izredno majhne valovne dolžine. Ti valovi se na predmetih, na zaprekah odbijajo in vračajo proti oddajniku.
Pri običajnih radarskih napravah padejo ti odhiti valovi na zaslon in ustvarijo tam sliko, pri napravi za slepe pa se pretvorijo v zvoke, kot v radijskem aparatu.
Problem za konstruktorja je bil le v tem da bi valove usmeril samo tja, kamor slepi gre, ker bi ga sicer preobilica zvokov iz vse sobe zavajala. Na cesti pa spet potrebuje širok snop, ki naj bi ga svaril pred avtomobili in pešci, ki prihajajo od strani. V tem primeru večjega števila zvokov je seveda učna doba za uho precej daljša. Ne vemo še, če ima mnogo slepih tako oster posluh, da bodo lahko ločili minimalne razlike.
Iz Londona poročajo, da konstruktor še ni povsem zadovoljen s svojo napravo, ker jo je v glavnem namenil le za orientacijo v stanovanju; zato pa dela zdaj napravo, ki bi pomagala slepcem tudi na ulici. Upa, da ne bo večja kot fotografski aparat. Če se bodo slepi navadili hoditi s tem prenosnim radarjem po cestah, pa je še vprašanje, saj so včasih še oči premalo v današnji zmedi prometnih ulic.
oko) samo zaradi tega, ker preneha delovati prav majhen del živca, kar prekine prenos živčnih impulzov. Če bodo sovjetske raziskave uspele, bo v prihodnje mogoče takšne okvare organizma — ki so za sedaj še neozdravljive — popraviti.
V zvezi s tem je posebno pomemben uspeli poskus, ko je Ognjev s sodelavci izrezal nekemu psu dele tistih živčnih vlaken, ki vodijo iz oči v možgane. Pes je kajpak takoj oslepel, ker živčni signali iz oči niso več prihajali do možganov. Ko pa so živali nadomestili izrezane dele živcev s kovinskimi, je pes spet spregledal.
Nova vrsta generatorja
Obeta se nov električni generator, ki si je že pridobil svoje ime MHD (Magneto Hidro Dinamika] generator in se od današnjih generatorjev razlikuje po bistveni poenostavitvi, da ne potrebuje nobenih vrtljivih strojnih elementov in da proizvaja kilovate neposredno z izgorevanjem poceni goriv (premoga, nafte, plina). Poenostavitev pomeni seveda hkrati pocenitev toka. V bistvu dela MHD kot stari dinamo. Če premikaš električni prevodnik v magnetnem polju, bo polje »iztisnilo” elektrone (ki pomenijo tok) iz prevodnika v omrežje. Različen je le prevodnik sam, ker pri MHD ni več kletka iz žic, marveč curek plina. Ta plin prihaja naravnost iz kurišča in se obnaša kot prevodnik, če je le dovolj segret — na približno 2800 stopinj Celzija. Ta temperatura atome tako zrahlja, da se elektroni sprostijo in se lahko premikajo. V MHD generatorju leče curek tako ioniziranega plina med dvema magnetnima poloma, magnetno polje proste elektrone zbira na eni strani, kontakti pa jih tam »srkajo" nase in pošiljajo naprej v električno omrežje. Tako nastali tok pa je enosmeren in ga moramo pretvoriti v izmeničen. Vse je na videz zelo preprosto, vendar je tu skrit tudi problem — namreč kako dobiti temperaturo 2800 stopinj. Pri poskusih so si pomagali z izgorevanjem v zraku, obogatenem s kisikom. To sicer še ni vse, vprašanje je še, kako izdelati generator, ki bi dlje časa obratoval pri tej temperaturi. Vendar problem nikakor ne moremo imeti za nerešljiv in zato lahko že z upanjem pričakujemo nove MHD generatorje, ki bodo za 25 do 40 odstotkov učinkovitejši kot generatorji s parnimi turbinami.
ooo
Travniška
kronika
Neikalj je zunaj na hodniku narahlo udartillo. Polkovnik preplašen poskoči lin otrpne ab mlisli, da se bodo spet zaslišali zlonosnii ženini koraki. Prisluškuje. Vse je tiho. Pre-Vanill ga je nepomemben šum. Toda pravkaršnje slike iz spominov so se razbežale in se nočejo vrniti. Pred njim so vrste njegovega rokopisa, toda sedaj sa v trudnih očeh mrtve lin zmršene. Kam je zginili miladii častnik, potujoč na Dunaij? Kje sta svoboda 'in drznost mladosti?
Polkovnik hlastno vstane ad mize kakor človek, kii lovi sapo in išče rešitve. Stopi k oknu, nekoliko razgrne j *©!enl zavesi, toda dva prsta pred njegovimi očmi stojii noč, podobna stani iiz ledu lin teme. Von Mitterer stoji pred | nje kakor obsojenec; ne upa se obrniti, ne upa se nazaj L črnim vrsticam svoje prošnje na mizi.
Ko ije tako stal n premišljeval o premestitvi, na srečo ni slutil, koliko noči, koliko jeseni in zim bo še preživel takale stisnjen med to mračno steno in svojo delovno mizo i Pa čakal na rešitev svoje prošnje. Prošnja bo' ležala v j ^eheime Hof- und Staafskanzlei v arhivu prav kakor njegov zajetni referat o strateških položajih okoiti Travnika, *Qmo v drugem predalu. Zakaj prošnja bo hitro in za- j
nesljivo dospela na Dunaj in bo prišla do odgovornega referenta, nekega sivega in utrujenega Sektianschefa. Ta bo stvar neko jutro prebral v visoki in topli pisarni, s pogledom na minoritsko cerkev, 'in bo z rdečim svinčnikom ironično podčrtal stavek, v katerem von Mitterer predlaga, naj na njegovo mesto pošljejo »©in famlillienloses Individuum”, na hrbtu prošnje pa bo napisat, naj konzul potrpi.
Zakaj Sektionschef je miren, negovan samec, razvajen megaloman in estet, ki na svojem varnem, Visokem in brezskrbnem položaju ne ve in ne pomisli, kakšne so muke tega konzula1, ne kaj je Travnik, ne kdo je Ana Marija von Miitterer, ne kakšna more biti človeška stiska in potreba. On se niti v zadnji uri, v hipu smrtnih muk ne bo znašel pred takšno steno, pred kakršno staji nocoj polkovnik Joseph von Mitterer.
8
Leto 1808 ni izpolnilo miiti ene od tistih nejasni*! obljub lepe prejšnje jeseni, ki jih je slišal Davitle, ko je jahal nad Kupilom. Res: nič nas ne more tako prevariti kakor občutek umirjenosti in prijetnega zadovoljstva s stanjem stvari. Tudi Davi!le se je prevarifl.
Tokaj v začetku tega leta je doživel najhujši udarec, kii ga je mogel zadeti pri njegovem nehvaležnem poslu v Travniku. Zgodilo se je, kar si je mogel Daville po vsem, kar je vedet, najmanj nadejati. Davna je zanesljivo zvedel, da je Mehmed paša zamenjan. Odlok o premestitvi še nli dospel, toda vezir se na skrivaj že pripravlja na odhod s svojimi stvarmi in z vsem spremstvom.
Mehmed paša noče v Travniku počakali odloka, je pojasnjevali Davna, pač pa ba s primernim izgovorom zapustil mesto že prej in se ne bo več vrnil. Vezir namreč dobro ve, kakšen je po turških mestih tisti dan, ko dospe hitri sel s sultanovim odtokom o premestitvi dotedanjega
in postavitvi novega vezirja. Zdi se mu, da vidi airznega' in plačanega kurirja, ki živi od tekih novic in nezdrave radovednosti čairšiije in nižjega ljudstva; živi od njih in uživa v mjiih. Zdi se mu, da ga gleda in posluša, ka dirja v mesto, poganjajoč konja in pokajoč z bičem, pa na vso moč vpilje imeni premeščenega in novoimenovanega vezirja.
»Mahzul Mehmed paša, mahzul! Hazul Sulejman paša, hazul!"*
Ljudstvo ga gleda z radovednostjo in občudovanjem, razpravlja o sultanovem sklepu, se veseli, navdušuje, razgraja. Po navadi psujejo starega, ki odhaja, in hvalijo novega, ki prihaja.
