ZA PETERLETA SOCIALE PREK GLAVE VSAK DRUGI SLOVENEC JE LENUH MARKO JE DRUGIČ SHODIL ČUDEŽNA OZDRAVITEV SRNJAK ZA OBRAMBO OČETNJAVE TRAGIČNE ZGODBE BEGUNCEV BEG PRED SMRTJO LOVSKE NEUMNOSTI SAVINJČANI V NEMČIJO, ZAGORCI V SAVINJSKO OBIRALCI ZA DEVIZE SMNMNRNMIRMMMNIIRMHSMMMiMIINIIINNRilBilHaNMMIHaHMNilaHKNHlIlHlHMHRMiRIMMMIHiN ZAKAJ JE ZAŠČITA PRED TOČO NEUČINKOVITA RAKETE NAD SLOVENIJO EKSKLUZIVNI INTERVJU Z V. ŠEŠLJEM VSE BOMO POBILI MAGIČNI HOROSKOP PRVIČ V SLOVENIJI Trgovsko podjetje d.o.o. Dobojska 16 (Hudinja), Celje tel: (063) 38-011 tel.-fax.: (063) 31-193 RASTLINJAKI UNIHORT PRIČAKUJEMO VAS NA SEJMU V GORNJI RADGONI Delovni čas od 7.00 do 15.00 ob sobotah — zaprto ZAVOD ŠRC GOLOVEC ORGANIZIRA V SOBOTO, 24. 8. 91 OD 20. ure do 01. ure NA PLOŠČADI PRED GOLOVCEM, 0 GOLOVŠKO NOC NA KATERI VAS BO ZABAVAL ANSAMBEL NOČNA IZMENA - DRUGA PRESENEČENJA DOSTOPNO GOSTINSKO PONUDBO VSTOP PROST VABUENI »SeOCOOSOOCOOOGSGOGOOOOOOOOO' Vroči smo tudi poleti cijo Slovenije privoščil naivno izjavo, da ni nobenih šans, Tito je postal marš-all šek potem, ko je zanetil vojno med SS&SZ&g * ““ •“ -* Kajti. Vse je O. K., dokler se zna JaJA šaliti. Oni dan je za naslovnico Dela prijel v roke nemška armbrust tako, da je postalo še mojo bivšo taščo sram: »A zna tale Janša vsaj Bavčar Harvai-look, Peterle za k maši, JaJa jetniško sproščen metlo v roki držati?«, je vprašala. Potem seje JaJa (spet za mri), JaJa pa priljbljeno progasta s kratkimi rokavčki. Njegov jetniški imidž se tako prenaša na Slovence. Končno se je dal JaJa še intenjuvati za Delo sobotno prilogo. V prilogi je pojasnil, kako je pameten, da si naivnosti ne smerno privoščiti. Strašno coli smo se Slovenci počutili, ko SiSSrS SrfSŠSS Delavci so namreč tako pametni, da jim rji bilo treba nič Doktor Milčinski je nekoč kot dortip povedal, da je nad vrati v obdukcijsko dvorano včasih pisalo po latinsko Tukaj se živi uče od mrtvih, danes pa piše Nezaposlenim vstop prepovedan. Odkar je JaJa v Sloveniji dobil vojno proti trinajstim tankom in petnajstim samohodnim ha.bičam, smo se vrnili v stare čase. V Sloveniji se represivni podjetniki JaJinega kroga bogatijo na račun tistih, ki bodo ali pa ne jutri mrtvi. Če pade jabvod pri Krškem, se okrepi JaJa z armbmstom: je to hot-dog ali auspuh? Vse foto: DELO prisluškovanje telefonom. Če se razleti Petrolova eksplozi-tura, me policaj iz rezerve zaslišuje, zakaj sem se oddaljil SO metrov od doma v bližnji bife. Ce pride Markovič v Ljubljano, sosedovega dveletnega Marka skrivamo tri dni v špajzi, da nas agenti ne bi spraševali, če je kaj v žlahti 'z Antejem. Tako je to. Plešo imam že podobno JaJevi, brado Peterletovi, trebuh Bavčarjevemu. Vzamem si še uhan iz ušesa in ga denem v nos, kupim si črtasto srajčico in čakam na svobodo. Svoboda kmalu prišla bo. Kajti. Slovenske obrambne priprave so pravljičnih sedem tednov pred hrvaškimi. Zadarski obrmatmi minister Peter Šale si je šele prejšnji teden pri čiščenju pištole prestrelil koleno, JaJev celjski referent Miro Terbovc pa je to opravil že junija. MED NAMI Gorbačov v zapor, Slovenija v zaklonišča Sovpadanje Mesičeve grožnje z odstopom in tega, kar se je zdaj zgodilo Gorbačovu, lahko morda vzamemo tudi kot popolno naključje, vendar si takšne lahkomiselnosti raje ne privoščimo. Če je bil Gorbačov še včeraj ta, ki je ponujal (in kasneje ponudbo tudi demantiral) vojaško pomoč Jugoslaviji in smo njegovo roko pomoči vojaško-srbskemu lobiju razumeli kot prijateljsko zaroto hegemonov, je danes očitno, da pomeni udar v Rusiji novo zeleno luč za velikosrbsko osvajalsko politiko. Če je bil tih dogovor med JA in Združenimi državami Amerike, ki je pravzaprav dejansko sprožil vojno v Sloveniji vsaj malce zavit v meglico tajnosti, je tokratni strel startne pištole glasen, da bolj ne more biti. Dejstvo je, da se dogodki odvijajo z izredno naglico in da je težko predvideti, kaj se bo resnično zgodilo. Zavedati se je treba dejstva, da se bodo oči svetovne javnosti od dogodkov v Jugoslaviji obrnile k Sovjetski zvezi. Da za nas to ne pomeni kaj posebno dobrega, je menda jasno vsakomur. Če bo Mesič odstopil, bo odstopil v senci dogajanja v Kremlju. Njegov odstop bo tako le sapica v viharju, podobno kot je bil njegov nastop na mesto predsednika predsedstva. Stipe Mesič pač nima takšnega slovesa kot Mihail Gorbačov, toda to je popolnoma razumljivo in neškodljivo. Mesičeva težava je, da še zdaleč nima takšnega vpliva, kot Slobodan Miloševič, ki še zmeraj kljubuje vsem napadom političnih nasprotnikov. Miloševič dejansko je človek z največjim vplivom v Jugoslaviji, oziroma tistem, kar je od nje ostalo. Novinarjem satelitskega programa Sky News je bil vožd najbolj zanimiv izmed vseh jugoslovanskih politikov tudi zato, ker jim je bilo takoj jasno, da je Miloševič človek, ki ima moč pognati to državo v zrak. Mesiču tako bistveno ne pomaga ne vztrajanje na čelu predsedstva, kakor tudi ne odstop. Predsedstvo Jugoslavije je pač le še debatni klub in ne organ, ki bi lahko vplival na dogodke v državi. Dogodki v Sovjetski zvezi bodo nedvomno vbrizgali visokooktanski adrenalin v žile opešane jugoslovanske armade. Če drži trditev, da je ranjena zver najbolj nevarna, potem imamo razlog za previdnost. Ministra Janša in Kacin sta svojo previdnost izkazala z ogledom med vojno najbolj prizadetih krajev v Sloveniji, hkrati pa sta preverila obrambno pripravljenost TO. Resje, da sta zbirala pogum za ta obisk več kot mesec in pol, vendar opravljen posel ponavadi zbriše drobne grehe. In zopet se samodejno vsiljuje primerjava s Sovjetsko zvezo. Ruskim generalom je udar uspel, Janšin SDZ-jevski puč pa je splaval po vodi. Kaj takšnega se na Hrvaškem nikakor ne more zgoditi, čeprav Tudj-manova ghandijevska drža včasih izveni precej patetično ob novih in novih razmesarjenih truplih v Slavoniji. Očitno je namreč, da teroristi ne bodo odnehali, vojska pa se je po poročanju HTV že vkopala na »zgodovinskih mejah Srbije«. Hrvati izgubljajo vojno kot v kakšnem tragičnem partizanskem filmu. Evropski skupnosti bodo teroristi morali sklatiti vse helikopterje z neba, preden bodo nehali mečkati. Če sploh kdaj bodo in tudi za takrat ni jasno, za kaj se bodo odločili. Če pri razmišljanju o prihodnosti zavzamemo bolj črnogledo stališče, si moramo priznati, da ves svet čaka kaj se bo zgodilo z nami, toda razen redkih izjem nihče ne migne s prstom. V tem primeru pomeni rešitev problema le zdesetkanje Slovenije s strani JA. Če bo davek za priznanje Slovenije tako drag in krvav, potem za Hrvaško rešitve sploh ni. Lahko pa si privoščimo malce sanjarjenja in pogledamo na prihodnost skozi rožnata očala. Da nas bodo le nekako priznali in se bodo stvari počasi uredile. Brez novega prelivanja krvi. Tudi na Hrvaškem. Čeprav je upati na kaj takšnega v teh časih popoln luksuz. NOVADOBA Glavni urednik: Janez Sever Odgovorni urednik: Brane Piano Pomočnik odgovornega urednika: Peter Tomaž Dobrila Uredniki: Marjana Arnšek (kronika), Jana Štrlekar (reportaža), LucaS (fotografija) Tehnični urednik: Janez Herle Trženje: Roman Hriberšek (vodja), Jure Černetič, Nives Seničar, Ines Paradižnik, Šarita Črnac, Aleš Matjaž, Matevž Cene (prodaja), Suzana Rober (tajnica). Izdaja Preše d.o.o., direktor: Janez Sever, namestnik Brane Piano, pomočnica direktorja Valerija Glavač, tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, tel. (063) 27-606, 25-331, fax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 9 a, tel. (066) 21-533, fax (66) 51-702, p. p. 311. Cena 25 din, mesečna naročnina 90 din. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje. Izhaja ob sredah. Rokopisov ne vračamo. Devetnajsti avgust 1991 v Moskvi: Boris Jelcin govori s tanka sovjetske armade. Najbolj priljubljen človek v Sovjetski zvezi zahteva prostost za najbolj priljubljenega Rusa na svetu, Mihaila Gorbačova. In ne samo to. Ljudstvo Sovjetske zveze poziva na splošno stavko. Če bodo ljudje v Sovjetski zvezi komu sledili, bodo Jelcinu. Tega se zaveda, zato je njegovo zavzemanje za Gorbačova več kot le nabiranje političnih točk. V Sovjetski zvezi gre namreč zares. Tako kot že tohkokrat poprej. Generalska klika nad Jelcina še ni poslala mož v dežnih plaščih in z na oči potisnjenimi klobuki. Podoba, ki je znana še iz Stalinovih časov. V Sovjetski zvezi vre. Morda se obetajo največji nemiri po otobrski revoluciji. Dežela Rdečega oktobra doživlja implozijo, sesuva se sama vase. Koga vse bo potegnila s sabo? Kramberger in Nova doba Ivana Krambergerja, ki v Kopru pogosto prodaja svoje knjige, obeske in priponke, smo srečali na koprski tržnici. Obkrožen z dobrimi ljudmi, kot jih on imenuje, se je pogovarjal o raznih temah. Na sebi je imel majico Nove dobe in ko smo se pojavili v enaki, nas je debelo pogledal in vprašal, od kod smo, kaj delamo. Tako se je pričel razgovor, v katerem nas je on intervjuval. »Kako je Nova doba ... kdo je glavni... ah, poznam ga... prav gotovo imate denar... Nova doba je v redu ... dober časopis ...« Slikali smo ga z našo majico in s časopisom in slednjič tudi mi doživeli, da nas nekdo brezplačno reklamira. Ivan, pozdrav iz Nove dobe in njenega koprskega dopisništva. Pridi še kaj v Koper! Samo Sveto pismo in [Nova doba SAVINJČANI OBIRAJO HMELJ V NEMČIJI, ZAGORCI PA V SAVINJSKI DOLINI Obiralci za devize Zelene kobule v Savinjski dolini so dozorele. V Hmezadu Žalec so z obiranjem pričeli minuli petek, zasebniki pa v ponedeljek. Po zadregah z najemom sezonskih delavcev so le uspeli dobiti zadostno število ljudi, ki strežejo strojem. Vendar je med obiralci le tretjina domačinov, saj se Slovenci raje udinjajo Nemcem za bistveno večje plačilo. Kot vsako leto bo tudi letos jo v Nemčiji kot doma. Nič pri obiranju sodelovalo veliko čudnega, v štirinajstih dneh za-sezonskih delavcev iz cele Ju- služijo približno tisoč tristo goslavije, razen iz Srbije. To so mark. predvsem ljudje, ki že več let prihajajo v Savinjsko dolino. Iz celjskega zavoda za zapo-Največ jih je iz hrvaškega Za- slovanje smo dobili nekaj zani-gorja, nekaj manj kot druga le- mivih podatkov. Spomladi so ta je zaradi težav s potovanjem poslali iz Zvezne Republike Albancev. Njihovo število se Nemčije na republiški sekreta-giblje od sedemsto do sedem- fiat za delo spisek potreb po sto petdeset. Zaslužijo pov- sezonskih delavcih za trimeseč-prečno petdeset dinarjev na no sezonsko delo. Iz republike uro. Nekateri več, drugi manj, so to poslali naprej v Celje, odvisno od dela, ki ga opravlja- V Celju so naredili seznam jo. brezposelnih, ki so se zanimali Za obiranje hmelja se je za to delo, in ga poslali v Nem-letos prijavilo precej več doma- čijo. Od tam pa je prišel nazaj činov kot prejšnja leta. Pri tem drug seznam, na katerem so delu jih bo sodelovalo približno bili poimensko napisani delav-dvesto. Kot kaže vse hujša go- ci, ki so jih Nemci želeli. Na spodarska kriza počasi le od- tem seznamu so bili samo de-pravlja nekatere predsodke, lavci, ki so tja že dalj časa hodi-V preteklih letih je bilo njihovo li na sezonska dela. V Nemčijo število dosti manjše. Kljub te- je tako odšlo devetinosemdeset mu je še vedno večina sezon- ljudi, a niti eden od tistih, ki so skih delavcev iz drugih repu- bili prijavljeni na zavodu za za-blik. Slovenci hmelj raje obira- poslovanje. Kmetje so nezadovoljni Inženir Jože Brežnik iz Hmezadovega Kmetijstva je povedal, da bo letošnja letina hmelja po pričakovanju boljša od lanske. Povprečen donos sorte Golding se giblje od tisoč sedemsto do tisoč devetsto kilogramov na hektar. Velika večina slovenskega hmelj plačali šele, ko ga je hmelja gre v izvoz. Lanskoletni Hmezad prodal, v prejšnjih le-izvoz je bil celo 90 odstotkov tih pa v nekem določenem ro-vse proizvodnje, letos bo pred- ku. Hmezad je najel kredit in vidoma malo manjši. Izvozili izplačal pridelovalce. Lansko naj bi od 80 do 85 odstotkov ieto so predlagali kmetom, da hmelja. sicer lahko dobijo plačilo kma- Po besedah znanega hme- iu p0 oddaji hmelja, vendar le, Ijarskega strokovnjaka, inže- če bi sami plačevali obresti za nirja Brežnika dosegajo savinj- kredite, ki bi jih najel Hmezad, ski hmeljarji približno tak hek- Seveda kmetje na to niso pri-tarski donos kot na primer stali (kdo pa sploh bi). Zato so nemški, četudi so pogoji dela jih izplačali v več obrokih, tako pri nas dosti slabši kot na za- kot so hmelj prodajali. Izplači-hodu. lo se je zavleklo. Površine zasajene s hmeljem Lanskoletna odkupna cena v družbenem sektorju so pri- Za kilogram suhega hmelja je bližno enake kot lani, le pri znašala sedem mark. Letos ob-kmetih na obrobju doline so se ljubljajo boljšo ceno, od sedem malo zmanjšale. Vzrok delne- mark in pol do osem mark in mu zmanjšanju pri zasebnikih pol. Te odkupne cene so odvis-je bil tudi neurejen način plače- ne od vrste hmelja in od njego-vanja hmelja. Kmetom so Ve kakovosti. FOTOREPORTAŽA Slovenski konec tedna Minuli vikend je bil izredno pester po dogodkih. Čeprav je v Portorožu divjala Portoroška noč, v Gotovljah so priredili konjske dirke, v Velenju so imeli svoj dan in v Rogaški Slatini so slavili, je našo pozornost vzbudila tudi karavana Janeza Janše in Jelka Kacina, ki sta se več kakor mesec dni po vojni spravila k ogledu »bojišč« in preverjanju stanja v enotah slovenske vojske. Za papeža na Madžarskem pa vam tako ni potrebno posebej govoriti... Tako je bilo v Portorožu... v Gotovljah... STOPITE BLIŽE, SLOVENSKI VOJAKI PISMA ll® Izjava za javnost V skladu z zapisnikom tretjega sestanka odbora za ureditev križišča Gotovlje—Žalec obveščamo javnost o naslednjem: Na drugem sestanku odbora za ureditev križišča Gotovlje-Ža-lec je bila posredovana v javnost zahteva, da se omenjeno križišče zaradi velikega števila smrtnih žrtev in materialne škode v kolikor ne bo opravljena semaforizacija, demonstrativno zapre z dnem 16. 8. 1991 za nedoločen čas. V minulem času je naslov krajevne skupnosti prišel s strani SO Žalec dopis, ki jamči, da se bo v najkrajšem možnem času pričelo izvajanje projekta semaforizacije na gotoveljskem križišču. V skladu s tem je bil na tretjem sestanku odbora (9. 8. 1991) sprejet sklep, da se omenjeno zaprtje magistralne ceste Celje--Ljubljana preloži do nadaljnjega, t. j. do 31. 10. 1991. Pri projektu semaforizacije bodo s svojimi predlogi sodelovali vsi krajani in celotni odbor. V kolikor se semaforizacija v tem dvomesečnem odlogu ne bi pričela izvajati, se bo magistralna cesta zaprla 31. 10. 1991 ob 13. uri. Za ODBOR ZA UREDITEV KRIŽIŠČA predsednik MARKO DOLAR Javni odgovor g. Ivanu PEVCU, predsedniku SKZ-LS in predsedniku DPZ občine ŠENTJUR Predsednik SKZ-LS, g. Pevec je kot odbornik in kot predsednik DPZ občinske skupščine, dne 24. 7. 1991 naslovil name - kot na poslanca ZBORA OBČIN republiške skupščine tri pisna vprašanja in sicer: »1. gospod predsednik KOVAČ, s kom se posvetujete preden greste na republiško skupščino? 2. Kaj zastopate v interesu občine kot edini poslanec? 3. Kaj ste prispevali z vašim poslanskim delom za razvoj občine ŠENTJUR, razen SDK kontrole?