To je trenutek, ko brezdelnemu 'in prostaškemu svetu vržejo kakor mrhovino točnim psom ime zamenjanega paše, da ga nekaznovano blatijo, zbijajo neokusne sate in se poceni in na lahek način postavljajo in junačijo. Mati ljudje, ki si glave niso upali dvigniti, kadar je paša jahat mimo, na lepem vstanejo kat maščevalci, čeprav jim paša osebno nii storit nič žalega in nllti ni vedel, da so na svetu. Pogosto je ob takih priillkah slišali in videti kakega nedo-študiranega dijaka ali pa propallega trgovca, kako pri j žganju grmita in sadita odstavljenega vezirja, kakor da je \ padel v baju z njima, in se trkata na prsi:
»E, ljubše mi je. da sem io doživel, kakor a*a mi je kdo dal polovico Bosne!"
Mehmed paša ve, da je to vedno in povsod tako, da majhni in brezimni ljudje lezejo na trupla tistih, kii so padli v medsebojni borbi vetiikašev, in razumljivo Je, da se v tem primeru želi Izogniti vsaj tej nadlogi.
Davitte je takoj zaprosil za sprejem. Na tem posvetu ; mu je vezir skrajno zaupno priznal, da bo res zapustil
* Zamenjan Mehmed paša, zamenjan! Pride Sulejman paša!
Štedimo svoje moči!
Poskusite!
Angleški kipnik
Danes se vedno bolj zanimamo za probleme dejavnosli in izkoristkov. Najvažnejše je, kako opraviti določeno delo s čimmanj energije. V našem članku pa ne gre za mehansko, temveč za človeško energijo. V vsakdanjem življenju je tc zelo važen problem in zato morajo biti naša stanovanja grajena udobno, tako da se čimbolj odpočijemo, ka? posebno velja za gospodinje.
Vedno bol j se čudimo tehničnemu napredku, še prav posebno najnovejšim avtomobilom. Napredek se namreč kaže prav v izkoristkih. Med potrošeno in dobljeno energijo so velike razlike. Srednje močan avto ima izkoristek 20—30 %>, kar pomeni, da smo mu dovedli energijo 100 enot, dobili pa smo 20—30 enot mehanske energije.
Dejansko so človeške mišice v nekem pogledu bolj izpopolnjene kot avtomobilski motor, saj imajo pri srednje razvitem človeku izkoristek 25—30 °/o. Prti atletu se izkoristek dvigne na okoli 40 % in je potemtakem višji kot pri dieslovih motorjih. Ta največja dejavnost, kakor pravijo nekateri, ni odvisna samo od naravnih vrlin, ampak predvsem od stalnega itn intenzivnega urjenja.
Urjenje je torej odločilnega pomena. Umerjenost atleta, katerega gibi morajo biti natančno proučeni in vstklajeni, mu omogoča, da dela brez nevarnosti za zdravje vaje, k,i se zde navadnim ljudem popolnoma nemogoče. Važno je, da atlet porabi čimmanj energije.
Energija, ki jo trošimo v vsakem trenutku našega življenja, je prav tako odvisna od umerjenosti naših gibov in metod dela. Če na primer poskušamo prenesti težko breme po kamniti poti, bo delo mnogo težje, kot če prej pot lepo uredimo. Za izvršitev določenega dela je prav tako malo priporočljivo, da tečemo do skrajne meje z vsemi silami. Pešec si mora sam izbrati pravilno dolžino koraka in temu primeren ritem korakov.
Že to, da smo pokonci ali da se dvigamo, je izdatek za energijo, ki je večji pri ljudeh, ki ne delajo fizično ali pa če so zelo težki. Tudi raznolikost utrujensti so udvisne od človekove drže in postave; s koleni rahlo nazaj, z boki naprej, z malo zaokroženim zgornjim delom hrbta, z glavo naprej in trupom, rahlo nagnjenim nazaj, se potrošnja energije zmanjša na minimum. Nepravilna drža kolen, hrbta in trupa povzroča nekoristno utrujenost.
Pokončna drža je potrebna pri mnogih poklicih in utrujenost je tu večja kot sicer.
Število potrošenih kalorij pri fizičnem delu lahko zelo natančno izmerimo s kompliciranimi aparati, toda razvita energija se da meriti neposredno s poskusi. Sestavili so tudi pisalne stroje, ki zabeležijo porabljeno silo pri vsakem dotiku. Prav tu se je pokazalo, da začetnice ali malo izkušene strojepiske udarjajo z vso močjo in manjšo koristnostjo. Poskusi so tudi pokazali, da je porabljena energija za kako opravljeno delo bila mnogo večja v hrupni dvorani kot v mirni sobi.
Pred kratkim so uspešno uporabili posebne naprave za merjenje električnih tokov v mišicah, v srcu in možganih. Električne napetosti niso odvisne samo od mišičnega dela, ampak prav posebno od pogojev, v katerih delo opravljamo.
Predpostavimo., da kdo udobno sedi v naslonjaču in se sili, da ne misli in da gleda kaj lepega. Električna napetost, merjena
v tem trenutku, je 8 mikrovoltov. Ista oseba začne nato brati zanimiv dokument ali časopis. Po petnajstih minutah aparat zaznamuje 10 mikrovoltov. Nato oseba bere še naprej in odpremo še radijski sprejemnik. Po 30 minutah je napetost 15 mikrovoltov. Čez pol ure zahteva, da radio ugasnemo in soba je mirna. Po 30 minutah napetost pade spet na deset mikrovoltov.
Umsko delo je morda težavneje, vendar zahteva manj energije kot fizično delo. Množenje na pamet je težavno, ker je zapleteno, vendar porabimo pri tem le okoli 3 kalorije na uro. Hrana za umskega delavca mora biti torej drugačna od hrane ročnega delavca.
Za učinkovito delo ni potrebno samo to, da znamo svojo energijo pravilno izrabiti, ampak da tudi delamo v razmerah, ki omogočajo, da zboljšamo izoristek. Udoben prostor in mir sta torej bistvenega pomena.
Penasto zmešamo 14 dkg masla, nakar mu dodamo 7 dkg sladkorja, 2 rumenjaka, 2 jajci, 10 dkg rozin, na drobno zrezano limonino lupino, malenkost muškatnega oreha, 2 jedilni žlici ruma in 10 dkg moke. Vso to zmes vlijemo v posodo pripravno za kuhanje pudingov, ki smo jo poprej namazale z maslom in potresle s sladkorjem. Kipnik kuhamo dobro uro v sopari. Pred serviranjem ga polijemo z rumom.
Danska nacionalna jad - frikadele
Za 15 do 20 frikadel potrebujemo: V2 kg svinine, Va kg teletine, 1 veliko čebulo, presno maslo, 2 čajni žlički soli, nekoliko mleka, 3 jajca, 50 gr pšenične moke, poper.
Priprava: Meso zmelji in dodaj sol, moko, 3 cela jajca in toliko mleka, da se bo zmes dala oblikovati z žlico. Na koncu dodaj poper in nastrgano čebulo, vendar kolikor mogoče malo mešaj. Zdaj zarumeni v ponvi maslo in polagaj vanj z žlico poljubno velike podolgovate cmoke. Zarumeni na obeh straneh in prepeci na milem ognju. Poleg serviraj mešano solato.
Tehnični kuharski nasveti
PRI KATERIH TEMPERATURAH PEČEMO
Razlikujemo: močno ali hudo vročino od 200 do 225 stopinj Celzija. To vročino uporabljamo za pečenje masleno listnatega testa, krhkega testa, nekaterega drobnega peciva, ki mora hitro zarumeneti, kuhanega testa in še drugih test, ki vsebujejo več maščobe. Brez termometra vemo, da imamo to temperaturo tedaj, če nam bel papir najprej porumeni, nato pa hitro porjavi.
Srednjo vročino imenujemo vročino med 180 do 200 stopinjami Celzija. Papir počasi porumeni. Uporabljamo jo za pečenje biskvitnega tešita, umešanega iin kvašenega testa, lin to predvsem tedaij, kadar pečenko testo v debelejši plasti. Tako se enakomerneje zapeče.
Slaba vročina je med 150 do 180 stopinjami} Celzija. Papir ostane dalij časa bel. Uporabljamo jo za pecivo, ki mara ostati svetle barve.
Zelo slaba vročina pa je med 100 in 150 stopinj Celzija. Primerna je za beljdkove mase, kjer se testo bolj suši kat peče.