« Ker so vprašanja bila postavljena z namenom javne obravnave, želim odgovoriti vsem, ki jih to zanima javno: Doslej se mi je zgodilo le petkrat, da sem lahko izmenjal mnenja ali prenesel določena stališča v republiško skupščino. Pogrešam zlasti dejavnosti strank in upravnih organov oziroma IS, ki ne kažejo zanimanja za dogajanja v republiškem parlamentu. Tako sem pri odločanju vezan skoraj izključno na lastna spoznanja. Vsekakor si želim, da bi šentjurska politična javnost aktivneje sodelovala pri ustvarjanju zakonodaje. Občina ŠENTJUR ima poleg mene še 19 poslancev v republiški skupščini. Sicer pa parlament ni mesto, kjer bi se prav pogosto odločalo o parcialnih občinskih koristih. Ob sprejemanju vsakega zakona se je potrebno odločiti tudi do stokrat, torej sem se doslej odločil že nekaj tisočkrat. Odločal sem se v skladu s svojim strankarskim in na volitvah verificiranim programom in je praktično nemogoče v telegrafskem stilu odgovoriti - kje vse je bil zajet tudi naš šentjurski interes. Navedel bom le dva primera, kjer sem bil uspešen: Na moj predlog je bilo v Zakonu o vzpodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij sprejeto podaljšanje tako imenovanega statusa prehodnega obdobja za manj razvite občine z dveh na tri leta; kar lahko pomeni v dinarjih tudi sto ali več milijonov in je za našo občino izjemnega pomena. Dal sem poslansko pobudo vladi (23. 5. 1991), da uredi za-mujevanje plačil za prevzeto mleko v mlekarni »Arja vas«. Kmalu po inšpekcijskem obisku v mle- karni (3. 6. 1991), se je plačevanje uredilo. Drugi del zadnjega vprašanja je provokativen. Kontrolo šentjurskega občinskega proračuna sem zahteval kot predsednik skupščine in ne kot poslanec, zaradi nejasnosti in izgleda tudi nezakonitega poslovanja nekaterih občinskih funkcionarjev s Štajersko obrtno banko. Upam. da bo Služba družbenega knjigovodstva ukrepala bolj odločno kot odborniki naše skupščine, ki jim ni dosti mar za 400.000 DEM občinskega denarja! Z veseljem bom na razpolago vsakomur, ki bi želel sodelovati pri soustvarjanju zakonodaje ali ga zanima moje konkretno poslansko delo! mag. Franc KOVAČ, poslanec v ZO REPUBLIŠKE SKUPŠČINE Pajdaštvo, ki ne umira kot nekdanje tovarištvo Tovarištvo je zame še vedno sveta beseda. Ne gre zgolj za tako imenovane šolske tovariše. Ne. Saj tovarištvo ni najprej v šolah nastalo. To je tisočleten, human odnos do sočloveka. Pomagati sočloveku v stiski je humano dejanje, ki ga ni moč v nekaj stavkih opisati. Enostavno privre od srca. Prijateljstvo in tovarištvo si od obstoja človeštva podajata roko. In ne mlahavo: krepko in trdno! Kakor sto in sto drugih stvari smo tudi tovarištvo zmaličili, ga zmetali v sekrete namesto v srca. Pajdaši: SIMPATIKUM, PROTEKCIJA, ZVEZE in še nekaj njim podobnim pa se bohotijo, so paraziti, pijavke, ki jim je smrtnost tuja. Tudi zajetne modre kuverte so v njih ožjem sorodstvu. Te mrhovinarje srečujemo v vsakdanjem življenju na vsakem koraku. Nobena branža ni izvzeta. Nobena! Mogoče pri usmiljenih sestrah, uršuhnkah, misionarjih. Občudujem ljudi, ki se sredi najboljših let odrečejo lastnim užitkom in gredo v daljne tuje dežele, ki ne skrivajo zank in nevarnosti. Žrtvujejo se za sočloveka! To je tovarištvo! Vsak čas bomo spet slišali: V šolo našo šolo urno pohitimo .. .1 Že pri samem vstopu srečujemo gospoda SIMPATIKU-MA, gospo PROTEKCIJO, ZVEZA je sicer ženskega spola, uporabna pa je za oba spola. Vi, ve v prve klopi, vi ve v srednje in vi in ve pa v zadnjo. To pa teče skozi celo šolsko leto. Nič kolikokrat v zbornicah slišiš stavek: Ta otrok mi ni simpatičen in konec! Seveda teh dejanj ne smemo posploševati. Vse v en koš metati. Kar je res je res: Naši ljubi otroci so bili, so in bodo poskusni kunci. Kar naše učbenike poglejmo! Noben od njih - ali pa zelo redki! - ne doseže petih let. Druga plat medalje: Zakaj je v naših časopisih, revijah, radiu, TV tako borno o šoli prave resnice povedane?! Celotnega poteka ene učne ure z novo snovjo nismo že dolgo dolgo videli. Zakaj ni prikazanih več najslabše in najmoderneje opremljenih šol? Ali pa, kako učenci sami izvedejo en učni dan? Pa da ni več učnih ur ob navzočnosti staršev? Pa da so razredni učitelji po 5-10-20 in večlet v istem razredu? Zakaj je vedno manj primerov, ko si učitelji rečejo: Ti boš danes v mojem, jaz v tvojem razredu. Priprave so na mizi. Na primer, delavec pri tekočem traku mora biti na delovnem mestu natanko ob določenem času. Ali je tudi po šolah vsepovsod tako? Zakaj tako malo srečanj otrok iz podružničnih šol in centralnih? Seveda istih razredov! In še in še. Primer: Za nami so stavke dijakov, študentov, učiteljev. Prvi zaradi neskladnih načrtov, drugi za višji OD. Na Nizozemskem, pa še v nekaterih drugih deželah za boljše OD učiteljev stavkajo delavci, očetje, matere otrok. Tudi na Norveškem je podobno. O tem kdaj drugič. Po šolah pa je tudi veliko entuziastov. V vseh drugih branžah, zakaj entuziasti so entuziasti so povsod, delijo nagrade — ne zgolj papirnata priznanja - DENAR! Nekatere občine - med njimi tudi občina Žalec - teh Žagarjevih nagrajencev sploh nimajo. Zakaj ne?! Če odgovorne vprašaš, dobiš kratek odgovor: Premalo konkretnih predlogov! Jaz si upam trditi, da je to čista nevoščljivost, nepriznanje, da nekdo pa le več zna, je z dušo in srcem pri svojem delu, dočim drugi toliko da »odbrenkajo«. Tako je tudi v fabrikah, rudnikih. Upravno osebje, ki potegne še druge. Samo delavec ob tekočem traku je kot švicarska ura. Kako so nam pred volitvami trobili ov razno raznih čistkah. Kaj je iz tega? To je podobno strahu: okoli in okoli je votel, v sredini pa ga nič ni. Simpatikum, pro-tekcije, zveze, poznanstva. Za cel rožni venec je tega. Približno tako, kot bi pri krogu konca iskal. Če bi mene kdo vprašal, kdo je te zmešnjave kriv, bi mu odgovoril: GOSPOD, ki si ga z desetimi prsti volil! Drago Kumer, Gotovlje Pesem V času agresije na Slovenijo sem napisal veliko pesmi pod naslovom »zbogom orožje«. Zadnja nosi naslov »Nemogoče je mogoče«. Kako bi lahko prišel, ali našel založnika za pesniško zbirko ali mi lahko vi svetujete? »Nemogoče — je mogoče« Ali so to sanje, ali je to resnica? Ali se res umika, ali je to ukana ? Ne morem verjeti, da je to lahko mogoče, dolga leta nemogoče, da armada nas zapušča. Še včeraj nam grozila; da nas bo poteptala aT čez noč se spremenila, da nas bo zapustila. Če bo to resnica in ne ukana da to ne bodo sanje, potem je nemogoče res lahko mogoče. Lepo pozdravljeni. Janez Sterkuš, 62383 Šmartno pri Slov. Gradcu 145 Raziskovalni tabor L Kulturni center Ivan Napotnik Velenje pripravlja desetdnevni raziskovalni tabor, ki bo potekal od 17. do 25. avgusta 1991 po Paškem Kozjaku. S tabori, ki so postali tradicionalna vsakoletna oblika raziskovalnega dela, poživljamo raziskovalno dejavnost v občini Velenje nasploh ter vzgajamo generacije strokovnjakov, ki bodo sposobni zaznavati in reševati številne probleme, pred katerimi stoji Šaleška dolina na pragu 21. stoletja. Tabor na Paškem Kozjaku je že tretji tabor, ki ga pripravlja naš center. Prva tabora, ki smo ju pripravili v Zavodnjah, sta pokazala, da je ta oblika dela z mladimi še kako uspešna, zato bomo s tem delom nadaljevali tudi v prihodnje. S tabori želimo pokriti celotno področje naše občine in vse kraje temeljito in sistematično raziskati. Ker pa so krajevne skupnosti naše občine precej velike, bo tabor v vsakem kraju vsaj dvakrat zapored. V delu letošnjega tabora bo sodelovalo okoli 40 učencev velenjskih srednjih šol ter 10 mentorjev. Učenci bodo razporejeni v naslednje raziskovalne skupine: tri etnološke, dve zgodovinski, arheološko, geografsko, skupino za folklorno izročilo, fotografsko, video, novinarsko in računalniško skupino. Seveda si želimo, da naša raziskovalna in vzgojna prizadevanja najdejo ustrezen odmev v sred- stvih obveščanja. V času tabora bomo imeli ves čas na razpolago fotografije ter audio in video zapise našega dela. Vabimo vas. da nas v času tabora obiščete, postregli vam bomo z vsemi materiali, ter popeljali na teren med mlade raziskovalce. V času tabora (od sobote 17. S. ob 14. uri do nedelje 25. 8. ob 8. uri) nas lahko dobite na telefon 063/855-210 v »štabu« tabora - Planinski dom na Paškem Kozjaku. Za stike z javnostjo skrbi Tomo Matič. Lep pozdrav! Vodja tabora: Vlado Vrbič Razkrivanje resnice o gradnji skakalnice v Velenju. Mednarodni tabor za biološko kmetijstvo Mikrokozmos organizira od 17.-31. avgusta mednarodni tabor za biološko kmetijstvo. Teoretično in praktično delo bo potekalo pod mentorstvom uglednih domačih in tujih predavateljev. Udeleženci bodo nastanjeni v bivši osnovni šoli »SVETINJE« poleg znane turistične točke Jeruzalem (Ljutomersko-ormoške gorice). Stroške udeležbe za vse pravočasno prijavljene nosi organizator. Udeleženci naj prinesejo s seboj poleg osebne prtljage še spalne vreče in delovno obleko - tudi škornje. Dinamika delovnih dni bo naslednja: 7.30- 8.30 zajtrk 8.30- 9.30 duhovni vidiki razvoja kmetijstva (študij tekstov) 10.00- 13.00 tema dneva 13.00- 15.00 kosilo 15.00- 19.00 delavnice (bio-di-namično kmetovanje, domače ni obravnavi naslednjih področij: JSK Vedno mi postane tesnobno pri srcu, kadar se nehote uzrem na mogočno konstrukcijo skakalnice, ki se mogočno dviga nad mestom Velenje. Zakaj? 19 00-20.00 večerja Kot skladiščnik črne mctalur- 20.00-23.000 kulturni večeri, gije v DO RLV sem moral pravo- diskusijske teme po izbiri časno pripravljati material za ne- Tematski dnevi bodo posveče-moteno izgradnjo železne konstrukcije omenjene skakalnice. Po specifikaciji materiala za železno konstrukcijo, je bilo porabljenega 80 ton različnih jeklenih profilov. Izgradnjo skakalnice je v celoti financiral Velenjski rudnik, odnosno njegovi tozdi. To pa ni slučaj, saj so v teh tozdih bili zaposleni odgovorni ljudje, ki so imeli vpliv pri izgradnji skakalnice. Pogosto so pritiskali name prav na žaljiv način, da sem pravočasno pripravil material in ga tudi dostavil na gradbišče skakalnice. Po dokumentaciji je ves material bil odpeljan v jamo, kjer naj bi ga tudi vgradili, dejansko pa je bil porabljen za izgradnjo skakalnice. Izvajalec del je bil ESO - elektrostrojni obrat. Za nepravilnost poslovanja sem iz- - OBISKALI KMETIJSKI SEJEM V GORNJI RADGONI - DELEŽNI BOMO KONCERTA VLADA KRESLINA IN ZORANA PREDINA... Prijavite se lahko pisno na naslov: MIKROKOZMOS, Prešernova 7, Ljutomer, ali telefonsko (069) 81-325. PLESNI TEČAJ Plesni forum Celje organizira enotedenski tečaj sodobne plesne tehnike (Limon in Graham) za plesalce s predznanjem, ki bi se radi intenzivno pripravili za novo plesno sezono. Tečaj bo potekal pod vodstvom prof. Save Malenšek, dolgoletne plesalke in pedagoginje Plesnega foruma v Celju, ki se je pravkar vrnila z Dunaja (Som-mer tanz Wohen Wien 91), kjer je izpopolnjevala svoje znanje z znanima ameriškima pedagogoma Joe Alegadom in Davidom Hochoyom. Tečaj bo potekal od 26. 8. do 31. 8. od. 10.30 do 12. ure v telovadnici Srednje šole Borisa Kidriča v Celju. Prijave zbiramo po tel.: (063) 36-559 do nedelje 25. 8. 1991. Število udeležencev je omejeno. OSNOVE BIOLOŠKO DINAMIČNEGA KMETIJSTVA OPAZOVANJE KRAJINE POZNAVANJE TAL AKTUALIZACIJA LJUDSKEGA IZROČILA EKONOMIZIRANJE ALTERNATIVNEGA KMETIJSTVA BIOLOŠKO VINOGRADNIŠTVO... V času tabora bomo osvajah osnove teorije in otipali praktične vidike biološko dinamičnega kmetijstva. Ob tem si bomo vzeli še čas za nekaj izletov: - S ČOLNI SE BOMO SPU-SITLI PO REKI MURI - SPOZNALI SKRITE KOTIČKE NEOKRNJENE NARAVE VZHODNE SLOVENIJE vedel preko organov odkrivanja. Le-ti so namreč razpolagali z vso ^ ^ ss ^ obsežno dokumentacijo za ska- k kalnico, iz katere je bilo razvid- ? no, koliko je bilo porabljenega > materiala. Nikjer ni bilo moč za- st slediti izstavljenih računov, ki bi š se nanašali na vrednost porablje- y nega materiala. Prikazovali so le ^ nekaj ur dela za opravila, ki so ga v izvajali delavci elektrostrojnega obrata in delavci jamskih tozdov, k Meni so očitali, da sem se v anga- ^ žiranju za pripravo materiala za S smučarski klub osebno okoriščal S) na račun RLV. Ko so odgovorni ^ delavci sprevideli, da obstaja utemeljen sum zaradi načina njihovega poslovanja, so uporabili kameleonski način sprenevedanja. Zaradi tega so nekje ostali moralno in materialno očiščeni s tem, da so v prispodobi žrtvovali jagnje. Delegati delavskega sveta DSSS niso bili povsem prepričani v pravilnost odločitve, ko so dvigovali roke za izrek ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Za te izjave sem izvedel pozneje od posameznih članov delavskega sveta. Ker so odgovorni v DO RLV s takšno vestjo in težo odgovornosti menili, da bi jim s svojo nadaljnjo prisotnostjo utegnil škodovati, so sklenili, da me po hitrem postopku izločijo iz kolektiva. Že sam način, kako so brez pravih dokazov ravnali v tem primeru, dokazuje njihov paničen strah za kariero in položaj. Da je bilo moje delo in poslovanje neoporečno, dokazuje dejstvo, da na moje delo ni bilo nikoli nobenih pripomb, ne s strani samoupravne delavske kontrole, kakor tudi ne s stram inventurne komisije. Vendar se do sedaj ni razrešilo še ničesar, pa čeprav je od tega minilo že dve leti in pol. Vsekakor bo zelo zanimiva objava obtožnice, iz katere se bo videlo, česa bodo obtoženi tudi vodje tozdov DO RLV, kakor odgovorni vodje v nabavni službi DO RLV. ADOLF PIRTOVŠEK Skorno 19 Šoštanj * * § I * I ! i t i * * * * i i PAR - TELEMATIKA, p. o. Podjetje za inženiring, projektivo in montažo 61000 LJUBLJANA, Pivovarniška 6 ZA VAŠ POGLED V SVET PAP SAT SET Z novo generacijo DIH (direct to home) satelitov je mogoč sprejem z antenami majhnih površin. Nudimo vam Individualni satelitski sistem PAP SAT SET, ki ga sestavljajo: - parabolična, offset ali centrična antena premera 55, 60,80,120,150,180 cm - visokokvaliteten stereo SAT sprejemnik - magnetni polarizator - kabli s priključki Individualni satelitski sistem PAP SAT SET omogoča sprejem programov s satelitov ASTRA 1A in ASTRA 1B ter satelita ASTRA 1 C, ki bo predvidoma lansiran v letu 1992. Anteno je možno montirati na fasade, balkone ali na obstoječe antenske sisteme. Od 17. do 25. avgusta NAS OBIŠČITE NA MEDNARODNEM KMETIJSKO ŽIVILSKEM SEJMU v Gornji Radgoni, kjer se boste seznanili z našimi programi. Ugodne cene in možnost obročnega odplačevanja. Informacije in prodaja: PAP TELEMATIKA, Podjetje za inženiring, projektivo in montažo, p. o. Ljubljana, Pivovarniška 6 (tel.: 061/327-777, fax.: 061/322-157) ali v Prodajno razstavnem salonu na Kersnikovi 7, v Ljubljani * * i i i * I § I I ! § * * ! ! I I i aocooo r eooocoooooooooocoooooococoooooocecooooocioooGOOooeciOGOocpOC Turistično kmetijsko in trgovsko podjetje d.o.o. KLJUČAROVCI 19 YU-69242 Križevci pri Ljutomeru Tel. (069) 87-731 Pri nas vam ponujamo kmetijsko mehanizacijo: - SIP Šempeter - silo kombajni - sejalnice - BECKER - žitne sejalnice - plugi IMT - TEHNOSTROJ prikolice Pokličite nas domov in se oglasite na naš razstavni prostor na sejmu v Gornji Radgoni. ILoocoocococo« ZA PETERLETA SOCIALE : ; : : je len uh Slovenski premier Lojze Peterk je v daljšem intervjuju, ki ga je petnajstega avgusta imel za STA. med drugim izjavil tudi, da »imamo četo preveč sociale«. Sklicujoč se na poročila in ocene s terena, je predsednik slovenske vlade izjavil, da se ljudje nočejo zaposlovati pri obrtnikih in v javmh delih, ker je »še vedno bolje živeti od sociale « Brezposelni v Sloveniji so torej večinoma lenuhi, ki se jim ne ljubi delati, saj jim podpore za brezposelne omogočajo lagodno in brezskrbno življenje. nntno reakcije slovenske vlade na zaplembo slovenske imovine v Srbiji, dotaknil pa je tudi socialnih problemov. Po njegovem je vlada dobro poskrbela za brezposelne, še več. prepričan je. da je v Sloveniji celo preveč soriak. Do tega sktepa je prišel po poročilih in ocenah s totena, omiašafoč se na podatek, da »ne dobijo ljudi za javna dela in obrtniki Tn dni pred tem intervjujem je slovenski izvršni svet prejel pismo Z\eze Svobodnih sindikatov Slovenije, v katerem opozarjajo na neusklajenost denarnega nadomestila za medtem ko so denarna nadomestila ostala na ravni iz leta 1990. Povprečni osebni dohodki so se v prvih petih mesedh povečali za 22 odstotkov, denarnih nadomestil, ki jih prejemajo delava, katerih delovno razmerje je prenehalo ne po njihovi krivdi, pa v letu 1991 niso uskladiti niti enkrat, C. Peterk j. kot pa da bi delali. Pri tem pa pozablja, da se mnogi od teh »lenuhov« niso mogli zaposliti v obrtnem sektorju prav zaradi davčnega zakona, ki je }mel kot posledico ukinjanje delovnih mest pri obrtnikih. Gospod Peterle nas poskuša prepričati, da so biffabrtniti prisiljeni odpuščati delavce le zaradi nesposobnosti Naivno bi bilo verjeti, daje šlo le za lapsus. Tudi za javna dela bi se verjetno prijavilo mnogo več ljudi, če bi jim k-ta resnično zagotavljala socialno varnost. Kakšen bo naslednji korak slovenske vlade ' Bomosekk- svoje .’ Ah pa bo brezposelne kar naravnost obtožila lenobe in jih prepustila same sebi. Naš predlog je takšen: namesto da bi poskusih' zmanjšati davke in s tem posredno sprostiti nova delovna mesta bi slov -jelam pravo salomonsko rešitev. Tistega, ki bi izgubil službo, bi bi sprejeli nov zakon, kt bi dovoljeval, da m lahko lenuhe izgnali iz Slovenije. Ni lenuhov, ni brezposelnih. Gospod Peterk bi bil presrečen. Slovenija bi končno postala godalno čista država, Janši pa bi ostalo še več denarja za naknp »orožja. Slovenci z bogom Dolgo vroče poktje, ki se je začelo s slovensko osamosvojitvijo in nadaljevalo z vojno, še vedno noče spustiti politične temperature. Neuspelo miniranje Peterletovega vladnega lobija, Id na čelu z bajbolj spot t za napravilo ničesar za ustavitev gospodarskega in človeškega - prava perla takšnega družbenega preobrata: nekoč najbolj tijskega čistilca tistih, ki niso bili na liniji (kavčičevci), sedaj pa kot demo-kristjan moli na nedeljskih mašah. Vprašanja, kaj sploh delata on in njegov resor v sedanji vladi, pa mu zaradi znanega odgovora ne bomo postavljali. Hkrati se je ob nedavnih vladnih pe da Peterle ni noben mehek ati ponižen---------- -----... mu gre za glavo, pokaže vse svoje zobe v belem sijaju. To je ..... ' ' 'j : . i : 'S :' cingerja in Krajnca, na hrbtih katerih je Lojzek polomil svoja gospodanka kopja in na mesto njiju postavil sebi bližnja gospoda Šešoka in Ocvirka. Lahko rečemo, da, če je po volitvah izglodalo, da bomo imeli strankarsko pestro dad- jo spdaj mttine akcije w%ti prag krščanskih demokratov, posebno še. ko imajo tudi v druph strankah dovolj trojanskih konjev za pravočasno blokado možnega prevrata. ruje, da so jim pač bolj všeč bogato okrašene in osvetljene cerkve kot nedeljska svinjska pečenka. Res, da je potrebno skrbeli za kulturno dediščino, še sploh, ko so prejšnji oblastniki z njo delali kot svinja z mehom. Ker ena skrajnost (komunizem) povzroči drugo (klerikalizem). bo do normalizacije stanja preteklo veliko vode. težko napovedati Želimo si le. da prej, kot si bomo lahko tzkrtditi. USODE TREH NAJPOPULARNEJŠIH MINISTROV Somrak bogov Italijani so ped časom dobili priložnost za svojevrstno proslavo: menjali so svojo 45. vlado. Pri naših sosedih torej pade vlada v povprečju na vsako leto, še nobenemu premiera pa ni uspelo ostati na funkciji do konca mandata. Dosedanji rekorder je Benito Craxi, ki mu je uspelo obdržati se tri in pol leta. Italijani se zaradi tega seveda ne vznemirjajo preveč. Hitro menjavanje vlad uporabljajo kot dokaz demokratičnosti politične ureditve, o čemer jih' dodatno prepričuje dejstvo, da so v zadnjih letih uspeli napraviti ogromen korak naprej tako v gospodarskem kot tudi zunanjepolitičnem področju. Pri nas je seveda drugače. Demokratični politični sistem, ki si ga je Demos prilastil kot povsem svojo zaslugo, s seboj ni avtomatično potegnil tudi politično razsvetljenega pogleda na razvoj dogodkov. Morebitna zamenjava vlade ali vsaj njena rekonstrukcija se vsak mesec prebije na prve strani časopisov že od proslave plebiscitnega uspeha v Cankarjevem domu naprej. Takrat se je namreč prvič začelo odkrito govoriti o nujnih zamenjavah neuspešnih ministrov (poleg Staniča so za takšne takrat veljali še Paš, Bastl, Rejc in Puharjeva). in zakaj takšno zaostrovanje in izrekanje nikakor ni konstruktivno za nacionalni interes Slovenije? Ker vsi soudeleženi v borbi za obstanek na oblasti postajajo vse bolj krvožejni, sovražno nastrojeni, netolerantni in nezmožni skupne‘ga dela, njihov miselni domet pa popolnoma zasede le preračunavanje o tem, koga je treba še uničiti, da se obdržijo na funkciji. Posledice takšnega razmišljanja in delovanja so, da imamo ministre, ki se odlično znajdejo v vojni, z mirom pa ne vedo, kaj početi. Vojno stanje iz vlade, ki je postalo način njihovega dela, prenašajo na vso druž- Biti ali ne biti . . . Tudi ob tokratni priložnosti se ponuja več različnih interpretacij. Osnovna začenja pri najstarejši in najbolj občutljivi slovenski travmi: pri obračunu klerikalcev (SKD, SKZ-LS, LS) in, pogojno rečeno, liberalcev (deli SDZ, Zelenih in socialdemokratov). SDZ, ki je s pomočjo Spomenke Hribar na zadnjem sestanku Sveta stranke prva začela odkrito pojasnjevati nevarnosti uveljavljanja veroizpovedi na oblasti, je za osem odstotni volilni rezultat pridobila štiri oziroma pet najmočnejših vladnih'resorjev, če k Ruplu, Janši, Bavčarju in Pirnatu prištejemo še Kacina, ki menda ni član nobene stranke, bi pa zanj lahko mirno rekli, da je simpatizer SDZ. Nacionalno najbolj zavedne stranke - SKD, SKZ-LS in LS — ki zaradi svoje usmerjenosti najbolj poudarjajo nacionalno uveljavljene vrednote, so to »nevarnost« oziroma koncentracijo moči prepozno spregledale, zato je bilo (in je še) njihovo ljubosumje, zavist in naklonjenost k prestižnemu odnosu do kolegov, še toliko bolj ognjevito. Peterle, ki kljub strankarski pripadnosti ni veljal za večjega jastreba, se je moral prikloniti ekstremističnim stališčem LS in SKZ-LS, ker jih je moral pridobiti za zavezništvo v borbi proti Ruplu in njegovi »liniji«. Tak je bil tudi volilni razultat na Svetu Demosa pred dnevi, ko so glasovali o zamenjavi predsednika vlade: SDZ, Zeleni in SDSS »za«, SKD, SKZ-LS, LS »proti.« bo tudi takrat, ko to nikakor ni več potrebno. Še več: ko postane že dolgočasno, moreče in zaviralno. Ob nesposobnosti ključnih ministrov za delo v miru gre tudi vse večje organizacijsko razsulo v vladi, tako da pametne misli o prihodnjem razvoju Slovenije poniknejo v dokazovanju vojnih zaslug. Vojaška okupacija je postala obsedenost treh najpopularnejših ministrov. Tudi opozarjanja, da je za Slovenijo resnično nevarna tista moderna, a tiha okupacija s kapitalom — razprodaja slovenskega premoženja in zemlje — ne more v njihovo domišljijo. Tako se Slovencem pod plaščem nacionalne osvoboditve od jugoslovanskih vojakov obeta nacionalni propad, mnogo bolj prefinjen in temeljit. Če tega Kacin še ni spregledal, pa se je gotovo naučil enega prvih propagandnih zapovedi: da se še tako velike zmage mnogo lažje pozabljajo kot majhni porazi. In prav njega, tako kot večino najbolj militantnih ministrov, v bližnji prihodnosti čakajo le še večji in manjši porazi. Vojna, njihov najbolje vnovčljiv predmet, se bo kljub naporom, da bi vojno psihozo obdržali vsaj še nekaj časa in jo uporabili za zamegljevanje gospodarskega zloma in socialnih nemirov, še bo najverjetneje kmalu končala, vsaj za Slovenijo. Konec vojne s seboj prinaša tudi konec Kacina, k zatonu Bavčarja in Janše pa bo verjetno največ prispeval jesenski izredni kongres ŠDZ, ko bo ta razpadel na dva dela Kocka je padla. Hanibal ante portas Prišel, videl . . . zmagal? - prvi se bo verjetno priključil SKD, drugi pa bo premajhen za ustanovitev lastne stranke. Ker bosta v tem primeru B & J izgubila stranko, s tem pa tudi pravico do ministrskega stolčka, sta preračunala, da je bolje sesuti vlado ali vsaj Peterleta, preden jima on uniči stranko. Reši ju lahko le kakšna povezava z opozicijskimi strankami (na primer z LDS), vendar bi v tem primeru parlament moral potrditi vstop opozicije v vlado. Kajti volitev, ki bi jih Demos lahko elegantno izgubil, s tem pa tudi vladne težave prenesel na druge ljudi, kot kaže, še ne bo tako kmalu. Nekaj zato, ker je do sprejema nove ustave še daleč, nekaj pa zato, ker si tudi opozicija — potencialni zmagovalec — vse manj želi prevzeti to, kar ji bi zapustila Demosova vladavina. Ministri si bodo torej zapomnili to poletje. In kaj čaka nas, ki smo od njih odvisni? Zdi se, da je »jedenje trave«, na kar nas pripravljajo, optimistična različica tega, kaj vse se nam lahko zgodi. MED ČETNIKI V BOROVEM SELU Vojna do iztrebitve V juliju je novinarska ekipa NOVE DOBE prečesala slavonski trikotnik Osijek, Vukovar, Vinkovce. Iz Borovega naselja, kjer ' ima garda svoje položaje, smo samo s pomočjo daljnogleda lahko opazovali slab kilometer oddaljeno Borovo selo z večinskim srbskim prebivalstvom. Vstop nam je bil zaradi nenehnega obstreljevanja onemogočen. Tokrat smo uDrali drugo pot. Odločili smo se za pot v Beograd. od koder smo se napotili v zloglasno Borovo selo. V njega se lahko ob predhodnem legitimiranju s strani srbske policije pride samo preko zelo narasle Donave. Srbi na čolnu so do nas nezaupljivi, slovenskih novinarjev še ni bilo dosti pri njih in dvomijo v korektnost njihovega predočanja »resnice«. V Borovem selu smo deležni še enega pretresa osebnih podatkov. Po pretresu nam oboroženi ljudje dodelijo nekakšnega vodiča, ki nam odgovarja na vprašanja in nas poduči, kaj vse je lahko objekt našega foto- Novinarka Nove dobe na poti v Borovo selo. ■SSia—----------------------------------------- »GoUv. V Borovem setu je 9500 prebivalcev in večina Ph,c ostal;, samo zaradi tega razloga Ne bomo odstopili.« Tukaj so Uvele tudi hrntške družine. So se izselile? Pečina jih je res odšla. Ostal, so le korektni Hrvat,. v^rnvn nabile Zadevo storilni i£d. rodu sen, s Kordona in zame obstaja samo Jugoslavija. Naj bo tukaj Jugoslavija ah Srbija, samo Hrvaška ne bo.« »Sedaj živijo v Novem evakuirali svoje družine na varnejša področja^ Nekatere z^^zu°"‘,"‘lx'"oodso'M Takšne so nove označbe teritorialne obrambe države Slavonije, Baranje in zahodnega Srema. Armadni tank v središču Borovega sela. Avtobusi, s katerimi se je hrvaška garda 2. maja pripeljala v Borovo selo. grafiranja. Vojska, kije s svojimi oklepniki razporejena po vsej vasi, se na fotografski film ne sme ujeti. Razen, če fotografije nastanejo skrivoma. Komandanta TO Borovega sela, Jovico Vuksenoviča, povprašamo o najhujšem spopadu na tem področju, ki se je zgodil v začetku julija. V Borovem naselju so nam takrat gardisti zatrjevali, da so številni mrtvi obležali na polju koruze kar 10 dni, saj naj bi vojska in srbski uporniki v Borovem selu preprečili Rdečemu križu odvoz ubitih. Vuksenovič nam je povedal drugače. Po njegovih besedah je do spopada prišlo potem, ko je garda z vseh strani napadla srbsko prebivalstvo v Liški ulici v Borovem naselju. Ljudje iz Borovega sela so jim priskočili na pomoč, pri tem jih je garda nekaj zajela. Vuksenovič je akcijo vendarle spoznal za uspelo, ker so imeli Hrvati kar nekaj mrtvih, Srbi samo enega. Na laž pa je Vuksenovič postavil trditev hrvaške garde, da niso dovolili Rdečemu križu vstopa na z mrtvimi posejana bojna polja. Že drugi dan naj bi Srbi pristali v prekinitev spopadov, ki jih je spoštovala tudi vojska. Dejanski potek dogodkov lahko iščemo nekje na sredi izrečenega z obeh strani. Med primerjavo razdejanosti Borovega sela in Borovega naselja se tehtnica v prid večjega razdejanja prevesi na Borovo naselje. Tod je povsem porušenih kar nekaj hiš, odkritih več streh in prestreljenih zidov, med seboj obe sprti strani komunicirata samo z nazivi četniki in ustaši. Možnosti skupnega življenja pa ne vidijo ne eni ne drugi. Močno sovraštvo je zarisalo nove meje. Kot mi je dejal srbski upornik v Borovem selu, je to vojna do iztrebitve. INTER V JU: VOJISLA V ŠEŠELJ Vse bomo pobili V vojni bi naj novinarji imeli priznan neodvisni status. Ta bi jim naj pomagal predvsem pri terenskem delu, kjer se vršijo oboroženi spopadi. V vojni na Hrvaškem je drugačna praksa. Trije novinarji so bili ubiti, eden kljub velikemu in razpoznavnemu napisu PRESS. Sami zatrjujete, da so vaši možje prisotni na kriznih področjih. Kakšna pravila in ukaze ste jim dali glede dostopa novinarjev? Vojislav Šešelj: Kar se tiče srbskih četnikov, se zmeraj z veliko mero tolerance obnašajo do vseh novinarjev, celo do tistih, ki so nam skrajno nenaklonjeni. Ne verjamem, da je kdo namerno streljal na novinarje. Novinarji so umirali v vseh vojnah. Umirajo pa predvsem hrabri, tisti, ki želijo za vsako ceno dobiti ekskluzivne informacije in ti, ki so nenehno na mestih, kjer se vrši najmočnejše streljanje. Ta hrabrost je često plačana z glavo. Nedavno je padel novinar HTV, Gordan Lederer. Izdana je bila direktna otožba, da so nanj namerno streljali srbski teroristi. Prvič, tam ni nikakršnih srbskih teroristov. Tam je oboroženi srbski narod, ki čuva svoja izstavih račun za vojno odškodnino iz druge svetovne vojne. O pomoči armade vašim ljudem se veliko govori, ponekod je to tudi očitno. Šešelj: Armada našim ljudem ni nikoli pomagala. Tam, kjer se pojavijo armadne enote, naši četniki zapustijo po-diočje. Vse do sedaj smo se celo izogibali direktnemu kontaktu med armado in četniki. Zakaj vztrajate pri spremembi meja v ozemeljsko korist Srbije? Niste razmišljali o zahtevi po avtonomiji tistih občin, na področju Hrvaške, kjer je večinsko Srbsko prebivalstvo. Šešelj: Ne, te srbske občine ne bodo nikoli ostale pod hr-vatsko državno jurisdikcijo. Te srbske občine pripadajo srb- Vojislav Šešelj: »Na Hrvaškem ni nobenih srbskih teroristov. Tam je oborožen srbski narod, ki brani svoja ognjišča.