V KATEREM ČASU SE ŽIVILA SKUHAJO
Čas kuhanja štejemo od tedaj, ko začne ijed vreti, se peči ati cvreti. Za manj izkušene kuharice bodo naslednji podatki dobrodošli, da si bodo vedele pravilno razdeliti čas In delo.
Kuhanje: krompir 20 do 25 minut, sveži grah 20 do 30 minut, korenček, mlad, 20 do 30 minut, kolerobica 20 do 35 minut, špar-glji 25 minut, cvetača, mlada, 25 do 30 minut, ohrovt 35 do 45 minut, belo zelje 35 do 45 minut, rdeče zelje 60 do 70 minut, fižolovo stročje 40 minut, fižol, namočen, 2 do 3 ure, škrobne moke (pudingi) 2 do 3 minute, moka 10 do 15 minut, moka v žgancih 30 minut, ovseni kosmiči 15 minut, zdrob, bel, 20 do 25 minut, zdrob, koruzen za polento, 30 do 45 minut, riž 20 do 25 minut, rezano! ca 15 minut, druge testenine 20 do
30 minut, razkuhano prežganje vsaj 15 minut.
Pečenje: kvašena testo iz pol kg moke 60 minut, kruh Iz pol kg moke 60 minut, nizko peaivo 30 minut, drobno peaivo 15 do 20 minut, umešano testo v modlu iz pol kg mase 60 mimut, v nizki plasti v pekaču 30 minut, krhko testo za poslogo tort ali drugih sladic 30 minut, drobno pecivo 'iz krhkega testa 15 minut, biskvitna torta 30 do 45 mii-muit, biskvitna rulada 10 do- 15 .minut, iz debelejše beljakove mase testo 50 do 60 minut, iz maslenega listnatega testa v tanjši plasti 25 minut, iz kuhanega ali paljenega testa 25 do 30 minut.
Drobni nasveti
■	Madež 'kemičnega svinčnika na volneni ali bombažni 'tkanini odstranimo s čistim alkoholom. Svilene in druge tkanine pa očistimo z gorilnim špiritom, ‘ki smo mu predtem dodali nekaj ocetne kisline.
■	Črno volneno tkanino pustimo po pranju najmanj osem ur v hladni vodi. Tako bo barva ohranila sijaj.
■	Krvavi madeži na perilu izg:nejo, če namakamo parilo neikaj časa v hladni slani vodi.
■	Da bi se nam ogledalo v kopalnici med kopanjem ne orosilo, ga predtem namažimo z milom in narahlo obrišimo.
■	Sadne madeže (razen breskve) odpravimo iz tkanin, če jih rahlo drgnemo s krpo, namočeno v topli vodi. Če madež kljub temu ostane, operemo blago v hladni vodi, madež pa namažemo z nekaj kapljicami glicerina. Po treh minutah ga zdrgnemo s krpo, namočeno v kisu, nato pa splaknemo z vodo.
Pomenimo se o njih
Pričelo se je novo šolsko leto in z njim cela kopica skrbi, ki jih imajo starši s svojimi otroki — učenci. Od otrok prihaja največje veselje, a na žalost tudi največje skrbi in bolečine; le-te se prav lahko pojavijo, če svojim otrokom ne poklanjate dovolj pozornosti.
Vaš sin ima sedem let in zelo je ponosen, da se je naučil pisati prve črke, čeprav zelo nesigurno. On ima tudi brata, ki mu je 12 let in se prizadevno trudi s svojimi domačimi nalogami. Manjši pazljivo ogleduje starejšega brata in razmišlja, kako se bo moral še veliko učiti, da bo znal toliko kot brat.
Otrok želi vse zvedeti, vse se naučiti. Zato roditelji grešijo, ko so zaskrbljeni zaradi nakupa knjig, iz katerih se mora otrok učiti. Namesto teh skrbi bi bilo bolje, kolikor je le mogoče zagotoviti ugodne pogoje za učenje. Ker če to ne storijo, njihov marljiv in inteligenten otrok kar naenkrat prične popuščati v učenju in redno prinašati slabe ocene.
Otroku, ki se uči in dela domače naloge, je nujno potreben mir. Priskrbite mu zato vsaj kotiček, kjer se bo redno lahko učil, ne da bi ga kdo preganjal in ne da bi bili okrog njega mlajši bratci in sestrice, a posebno daleč od radia. Skratka — najboljša je popolna tišina. Mnogi otroci vam bodo trdili, da laže delajo ob zvokih radia, toda to absolutno ne drži, ker vsi šumi škodljivo delujejo na delovno sposobnost.
Zdravniki enoglasno trdijo, da je za dijaka nujno potrebno, da dobro spi; zvečer mora kmalu v posteljo, zjutraj pa naj zgodaj vstane.
Tudi taki roditelji so, ki jim je žal otroka zaradi »pretiranega« šolskega dela in jim na vse načine pomagajo. Toda razbremeniti otroka tega napora, da se sam znajde, da razmišlja s svojo glavo, pomeni odvzeti mu samostojnost, vero v svojo sposobnost in občutek, da je tudi on nekdo.
Le sočutje nam lahko vzbujajo matere, ki se po 20 letih, ko so zapustile šolo, spet učijo reševati matematične probleme in celo pomagajo otroku pri pisanju prostih spisov. Ne moremo reči, da se otroku ne sme pomagati, alt nikakor se otrok na to pomoč ne sme zanašati in ne sme ostati brez samostojnega reševanja problemov,
Roditelji so v znatni meri odgovorni za uspeh otroka pri učenju in to matere prav tako kot očetje. Zato se kolikor vam je le mogoče potrudite, da jim ustvarite prijetno delovno atmosfero, da si za morebitni jutrišnji neuspeh ne bi imeli kaj očitati.
Pomarančne kroglice
Olupke od pomaranč in limon lahko uporabimo še na en način:
Oprane olupke skuhamo v vodi, da se zmehčajo, nakar jih zmeljemo s strojčkom za mletje mesa. Iz dobljene mase oblikujemo kroglice, jih povaljamo v kristalnem sladkorju, kakau in kokosovi moki. Kroglice zložimo v papirnate skledice, ki so nam ostale od bonboniere, in gosti bodo spet občudovali našo spretnost.
Travnik, z izgovorom, da bo že sedaj pregledal priprave za pomladanski pohod v Srbijo in da se ne bo nič več vrrviil. Po vezirjevem pripovedovanju je bilo mogoče sklepati, da so mu prijatelji 'iz Carigrada sporočili, da vlada tam popoln nered, da divja prihuljena notranja borba med j skupinami in osebnostmi, ki sa majo meseca lani strmoglavile sultana Sel ima. Edino v nečem sa vsi složni — v j preganjanju vseh, ki so s čimerkoli pokazali, da odobravajo reforme in načrte odstranjenega sultana. V takih raz- J merah so bile pritožbe bosenskih begov proti vezirju kot prijatelju Francozov in človeku Seiimavega režima dobrodošle. Ve, da je že zamenjan. Upa, da so njegovi prijatelji vsaj totitko dosegli, da ne bo poslan v pregnanstvo, ampak da bo dobil kolk drug pašdluk daleč od Carigrada. Vsekakor pa hoče zapustiti Travnik že sedaj, preden dospe odlok, tin v naj večji tišini; noče doti priložnosti svojim bosenskim nasprotnikom, da bi uživali ob njegovem porazu In se mu maščevali. Spotoma kje, v Sjenici ali Prijepolju, bo počakal na odlok o svojem novem položaju.
To vse je povedal Mehmed paša Davillu s tistim nedoločenim orientalskim glasom, ki tudi pri najbolj za- i nesljiivi stvari ne izključuje popolnoma vsakega dvorna ne možnosti spremembe ali presenečenja. Z vezirjevega obraza ni izginil smehljaj oli bolje: tisto vrsta belih, pravilnih zob, ki se vsak čas zasvetijo zanesljivo med gosto črno, negovano brado in brki, kajti do pravega smeha ni bilo ne vezirju ne konzulu. Daville je gledal vezirja, poslušal tolmača in brez misli vljudno kimali. V resnici ga je vezirjevo sporočilo močno prizadejalo. Hladni In mučni krč v drobovju, ki je vedno, zdaj močneje, zdaj šibkeje sprem- j 'IjOl njegove obiske v Ko-naku in sleherni razgovor s Turki, ga je sedaj napadel z vso silo, ga ohromili in mu zvezal misel in besedo.