« ognjišča. Dalje, če se je novinar Gordan v času spopada gibal skupaj z ustaši, ki napadajo srbski narod, je bila njegova smrt posledica spleta oboroženih dogodkov tega dne. Ne verjamem, da je kdo od Srbov streljal na njega samo zato, ker je novinar. Na današnji tiskovni konferenci ste pokazali ročni metalec »ARMBROOST«, nemške proizvodnje. Zatijujete, da je to zadostni dokaz, da je Nemčija na strani Hrvaške, saj ste ročni metalec zaplenili gardi v bližini Mirkovcev. Šešelj: Nemčija si želi izhod na Jadransko morje za vsako ceno. To namerava doseči preko tradicionalnih germanofil-skih narodov, Slovencev in Hrvatov. V zadnjem času vodi Nemčija politiko, kjer se odkrito zavzema za razbijanje Jugoslavije. V tem sicer ni nič spornega, saj smo tudi mi zato, vendar je Nemčija skrajno decidi-rana v negiranju srbskih nacionalnih interesov. Zaradi tega jo SMATRAMO za svojo nasprotnico in zato bomo Nemčiji skemu narodu in s Hrvati se nočemo več o tem niti pogovarjati. Vztrajali bomo pri dosegi naših jasno deklariranih meja. Danes vas je novinarka YUTEL-a obtožila, da ste rekli nekaj grobih besed o kapetanu Draganu . Šešelj: Sama sta bila prisotna in ste videla, kako YUTEL laže. Kakšna je vloga Dragana na kninskem področju? Šešelj: Njegova vloga je bila do nedavnega izključno strokovno vojaška. Žal mi je, ker se je pričel ukvarjati s politiko. Ta ga bo ugonobila. Ljudje so ga imeli radi, ker uradno ni bil na strani nobene od strank. Pravite, da Nemčija pomaga Hrvaški. Menite, da bo Hrvaška deležna še kakšne pomoči, denimo s strani za sedaj dokaj molčečih Združenih držav? Šešelj: Vsi moji somišljeniki se bodo ostro borili in zoperstavili vsaki oboroženi sili, ki bo poskušala arbitrirati v srb-sko-hrvaškem sporu, četudi bodo to formacije Združenih držav Amerike. TRAGIČNE ZGODBE BEGUNCEV S HRVAŠKE, KI SO NAŠLI ZATOČIŠČE V LAŠKEM Beg pred smrtjo Kakšna groza se odvija v sosednji Hrvaški, veijetno Slovenci ie stežka razumemo. Le nekaj deset ali sto kilometrov od nas loživljajo ljudje najhujše stiske in boj za golo življenje, medtem o se mi tukaj trkamo po prsih in mislimo, da smo s tem že pravili. Zakaj bi nas skrbelo za druge, saj se ne dogaja pri nas. Včasih so se nam smilili ljudje v Vietnamu in Iraku, organizi-ali smo demonstracije, zbirali denar in hrano. Sedaj pa nas ajbolj žalosti to, da ne moremo več preživeti dopusta na lepem adranu. »Z možem so naju prebudili treli tik pod našim oknom. Iz previdnosti sva se v temi priplazila k oknu in pogledala skozenj. Na našem dvorišču so bili MUP-ovci. Nanje so streljali z druge strani ulice. Na cesti ustavljeni avtomobil je bil v navzkrižnem ognju. Verjetno nihče ni vedel, čigav jej. Z možem sva se spogledala in si rekla — greva. Kam! O tem sva se nekaj že pogovarjala,« pripoveduje šestdesetletnica Dragica Borušič, doma iz Bilja pri Osijeku. »Po telefonu sem poklicala sestro, nato še hčerko in bližnje sorodnike. Vedeli smo, da bo odneseš. Danes vidim, da je tega bore malo,« s solzami na licih pripoveduje obupana Dragica Burušič. Na domači železniški postaji sta si padli v objem dve stari materi. Dragica Burušič in Franka Gašparovič. Na begu so se jima pridružili tudi drugi člani njunih družin, v glavnem same ženske. Dve hčerki s svojimi otroki in bodoči zet ene izmed vnukinj. Morda najtežje je bilo Ani Sevšek, ki je morala na pot s tremi otroki, doma pa je pustila moža, ki je edini v obeh družinah imel službo. Nekdo pač mora služiti denar za preživetje. gredo na počitnice v Slovenijo. Ana Sevšek se je napotila s svojimi tremi hčerami, ki štejejo dve, enajst in sedemnajst let, z mamo in očetom k prijateljem, ki jih imajo v Brezah nad Laškim. Stara mama Dragica je vedela, da jih bodo Slovenci sprejeli medse, saj ne bodo prvič v Sloveniji. Drugi stari mami Franki Gašparovič so svetovali, naj gre s svojo petčlansko mladežjo na Rdeči križ v Laško. Tako bodo blizu in si bodo pomagali, če bo potrebno. V Laškem so se ločili ... Obljubljena dežela Slovenija Rdeči križ občine Laško je družino Franke Gašparovič namestil v izpraznjen Hotel Savinja v Laškem. Priskrbel jim je tri tople obroke dnevno, pri njih so lahko izbrali potrebno garderobo. V Laškem se je kmalu izvedelo, kdo biva v Savinji. Marsi- druge novosti iz svojega Osijeka. Sprva so verjeli, da bo ubijanja kmalu konec, vendar je postajalo vse hujše. Zavedali so se, da prijateljev iz Slovenije ne morejo v nedogled obremenjevati, zato so se po dvajsetih dneh odločili, da se tudi oni preselijo v Laško in javijo na Rdeči križ. Po treh tednih sta se družini ponovno srečali. Čakajoč na vrnitev »Skoraj vsak dan nas pokliče zet Sevšek, ki je še vedno v Osijeku in občasno obišče naša domovanja. Pravi, da bi najraje šel v gardo in pomagal Hrvaški, da se reši teh uvoženih četnikov. Nekako še vedno ne moremo verjeti, da bi vsa ta hudodelstva počenjali Srbi, ki so do sedaj živeli na Hrvaškem. Povedal nam je, da je veliko vasi popolnoma zapuščenih. Četniki ropajo po njih in uničujejo, kar je v njih. Pravi, da Dveletna Dragana se boji vsakega tujca. čez dve uri odpeljal vlak proti Sloveniji. To nam je bilo znano, kajti moj zet je Slovenec, ki živi z družino v Osijeku. Z možem sva v vrečke in navadne torbe naložila najnujnejše stvari. Predvsem nisva pozabila na zdravila, kajti mož, ki je starejši od mene, je težji srčni bolnik. Vzela sva tisto, kar se nama ie zdelo naidragoceneiše in kar lahko spraviš v vrečke in Frankina hčerka Stefica je k sebi stiskala štirimesečnega drobnega sinčka Daria. Za krilo se ji je držala triletna hčerka. Bili so sami, saj je njihov očka v hrvaški gardi. Na drobno žensko se je v tem trenutku zgrnilo vse gorje in odgovornost za življenje svojih komaj rojenih otrok. V pričo otrok niso smele jokati. Pripovedovale so jim, da katera laška žena jih je prišla obiskat. Prinesle so sladke priboljške, sadje, podarili kak dinar. Štefica, ki najbolj občuti gorje življenja, je za svojega nekajmesecev starega sinčka dobila v dar tudi otroški voziček. Družina Dragice Burušič je res našla zatočišče pri slovenskih znancih. Vsak dan so poslušali poročila in spremljali r SCOOOCOSOOOCCOOOOCCOCOOOOOOCCOCCieCCOOCCOOCOOOCOCCCCOOCCO* fT* ___ VTtr-nviM ■ =. Ji a. za TDaszEsa, ' ccstskstuo :n Tassus^c TOFLSCE 2 RIhSSKE TGPLSCE TEL,; 063-736-014 Bazen Rimske Toplice vam predstavlja program v avgustu: — tridnevno prireditev z naslovom »Slovo od počitnic« — igre brez meja 23. 8. 1991 — nastop skupine Moped Show 24. 8. 1991 — izlet v neznano z znanim Slovencem 25. 8. 1991 — športno-zabavne igre — popusti za učence, dijake in študente za čas od 23. 8. do 25. 8. 1991 Zaključek tridnevnega programa z ansamblom AGROPOP 25. 8.1991 do jutranjih ur. Bazen bo v ponedeljek 26. 8.1991 zaprt. Vse tri dni bo po končani zabavi poskrbljeno za avtobusni prevoz v smereh Rimske Toplice-Celje in Rimske Toplice-Trbovlje. PRIDITE, VESELO BO! v našo hišo še niso vdrli. Vendar se bojim, da to ni res, da nas samo tolaži. Prepoveduje nam, da bi se vrnili domov. V Tenju, ki je le nekaj kilometrov proč, je vse porušeno. Srbi so odpeljali ali uničili tudi pohištvo in vse, kar je v hišah. Poznamo miličnika, ki so mu četniki obesili ženo, posilili hčerko, očeta pa obesili v cerkev v Tenju, kjer je tako visel štiri dni, ker ga niso pustili sneti. Ko je za to zvedel, se je sam zaprl v hišo in streljal na vse, karkoli se je hiši približalo, nato je ustrelil še sebe,« pripoveduje Dragica. »Vi Slovenci ste v primerjavi s Hrvati kot nebo in zemlja. Zato tudi vojna pri vas ni trajala dolgo. Vsi ste složni, zato verjamemo, da se vas armija boji. Ljudje tukaj so tako dobri, ne vem, če bi pri naših naleteli na takšno razumevanje. Tukaj nas obišče veliko ljudi, hvala jim za vse kar nam prinesejo in ker nas tolažijo!« pravi stara Franka Gašparič. »Najhuje mi je zaradi vseh teh otrok, ki jih vidite tukaj. Za nas tri stare ni pomembno, mi se počutimo v duši skoraj mrtve. Živeli bomo še tako dolgo, dokler bomo lahko pomagale preživeti tem mladim tukaj. Me nismo več pomembne. Imamo tri otroke mlajše od treh let in ti ne razumejo, kaj se dogaja; hudo je, ko na spreho- oba otroka ves čas nosila v naročju do postaje. Po nekaj tednih tukaj je Da-rio zbolel za bronhitisom. Bila sva pri zdravniku v Laškem, vendar sem morala nekatere usluge plačati. Dario mora uživati hrano, ki jo lahko dobim samo v lekarnah. Vse to je potrebno kupiti. Večino denarja, ki ga dobri ljudje podarijo, porabim za Daria. Nujno potrebujem zdravnika specialista za motorične motnje, oziroma vsaj fizioterapevta. Poglejte, kako moj Dario obrača ven nožiče. Nekaj je narobe s trebušnimi in ramenskimi mišicami. Bila sem že z njim v zdravstvenem domu v Laškem, šla sva tudi v Zdravilišče Laško, pa mi povsod rečejo, da moram preglede plačati. Šla sem tudi na socialno službo v Laško, pa nič. Kljub vsemu bi se najraje vrnila v Osijek, samo da bi lahko Daria peljala k zdravniku. Ne bojim se vojne, moj Dario je pomembnejši.« Jana Štirimesečni Dario, s staro mamo Franko Gašparič, je potreben zdravniške nege. dih v tem lepem Laškem marsikaj vidijo. Kar imamo denarja, ga damo skupaj in se odločimo, za kaj je najbolj potreben.« Nedonošenček z motoričnimi motnjami Štefica, hčerka Franke Gašparovič, se celo tukaj boji maščevanja, zato raje ostaja anonimna. Moža ima v gardi. Pribežala je z dvema otrokoma, dobre dve leti staro hčerko in štirimesečnim sinčkom Dari-om. Videti je, da je potrebna tople človeške besede in vzpodbude, roke se ji tresejo, glas je jecljajoč, oči s solzami na robu. »Daria sem rodila predčasno, zato je bil kot nedonošenček potreben posebne nege. Kmalu po rojstvu so ugotovili, da ima motorične motnje, zato sva bila že pri raznih specialistih. S seboj sem prinesla vse zdravniške izvide. Prtljage skoraj nisem mogla vzeti, ker sem slovenj gradeč UKV 97,2 IN. 88,9 MHz STEREO ČUDEŽNA OZDMVITEV V ATOMSKIH TOPLICAH Marko je drugič shodil Do lanskega avgusta je družina Trofenik v Mirnu pri Novi Gorici živela srečno in sorazmerno brezskrbno življenje. Mala korenjaka, 7-letni Matej in 4-letni Marko, sta rasla, polna otroške navihanosti sta počenjala tisoče neumnosti. 31. avgust 1990 je njihovo življenje zavil v črno. Avto je zbil mlajšega. Po prebujenju iz tritedenske kome je bil le še senca samega sebe. Ni se mogel premikati, ni govoril, stresali so ga epileptični napadi. Starši so ga mesece in mesece brez vidnega napredka vodili od zdravnika do zdravnika, domala obupali in slednjič prišli k doktorju, ki jim je vlil upanje. Dr. Lojze Medved, šef zdravnik v Atomskih Toplicah. Grozno spoznanje Marka »Mislila sem, da mi bo počilo srce. Bili smo na obisku pri prijateljih in Marko je hodil pravilno po svoji strani ceste, ko je nenadoma pridrvel avto in ga zadel s sprednjim delom vozila. Sin je padel, s čelom udaril ob tla, obrazek je bil ves v krvi,« se spominja še danes Jelka Trofenik. »Tri tedne je bil v nezavesti, v komi. Dva meseca je bil v bol-nišnicij nato smo ga vzeli domov. Želela sem skrbeti zanj, mu pomagati, kolikor je mogoče. Vendar je bil ves spremenjen. Ni se mogel postaviti pokonci, le po vseh štirih se je lahko plazil. Prizadeta je bila leva stran. Spremenil pa se je tudi drugače. Ni več go-, voril, zdelo se mi je, da začenja zaostajati v razvoju. Izvidi in napovedi so bili strašni. ‘Aprila letos sem sedela v Podčetrtku nasproti dr. Medvedu. Prvi mi je vlil upanje v sinovo ozdravitev. In sami vidite, da mi ni vlival lažnega upanja,« pove Jelka in se z ljubečim nasmehom obrne k malemu Marku. Fantič z velikimi temnimi živahnimi očmi je poln dobre volje. Spet navihan kot nekdaj in očitno zelo navezan na svojega zdravnika dr. Lojzeta Medveda, ki vanj z občutljivimi rokami pretaka svojo energijo. Po krajši terapiji mu ponudi roko, Marko ga prime za prst in skupaj zakorakata na travnik pred ordinacijo! Brez opornika, brez bergel in povsem brez strahu. Črne napovedi kliničnih izvidov so preteklost. V Splošni bolnici v Novi Gorici so zapisali, da je pacient sposoben le za štirinožni položaj in da je premikanje možno le kot plazenje. Pri otroku so ugotovili veliko odrekljivost, upornost in neubogljivost. Psihološko poročilo pravi, da je resna nevarnost za vedenjsko spremenjenost. Poročilo na osnovi preiskave z računalniškim tomografom navaja, da je videti močan endem (oteklino) možganov z istis-nj enimi in deformiranimi lik-vorskimi prostori. Možgansko in trebušno krvavitev so po nesreči odpravili, oteklina v možganih pa je pustila ogromne posledice. Čisto, pravo, fizikalno zdravljenje Dr. med. in akupunkturist Lojze Medved je po petintridesetih letih šolanja in izkušenj po svetu in po daljšem službovanju v Termah v Portorožu pred dvema letoma oblikoval svojo medicinsko ekipo v Atomskih Toplicah. Mnogi so ga imeli za čudaka, ker je prisegal le na alternativno medicino, ali, kot on pravi, lepo po slovensko, zdravilstvo. S sabo je prinesel medicinsko znanje s Kitajske, Češke, Poljske, iz Nemčije in danes nudi svojim pacientom sklop najraznovrstnejših terapij, ki združene in v soodvisnosti resnično delajo čudeže. Marko ni bil njegov prvi primer, bil pa je prvi primer, ko je učinkovitost presenetila celo njega samega. Akupunktura, ročna mani- Dr. Lojze Medved je fantiču vlil življenjsko radost in ga dobesedno postavil na noge. Petletni Marko, čudežni deček, je postal ljubljenček vseh v zdravilišču. pulacija, magnetoterapija. Ob njih ima na voljo aparat Vilija Poznika iz Celja za tako imenovani možganski fit-ness ali spodbujevalec možganov, umskih zmogljivosti, napravo za meditacijo, s katero poživlja duševne dejavnosti. »Gre za strokovno audiovi-zualno stimulacijo možganov, ki služi tudi za učenje v stanju hipnoze in jo lahko, denimo, s pridom uporabljajo kandidati za šoferske izpite. Dokazano je, da popravlja inteligenčni kvocient. Posebnost našega zdravilišča so tudi laserska terapija, bioptron sevanje, razvili smo specialno antidekubitus terapijo na osnovi prekinjajočih sevanj, s katerimi dosežemo razbremenitev oteklin, predvsem v globini, in to je eden od čudežnih pripomočkov za ^ zmanjšanje možganskih oteklin. Pred dvema mesecema sem dobil aparaturo, ki omogoča pravo medicinsko bioenergetsko terapijo, nekakšen regulator, ojačevalec. Imenuje se hivamat in deluje na jakost posameznega medi-kusa, podaljša, okrepi in transformira bioenergijo,« pojasnjuje dr. Medved svoje medicinske metode. »Metode nimajo logike, imajo pa takojšen rezultat. So občutene, dokazane, empirične. Mi v tej panogi ne filozofiramo, težimo k efektom. To je aplikativna medicina. V Markovem primeru smo začeli s specialno akupunkturo glave. Endem možganov smo zmanjšali z antidekubitus terapijo in prekinjajočim elektromagnetskim poljem. Dali smo mu še bioenergijo, kopeli in specialno fizioterapijo. Rezultat je delo celotnega medicinskega tima. Velikanski delež, motivacijo in kreativnost je prispevala gospa Gabrijela, drug pomemben mož v skupini je bil naš Khalid, šef fizioterapije, ki je prelil največ znoja, sam sem poskrbel za otroka z aplikacijo akumpunkture, bioenergije in audiovizualne stimulacije,« pripoveduje dr. Medved. Mali Marko je sedaj seveda Na obraz nesrečne matere, ki leto dni ni vedela, kaj je smeh, se je vrnila vedrina. v središču pozornosti, vsakdo v hotelu ga želi videti, zaznati njegov široki nasmeh, stisniti roko mami ali očetu, vsi pa tudi oprezajo za zdravnikom, ki ima v svojih rokah in v glavi tolikšno moč. Mali Marko ponosno dviga glavico in prav jasno pokaže, da je doktor najbolj njegov, oklepa se njegove roke in mu je hvaležen, ker ga ne sili goltati tistih zoprnih grenkih zdravil. »Nobenih medikamentov,« pravi dr. Medved, »akupunktura je mnogo učinkovitejša, tudi v primeru najhujših bolečin.« Gneča v čakalnici je velika in tačas je težko priti na vrsto. »Uspehi privabljajo paciente in to je včasih hudo breme. Predvsem takrat, ko se ljudje pred vrati pojavijo kot padalci in hočejo, da jih takoj ozdravimo, pri tem pa nimajo s seboj nobene dokumentacije in ne resnega pristopa k terapiji. Mi v naši hiši ne blefi- ramo. Zdravilstvo je resna, strokovna in odgovorna naloga, ki jo poskušamo bolnikom aplicirati le v pozitivnem smislu. K nam se zatekajo tudi na smrt obsojeni in v meni hočejo videti nadčloveka. Žal jim ne morem pomagati. Tumor? Rak? Vse težave lahko olajšamo, samega raka, samega tumorja ne moremo. Tudi ta medicina ima svoje meje in vedeti moraš, kako daleč smeš iti. Pri nekaterih boleznih ni uspeha in pri nas, ker te metode v zdravstvenih skupnostih niso priznane ter jih morajo ljudje sami plačati, izberemo le tiste paciente z naj večjimi možnostmi. Ti bolniki pa so potlej pri nas bogovi. Po kitajskem prepričanju je bolnik Buda. Sedi kot Buda in če mu hoče medi-kus pregledati palec na nogi, ne bo dvignil noge, pač pa bo zdravnik pokleknil k njemu,« povsem resno razmišlja dr. Lojze Medved. £~ SStrlMSiS žica v vsem tem je jasna in razumljiva. Znanje kot človek, ki lahko pleše dalj časa, kot mu zmore njegov veliki šef UfkcijpdoJk♦ V CliUdl , VCiiAJU V • na \Ttoglavo nagim«, s katero so se lotih podptsovanja ti*^X!^£ZSZSZf&: čim. nato oslabijo in na koncu zrušijo Alijo Izetbegouca. sss* rsgKFsfsz “s revans Zulfikarpašiča za neporavnane račune, ki jih trna 2 **E»!