V	odstranitvi tega vezirja iz Bosne je Daville videl svo-Ijo nezgodo pa tudli občuten neuspeh francoske vlade. Ko je poslušal Mehmed pašo, kako s prisiljenim mirom govori o svojem odhodu, se je čutil prevaranega, nerazumljivega (iin zapuščenega v tej mrzli deželi, med zahrbtnim hudobnim, nerazumljivim svetom, pri katerem nikoli prav ne veš, kaj misli 'in kaij čuti, prii katerem ostajanje lahko pomeni tudi odhod, pri katerem nasmeh ni nasmeh In „da" ni povsem „da", kakor „ne" ni popolnoma „ne". Uspelo mu je sestaviti nekaj stavkov in povedati vezirju, kako zelo mu bo žal, če bo odšel; izrazil je zaupanje, da se bo I stvor morda vendarle dobro rešila, in mu zatrdit svoje nespremenjeno prijateljstvo In naklonjenost svoje vlade.
Iz Konaka je odšel z občutkom, kako črna je vsa prihodnost.
V	tej potrtosti se je Daville nenadoma spomnit kapi-dži-baše, katerega je bil srečno pozabil. Smrt tega nesrečnega človeka, ki ni vzbudila vesti nikomur, ga' Je začela sedaj, ko se je pokazalo, da je malo koristila, ponovno vznemirjati.
Po novem letu je vezir naskrivaj odposlal dragocenejše stvari, potem pa je s svojimi mameluki še sam zapustili Travnik. Veselo in maščevalno šepetanje, ki je začeto krožiti med travniškimi Turki, ga ni moglo več doseči. Edini, ki je vedel za dan odhoda In ki je vezirja pospremil, je bil Daville.
Vezirjevo slovo od konzula [je bila prisrčno. V sončnem januarskem dnevu je Daville odjahal z Davno štiri milje daleč ad Travnika. Pred osamljeno obcestno krčmo, v uti, nagnjeni pod težo snega, sta vezir in konzul izmenjala I zadnje prisrčne besede in pozdrave.
»Pozdravite generala Marmonta", je dejal vezir z njemu lastnim toplim glasom, ki je bil podoben iskrenosti kakor
kapljo vode drugi kaplji iin je zapustil prepričljiv in pomirljiv vtiis 'tudi pri najbolj nezaupljivemu sogovorniku, »prosim vas, da poveste 'njemu kakor tudi vsem tistim, katerim je treba, da ostanem prijatelj vaše plemenite dežele in 'iskren oboževalec Napoleona, pa naij me usoda vrže in razmere odneso kamor koli !”
»Seveda bom povedali, seveda," je odgovorit Daville resnično ginjen.
»Vam pa, dragi prijatelj, želim zdravje, srečo in uspeh; obžalujem, da vam ne bom mogel pomagati pri težavah, ki jih boste vedno imeli z neomikanim im barbarskim bosenskim svetom. Vaše zadeve sem priporočil paši Sulejmanu, ki me bo začasno nadomeščal. Njemu lahko zaupate. On je robat im preprost kakor vsli Bosanci, toda' poštenjak. Še enkrat vam povem, da ml je zaradli vas žal, da odhajam. Toda toko mora biti. Ko bi hotel sekati glave -in vladati tiransko, bi bil lahka ostal na svojem mestu in bi za vedno ugnal te praznoglave iin ohole bege, toda jaz za take reči nisem in ne želim biti. Zato odhajam."
Drhteč od mraza, bled lin zelen v svoji do tal segajoči suknji, je Davna prevajal mehanično in naglo kakor človek, ki zna vse to že na pomet.
Daville je dobro vedel, da to, kor mu vezir govori, ni iin ne more biti vse lin v celoti res, vendar ga je zadela slednja beseda. Vsaiko slovo vzbudi v nas dvojno iluzijo. Človek, od katerega se poslavljamo, in še talko rekoč za vedno, se nam zazdi mnogo boljši in vrednejši naše pozornosti, nam sami m pa se dozdeva, do smo veliko bolj zmožni krepkega in nesebičnega prijateljstva, kakor smo v resnici.
Zatem je vezir zajahal visokega rjavca, zakrivajoč z naglimi in odsekanimi gibi svojo hromoto. Veliko spremstvo je pojezdilo za njim.	(Se nadaljuje)
MAHMUD TAJMUR:
Vaški grobar
V	vasi an-Naamina v provinci Daqual-hy ja živi šejk Ghunaim. Njegov posel je ta, <3a prebira naglas odlomke iz korana in da se ukvarja z mrliči. To vam je suh, mršav človek; oči se mu svetijo, dolgi in izmozgani obraz je ves razoran od gub.
Že štirideset let ne pozna drugega posla, kot da se ukvarja s smrtjo in z mrtveci. Umirajočim prebira koran in jim s tem lajša pot do zveličanja. Ali pa sedi ob mrliču in moli, da bi se Alah usmilil njegove duše. Drugič sii 'spet daje opravka s tem, da mrliče umiva 'n jih pokopava. To delo ga je tolikanj prevzelo, da je po9tal že sam podoben mrtvaku; oči so mu suhe in nepremične, v njih ni življenja; giblje se samogibno kot avtomat, skratka: sam je postal nekakšen mrlič v svetu živih.
Bolniški postelji se bliža počasi, opiraje se na dolgo palico. Ko prispe k zglavju, mirno sede in in prekriža noge. Nato izvleče iz žepa rožni venec in pričenja žebrati molitve. Bolnik kmalu začuti, da ga zapušča;o moči in da smrt ni več daleč. Ne mine dolgo in res je samo še negibno otrplo truplo, ki ga šejk Ghunaim obrača v rokah, kakor suče mesar zaklano žival. Ce pa se šejk. znajde med zdravimi ljudmi, zaseje med nje bojazen in strah. Loti se jih tesnoba, ^obrazi se jim zmrače; molče razmišljajo o bližnji smrti.
V	isti vasi pa prebiva tudi mlad kmet, Ammar po imenu. Visok je, zdrav in krepak ko mlad bilk. Vrat ima širok ko staro drevesno deblo; silni tilnik se mu sveti v soncu kakor lepo zglajen les.
Ammar pozna samo sončno stran življenja.
s svojimi šalami. A ko je hodil, mu je bila sapa nekam težka, ko da bi nosil na plečih veliko breme. Nič mu ni dišalo, da bi se še dalje sprehajal s šejkom, pa sii je izmislil, češ, opraviti imam še to in ono in se je poslovil.
Ko se je vrnil v vas, je legel že mrak. Hitel je, da bi prišel čimpreje domov, skušal se je pomiriti, obuditi spet v sebi prejšnjo oilost in veselje. Zdajci je začul za seboj težke stopinje, kakor da bi bila živalska kopita, spremljal pa jih je odmev, ki je spominjal na oddaljen grom. Ammar se je začel domišljati, da ga zasleduje šejk Ghunaim. Obdajala ga je čedalje gostejša tema, tišina vsanaokoli mu je vzbujala grozo. Pognal se je proti domu, naglo vstopil in zapahnil za sabo vrata. A oči šejka Ghunaima, ti dve špranji, ki sta se mračno bleščali, so se mu prikazale za oknom njegove čumnate. Pograbil je plašč, ga zvil in zabasal okno. Dihal je čedalje teže, na prsih je čutil nekakšno moro. Lovil je sapo in zakričal ves iz sebe: »Kaj mi hoče ta človek? Kaj mi hoče?«
* * *
Tako je potekal dan za dnem. Ammar se je na v>'dez potolažil, spet je občutil zaupanje
pripravil za pogreb. Iz dna duše se je Ammarju pri tem iztrgal krik groze, na glas je začel preklinjati šejka in ga izganjati iz hiše...
Drugič spet, ko je brskal po svojem kovčku in iskal star plašč, da bi ovil vanj svoje otrplo telo, mu je prišel v roke volnen turban, ki mu ga je bil dal šejk, ko sta bila še prijatelja. Takoj ga je pograbil in ga potegnil ven ter ga živčno obračal v rokah. Mahoma se mu je utrnila misel, da mu je obraz kar zažarel: turban je zažgal in z velikim veseljem gledal, kako ga požira ogenj.