£S2S££ 5KSL i&čvspspi s&f sss^sias Sčt ™ sr :issrs=rš AW/e Izetbegoviar. Tud, ta Milošev trik je hiter, zvit in jrja, da »so Isedniku. kot to hoče pokazati stransko razglaša za mrtve iz izčrpane Četudi šo bili vsi ti razgovori jalovi in neuspešni, le vseh iest jugoslovanskih J Jetrni, Jv; U"?S: bvujmi scuaujuu razbijača m rušilca jugoslovanskih meja. In se nekaj Nenavadni so ti vatli, po katerih je Miloševič vabil sogovor- SssMKSi :^2 ie/e A. sepremhra na referendumu odločal, ali je za Jugosla- ^j^MSaasprs : &i/no odpisali. Na številne razgovore je niso povabil, prc- K?'2"' ^ »m« BEOGRAD: UBOJ, NAPOVEDAN V SKUPŠČINI Z glavo plačal četništvo V ulici Milana Razpopoviča št. 3 je bil pred lastno hišo ubit Branislav Matič-Beli. Mož, star 49 let, je bil najbližji sodelavec srbske opozicije Vuka Draškoviča in eden izmed najaktivnejših organizatorjev Srbske garde. Pokojni Branislav Matič-Beli je v beograjskih krogih zaslovel že mnogo pred tem. Najprej v podzemlju, pozneje kot preprodajalec dragih in uradenih avtomobilov, povezovali pa so ga tudi s celo vrsto krvavih umorov in obračunov. Ubiti Branislav Matič-Beli je bil eden izmed najaktivnejših članov »Centralne uprave Srbskega gibanja obnove« (SPO) in drugi človek štaba srbske garde. Na njega sta v omenjeni ulici iz avotmatskega orožja streljala dva neznanca, preoblečena v maskirne obleke in nato hitro ucvrla z avtomobilom. Po doslej zbranih podatkih je vsa dejstva in okoliščine uboja ter identifikacijo napadalcev. Uboj Branislava Matiča-Be-lega je v Beogradu odjeknil kot senzacija. Sam uboj morebiti ne bi izval tolikšne medijske pozornosti, če ne bi bil v nekem smislu napovedan in to izza govorniškega odra Narodne skupščine Srbije. Namreč, samo nekaj dni pred tem grozljivim ubojem je Dan po uboju je Vuk Dra-škovič sklical novinarsko konferenco in zatrdil, da gre za politični uboj za katerim stoji srbska država. Še več, najhuje je obtožil vojvodo Šešlja in ga proglasil za plačanca srbskih komunistov. Šrbskim oblastem je postavil tudi rok, da morajo v 50 dneh ujeti ubijalce in javnosti razodeti njihova imena in naročnike. V nasprotnem bo prišlo do še hujših demonstracij pod nazivom Demokracija ali smrt, ki jih bo sklical za 9. oktober. Vuk Draškovič je v istem tonu govoril tudi na slovesu od Branislava Matiča-Belega, kjer je med drugim dejal, da je »Beli bil do včeraj prvi Srb, saj je Šešelj je morilec Ubit čemo, zaklat čemo... Matič padel smrtno pokošen, novj ljudski poslanec in pred- za posojilo za preporod Srbije medtem ko je zaklepal svoj av- sednik Srbske radikalne stran- daroval na desetine tisočev tomobil. Po vrnitvi iz Gornjega ^ »rdeči vojvoda« in vodja mark, režim te iste Srbije, pa je Milanovca, kjer se je udeležil Srbskega četniškega gibanja najel fašiste in strahopetce, ki slavja ob novo formiranem Ca- Vojislav Šešelj, govoreč o ko- so ga ubili pred rodno hišo«, čanskem bataljonu srbske gar- maj ustanovljeni Srbski gardi, Naslednji govor na pogrebu, de »Tanasko Tajič«. Na truplu katere ustanovitelj je Draško- ki ga je ime Dorde Božovič-so prešteli 27 ran, sam uboj pa vičevo Srbsko gibanje obnove. Viška, je bil še ostrejši. Kose je pripetil v zgodnjih večer- oklical njenega komandanta mandant Srbske garde je na-nih urah in je pravi čudež, da ni Boro Djordjeviča-Griška in in- mreč za uboj direktno obtožil bil še kdo ranjen. V uradnem štruktorje za najnevarnejše kri- »hermafrodita«, »prodano du-sporočilu UNZ pravijo, da so minalce ter napovedal njihovo šo in ovaduha iz zapora Voji-začeli intenzivno razjasnjevati likvidiranje z glavo ... slava Šešlja, toda, kot je rekel. na to provokacijo Srbska garda še ne bo odgovorila, dokler traja »konflikt z zunanjim sovražnikom - Hrvati«, toda, ko to počistimo bo sledilo maščevanje. Potem se je oglasil tudi sam Vojislav Šešelj ter zatrdil, da z ubojem Branislava Matiča-Belega nima nikakršne veze. Rdeči vojvoda je izjavil da »Srbsko gardo ustanavljajo beograjski kriminalci in da je treba predvsem tu iskati ključ tega uboja. Skrivnosti okrog uboja Branislava Matiča-Belega še trajajo. Da gre v resnici, za človeka, čigar preteklost je sumljiva, ni dilem. Mnogo tatvin najrazkošnejših avtomobilov v Beogradu in okolici tesno povezujejo z njegovim imenom in delom. Na ta način bi naj z avtomobilskimi deli zalagal kupce iz svojih avtoodpadov, ki jih je imel kar nekaj v Beogradu in okolici. Z njegovim imenom so v podzemlju povezovali tudi uboje in nešteta posilstva. Toda ne glede na to pisano pretekost je Matič v beograjskih krogih, slovel kot uspešen posloven mož. Kot domoljub je za gospodarsko preobrazbo Srbije med prvimi plačal veliko vsoto mark. Šepeta se o nekaj desettisočih nemških mark. Zato je visoko rotiral med beograjskimi politiki, bil je rado viden pri svečanih kosilih mestnih funkcionarjev in njihovih prireditvah. Iznenada pa je Matič odpovedal poslušnost komunistič-nimfoblastnikom in se priključil Srbskemu gibanju obnove, ki jo je začel Vuk Draškovič, ter čez noč postal eden vodilnih ljudi. Z bogastvom, ki si ga je med tem pridobil, je začel pomagati svojim sonarodnjakom, predvsem Srbom, ki so bežali iz Hrvatske. Prav tako poznavalci trdijo, da je bil prav Matič eden od delnih oblikovalcev rojevanja Srbske garde. Da je bil v gardi celo drugi človek, takoj za komandantom Božovi-čem. Prav snovanje te garde ga je, kot kaže, stalo glave, ali mu pa vsaj zapečatilo usodo. Organi pregona so za zdaj tiho, toda govorice okrog tega uboja niso ponehale. Kakorko-li že, naj gre za uboj s političnimi motivi ali za obračun v Beograjskem podzemlju, eno je zagotovo: To je verjetno edini uboj v državi, ki je bil napovedan z najvišjega mesta - izza govorniškega odra v srbski skupščini. GENERAL ZARADI MATERINŠČINE Milan Aksentijevič nagrajen Vsa sredstva javnega obveščanja v Srbiji so na vidnih mestih objavila novico iz Ljubljane, daje polkovnik Milan Aksentijevič, ki je dolgo opravljal odgovorno delo v Ljubljanskem korpusu, napredoval v čin general-majorja in bil premeščen na novo dolžnost enega od pomočnikov komandanta petega vojaškega okrožja v Zagrebu. Milan Aksentijevič je, tako sporočajo Srbski mediji, kot poslanec v Skupščini Slovenije doživel v preteklih mesecih veliko neprijetnosti in to samo zato. ker je oficir JA in Srb po narodnosti. Najprej so mu, kot obvešča beograjska »Politika«, prepovedali govoriti v materinem jeziku, potem pa so njego- ve diskusije, v katerih si je prizadeval za mirno in demokratično reševanje nesporazumov, zelo pogosto izžvižgali. Na koncu so mu z obrazložitvijo, da pripada okupatorski JA, vzeli poslanski mandat, saj zanj ni prostora v demokratičnem slovenskem parlamentu. Tako v Beogradu vidijo žalostno usodo bivšega polkovnika Milana Aksentijeviča. Zaradi vseh teh hudih muk je torej napredoval v čin general-majorja. Nekdaj se je napredovalo vsaj po nekih kriterijih, kakršnikoli so ti že bili. Napredovanja so podeljevali ob dnevu JA. Brez dvoma so obstajale mnoge slabosti: republiški in naci- onalni ključi in še marsikaj dru- val zaradi materinega jezika, in gega. Kljub vsemu pa se še ni to nič več in nič manj, kot v čin zgodilo, da bi nekdo napredo- generala. MEDIJSKA VOJNA Trde glave brez čelad Srbi zdaj grozijo tudi OZN Militantni Šešelj, ki ga je tudi tokrat zaradi groženj Draškovi-čevih gardistov, da ga bodo ubili, varovala srbska policija, je prepričan, da Hrvati izkoriščajo premirje zato, da bi »utrdili svoje vrste in potem še močneje udarili po Srbiji«. Hrvaška želi internacionalizirati spor, ker vidi, da v vojni s Srbi nima nikakršnih možnosti, mi pa sporočamo vsem tistim, ki bodo prišli, tudi modrim čeladam Združenih narodov, da bi rešili Hrvaško, da jim mi ne bomo dali miru nikjer v Jugoslaviji. Sicer pa so Srbi v Hrvaški že zdaj bojujejo zoper Združene narode, ker je Tudman najel Tamile, Turke, Madžare, Indijce in kdove koga še vse. Iz govora dr. Vojislava Šešlja v Beogradu. Res čudno, da se vsi narodi po svetu borijo proti Srbom, namesto, da bi priznali, da iz njih pravzaprav izhajajo /saj sta se že Adam in Eva v resnici imenovala Jovan in Milica in bila seveda srbskega rodu iz Knina/. Kaj hočemo, poturčenci so pač vedno najhujši proti lastnemu narodu... Izjava tedna Demokracija je beseda, ki so jo iz tujine podtaknili nam, da bi povzročila nov razkol, še bolj tragičen od prejšnjih razkolov. Dr. Rastislav Petrovič, strokovnjak za genocide, Vreme, Beograd Demokracija je za Srbe, kakor izgleda, res nekaj tujega in strašnega. Prvega so tu... Po uradni razdružitvi Slovenije in Hrvaške od Jugoslavije je pod posebno pozornostjo javnosti delo federalnih institucij. Zvezna vlada ni javnosti predočila podatkov o tem, ali zvezni uslužbenci iz teh dveh republik, zaposleni v raznih inšpekcijah in drugih zveznih službah, še napej dobivajo plačo, čeprav so se jim »baze« odcepile. Vsak lahko živi kjer hoče in kakor koli hoče, vendar na svoj račun, ne pa na račun države, katero blati povsod po svetu. Toda vse to se pozablja takrat, ko je treba; dvigniti plačo, dnevnice in druge »pritekline«. Kadar se zakon ločuje, se imo-vina razdeh, nezadovoljne stranke pa financira novi gospodar. To isto pravilo bi moralo veljati tudi v vseh drugih slučajih: ^ v federaciji, na primer... Koliko je samo diplomatskih uslužbencev iz teh dveh »upornih« republik, ki modro molčijo in jemljejo denar iz zvezne blagajne. Zdaj je prišel trenutek, ko se morajo ali ograditi od uradnih stališč matičnih republik ali pa se naj javijo na njihov šalter pri izplačilu osebnih dohodkov. B. Seničič, Politika espres, Beograd Slovenski zvezni uslužbenci so pač že toliko časa v srboslovan-skih inštitucijah, da so se kljub povprečnemu inteligenčnemu kvocientu naučili orientalskega pridobivanja osebnega dohodka — čim več plače za čim manj dela. »Šapa« na imovino Medtem, ko vse hrvaške turistične agencije v Beogradu in Srbiji delajo svobodno, ko se celo pri gospodarskem sodišču normalno registrirajo nove firme iz sosednje republike, hrvaške oblasti plenijo imovino srbskih turističnih agencij. Nedavno so vse poslovalnice beograjskega Putnika, ki se nahajajo v Umagu, Poreču, Opatiji, Milni na Braču, Dubrovniku in Zagrebu, z odločbo hrvaških oblasti zaplenjene in so skupaj s kompletno imovino prešle v last novoosnovanih kompanij, kakršna je, recimo, Adrija. Kljub temu, da gre za lastnino Putnika, je z enostransko odločitvijo oblasti imovina s kompletnim prihodkom preregistri-rana na račune novoosnovanih kompanij. »Čeprav smo poizkušali od tam odpeljati naše rent-a-car vozila, nam je bilo zaplenjeno 110 avtomobilov, vseeno pa smo uspeli rešiti vse naše avtobuse. Tržna vrednost samo zaplenjenih poslovnih prostorov na najbolj atraktivnih lokacijah omenjenih mest po trenutnih cenah znaša 30 in 50 milijonov nemških mark, kar pa se tiče avtomobilov, da niti ne govorimo. Ali se lahko doseže kakršnokoli nadomestilo, je v tem trenutku težko reči. Preprosto ne vemo, kako naj se obnašamo. Tam nimamo več nikakršnega vpliva. Ne priznavajo nam ne naših tožb ne pritožb, grozijo nam pa tudi z aretacijo, če se pojavimo v tistih naših prostorih, ki jih zdaj imenujejo drugače. Branko Kovačevič, direktor Rent a car Putnika, Beograd Resen problem za Srbijo. Ta je še pred nekaj meseci zaplenila vse Inine bencinske črpalke v Srbiji, Vojvodini in Kosovem, in torej zdaj, ko so Hrvati zaplenili srbske Putnikove avtomobile, nimajo kam natakati bencina. Strelci v pozor Pred nekaj dnevi je Vladimir Seks, v imenu tako imenovanega kriznega štaba za Slavonijo in Baranjo, pozval vse športne strelce, lovce in padalce, naj se postavijo v obrambo domovine Hrvaške. Nedjelja, Sarajevo To je za šport ohrabrujoča novica, saj v kriznih in vojnih razmerah športne aktivnosti zamrejo. Zdaj bi bilo lepo, če bi Šeks k obrambi domovine pozval še športne ribiče, katerih naloga bi bila loviti na trnek transporterje, ki prevažajo begunce in razpenjanje mrež, v katere naj bi lovili avione in helikopterje. KOT SVINJA Z MEHOM Kapetan proti zobozdravniku Prenapolnjen balon hitro poči. To je na najboljši način dokazal najnovejši spor med legendarnim kapetanom Draganom in še legendarnim zobozdravnikom Milanom Babičem iz Knina, drugače prvim človekom takoimenovane Srbske avtonomne vlade Krajine. Če je verjeti dobro obveščenim krogom iz Beograda, za tem sporom spet stoji, nihče drug kot sam srbski lider Slobodan Miloševič. Kot trdijo dobro obveščeni krogi je prišlo do težjih razhajanj med Miloševičem in njegovim kninskim somišljenikom Milanom Babičem. Nedavno mednarodno sramoto Srbije zaradi neuspeha evropske ministrske trojke na posvetovanjih v Beogradu je izzval nepopustljivi Milan Babič. Z nasprotovanjem kakršnemukoli sporazumevanju z evropsko trojko, je očitno iz »ordinacije« vrgel Slobodana Miloševiča. Veliki šef je zato čakal na prvo priložnost, da dovčerajš-njemu svojemu zaupniku obrne hrbet. Na svojo veliko priložnost ni dolgo čakal. V intervjuju na Novosadski televiziji je na vprašanje nekega gledalca odgovoril, da je strašni kapetan Dragan zaključil s svojim poslanstvom v Kninu. Legendarni kapetan Dragan (ki je pravzaprav kriminalec Dragan Vasiljevič, ki ga kot smo že pisali avstralska policije išče že sedem let) je takrat sklical tiskovno konferenco v hotelu »Šumari-ce« v Kragujevcu. Z oziroma na veliko medsebojno podporo med Miloševičem in Draganom, ni izključeno, da je do žolčnega napada na Milana Babiča prišlo na povelje Miloševiča. Zaradi Babičeve izjave na Novosadski televiziji, da je zaključena epoha plačanega najemnik Dragana, čaka prav gotovo Babiča ista usoda, kot je doletela nekdanjega predsednika mestnega komiteja skupščine občine Beograd Dra-gišo Pavloviča, ki je bil po kratkem postopku odstranjen s funkcije in doživel vsakodnevna poniževanja in zasmehovanja. Zobozdravniku iz Knina se verjetno isto obeta. Kapetan Dragan ga je očrnil bolj kot samega hudobca. Proglasil ga je za diktatorja, boljševika, tirana in nasilneža. Imenoval ga je z Josipom Brozom današnjih dni. Vse najslabše kar se lahko pove je izrekel kapetan Dragan o Milanu Babiču. S temi obtožbami ga je potisnil na rob prepada. Po besedah kapetana Dragana, Milan Babič v Kninu nima več kaj iskati. Samo vprašanje časa je kdaj bo odletel s položaja, ki si ga je ustvaril. Kapetan Dragan pravi, da je Babič sam sebe proglasil za glavnega komandanta, čeprav za to nima nikakršnih sposobnosti. Le kako lahko nekdo poveljuje vojski, če ni niti enkrat obiskal ne specialce, ne teritorialce, niti ni bil na vajah, niti v vojašnici, kaj šele na položaju. Vse odločitve po besedah kapetana Dragana, Babič sprejema sam. O tem se ne posvetuje z nikomer, niti ne z dovče- rajšnjim policajem Milanom sil nihče drug iz kninskega ali Martičem, ki mu je desna roka srbskega vodstva. Verjetno ne in je današnji obrambni mini- sme. Vse to potrjuje domneve, ster Krajine. Zaradi vsega tega da za vsem tem stoji Slobodan se je Babič obnašal kot sam Miloševič. Josip Broz. 1 Kakorkoli se gleda na ta Čeprav je od napada na spor, bil je srdit. Balon je počil, kninskega načelnika preteklo ker je moral počiti. Kaj se bo že več kot teden dni, se Milan dogajalo naslednje dni se bo Babič ni oglasil. Niti se ni ogla- videlo. PO BIVŠI DOMOVINI Ljubljana: Pogovor z Markovičem ni prinesel dogovora. Slovenija in zvezna vlada ostajata vsaksebi, ko gre za uresničevanje brionske deklaracije. Ljubljana: Napovedi o dobri letini krušnega žita so oklestile hude ure, zaradi česar bosta tako kakovost kot količina pridelka dokaj povprečna. Odkup ne bo presegel 85 tisoč ton. Zagreb: Premirja na Hrvaškem ne spoštujejo. Po dogovoru o ustavitvi sovražnosti je bilo na Hrvaškem nad 50 primerov hujših kršitev, reke beguncev pa se valijo na obeh straneh. Banjaluka: V Bosanskem Aleksandrovcu so slovesno odprli letališče, kamor se je preselila letalska enota JA, ki je bila prej na letališču Cerklje