Kadarkoli je odtlej začutil, da se ga loteva mrzlica, je vzel v roke več listov papirja in risal nanje človeške postave, vse enake, nato pa je liste raztrgal in zažgal. Zadovoljen je gledal, kako izginjajo v ognju, iz oči pa sta mu žarela sovraštvo in želja po maščevanju. Potihem je pri tem mrmral: »V ogenj s tabo, šejk Ghunaim! V ogenj, v pogubo!« dokler se ra'®o listi ■pred' njegovimi očmi izpremenili v pepel, ki ga je raznesel veter. Nato je zlezel na svoje ležišče in je pomirjen trdno in blaženo zaspal.
Nekega dne se je Ammar napotil iz hiše v
jamo, pokrito s- suho travo, ki je zazijala kar na lepem na izhojeni poti; ali pa je začutil, ko se je zvečer umival ob bregu kanala, neznano roko, ki ga je potegnila v vodo, da bi v njej utonil. Drugič se je spet primerilo, da mu je padla na glavo debela grčasta veja — toliko, pa hi bilo po njem.
Ammar pa ni nadlegoval samo šejka samega, temveč se je lotil tudi njegove hiše. Nekega dne je šejk opazil, da mu je nekdo zadavil vse kokoši in race; drugič spet je videl, da mu je neznanec preluknjal zid in da zija v stropu špranja. Začuden je bil, a ni vedel druge razlage, kakor je bila ta, da ga zalezujejo hudobni duhovi. Zatekel se je k bogu in ga poprosil pomoči in varstva.
Nekoč, že blizu polnoči je bilo, pa je prebivalce vasi an-Naamina prebudil presunljiv krik na pomoč. Kar vrglo jih je iz postelje in planili so ven, da bi videli, kaj je. Ognjeni zublji so švigali, objeli streho šejka Ghunaima in so segali že tudi po sosednih hišah. Vaščani so začeli ogenj gasiti in to se jim je po hudem naporu tudi posrečilo. Ko so preiskovali požgano hišo, so odkrili v kokošnjaku orno truplo, povsem iznakaženo od ognja. Ko so ga skušali potegniti ven, so začuli vreščeč glas: »Pustite me, jaz bom odnesel svojega tovariša, svojega prijatelja! Jaz sam bom bral koran ob njegovem truplu; sam ga bom umil in pokopal! Bog se te usmili, šejk Ghunaim!«
Vs: so se okrenili in videli Ammarja, ki je pritekel blizu in se z obema rokama trkal po prsih. Razmaknili so se, da je lahko stopil bliže in prepustili mrliča njegovi skrbi. Ammar se je pobrigal zanj kakor je vedel in znal:
Na obrazu mu človek bere naivno radost, in to celo tedaj, kadar najbolj naporno dela. Svoj prosti čas pa prebije ob bregu prekopa, se pomenkuje z ljudmi in jih zabava s svojim otroškim govorjenjem, vmes pa se smeje na vse grlo. Je rad in obilno, čeljusti mu venomer meljejo. Zdaj žveči trdo meso, drugič si baše usta z zelenim fižolom, pobira po polju sariis. .. Videti je kot žival, kii se pase in žveči vse, kar ji pride pod zob.
Ammar je bil morda edini človek, ki se šejka Ghunaima ni bal; prav dobro sta se razumela in ata si bila globoko vdana. Ljudje so ju cesto videli skupaj: suhega, izmozganega in turobno tihega grobarja pa rejenega, od zdravja žarečega in brbljavega Ammara. Kadar ju ljudje vidijo skupaj, začudeno šepetajo: Zahvaljen bodi tisti, ki združuje nasprotja, angela smrti in angela življenja.
Prijateljstvo med šejkom in mladeničem je postajalo sčasoma čedalje močneje, tako da sta njuna domačnost in prijateljstvo prešla že kar v pregovor. Ammar v vsem svojem življenju ni bil nikoli bolan. Tudi se od otroških let rti spominjal, da hi se bil kdaj slabo počutil. Iz bolnikov je celo bril norca, češ kako so mehkužni. Na smrt in na to, kar je z njo v zvezi, ni nikoli niti pomislil. Mrtvaki so se mu gabili in vse mrtve stvari prav tako, pokopališče ni niti obiskoval. Tudi v razgovorih s šejkom Ghunaimom se ni nikoli dotaknil bolezni ali smrti. A šejk sam ni skoraj nikoli nič zinil, Ammarjeve norčije je samo molče poslušali, a njegov neugnani smeh ga je spravljal v dobro voljo. Saj Je pa tudi Potreboval te šale in ta smeh, ko je sam živel sredi solz in drugače ni slišal nič razen jadikovanja in joka!
Nekega dne pa se je Ammar vrnil domov in začutil prvič v življenju, da ga boli glava. Komaj je zlezel na svoje ležišče, se slekel in spravil spat, že ga je začela tresti huda mrzlica ki mu vso noč ni dala počitka. Ko je videl, da slabosti ni kos, je bil ves iz sebe. V mrzlični! dremavici je zagledal mršavo prikazen, same kosti so je bile, nič mesa in tudi obleke ni imela nfč na sebi. Prikazen je stopala počasi čez prag v hišo, od tam pa naravnost k njegovemu zglavju. Začela mu je turobno prepevati psalme, ko da bi brala mrtvaške molitve. Iz oči j,i je žarel ogenj in žgal bolnika v glavo. Ammar je prebil kaj klavrno noč, tresla ga je mrzlica, bil je ves Preplašen lin razburjen.
Zjutraj je šel docela izčrpan delat na polje, glava se mu je povešala in tuhtal je, kaj neki le z njim. Ves dan se je gnal na njivi in garal kot z vina. Domov je prišel ves zbegan. Trdno je zapahnil vrata, se zleknil na ležišče in se kmalu pogreznil v globok spanec. Ko se le prebudil, je stalo sonce že visoko. Čutil se ie spet čilega in zdravega, spet ga je obšla nekdanja dobra volja. Imel je spet tek do ledi, šal’1 se je kakor po navadi, smejal in Prepeval, pripovedoval šegave zgodbe.
Zvečer, 'ko se je vračal domov, je srečal šejka Ghunaimia, ki jo je počasi mahal čez most. opiraje se na svojo dolgo zakrivljeno Palico, zavit v črn plašč, iz katerega so gledale samo njegove žareče, zlohotne oči. Ammar je začuti, kako ga je spreletel srd, Pa ni vedel, zakaj. Vendar je stopil k prijatelju, ga pozdravil z prisiljenim nasmeškom m se trudil, da bi ga kot po navadii razvedril
vase, zdravje in živahnost. Vandair se je pri tem le nekoliko zmračil in nagrbančil, nekakšna skrb in bojazen sta se naselila v njem. S šejkom Ghunaimom sta se sestajala le še poredkoma in še takrat je Ammar občut i hudo vznemirjenje. To vznemirjenje se je končno razraslo v pravo sovraštvo, dasi mu ni vedel vzroka. Čuden odpor do tega človeka mu je naravnost zastrupljal ikri, mu legel na dušo. Že sama šejkova zunanjost mu je postala zoprna, tako da ga niti pogledati ni več maral.
Tako so se prijateljske vezi med Ammarom in šejkom razrahljale in sta se srečavala čedalje bolj poredkoma, dokler se nista dokončno razšla.
Nekega dne je Ammarja spet tresla mrzlica. Vrnil se je domov ves potlačen in potrt, hudo ga je bolela glava. Spet je začel misliti na svojo bližnjo smrt. V mrzlični omami se mu je zazdelo, da se mu bliža šejk Ghunaim, da ga bo umil in zvil v mrtvaški prt ter tako
kavarno, da bi tam v miru pokadili zavitek tobaka. Že od daleč je videl, kako prihaja do cesti šejk Ghunaim z mirnimi in tihimi koraki. Ammarja je pograbila jeza; nekaj časa je šejka pazljivo motril, nato pa pograbil kamen 'n mu ga z vso silo zalučal v glavo. Zadel ga je v tilnik. Nato se je hitro skril med njive, šejk pa se je prestrašen oziral okoli, češ, odkod je nekii priletelo. A videl je samo otroke, ki so se 'graii v bližini in mislil si je, da ga je eden izmed otročajev nehote zadel.
Ammar se je vrnil domov srečen in zadovoljen . Drugi dan je spet prežal na šejka in zalučal vanj kar dva kamna, ki sta ga zadela v rame in hrbet. Od tistih dob je začel šejka na vse mogoče načine zasledovati in mučiti in je bil v tem začuda okreten in iznajdljiv. Ponoči je bdel in tuhtal, kaj hi mu še vse prizadel :n kako bi izvedel svoje naklepe. Pripetilo se je — in ne samo enkrat — da je šejk Ghunaim nenadoma zdrknil v
šejka je položil na mrtvaški oder, mu bral izreke iz ‘korana, ki jih je prej šejk sam prebiral umirajočim in mrtvim. Nato ga je umil, ga zavil v mrtvaški prt, ga odnesel na pokopališče in ga zagrebel. Trdno je poveznil na grob kamnito ploščo. Ko se je množica razpršila in se vrnila domov, se je Ammar olajšano pretegn i in se zadovoljen sam s seboj pošteno oddahnili.
Vaščani niso imeli nobenega primernega naslednika za pokojnega šejka, razen njegovega prijatelja Ammarja, pa so šejkov posel prepustil: kar njemu. Lotil se ga je z veseljem. Nehal se je ukvarjati s poljem in živino in je skrbel samo še za pokopavanje mrličev. Grobove pa je vedno za njimi skrbno zasipal. Čudno veselje ga je prevzelo vsakokrat, ko je začul, da kdo umira, ali da je že izdahnil. Po životu ga je spreletaval čuden nasladen srh, ko je obračal v rokah trupla svojih žrtev. Imel je občutek, kakor da dodaja svojemu lastnemu življenju tisto življenje, ki bi ga morali ti nesrečniki še sami preživljati.
Ammar, ali šejk Ammar, kakor se je zval odslej, se je hudo spremenil, odkar je opravljal svoj novi posel. V telo je omršavel, oči so se mu pogreznile, čelo izstopilo. Nič več ni čuti iz njegovih ust smeha in šal. Dolgi obraz mu je postal turoben, da prevzame človeka, ko ga vidi, strah. Ljudi se izogiblje, ljubša mu je samota. Z dolgimi koraki gre preko mostu nad kanalom, visoko vzravnan se drži in človek misli, da vidi pred sabo duha, moro, ki ga dači v sanjah. Opira se na palico, ki jo je podedoval od šejka Ghunaima, kakor je podedoval za njim tudi vse drugo. Ko ga ljudje od daleč vidijo, mrmrajo: »Glejte ga, angela smrti! To je tisti, ki vpihuje življenje ljudem!«
— ANEKDOTE
Predsednik Bolivar je nameraval prenočiti v odročni perujski vasici. Njegov adjutant je zato pisal edinemu krčmarju, naj poskrbi za dobro posteljo, dobro hrano itd., itd., itd. Ko je Bolivar prišel, so ga peljali v najlepšo sobo. Bil je zadovoljen, toda tedaj je krčmar odprl vrata v sosednjo sobo — kjer so sedela tri zala dekleta.
»Kdo pa so te dame?« je osupnil Bolivar.
»To so vendar tisti trije in tako dalje!« je šepnil krčmar.
* * *
Angleški pisatelj Pope je bral lordu Hali-faxu svoj rokopis.
»Odlično!« je vzkliknil lord, »imenitno — stoj! Ampak tu in tu bi se lahko bolje izrazili.«
Pope je o tem potožil svojemu prijatelju. Ta mu je svetoval: »Pustite, kakor je, pojdite k Halifaru, se mu zahvalite za nasvet in mu še enkrat preberite.«
Pope je šel z rokopisom k lordu in mu nespremenjeno mesto vnovič prebral.
»Vidite!« je menil lord, »zdaj zveni čisto drugače!«
ZLATKO TOMIČIČ:

Mrtvec na planini
Privezan ob deblo nisem sanjal o svobodi. Pustili so me tu in čez kak dan bom umrl. Pozabljal sem, da sem zvezan; gledal sem orle nad glavo; mali skobec je padal v dolina. Na planini so bili neskončni travniki. Sredi kotline je bil gorski vrt, na katerem je raslo zelje. V njem je kača davno nekoč pičila visokega človeka v palec na nogi in on si ga je odrezal, da ne bi umrl. Zato pravijo tej kopi Kačji palec.
Mogočna skala se boči po strmini; čvrsti hrasti poganjajo iz drobnega kamenja. V grmovju se oblizujejo lisice, ki ponoči lajajo z drobnim laježem.
Niso me hoteli zaklati, privezali so me k drevesu. Sklenili so, naj bo moj konec čim bolj strašen. Vedeli so: prišel bo ris in me živega raztrgal, razmetal moje ostanke po gričih. Nekoč sem ga slišal, kako je zavreščal. Mogoče pa me raztrgajo divji prašiči.
Čudovito je bilo na planini. Kako sladek je bil njen zrak, kako jasen razgled.
Vresje je od vsepovsod silno dišalo. Preraslo je pol planine in njegova zrnca so se trla in šumela, neprestano je bučal veter.
Mravlje so se vzpenjale po drevesu in mi lezie pod obleko. Grizle so me v roke in vrat, prihajale so tudi v uho.
Medved je šel mimo mene. Obstal je, pogledal in se odzibal naprej proti prepadom.
Ponoči sem poslušal kose. Le čemu so se zbujali in prepevali v mraku, to je bilo neznano mojemu ubogemu razumu.
Žaba mi je priskakljala do nog. Čeljusti so se ji napihovale in ko me je gledala, je brezumno izbuljila mrzle oči.
Ko sem umrl je divjal vihar: rušil je kamenje v dolino (iz katere se je vsak dan dvigala megla, bela kot mleko), pulil je debla, tako je izdrl tudi tisto, na katerem sem bil privezan, odnesel ga je do velike jame, v kateri se ne čuje kamen, ko pade na dno, in ga vrgel povprek čez brezno; tako mi je telo ostalo obrnjeno pr,oti nebu. Moje motne oči so slepo gledale v sonce, ki se je dvigalo; dež jih je pred tem dolgo močil in jokal sem z mrzlimi tujimi solzami.
Veliko dni je bilo vedro. Gledal sem čisto modrino nebeškega oboka nad planino, gledal sem v velik okrogel mesec, v zvezde, izgubljene v globokem prostoru, in v črno noč, katere bistvo sem končno dojel.
Nisem se več spreminjal. Moj najlepši pogled se je združeval z nebom.
V glavi sta temneli dve veliki črni luknji in to niso bile sanje, to sem bil jaz, to je bilo moje mrtvo telo, moj nespoznatni obraz.
S\

I
,
'

nOrnburgring
Prizorišče vsakoletnih bojev za naslov svetovnega prvaka. Tokrat je na avtomobilskih dirkah zmagal Graham Hill.
Novo priznanje slovenski gimnaziji
Tradicionalnega lahkoatletskega srednješolskega^ troboja sta se tokrat 'kot zastopnika Koroške udeležila tudi dva dijaka Državne realne gimnazije in gimnazije za Slovence v Celovcu. V Krems sta v spremstvu sedmih srednješolcev iz Celovca in Beljaka odpotovala tudi dva Slovenca: šestošolec Kušej, ki je nastopil v skupini B, in osmošolec Malle, ki je Koroško zastopal v skupini A. v udeležbo na srečanju najboljših srednješolskih atletov Avstrije so služili prosvetnemu min-5trstvu kot podlaga rezultati zadnjega športnega dne na slovenski gimnaziji, iz ka-tenh je bilo razvidno, da je delo na področju »kraljice športa« — kot imenujejo lahko atlet ko na tem zavodu brez dvoma zavidanja vredno.
Osmošolec Malle je na tekmovanju v Kremsu izenačil solski rekord v teku na 100 metrov z rezultatom 11,9, solidno uvrstitev pav ,cj d«s^e,! tudi v skokih in metih. Ob .začetku šolskega leta in brez vsakršnih priprav je 12 mesto med 42 športniki iz celotne Avstrije, ki iso bili povečini člani športnih društev za mladega dijaka iz Slovenjega Elajbenka res lep uspeh.
NOGOMET
Končno zmaga Št. Janža
v Na domačem terenu je enajstorica Št. Janža premagala ekipo iz Grabštanja s tesnim rezultatom 4:3 (2:2) in si tako pridobila nekoliko več moralne opore za nadaljnje tekmovanje. Vsekakor pa je treba ugotoviti, da je bila^ kvaliteta tekme naravnost porazna, saj je moštvo iz Grabštanja skupno z domačimi igralci prikazalo taikšno igro, ki nikakor ne more sluziti popularizaciji nogometa.