pri Brežicah. Beograd: Mednarodni odbor RK v Ženevi je jugoslovanskemu Rdečemu križu podaril tri kombibuse, ki jih bodo v ogroženih območjih uporabljali za prevoz zdravniških ekip, zdravil ir sanitete. Beograd: Potovanje z Jalovimi letah je na vseh domačih progah dražje za 25 odstotkov. Beograd: Zvezna vlada grozi z zaporo meje. Ukrep naj t veljal, dokler ne bi bilo doseženo soglasje med federacijo i: Slovenijo o varstvu države. Ljubljana: Slovenski mednarodni prevozniki v cestnem bh govnem prevozu so se dogovorili za enotne pogoje poslovanj pri zaračunavanju opravljenih storitev. Za prevoze iz tujine b veljal borzni tečaj. Ljubljana: Slovenski miličniki znova odkrivajo veliko begun cev, ki hočejo na Zahod, zato je južna meja ostreje nadzirana Zagreb: Žagrebško okrožno gospodarsko sodišče je zavrnile stečajni postopek za Danas. Ljubljana: Slovenske carine so na posebnem računu, dokler ZIS ne poravna dolgov. Beograd: Srbi zdaj grozijo tudi OZN. Modrim čeladam ne bi dali miru nikjer v Jugoslaviji, grozi dr. Vojislav Šešelj. Beograd: ZSLO zahteva vojaške obveznike, kršilce pa bc kaznoval. Opravila v zvezi z vojaško obveznostjo namerava prevzeti povsod, razen v Sloveniji. Ljubljana: Nemško podjetje za zavarovanje spet zavaruje izvoz za slovenske in hrvaške proizvajalce. Beograd: Mednarodna zveza novinarjev ostro nasprotuje nenehnim kršitvam pravic novinarjev, ki poročajo z bojišč in iz drugih krajev v Jugoslaviji. Beograd: Navzkrižno obtoževanje zaradi kršitev premirja. JA in enote hrvaškega notranjega ministrstva pošiljajo zvezni komisiji nasprotujoča si stališča. Zagreb: Srditi spopadi na Hrvaškem so zahtevali nove žrtve. V bližini Belega Manastira so bili ubiti trije hrvaški policisti, mrtvi pa so bili tudi med četniki. Idrija: Idriji in njeni okolici grozi ekološka katastrofa, saj je voda v zajetju Podreteja zastrupljena s PCB, mineralnimi olji in bakterijami. Beograd: Vlada republike Srbije je sprejela odlok o vpisu prostovoljcev v Teritorialno obrambo Srbije. Sarajevo: SDA BiH je jugoslovanski vojski postavila ultimat. Vsaj dva poveljnika korpusov v BiH morata biti Muslimana, sicer bo stranka povsem spremenila svoj odnos do JA. Ljubljana: Jugoslovanska armada naj bi se umaknila iz Slovenije že do konca avgusta in to na zgodovinske meje velike Srbije. Ljubljana: Slovenska vlada je razveljavila odlok o plačilnem prometu iz primarne emisije, vendar je to pogojila z odpravo suspenza slovenskega bančnega sistema. Zagreb: Boji so zajeli Baranjo. Hrvaške oblasti ocenjujejo, da postaja ta doslej mirna pokrajina novo žarišče. Maribor: V Šlovenijo je pribežalo že več kot sto hrvaških družin. Beograd: Jugoslovanski veleposlanik v Indiji Ernest Petrič je odstopil in sprejel ponudbo Republike Slovenije, naj postane vodja slovenskega urada v Washingtonu. Beograd: V palači federacije so se sestali člani predsedstva in predsedniki republiških skupščin in razpravljali o prihodnosti Jugoslavije. Ljubljana: Generalpodpolkovnik Andrija Rašeta je demantiral vse obtožbe, ki letijo na račun armade. General še ni slišal za Okop 1 in 2, zanikal pa je tudi, da bi armada imela jedrsko orožje. Ljubljana: S 1. avgustom se zvišujejo pokojnine, dodatki in nadomestila za 3,9 odstotka. Zagreb: Boji za srbsko črto. Srbski skrajneži hočejo mejo potegniti na črto Karlobag-Karlovac-Virovitica. Neznani storilci so med drugim streljali tudi na hehkopter opazovalcev ES. Ljubljana: Šibki potresni sunki že dalj časa plašijo Slovence. Ta teden so tresenje tal čutili prebivalci Krškega, drugi potresni sunek pa je vznemiril Dravograjčane in okoličane. Ljubljana: Za turizem je bil julij črn mesec, saj je nočilo le 29.979 tujcev. Zagreb: Mesič bo odstopil, če bodo še naprej kršili brionski sporazum. To je predsednik predsedstva SFRJ izjavil na tiskovni konferenci in dodal, da noče dajati legitimnosti za umazano vojno. Beograd: Zvezno predsedstvo je poslalo na krizna žarišča nove opazovalce in zahtevalo zanje popolno varnost. Ormož: Uničujoče neurje - veter je pihal s hitrostjo tudi do 150 kilometrov na uro — je prizadelo ormoško občino. Brez strehe nad glavo je ostalo mnogo družin, debela toča pa je dobesedno luknjala strehe in uničila ves pridelek. Beograd: Na področju Srbije je bilo v nedeljo registriranih že 55.904 beguncev, od tega v Vojvodini 27 tisoč, na Kosovu pa le 67. Krško: Neznani storilci so se spravili že na tretji električni daljnovod v bližini Krškega. Strokovnjaki so ugotovili, da gre za enako vrsto eksploziva in enak način detonacije kot v prejšnjih dveh primerih, storilca ali storilcev pa še nimajo. ROKOMETNI KLUB CELJE , PIVOVARNA LAŠKO STRAN 12 NOVA OT DOBA POLETNO BRANJE 13. STRAN RES JE.. da gospa Lidija Šentjutc še vedno ni za staro šaro. Ker kljub svojini letom neumorno miga, so se je usmilile upokojenske stranke. Demokratična stranka upokojencev namreč bogato koristi njene politične izkušnje in jo vključuje v svoj vrh. Saj poznate tisto staro Vse se vrača, vse se plača... - da bo projekt Metelkova, ki bi naj osmislil ljubljansko vojašnico v civilnem času in se nam je pred mesecem zdel popolna utopija, najverjetneje uresničen. Roko nad kasarne v Sloveniji bo kot pravi ustava, po odhodu vojske položila TO, vendar samo dokler se ne razčistijo lastninske zadeve z JA. Nato bo, po besedah ministra Janše, TO obdržala le 20% objektov, za ostale pa bodo prevetrili vse najboljše predloge. Marko Hren rides again! - da se Slovenci ne rabimo bati za demoliranje brniškega letališča, ki bi nastalo, če bi vojska resnično odpeljala vso komunikacijsko opremo, kot obljublja. Janez Janša pravi, da lahko vojska sicer odpelje vojaško opremo z letališča, civilne pa se ne sme dotikati. Kaj pa, če se jo bo? - da se bo vojska do 15. septembra umaknila iz Slovenije. Do 5. septembra morajo počistiti z vsemi ofenzivnimi enotami, nato pa imajo še čas do 15. septembra, da umaknejo vse neope-rativne enote. To bo veselo. - da še vedno niso znani storilci diverzantskih akcij po Sloveniji. V zadnjem času malo dopustniško počivajo, upajmo pa, da ne počiva naša policija. - da se ne ve, kdo bo plačal prevoze tankov inz naše republike. Glede na to, da imajo železnice še vedno skupno blagajno v Beogradu in spadajo pod Jugoslovanske železnice, lahko po osamosvojitvi dvomimo, da bodo Srbi razvezali mošnjiček, ki je tako ali tako prazen. Tako bomo srečni, da vojske končno ni več, tudi to breme nosili sami, saj so Hrvati že jasno in glasno povedali, da ne mislijo prispevati niti dinarja. Saj niso nori. - da so spopadi za nami,« pravi Jelko Kacin. »Vendar pa teče neusmiljena gospodarska vojna z Beogradom.« Če se nas ne bo usmilil Peterle, nam niti bog ne bo pomagal. Kdo nam je kriv, da najraje hodimo po kostanj v žerjavico. — da se slovenski oblastniki intenzivno ukvarjajo s privatizacijo. Povsem po marksistično. Nam puščajo Marxa, oni pa jemljejo Kapital. — da smo v redakcijo prejeli prijazno priporočilo, naj o svinjarijah v zvezi z Elanom vsaj 14 dni nič ne pišemo. Že poprej smo se odločili, da gospode iz slovenske vlade, ki mečejo Elanu polena pod noge, pustimo nekaj časa pri miru. Imamo pač slabe želodce... - da je Jože Pučnik, kralj Demosa, v ponedeljek svečano oznanil izide nadaljnjih Demosovih debat o spremembah v vladi. Z vso odločnostjo, je poudaril, da bodo do konca septembra izvedli strukturne spremembe. Po dosedanjem onegavljenju je mogoče predvideti, da bodo prebelili nekaj pisarn, Peterle si bo v naj-slabšem primeru obril brado, Janša pa pustil rasti kozji fiks. - da slovenski politiki natančno vedo, kaj pomenijo dogodki v Rusiji, še sanja pa se jim ne, kaj zna jutri storiti z rusko armado pobratena JA v Sloveniji. Razpis Dobre, pogumne in drzne novinarje redno ali pogodbeno zaposlimo. j Uredništvo Nove dobe, ( Aškerčeva 15, Celje ZAKAJ JE ZAŠČITA PRED TOČO NEUČINKOVITA Rakete nad Slovenijo Zdi se, kot da bi bilo letošnje leto prekleto. Komaj se je končala vojna, že je udarila toča. Nekaterim kmetom v apaški dolini in drugod, je potolkla prav ves pridelek. Rakete so parale nebo, toda le malokatera je opravičila svoj namen. Posledice so dobro znane in predvsem boleče za pridelovalce. O vzrokih pa so mnenja deljena. Medtem ko eni trdijo, da je kriv sistem obrambe, se drugi spet zatekajo k razlagi o nemoči človeka v boju z naravo. V senco dvoma so končno priromale rakete za boj proti toči, oziroma njihova kvaliteta. Ne samo, da bolj malo zaležejo v borbi z ujmo, še nevarne so povrhu. Pri nas se proti ledeni nadlogi borimo z raketami črnogorske izdelave, ki so po mnenju mnogih strokovnjakov neučinkovite in nevarne. Ob tem pa pri nas že od 1987. leta v predalih mnogih delovnih organizacij, pa tudi Izvršnega sveta Republike Slovenije leži izdelan projekt tehnološko dovršene rakete, ki je plod skrbnega načrtovanja in mnogih empiričnih rezultatov. Prejšnja tri leta pri nas ni bilo toče. zato verjetno tudi nihče od pristojnih ni razmišljal o obrambi pred njo. Letos je toča natolkla precej škode po slovenskih poljih. Bo končno komu pozvonilo na pravem mestu in bodo zastarele in neuporabne titograjske rakete TG-10 zamenjali za kaj bolj učinkovitega? Mnenja strokovnjakov so deljena Kako se boriti proti toči? V svetu obstaja več različnih teorij, ki obravnavajo in predvidevajo možne načine preprečevanja škode, povzročene zaradi toče. Najbolj razširjena in tudi najbolj uporabljena je metoda s srebrovim jodidom, kateri, laično rečeno, razpršen nad ali v oblak prepreči nastajanje ledenih zrn. Največ nasprotij povzroča način transporta tega reagensa do oblaka, potencialnega tvorca ledene nevarnosti. Hamletovsko vprašanje, rakete ali letala, buri duhove nasprotujočih si taborov. Za nameček pa je že sama metoda s srebrovim jodidom pomankljiva in vprašljiva v nekaterih točkah. Gibanje oblakov je mogoče predvideti le do neke meje, nato je vse odvisno od mikroklimatskih pogojev. Za učinkovito in uspešno zaščito pred točo je torej potreben tudi hiter in zanesljiv opazovalno-obveščevalni sistem. Tako pridemo kaj hitro do spoznanja, da se je treba s točo spopasti na dobro organizirani znanstveni podlagi. Tu nastopijo strokovnjaki, katerih mnenja in spoznanja so prav tako deljena kot med laiki. Dejansko zaenkrat še ni nobenih trdnih znanstvenih dokazov, da bi bila takšna obrambna pred točo učinkovita. Kljub temu pa obstajajo praktične izkušnje, ki na več načinov opravičujejo uporabo srebrovega jodida pri preprečevanju toče. Metodo uporabljajo na Kitajskem, v Rusiji, Evropi. Afriki in tudi v Združenih državah Amerike; ponekod operativno, drugje zopet poizkusno. Kljub temu. da je metoda stara že več kot štirideset let pa se znanstveniki še danes ne morejo zediniti glede njene uporabnosti in učinkovitosti. Inž. Trontelj: »Metodo smo prevzeli od Rusov.« Kako ubraniti Slovenijo pred točo je problem, ki muči odgovorne že dlje .časa, v glavnem pa takrat, kadar toča zdesetka slovenska polja. Pred leti je celjski izvršni svet razpravljal o tem, da bi prizadevanja različnih regij združili med sabo v enoten načrt. Tako se je porodila ideja, da bi izdelali načrt za obrambo celotne Slovenije pred točo. Ta načrt uradno še ne obstaja, saj na Meteorološkem inštitutu R Slovenije v Ljubljani ne vedo nič o tem. Inž. Miran Trontelj je dejal: »Res je večkrat prišlo Noč dolgih nožev, 7. del do pobud o enotni obrambi pred točo. toda to se, razen v severovzhodni Sloveniji, ni nikjer uresničilo. Obstajal je podoben poskus na Primorskem, šlo bi naj tudi za sodelovanje z Italijo, toda ker je italijanska stran projekt odpovedala, se tudi na PRIMORSKEM NI NIČ ZGODILO.« Inž. Trontelj je prepričan, da za takšno obrambo ni nobene znanstvene podlage: »Uspešnost obrambe pred točo je vprašljiva in še ni raziskana. Gre za neumnosti. Obrambo pred točo smo pred leti prevzeli od Rusov in ljudje zahtevajo obrambo ne da bi vedeli ali sploh je uspešna ali ne. Če bi morali rakete sami plačevati, je verjetno ne bi zahtevali. Kar pa se tiče teh načrtov za obrambo celotne Slovenije pred točo pa mislim, da bi nekdo rad mastno zaslužil«. Tako torej inž. Trontelj. Kaj je z mnenji drugih strokovnjakov? Pred leti je bil na Naravoslovni fakulteti v Ljubljani izdelan elaborat o uspešnosti obrambe pred točo. Izdelali so ga na predlog republiškega izvršnega sveta. Na podlagi njega naj bi se izvršni svet izjasnil o projektu slovenske rakete RCHX. To se ni zgodilo še do danes. Ral-■»'! ta nhramhn tnčn k^nt;:±sr^ tona, salpn TG-10 znaša od 1,3 do nja, ki je pri slovenski raketi mnogo SSSBK2SS SZ sJKSsss&srtt ranje parametrov enostavno. Zanesljivost delovanja sistema rakete RCHX znaša 98%. Rakete RCHX so kompatibilne z že obstoječimi lanstmimi V celjskem astronavtsko raketnem društvu so že leta 1968 razvijali rakete, ki bi bile sposobne za boj proti toči, vendar takratna tehnologija ni dohajala zahtev projektov. Skupna ideja se je skozi leta dopolnjevala in tako je bilo v tem društvu skonstruiranih veliko eksperimentalnih raket. Že od šestdesetih naprej so izračune in rezultate raziskav računalniško obdelovali ter se projektiranja lotevali nadvse resno. V osemdesetih je prišlo do povsem konkretnega predloga za izdelavo projekta, ki bi zajel ne samo projektiranje rakete, temveč tudi načrtovanje serijske proizvodnje. Leta 1983 so na seji sveta osmih občin predlagali, da bi celotno proizvodnjo usmerili v celjsko regijo. O tem govori mag. Aleksander Kerstein, vodja projekta rakete za obram- bo pred točo RCHX: »Predlog je bil povsem jasno zastavljen, toda zaradi takratnih političnih razmer tudi takoj zavrnjen. V Črni Gori so že takrat nekaj časa izdelovali rakete proti toči in ker je šlo za nerazvito področje, bi vsakršna dejavnost v tej smeri takoj pomenila »nelojalno konkurenco«. Treba se je zavedati, da je titograjska tovarna 19. decembar dobivala finančna sredstva vplačana od naročnikov že na začetku leta, šlo je pravzaprav za življenje na kredit in proizvodnja raket, ki bi poleg vsega bile še mnogo boljše kot njihove, bi jih finančno uničila. Zato je bil predlog blokiran.