Tesen poraz
celovške Austrie v Linzu
Enajstorica iz Linza LASK, ki je bila lani najresnejš' tekmec dunajski Austriji v borbi za naslov državnega prvaka, je zadnjo nedeljo ie s težavo premagala borbene nasprotnike 'z Celovca s tesnim rezultatom 1 : 0. V grobi ^ igri so domači nevarno poškodovali Celovcana Repitscha, ki zdaj dalj časa ne bo mogel nastopati. Tako je število poškodovanih 'koroških nogometašev naraslo na 6 in bo moralo na prvenstvenih tekmah nastopati ustrezno število rezervnih igralcev. Borba za obstanek v 1 gi, kjer »rezervna« ekipa celovške Austrie že vrsto nedelj dosega kar dobre rezultate, bo doživela nov višek v nedeljo, ko se bo na celovškem terenu domača enajstorica pomerila z dunajskim Wackerjem.
Elastisch bleiben!
Bei nachlassender Spannkraft und verminderter Leistungsfahigkeif greifen Sie zu dem »Jungbrunnen der Natur". Die Wlrk*toffe des Knoblauchs, in NVeizenkeimol gelost, sind konzen-triert in den Klosterfrau Aktiv-Kapseln enthalten. Diese Kapseln dienen zur Aktivierung nachlassender Elastizitat, vor allem auch in zunehmendem Alter.
J
48 Kapseln S 27,— Kurpackung 150 St. S 69,— In Apotheken u. Drogerien
/Ikti
KAPSELN

nacb Dr. Doerenkamp
TELOVADBA
Cerar v reprezentanci Evrope
V Frankfurtu se bosta 11. novembra pomerili telovadni reprezentanci Evrope in Japonske. V reprezentanco Evrope so uvrstili tudi dvakratnega svetovnega in evropskega prvaka, mladega slovenskega telovadca Cerarja iz Ljubljane. Vendar se Cerar tega tekmovanja po vsej verjetnosti ne bo mogel udeležit, ker mora nadoknaditi svoje študijske obveznosti, ki jih je nekoliko zanemarjal, ko se je pripravljal za svetovno prvenstvo v Pragi. Seveda pa telovadbe še ne misli opustiti, zato bo tud poleg študija nekoliko treniral, medtem ko bo z intenzivno vadbo in nastopi pričel šele v marcu prihodnjega leta.
V kratkem se bo v celovški Mestni hali začela nova hokejska sezona, ki bo brez dvoma postavila lanskoletno daleč v senco. KAC se je namreč dobro pripravil in se okrepil z legendarnim ameriškim reprezentativnim vratarjem Palmer-jem ter napadalcem Williamsonom (na sliki), ki velja za enega najboljših amatersih hokejistov na svetu. Prav tako pa je znova podpisal pogodbo tudi ljubljenec celovške publike Lemon.
BOKSANJE
Avstrijsko prvenstvo v boksu
Naslove avstrijskih prvakov v boksu sta te dni osvojila celovškim privržencem boksa dobro znana športnika: najišjo lovoriko je poleg Madžara Petocza, ki sedaj nastopa za celovški KAC, osvojil tudi Mariborčan Stilja, kateri se bori za štajerski klub Kapfenberg. Stilja je v suverenem slogu pošiljal na deske svoje nasprotnike, med njimi tudi Frauenloba, boksarja evropskih kvalitet. Na tekmovanju so dominirali boksarji »province«, ki so končno odvzeli primat športnikom glavnega mesta Avstrije.
RADIO PROGRAM
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00.
Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.10 Jutranja gimnastika — 7.55 Gospodarske vesli — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Za gospodinjo — 11.00 Zabavna glasba —
13.10	Opoldanski koncert — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet.
Sobota, 13. 10.: 8.05 Domači vrt — 8.15 Jutranji kon-cert — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Večne ceste, roman — 16.00 Ali poznaš Koroško? — 16.30 Za ženo v poklicu — 17.10 Znane in priljubljene melodije — 18.25 Kjer pojejo, tam prisedi — 20.15 Troubadour, opera v italijanščini.
J
Nedelja, 14. 10.: 8.05 Kmečka oddaja 8.15 O, ti miljena glasba — 9.05 Popevke od včeraj — 13.45 Iz domačih gajev: Trdi časi očetov — 14.30 Pozdrav nate
—	16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 17.05 Koncert k čaju ob petih — 18.00 Slovenski zvoki — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Izvolite, očetje — slušna igra o konzilih preteklosti 21.10 Večerni koncert.
Ponede!;ek, 15. 10.: 8.05 Glasba velikih mojstrov —
13.00	Mala melodija — 15.00 Posebej za vas — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 17.10 Popoldanski koncert —
20.30	So tudi še čedni ljudje — 21.00 Misli so proste
—	21.15 Koroška lovska ura.
Torek, 16. 10.: 8.15 Orkestralni koncert — 14.45 Iz kulturnega dela dežele —	15.30 Komorna glasba —
17.10	V koncertni kavarni — 20.15 Klasiki v radiu — Nes‘roy: Dekle iz predmestja.
Sreda, 17. 10.: 8.00 Glasba Maksa Regerja — 15.00 Glasba za mladino — 15.45 Mi predstavljamo: mladi talenti muzicirajo — 17.10 Glasba, ki se nam dopade
—	20.15 Schubert — Bruckner — Mahler.
Četrtek, 18. 10.: 8.15 Orkestralni koncert — 14.45 Ura petja — 15.45 Koroški avtorji: Walter Nowotny — 17.10 Popoldanski koncert — 18.35 Mladinska oddaja: Katere knjige bere mladina? — 20.15 To je veliki čas Štajercev — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 19. 10.: 8.15 Mali jutranji koncert — 15.00 Komorna glasba — 15.45 Kulturno zrcalo — 17.10 V koncertni kavarni — 20.15 Halo, tenagerji — 21.00 Znameniti dirigenti:	Evgen Ormandy.
II. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00, 17.00, 19.00, 22.00 Dnevne oddaje: 6.10 Z glasbo v novi dan — 9.00 in
10.00	Šolska oddaja — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.03 Avtomobilisti med potjo — 15.00 Šolska oddaja — 17.30 Reporterji med potjo — 19.20 Kaj slišite danes zvečer —
20.10	Pogled v svet
Sobota, 13. 10.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 11.00 Poljudne viže —	13.35 Znameniti umetniki —	15.00
Fotogratiraj boljše — 17.10 Domača 'glasba —	17.40
Lorenz Mačk: Brezbožna vas — 18.25 Orkester Kurt Edel-hagen — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 20.00 Vseh devet — 21.45 Svetovni šport.
Nedelja, 14. 10.: 7.05 Jutranja glasba — 8.15 Kaj je novega? — 9.00 Operni koncert — 11.00 Koncert ^.dunajskih filharmonikov — 13.10 Avtomobilisti med potjo —
14.30	Pavla Preradovič: Usodna dežela — 15.00 Z zvoki križem in kražem po Avstriji — 18.00 Mali dunajski radijski orkester — 20.00 Lepi glasovi, lepi zvoki — 21.18 Ob lepi modri Donavi.
Ponedeljek, 15. 10.: 8.10 Prosimo, prav prijazno —
11.00	Za ljubitelje resne glasbe —	13.30 Za	prijatelja
oper — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.30 Pojoče in zveneče Porenje — 17.15 Mi smo brali za vas — 17.45 Oddaja za ženo — 21.30 Folklorna glasba.
Torek, 16. 10.: 8.20 Glasba na tekočem fraku — 11.00 Dopoldanski koncert — 13.30 Znameniti orkestri — i4.35 Leto je zrelo, listi so postali vino — 16.00 Esej našega časa — 16.30 Življenje se prične pri šestdesetih — 18.00 Glasba zate — 20.00 Operetni koncert — 21.30 O tem lahko govorimo.
Sreda 17.	10.: 8.10 Prosimo,	prav	prijazno	—	11.00
Za ljubitelje	resne glasbe — 13.30 Glasba J.	N.	Hum-
mela. — 15.30 Vedro in zabavno — 16.00 Evropski humanist, življenje in dtelo Ivo Andriča — 17.40 Domači zdravnik — 19.30 štirje proti štirjim — 20.40 Kaj se smejiš, Mona Lisa.
Četrtek, 18. 10.: 8.10 Glasba na tekočem fraku — 11.00 Mali dopoldanski koncert —	14.15 Sodobni avstrijski
komponisti — 16.00 človek v središču — 17.40 Oddaja za ženo — 19.30 Zveneče platno — 21.00 Človek in njegovo mnenje.