« Istega leta je predlog prišel do republiških organov, kjer je naletel na enak sprejem. Šele leta 1986 je predlog uspel zainteresirati republiške može, ki so privolili, da se raketo začne resneje preučevati. Pod krovno institucijo tozda razvojnega inženiringa Razvojnega centra v Celju je bil ustanovljen štirinajstčlanski teatri, ki je v enem letu razvil, zgradil in testiral raketo za obrambo proti toči. RCHX, kot se je raketa imenovala, je na poligonu na Baču uspešno prestala preizkušnje, toda v republiškem vrhu se je zopet zataknilo. Tokrat so se pojavili dvomi o obrambi pred točo nasploh. Sprožili so zahtevo za izdelavo že omenjenega elaborata o uspešnosti obrambe pred točo, o katerem se kasneje sploh niso izjasnili. Medtem pa so pri nas še kar streljali z nezanesljivimi raketami TG-10, ki so tu in tam zaromale tudi na kakšen vrt, pred kratkim pa je ena izmed njih pristala v spalnici družinske hiše na Hudinji v Celju. Mag. Kerstein je o večnem problemu transporta dejal: »Edini zanesljiv sistem transporta reagensa je kombiniran, torej skupno, z letali in raketami. Le tako se lahko zagotovi dovolj učinkovito pokrivanje nevarnih oblakov. Raketa RCHX, ki smo jo razvili in testirali leta sedeminosemdeset, je elektronsko krmiljena, zato obstaja mnogo manjša nevarnost, da bi sistem zatajil« Očitno je pri odločitvah republiškega vrha šlo za drugačne interese. Ni šlo za spornost zaščite pred točo s srebrovim jodidom, temveč kakšne rakete ga bobo ponesle v nebo. Tako še danes v boju proti toči uporabljajo titograjske rakete, čeprav bi po strokovnih ocenah novejši projektili naše izdelave mnogo varneje in učinkoviteje varovali pridelek pred ledenim dežjem. Kljub temu, daje projektivni team do potankosti izdelal projekt za to raketo, kakor tudi za proizvodni proces, opravil predračune in opisal vse potrebne tehnološke dejavnike, je predlog padel v vodo. Z investitanjem v propadajoče celjsko gospodarstvo bi preko kooperacijskega dela morda lahko pomagali marsikateremu gospodarskemu bolniku, toda ta opcija nikogar ne zanima. Namreč, če je obramba pred točo res neučinkovita, zakaj se rakete še naprej izstreljujejo? To je vprašanje, na katerega nihče noče odgovoriti. Recimo torej bobu bob. Dve možnosti sta. Obramba proti toči je nezanesljiva in neuspešna. Prenehajmo torej izdvajati sredstva za rakete in jih raje usmerimo v sklad za pomoč prizadetim. Ali pa druga možnost: pravočasno izstreljevanje raket pomaga, toda treba je imeti kvalitetno opremo. Titograjske rakete se doslej niso preveč izkazale, celoten projekt za izdelavo boljše in cenejše rakete pa leži v predalu. Kdo torej vleče koga za nos? Ne želimo biti pristranski, toda ali že ni napočil čas, da se ta problem enkrat uredi? Slovenija je majhna dežela in ljudje so že od nekdaj vajeni skrbeti predvsem zase. Morda bi z novimi časi, katerih imamo večno polna usta, lahko začeli tudi razmišljati o nenehnem ponavljanju starih napak iz »svinčenih časov enoumja«. Se je v zadnjih letih v tej deželi res tako malo spremenilo? Mar bomo spet zvonili, ko bo zrnje že na tleh? J=j4QUP.O! JlJlTČ' (todR Bombnik* $o ?rr2n(.'vse BohBF ShO ToMBU-l LrtNl M« lovu N* pl V A ^ ~ FOTOREPORTAŽA Rakete padajo z neba Raketa izstreljena verjetno v Dramljah je prebila streho in skozi dvajset centimetrov debel tram ter strop priletela v spalnico Alenke Žohar v stanovanjski hiši na Zg. Hudinji 66 v Celju. Kakšne so te rakete proti toči, ki letijo in padajo, kakor se jim zljubi? Bo res treba žrtvovati človeško življenje, da bodo slednjič poiskali izdelovalce raket, ki bodo jamčili njihovo varno uporabo. HUMORESKA Na dopust s turističnim paketom NI RES.. - da dipl. inž. Mirko Tomaž Krajnc, predsednik vlade v Celju ni zadovoljen z demokracijo v slovenski državi. Ugotavlja le, »da je danes treba imeti za vsako figo neko dovoljenje ali soglasje, tako na primer gradbeno in lokacijsko dovoljenje že, če hočeš latrino (stranišče na štrbunk) predelati v stranišče z izplakovanjem ...« Odločil sem se, da bom enkrat za spremembo šel na dopust s pomočjo turističnega paketa. Enega od številnih paketov, ki nam jih ponujajo turistične potovalne agencije. - da gospod Ingo Paš, minister za turizem ni zgrabil bika za roge. Mož poleg sladkobesednih nagovorov ob raznih otvoritvah ustreznim postreže tudi s praktično, ministrsko pomočjo. Novemu vodstvu RTC Golte je obljubil pomoč, pozna namreč župnika, ki bo organiziral izlet na Golte. Oglasil sem se v poslovalnici in vprašal: »Ali bi lahko našel svoj mir, na primer, v kakšni depandansi Moj mir?« Uslužbenka se je rahlo nasmehnila: »Svoj mir bi morda že našli. Moj mir pa bolj težko, ker so trenutno vse depandanse zasedene. Saj veste, vse rine na sever. Zaradi vojne in drugih reči.« »Pa če bi pogledali kak drug paket?« »Ja, imamo še veliko paketov. Katerega želite videti?« »Recimo, vile Kover-sada ?« »Oho, turistično naselje!« je vzkliknila uslužbenka. »Upajmo, da bo le še kaj prostora.« »Seveda, letos bi bili najraje kar vsi naturisti, da jih ne bi mogli še bolj sleči,« sem pripomnil. »Vzemite Ohrid,« je predlagala. »Tu je še veliko prostora. In poceni je. Naštela je nekaj otokov, ki so lahko problematični, ker se nič ne ve, kaj nas čaka, če te, na primer, odrežejo od kopnega. »Kaj pa Bažana ? Zelo poceni. Mala ribiška vas in hotel. Popoln mir.« »Žal,« sem odvrnil, »najbrž tak mir, da te spravi v obup. Od pretiranega miru lahko res obupaš.« Počasi sva pregledala vse turistične pakete, a v njih nisva našla nič takega, kar bi bilo res ugodno, kot zatrjujejo, no, res pa je, da za letos paketov niso pripravili veliko, ker ni pravega turizma. Pakete pošiljajo bolj v tujino, se pravi, jih pripravljajo za interesente, ki imajo devize v nogavicah. »Veste«, sem se popraskal za ušesom, »jaz bi pravzaprav najraje tak paket, v katerem bi me poslali na naslov in me tam odložili. Ali vsaj paket, v katerem bi bilo poleg peska in soli nekaj vode, kakšna plastična palma, ležalna deska ali blazina itd., vse, kar običajno iščemo po hiši, ko se spravljamo na morje...« »Tak paket bi se tudi našel,« je rekla uslužbenka potovalne agencije že malo nejevoljna. »Ne mislim, da bi bilo v njem sicer vse, kar pravite. Vprašanje je, koliko ste pripravljeni odšteti?« »Vidite, v tem je stvar,« sem prišel na dan z besedo. »Nisem pripravljen pretiravati, ker nimam pretirano visoke plače, med letom privarčevani denar pa je kar nekako skopnel.« »Aha, če je tako, tedaj bi si najbrž še najbolj želeli tak turistični paket, ki bi bil poln denarja ?« Rečem vam, da se uslužbenka res ni zmotila. — da DEMOS ni zadovoljen z vlado. Na ponedeljkovi seji so samo nadaljevali razpravo o organizacijski »rekonstrukciji vlade«, je povedal gospod Jože Pučnik. »Gre za radikalno zmanjšanje števila ministrstev, v tem trenutku pa se še ne razmišlja o zamenjavi predsednika vlade...«. — da »Rdeča knjiga«, ki so jo pripravili v Gospodarski zbornici Slovenije ne odraža dejanskih razmer slovenskega gospodarstva. V njej med drugim tudi lepo piše, da več kot 3000 podjetij nima niti enega zaposlenega ali tudi to, da več kot 1100 podjetij posluje z izgubo. — da se Slovenci Evropi ne predstavljamo učinkovito. Na celovškem gospodarskem sejmu sodelujejo trije manjši slovenski razstavljale!. Mimogrede: za slovenske razstavljalce je bil razstavni prostor - brezplačen. — da naše skupščinske komisije ne delajo na vso moč. Gospod Borut Pahor, član komisije za mednarodne odnose je poslal javno pobudo magistru Matjažu Šinkovcu, predsedniku te komisije, da naj nemudoma skliče komisijo. Pripravili bi se naj na izzive, ki jih bo tudi pred slovensko skupščino postavil oblastniški apetit sovjetskih protidemokratskih sil... BREZ DLAKE NA JEZIKU Nuhmmhm Iam* *mmt UKV stereo 95,9MHz • NOVA Wi DODA STRAN 14 V ALPOSU POSLUJEJO Z DOBIČKOM Dvoličnost slovenske politike V šentjurskem Alposu so temeljito posodobili proizvodnjo in jo povečali za več kot sedemnajst odstotkov. V prvi del tehnološke prenove tovarne so vložili petnajst milijonov nemških mark, v drugi del jih nameravajo vložiti še deset. Izvozili so za polovico več kot lani, na tujem nameravajo iztržiti 15 milijonov nemških mark. Število zaposlenih povečujejo. Poslujejo z dobičkom. In v čem je čarobni ključ uspešnosti? . Sami rinejo navzgor V Alposu, tovarni kovinskih izdekov in opreme, je zapihal nov veter že pred tremi leti, ko si je relativno zdravo podjetje z dobrimi proizvodnimi programi zadalo nalogo strokovno ter tehnološko izboljšati obstoječe programe. Razpoložljivi strokovni kader so dopolnili še s petimi, šestimi strokovnjaki in skupno izoblikovali strategijo razvoja. Sestavili so »team« dvajsetih ljudi, pod vodstvom direktorja Miljama Bevca, ki je postal gonilna sila podjetja. Sčasoma so se organizirali tako, da so v podjetju iz bivših tozdov oblikovalo tri profitne centre. V zadnjih dveh letih so proizvodnjo povečali za deset odstotkov, izvoz za trideset. Zavedali so se, da je le tehnološka modernizacija v bistvu pogoj bodočega uspeha, ko naj bi se enakovredno kosali s konkurenti v razvitih državah. V tehnološko posodobitev Prvi del tehnološke posodobitve obsega štiri projekte. V program kovinskega pohištva so vključili visoko produktivne in računalniško vodene stroje za krivljenje in varjenje cevi in tudi prvega varilnega robota. V programu orodjarstva so vpeljali numerično vodeni obdelovalni stružnici, stroje za brušenje, narez jekla in opremo za programsko projektira: nje cevarskih orodij ter programiranje CN strojev (CAD-CAM). Nova cevarska linija za proizvodnjo jeklenih šivnih cevii je ena najsodobnejših v Evropi in je pomenila za Alpos največjo naložbo, saj je znašala 8,2 milijona nemških mark. Le-ta bo letno, namesto dosedanjih 38 tisoč ton, dala 55 tisoč ton cevi. Zadnji projekt, v katerega se bodo selili te dni, je Center Za razvoj novih tehnologij. V tej novi hiši, ki je polepšala tudi sam Šentjur, imajo velik razstavni prostor, kjer bodo na primeren način razstavili svoje izdelke. V pisarnah bodo imeli ustrezne prostore za kvalitetno delo strokovnih ljudi. Zgradili bodo informacijski sistem. s katerim bodo obvladovali vse poslovne informacije. Nekatere proizvodne stroje bodo krmilili kar preko računalnikov iz pisarn. Skupna vrednost te naložbe je znašala dva in pol milijona nemških mark. Od tega je računalniške opreme za cel milijon. V vse projekte so skupno vložili petnajst milijonov mark. Šestnajst odstotkov teh sredstev so dobili iz sredstev namenjenih pospeševanju gospodarstva na nerazvitem področju, ostalo pa so plačali z lastnimi viri in krediti. Za naložbo so se odločili, ker se zavedajo, da s staro, izstrošeno in energetsko požrešno ter premalo produktivno tehnologijo nimajo kaj iskati na razvitih tržiščih. V prihodnje nameravajo nadaljevati z modernizacijo. Načrtujejo novo lakirnico, saj so obstoječi po dvajsetih letih de- lovanja pošle moči. Dolgoročno se želijo usmeriti na okolju prijazno tehnologijo. Zato so že leta 1989 ukinili kemično lužnico, ki je predstavljala veliko potencialno ekološko tveganje. Zavedajo se, da ekološko najbolj problematično vprašanje ostaja ožiganje obešal v lakirnici. Tega problema so se lotili tudi Zeleni občine Šentjur in o tem obvestili ustrezne službe. Oboji upajo, da bo onesnaževalec čimprej onesposobljen. V Alposu nameravajo zadevo rešiti z novo lakirnico kovin. Kapital nameravajo dobiti s kandidaturo za mednarodni kredit ameriških bank. Med programe posodoblja-nja sodi tudi modernizacija proizvodnje trgovinske opreme, razširitev mizarskega obrata ter proizvodnje lestev in posodobitev orodjarne. SSL1; rtsan? £&*k ... *»„>.. le tnal * sjportom, uancs^za to mma fad pa^pn mrtn’ rit e STt ta dfle^^ost ne o So- U Seii Tn prihajajo na njegov dom v enem izmed šentjurskih blokov. Mitjam Bevc, direktor Alposa Robotizacija proizvodnje JCOOOOOOCOOOOOOOOOOOOSSOCOOOSOOOGOOOOOOOCOSCCOlOOOOOOOOOCCOO SEŽANA Ste v dvomih glede pogostitve svojih najbližjih, prijateljev Rešitev vam ponujamo v obliki Kraških specialitet: kraškega pršuta, kraške pancete in kraškega zašinka Izbirate lahko med večjimi - vakuumsko pakiranimi kosi ali manjšimi - narezki. Prazniki, svečani trenutki, življenjski jubilelji ali poslovni dogodki bodo še lepši z izdelki KRASA L Dobitniki zlate medalje za Kraški pršut, zašinek in špek na Radgonskem velesejmu 1991 Mesnopredelovalna industrija M. Pirca 4, 66210 Sežana Tel. 067/73-941,73-971 Telex: 34-016 KRAS YU Telefax: 067/72-690 COOGCOGCCOCOOCCOSOCOOOOOOOOOOOOOOOiOCOOiOOCOOOOOOOOOCOSCiCOOOCc' V čem je skrivnost uspeha »Aplos je podjetje, ki ga uspešno ne more voditi en sam človek. Najpomembnejše je, kako vzpodbuditi čimveč ljudi, da delujejo nadvpovprečno prizadevno. Mislim, da je to osnovno poslanstvo direktorja«, meni Mirjam Bevc, generalni direktor Alposa. O skrivnostni formuli uspešnega poslovanja pa meni: »Gospodarstvo na nerazvitem področju posluje v enakih pogojih. V primerjavi z razvitimi okolji nastajajo težave zaradi pomanjkljivo izobraženega kadra. Leta in leta so generacije študentov ostajale v večjih centrih. Zato je struktura zaposlenih v naših krajih neugodna. Pri nas je tudi slabše razvita vsa infrastruktura. Imamo pa nekaj prednosti. Tukaj so ljudje zelo navezani na kraj, migracije prebivalstva so manjše. Delovna sila je polkmečka in ima ob .morebitnih večjih socialnih neugodnostih dva vira preživljanja in dohodka. Ekonomske prednosti zaradi nerazvitega področja ima Alpos enake kot vsi ostali na tem območju. Mislim, daje enega ključnih razlogov uspešnosti potrebno iskati v znanju. Konkurenčna prednost v razvitem svetu je znanje. Okolje, ki se tega ne zaveda, caplja za razvojem. V izobraževanje vlagamo letno kar tri odstotke dohodka. Vanj so vključeni vsi zaposleni in je obvezno tako za najbolj strokovne kadre kot tiste z najenostavnejšim delom. Vsak delavec brez izjeme, tudi sam sem med njimi, se mora udeležiti zanj načrtovanih oblik izobraževanja. Do leta 1978 smo imeli kar 49 odstotkov nekvalificirane delovne sile. Danes je delež enak zahtevam naše proizvodnje in znaša 25 odstotkov.« Država nas bo razprodala sec, nas uvršča med velika ali srednja podjetja. Sami se točno ne najdemo v njem, je na zelo pomembno, kam si uvrščen, kajti od tega so odvisni razni nadaljni postopki privatizacije ali podržavljanja. Zakonski pristop privatizacije se mi zdi nelogičen. Z njim hočejo vzpostaviti nov gospodarski sistem in začeti s procesom lastninjenja. Predlog, ki določa postopek za spremembo družbene lastnine v državno, se mi zdi neposrečen. Srednja in velika podjetja nimajo možnosti privatizacije z delniškim odkupom, ker je absurdno pričakovati enkratni znesek odkupa. Pri nas se še posebej postavlja vprašanje ugotavljanja pravic do odkupa premoženja. Po zakonu delavcem pripada le do dva tisoč nemških mark možnega odkupa. Vprašujem se, kdo je lastnik podjetja, če je podjetje nastalo iz obrtne delavnice in znaša premoženja trideset milijonov mark? V Alposu je popolnoma jasno, da so to premoženje ustvarili zaposleni. Prav tako nisem prevelik optimist, da bi lahko državna last- V Evropi se državna lastnina prodaja izredno počasi. Tako so v Angliji v desetih letih prodali le deset odstotkov državne lastnine. Bojim se, da bodo družbeno premoženje razprodali tujcem, in to po zelo nizkih cenah,« meni Mirjam Bevc. Dvoličnost politikov »Politiki hočejo ponovno uvesti kontrolo nad razmerji delitve dohodkov zaposlenih, pojavlja se težnja po uravnilovki. Vendar uspeha ni brez materialne stimulacije strokovnih delavcev na vseh področjih. Strinjam se, da imajo slovenski ministri premajhne dohod- ke. Ne razumem pa, da za svoje odgovorno delo ne zahtevajo več. In potem dajejo sebe za vzgled in s tem uokvirjajo ostale. To je zame čista dvoličnost politikov. V gospodarstvu pa se še pojavlja problem statusa Slovenije. Slovenija še ni priznana kot država, nima trgovinskih sporazumov, nima kontingentov in tudi ne dovolilnic za prevoz po drugem ozemlju. Od slovenske vlade pričakujem predvsem ukrepe na monetarnem področju in normalizacijo razmer tako v gospodarski kot v politični sferi«, pravi Mirjam Bevc. »Predlog Zakona, ki naj bi bil sprejet v skupščini še ta me- nina v agencijskih skladih dobila konkretnega lastnika, razen, če podjetij ne bodo prodali pod ceno. S3s safc&sr “ Kh”toSke pre“" “ kovinskega pohištva ter inženiring program trgovinske 0preme- Za zunanje-trgovinsko poslovanje skrbi podjetje U!,a"0,i,i “me”* 15. STRAN POLETNO BRANJE NOVA Pf DOBA SRNJAK ZA OBRAMBO OČETNJAVE Lovske neumnosti Teritorialec in dolgoletni lovec Vinko Laznik iz Velenja si bo vojno v Sloveniji dvakrat zapomnil. Potem ko je za boljše počutje v četi med okupacijo ustrelil 15-kilogramskega srnjaka, žal sto metrov proč od meje svoje lovske družine, s katerim se je mastilo 96 teritorialcev, so ga še pred prihodom iz hoste označili za krivolovca in proti njemu uvedli disciplinski postopek. Čaka ga še sodišče in če ga bo spoznalo za krivega, se bo lahko za vedno poslovil od svojih lovskih ambicij. »Fantje so mi vseskozi govorili: 'Daj, zrihtaj nam golaž’ in sem jim povedal, da to ni težko. Ko smo se vrnili iz bojne akcije, je k nam prišel lovec iz lvovske družine Smrekovec in vprašali smo ga, če bi se to dalo urediti. Rekel je, da lahko vsaj to naredimo za našo vojsko. 