Petek, 19.	10.: 8.10 Prosimo,	prav	prijazno	—	11.00
Za ljubitelja resne glasbe — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 16.00 Otroška ura — 18.00 Glasba za delopust — 19.30 Undine — 21.15 Tretje znamenje.
Dnevne oddaje: 19.30 Zabeleženo za vas —■ 19.55 Kratko pred osmo — 20.00 Čas v sliki — 20.20 Moza!k kratkih filmov.
Sobota, 13. 10.: 20.30 Dekle Marion, povest o turin-skem konju.
Nedelja, 14. 10.: 17.00 Svet mladine — 17.30 Vilmina napačna častihlepnost — 18.00 Kaj lahko postanete —
18.30	Sedem dni dogajanj — 18.50 To vas bo gotovo zanimalo — 20.30 Tragikomična komedija: širna dežela.
Ponedeljek, 15. 10.: 19.00 Tečaj angleščine — 20.30 Aklualni	šport —	20.50	Prijeten zabavni	večer.
Torek,	16.	10.:	19.00	Tečaj angleščine	— 20.30	Papir
in kuli, kviz za gledalce — 21.15 Vojak med gorami.
Sreda, 17. 10.: 17.00 Za mlade amaterje — 17.30 Lassie, povest o psu — 19.00 Tečaj angleščine — 20.30 V/ikinška pozna trgatev — 21.00 Poljubi, kroglo in ka-nalije.
Četrtek, 18. 10.: 11.00 šolska oddaja: čudna zrna —
19.00	Tečaj	angleščine	— 20.20 Voznik	Henschel,	pre-
nos od nemške televizije.
Petek,	19.	10.:	19.00	Tečaj angleščine	— 20.30	čuda
živalskega svela — 21.15 Igralni salon.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 5.05, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 95,5 — 92,9 — 94,1 — 88,5 — 97,9 MHz
Dnevne oddaje: 5.00 Dobro jutro — 5.10 Nekaj domačih
—	8.25 Zabavni kaleidoskop — 10.15 Od tod in ondod — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 —
16.00	Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in v svefu — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski
dnevnik.
Sobota, 13. 10.: 8.05 Pošlarček v mladinski glasbeni redakciji — 8.35 Pavčičeve melodije — 11.00 Mozarfovl operni dueti — 11.30 Pol ure vedlih melodij — 12.05 Slovenske narodne	ob spremljavi	harmonike —	14.05
Glasbeni omnibus — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Zborovski portret Frana Gerbičo
—	17.05 Gremo v kino — 18.45 Naši popotniki na tujem
—	20.00 Za prijeten konec ledna — 22.15 Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 14. 10.:	8.00 Mladinska	radijska	igra:	štirje
Eskimi potujejo v beli svet — 8.45 Iz albuma skladb za olroke — 10,00 Se	pomnile, tovariši	— 12.05	Naši	poslušalci pozdravljajo in	voščijo — 13.30	Za našo	vas _ 16.00
Humoreska ledna: Pračlovek — 17.15 Radijska igra: Le- j sena skleda — 18.30 Športna nedelja — 20.00 Zberite vašo melodijo — 21.00 Umetnost verizma.
Ponedeljek, 15. 10.: 8.05 V novem tednu novi posnetki komornega zbora RTVL — 8.55 Za mlade radovedneže
—	11.00 Pozor, nimaš prednosii — 14.05 Glasbeni lirik Robert Schumann — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Obdobja slovenskega samospeva — 18.25 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 20.00 Simfonični koncert Dresdenske filharmonije — 22.15 Zabavna glasba iz študija Ljubljana.
Torek, 16. 10.: 8.05 Prvi Verdijev triumf: opera Na-bucco — 9.25 Melodije Jožeta Privška — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 13.30 Med jugoslovanskimi baleti — I 14.35 Po naših planinah — 15.30 V torek na svidenje — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.45 S knjižnega trga — 20.15 Radijska igra: Avtomobili — 11.27 Od severnoameriških prerij do madžarske puste.
Sreda, 17. 10.: 8.05 Iz tisoč in ene noči — 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb — 9.25 Zabavna glasba za vse, ki sle pri delu — 10.45 Človek in zdravje — 11.00 Po- j zor, nimaš prednosti — 13.30 Pesmi in plesi iz Dalma- ! cije in Makedonije — 14.35 Dve domači partituri: Pe- ! ter Petrič in Tomislav Zografski — 17.05 Odkrijte se, j gospoda, genij — 18.30 Slovenske narodne poje ženski j zbor KZRTV Ljubljana — 20.00 Štiri krat petnajst — 21.05 Danilo Švara: Veronika Deseniška, opera v 4. dejanjih.
četrlek, 18. 10.: 8.05 Dva opusa Ubalda Vrabca —■ 9.25 Iz Wognerjevih .Mojstrov pevcev nurnburških" —
11.00	Pozor, nimaš prednosti — 12.30 Palela prijetnih melodij — 13.30 Popularne orkestralne skladbe Antoni-na Dvoraka — 14.05 Zabavni saleidoskop — 15.15 .Planinec" in druge domače skladbe — 18.10 Prvi večerni ples — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevor’ I
—	21.00 Literarni večer: Nazim Hikmel, pisma.
Petek, 19. 10.: 8.05 Orkestralna palela plesnih rifmov
—	9.25 Trije mladi skladatelji: Jakob Jež, Samo Vremiak in Igor Štuhec — 10.15 Zbori iz ruskih oper — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 13.30 Tisoč pisanih taktov z a dober lek — 14.35 Od Triglava do Ohrida — 17.05 Odmevi iz Londona — 18.10 Med našimi narodnimi pevci in muzikanti — 20.00 Sestanek v dvoje — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 21.15 Oddaja za pomorščake.
RADIO TRST
Slovenske oddaje na valu 306,1 ali 980 Kc/sek.
Sobota, 13. 10.: 11.45 Lahka glasba — 14.40 Jugoslovanske ritmične popevke — 16.00 Junaki športa: Jessie Ovvens — 17.00 Z nastopa gojencev Glasbene malice, v Trstu — 18.30 Jazz panorama — 19.00 Tržaški obiski
—	20.00 Športna tribuna — 20.40 Slovenski vokalni oktet — 21.00 .Kratka zgodba", radijska igra.
Nedelja, 14. 10.: 9.00 Kmetijska oddaja — 9.30 Slovenski narodni molivi — 11.30 Za najmlajše — 13.00 Odmevi tedna — 14.45 .Gorenjski kvartet" — 16.00 Popoldanski koncert — 18.00 Obzornik filmskega sveta — j
21.00	Iz slovenske folklore — 21.20 Sodobna simfonična glasba — 22.00 Nedelja v športu.
Ponedeljek, 15. 10.: 11.45 Lahka glasba — 18.30 Folklorni molivi v simfonični glasbi — 19.00 Radijska uni- i verza — 20.30 .Mojzes", opera.
Torek,	16.	10.:	11,45	Pesfer	spored	lahke glasbe — i
18.30	Orkesler v preteklih stoletjih — 19.00 Za najmlajše — 20.30	Izbor domačih in tujih	motivov	  21.30
Koncert sopranistke Lelizie Benetti-Trevisani — 22.00 Obletnica meseca.
Sreda,	17.	10.:	11.45	Lahka	glasba	— 18.30	Jugoslo-
vanski skladatelji — 19.00 Higiena in zdravje — 20.30 .Limonin olupek”, igra — 22.00 Iz ifalijanskega glasbenega ustvarjanja.
Četrlek, 18. 10.: 11.45 Lahka glasba — 19.00 Za Valvasorjem po naši deželi — 20.30 Simfonični koncert.
Pelek,	19.	10.:	11.45	Lahka	glasba	— 18.30____O glasbeni inferprelaciji — 19.00 Radijska univerza _______ 20.30
Gospodarstvo in delo — 21.00 Koncert operne glasbe
—	22.00 Iz pesniških gajev.
Jesensko sajenje sadnega drevja je boljši od vigrednega!
Močna proti mrazu odporna drevesca in ribeze tokaj dobavi drevesnica Marko P o I c e r, pošta Št. Vid v Podjuni — St. Veit im Jountal.
idaiatclj. lastnik Ir, zoložnik: Dr, Franc Petek, Velikovec — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Oasometergasse 10, lelelon S6-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. —
in tiskarska družba z o. J. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi na| se poiiljajo no naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postlach 124.
Tiska založniško