6. julija zvečer sem ustrelil srnjaka. Lovec ga je prišel naslednje jutro pogledat, listka, da je odredil odstrel, pa ni prinesel, čeprav smo se tako zmenili. Vojne je bilo konec, golaž smo skuhali, naša vojska ga je pojedla, ko pa sem prišel iz hoste domov, me je že čakalo pismo, v katerem sem prebral, da sem »ukradel« srnjaka, da sem »ra-ubšical« med vojno in da moram na disciplinsko,« pripoveduje ogorčen Vinko Laznik. Poveljnik čete Janko Avberšek mu je pisno potrdil, da je odstrel srnjaka potrdil Marko Kompan iz tamkajšnjega Lovskega društva Smrekovec in tudi obljubil, da bo z lovskim društvom uredil vse formalnosti. Avberšek je še napisal, kako poveljstvo čete smatra, da ni šlo za krivolov in daje srnjak pripomogel k vzdrževanju pozitivnega vzdušja v enoti. Napisal je še, da pričakuje razumevanje, če pa LD Smrekovec vztraja pri finančnem pokritju odstrela, ga bodo obrambovci sami plačali iz lastnega žepa. Na zahtevo po kazenski ovadbi se je odzval tudi poveljnik območja TO za velenjsko občino Jože Prislan, ki se je prav tako zavzvel za razumevanje položaja in za rešitev spora brez sodišča. »Ni mi šlo za rogove, temveč za vzdušje v četi,« zatrjuje obtoženi krivolova. »Vsi pobi so bili veseli, ko so jedli srnjakov golaž. Vse imamo črno na belem, pa nihče tega ne upošteva. Prepričan sem, da nisem naredil nič slabega. In zdaj me hočejo kaznovati zaradi enega sr- njaka, ki je padel za obrambo domovine! Pogine pa jih na stotine, tako na cestah, kot tudi v gozdu. Če bi ga ustrelil kdo drug, ne bi bilo nič narobe, ker pa sem jaz lovec, me hočejo na vsak način obravnavati po lovskih zakonih. Še kako mi je žal, da sem ubogal komandanta, ko mi je rekel, da sem jaz lovec in naj zato jaz odstrelim, da bo vse po lovski morali in etiki. In ravno to je bilo narobe!« »Krivolovec« Vinko Laznik je bil medtem že na disciplinski. Ker ga imajo v Lovskem društvu Velunja radi in se ga nočejo iznebiti, so izključitev iz društva zamrznili do pravnomočnosti sodbe. Vojna je pač vojna. In tako kot vojna ne izbira sredstev, tako tudi lovci v boju za svoj prav ne izbirajo načinov. Sr- njak je bil ustreljen, pojedlo ga je 96 teritorialcev, ki so nad Šaleško dolino branili našo deželo, nazadnje pa se bo storilec, lovec, ki je 15 kilogramov težkega srnjaka ustrelil po vseh lovskih moralnih in etičnih pravilih, moral zagovarjati na sodišču. Če ga bodo spoznali za krivega, mu bo njegovo lovsko društvo odvzelo lovsko dovoljenje, njegova lovska zbirka pa se bo po dvanajstih letih jage končala pri šestinpetdesetih srnjakih, dveh jelenih, štirih gamsih in enem volku. Vojska se je za nekatere pač prekmalu končala in nekateri niso razumeli, da je v njej šlo zares. Srnjak, ki je padel pod strelom, pa žal tudi ni vedel, da je sto metrov nazaj meja in bi tako na odstrel počakal na drugi strani ceste. CINKARNA PROIZVAJA POKLICNE INVALIDE Ne živeti ne umreti »V pljučih me vse peče. Včasih se zjočem in mislim, da bo boljše. Osebnostno sem na psu. Če hočem, da bom še kolikor toliko dihal se moram strogo držati diete. Po letu dni zdravljenja ne morem več ne živeti, ne umreti« pripoveduje pljučni asmatik Dušan Gorkič. Pred nekaj meseci je bila v našem tedniku objavljena zgodba o borbi za zdravje Dušana Gorkiča, delavca Metalne iz Maribora, zaposlenega v Cinkarni Celje. Po dobrem polletnem delu na oddelku žveplene kisline je postal delovni invalid, česar mu pa uradne službe nočejo priznati. Še več, proglašajo ga celo za simulanta in mu odrekajo nekaterih temeljnih pravic iz zdravstva. Njegove prošnje in moledovanja so segle celo do ministrice Katje Boh, preko posredovanja poslanca Janeza Černeja. V tem času je dodobra spoznal večino bolnišnic za zdravljenje pljučnih bolezni, vendar v njih ni našel ne rešitve, ne ozdravitve. Diagnoze so vedno bolj črne. »Včasih sem delal na ladji, kar 10 let je trajalo. Kot pomorščak sem bil vedno zdrav, zakaj imam tudi ustrezne izvide. V Cinkarni smo delali brez ustezne zaščite pri delu. Bil sem izpostavljen škodljivim hlapom, dimu in neredko tudi brizganju žveplene kisline. Danes mi pa pravijo, da nisem pri njih zbolel. Zahtevajo, da hodim izključno k »obratnim zdravnikom«. Vendar posledice neustreznega zdravljenja nosim sam, zato si bom poiskal pomoč kjerkoli jo bom dobil. Zaradi pretiravanja pri zdravljenju sem se zredil na 115 kilogramov. Imam astmo za katero trdim, da je »poklicna«, potem tumor desne nadledvične žleze, alergičen sem na večino zdravil ter preobčutljiv za vse kar ni naravno. Po članku, ki ste ga objavili zadnjič imam še več problemov. Ljudje me zasmehujejo. Sodelavci pravijo, da sem »budala«, da bo zdaj podjetje še njih ..., ker sem objavil kar se dogaja. Firma me je takorekoč odpisala. Poslal sem jim račun za potne stroške zdravljenja, ki mi ga je dal dr. Zoran Novak. Poslali so mi ga nazaj s pripisom »NI UPRAVIČEN«. Šefi so mi rekli, da bom moral vso bolniško vrniti, ker simuliram. Metalna mi po nekaj mesecev ni poslala bolniške pravočasno. Ker sem delovni invalid zahtevam 100 odstotno bolniško, ne pa le te tri tisočake, ki jih dobim. Zadnje zdravljenje v bolnišnici me bo stalo dobrih pet tisoč din. Vsak mesec porabim V CELJU SE .. vodilni' ZHEZAJ 1>olJ boJLuo 2A ----Čar ŽILA K. rezultati JO ŽE To f ? za zdravila najmanj 500 din, kje pa je še dieta, ki mi jo predpisujejo. Ne vem kako bi zdržal, če mi ne bi dajal moralne podpore dr. Aleksič iz Vojnika. Tudi prof. dr. Jana Furlan z Golnika v Ljubljani me podpira in pravi, da mi bo pomagala dokazati moj izvor bolezni. Samo kaj, ko pa Metalna noče poslati opisa del in nalog da bi se moj primer celovito obravnaval. Psihično bom omagal, ne vidim več izhoda. Čakajo, da bom dobil živčni zlom in bom znorel. Hoditi moram, od vrat do vrat. Komaj pridem z avtobusne postaje do ambulante, tako me duši. Tudi sindikat mi ne zna prisluhniti. Pravijo, da bom dobil neko pomoč od občinske socialne službe, za hrano se ve. Če že ne morem dihati bi rad vsaj živel dostojno. Ozdraviti me tako več ne morejo. Moral bi iti na operacijo tumorja velikega 7 krat 6 centimetrov, pa pravijo, da operacije ne bi prenesel,« zaključuje Dušan Gorkič. Kako dolgo bo še Cinkarna in njej podobne onesnaževalke služile denar na račun življenja? Gospodje v Cinkarni, Metalni in vsi tisti, ki se še skrivate, koliko dobička vam prinese en zastrupljen delavec na eno delovno enoto? Kakšna je razlika v ceni dela brez ustezne zaščite in z njo? Ste našli najcenejšo ponudbo? Na koncu pogodbe med Cinkarno in Metalno verjetno piše: sukcesivno pet zastrupljenih delavcev letno. KAKO DO REGISTRACIJE AVTOMOBILA Bojte se birokracij e Nov avto so sanje skoraj slehernega človeka. Zanj delaš, garaš ali se pehaš lahko kar nekaj let. Razen, če nisi rojen pod kakšno drugo srečno zvezdo. Tako se je zgodilo gospodu Božu Jurku, učitelju telesne vzgoje, da je komaj pričakal svoj nov avto. Z ženo sta se ga razveselila, ga ogledovala in ga gladila.« Samo registrirava ga še, pa se odpeljeva«, sta si dejala. Gospod Božo ni prvič registriral avtomobila. Vedel je, da se je treba za takšne postopke posebej pripraviti. V službi si je izgovoril prost dan. Vzel je overovljeno kupoprodajno pogodbo, kajti avto namreč ni bil »popolnoma nov«, kupil ga je namreč od hrvaškega državljana, le ta pa ga je malo prej uvozil iz Danske. Pa hajd na občino. Prijazen nasmeh, pa malo potrpežljivosti je imel s seboj, ko se je postavil v vrsto. Pa glej ga zlomka. Gospa pri okencu ni bila zadovoljna s kupoprodajno pogodbo. Zahtevala je originalen račun prejšnjega lastnika o nakupu avtomobila. No ja, če mora biti tako, naj bo, si je mislil g. Božo in jo je mahnil v Zagreb ponj. Prinesel je kopijo računa s potrjeno istovetnostjo na zagrebški občini. Pa glej spet napaka, tudi ta dokument ni bil dovolj verodostojen za osebo z notranje strani občine. Pa je g. Božo šel in poiskal pomoč pri šefu omenjene delavke. Vendar je bil žal razočaran, verjetno so šefi nastavljeni zato, da varujejo svoje delavce. Mogoče bi jim lahko oprostil, saj so še vsi ti birokratje tam od starega rdečega režima, ki ga vsi kolnemo. Svojo jezo je hotel vsaj malo ohladiti s tem, da bi vse skupaj vpisal v pritožno knjigo na občini, pa je ugotovil, da je žal nimajo. In kam zdaj, če na občini ni več odprtih vrat? Šel je na občinsko inšpekcijo. Gospa iz inšpektorata je bila tako prijazna, da je z njim odšla na občino. Šedaj bo pa bolje, jim bo že povedala, da imam vse papirje kot je treba, si je mislil. In bi tudi bilo, oz. vsaj zgledalo je tako. Gospod, ki je nadrejeni prejšnjemu šefu je ugotovil, da so pogodbe v redu in da lahko registrira avto. To je potrdil ob navzočnosti gospe izza okenca in inšpektorice. G. Božo si je oddahnil. Ponosno je stopil pred »okence«, v vrsto, da se razume. Taista oseba, ki je ob navzočnosti inšpektorja in »višjega šefa« dobila zagotovilo, da je s papirji vse v redu, je sedaj zahtevala nov dokument, katerega do takrat še omenila ni. Zahtevala je potrdilo o plačilu davkov prejšnjega lastnika, ki je kot vemo hrvaški državljan, hrvaški občini (potrdilo, da je prejšnji lastnik plačal prometni davek hrvaški občini). Ko jo je g. Božo začudeno pogledal in jo spomnil na prejšnji razgovor je odšla in poklicala republiškega inšpektorja (izgleda da lastnim občinskim ne verjame). Govorila je o nekem Pravilniku. Ker smo rekli, da je g. Božo učitelj, torej ni pravnik, je od nje zahteval v vpogled ta Pravilnik. Pa ga tudi ona ni imela, niti mu ni vedela povedati v katerem Uradnem listu je objavljen. Dejala je, da to zahteva republiški inšpektor. Sedaj je bilo g. Božu dovolj! Odkar je začel »boj z birokratskim zmajem« sta minila že skoraj dva tedna. Šel je domov in napisal plakat »v boj z birokracijo«, nanj je napisal svoje zahteve. Hotel si ga je obesiti okrog vrtu in javno demostrirati pred občino. Drugega izhoda ni videl več. Pa je meščane Celja prikrajšal, za to prav gotovo od vseh podprto idejo, kajti nekdo mu je svetoval naj gre kar k predsedniku občine. In res je šel. Še prej je moral na oddelek za kadre na občini, da je zvedel kako se te uslužbenke pišejo. Imena so menda skrivnost, zato so dobro varovana. Pri predsedniku občine je dobil načelno podporo, saj drugega tudi ni mogel pričakovati. Kajti pri navadnih posvetnih zadevah in birokratz-skih določilih, tudi predsednik ne more pomagati. Saj on je samo predsednik in njega zamenjajo vsake toliko časa, birokrati pa ostanejo. Pa zgodbe še ni konec, tam nekje pri polovici smo. Da pa ne boste več sledili tej zmešnjavi do konca, naj vam povem le da g. Božu ni uspelo registrirati avta. Vsi zbirokratizirani veljaki se niso mogli dogovoriti kaj je prav in kaj ni. Božu so odpovedali živci. Ne ni napadel nikogar iz občine. Oditi je moral k zdravniku, kjer je dobil krepko dozo pomirjeval. Ta so ga pomirila tako, da avta še pogledati ni hotel več. No in tedaj nastopi praktičnost, žena imenovana (jasno vsi niste istega mnenja). Vzela je kupoprodajno pogodbo in tebi nič, meni nič, odšla na občino, kot da še ta pogodba nikoli ni bila tam. In ne boste verjeli, ne saj ni mogoče! Že kar prvi dan je registrirala avto in to samo s kupoprodajno pogodbo in s svojimi osebnimi dokumenti. Kdo mislite, da sedaj sedi ponosno za volanom? POLETNO BRANJE STRAN 16 ČEPRAV DVAKRAT POROČENA, BI NAJ OSTALA DEVICA Peripetije lepe Siciljanke Anna Pad, 29-letna lepa dentistka s Sidlije, se je s prvim možem porodla samo pri matičarju. Z Italijanom naj ne bi živela v pravi zakonski skupnosti, ker poročni obred ni bil opravljen še v cerkvi. Medtem se je ogrela za Tunizijca, s katerim je predtem skupaj študirala stomatologijo. Po nekem obisku in bivanju pri njem bi se naj z njim poročila in jo zdaj toži za dvozakonstvo. Ona pa maha s potrdilom o - devištvu. Udeleženci tega nevsakdanjega zakonskega trikotnika, ki razburja in spravlja v smeh Italijane, trenutno niso na istem odru in ne v isti zakonski postelji. Zgodba o ženski, ki je bila dvakrat poročena in kljub temu maha s potrdilom o svoji nedolžnosti je vredna duhovitega peresa samega Pirandela. To tudi za to, ker se dogaja na Siciliji in v Agrigentu, kjer je slavni pisec za svojega življenja črpal snov za svoje zgodbe. Najprej poskusimo na kratko opisati dogodke nesrečne in lepe Siciljanke Anne Pači. Rojena je bila v La Hestre v Belgiji, kamor so se s Sicilije preselili njeni starši. V Belgiji je doštu- dirala stomatologijo. Med študijem je spoznala lepega Tunizijca Raisa Kamela, ki je bil deset let starejši, vendar izredno mikaven možak. Toda, po Anninem zatrjevanju, med njo in lepim Raisom ni bilo nič več, kot nekaj platonskih pogledov, poljubov in objemov. Zato se je devica kot je to na Siciliji običaj, pred tremi leti vdala snubljenju 35 ledtnega Gruciana Gianebroneja in se z njim v Castelteriminiju postavila pred matičarja. »Tudi Gruciano Gianebrone je živel v Belgiji, kajti tudi njegovi starši so ekonomski emigranti iz Italije. Ker sem dobila delo v Castelterminiju, je Gruciano prišel v Italijo, da sva stopila pred matičarja, cerkveni obred pa bi naj sledil pozneje v Belgiji. Kdor pozna tukajšnje razmere, ve, da o kakšnih intimnih odnosih med mladimi pred cerkvenim obredom ni govora. Giambrione pa je po ceremonialu pred matičarjem še isto noč odpotoval nazaj v Belgijo. Po sklenitvi te civilne zakonske zveze sva se srečala šele čez teden dni, vendar sva ostala na distanci...« Čez dobrega pol leta lepa in samo civilno poročena Anna na Siciliji sreča, koga drugega, kot starega šarmerja in učitelja, Tunizijca Raisa Kamela. Srečanje je znova vzbudilo in še bolj razplamtelo prijateljstvo in nekdanjo simpatijo, povrhu vsega pa je Tunizija v tistem času potrebovala prav takšne strokovnjake, kot je Anna, zato jo je povabil v Tunizijo. Po brezštevilnih in neizmerno vročih telefonskih pogovorih se je Anna končno odločila za obisk pri prijatelju in odpotovala čezu morje v Tunis. »Slo je za golo turistično potovanje, ki pa se je v resnici spremenilo v obisk, ki se je kar razvlekel. Pri Raisu sem ostala mesec dni in medtem podpisala neko »potrdilo o zaposlitvi«, kot mi je rekel, ker je bil dokument napisan v arabščini, zdaj pa trdi, da je bil to dokument o sklenitvi - poroke. Rais mi ga je prevajal v francoščino ...« Lepa doktorica se je vrnila na Sicilijo in po nekaj tednih s starši odpotovala v Tunis, kjer bi se naj njuni družini spoznali, srečanje pa bi naj bilo tudi slavnejše, ker se je prav takrat ženil eden izmed Raiso-vih bratov. Z Raisom sva se zaročila, da bi se pozneje poročila, saj tisti papir o poroki s Grucianom nima nobene vrednosti. Toda glej šmenta, na poroki Raisovega brata, kjer je Anna po tuniškem običaju oblečena vsa v belo, Anna nenadoma izzve, da njena ljubezen Rais živi v odvisnosti od insulina in Anna ga po treznem premisleku odslovi. Toda užaljeni mož se ne da tako zlepa kot predtem Gruciano odpraviti. Vloži tožbo in Anno obtoži bigamije. »Kakšne bigamije neki. Lepo vas prosim. Kakšno dvozakonstvo in sploh zakonsko življenje, če sem še vedno - devica!« trdi Anna in vsakemu potisne pod nos zdravniško potrdilo. Kljub temu je lepa zobozdravnica nenadoma izhlapela, kot predtem njen prvi nesojeni mož, ki se je pred javnostjo skril, ko je Anna začela trobentati in svetu dokazovati, da je nedolžna. Za Italijana, pa najsi živi v Belgiji, ni večje sramote od dvoma v njegovo moškost. To pa, kot kaže doktorja Raisa Kamela sploh ne moti. TUDI TO JE ZALIVSKA VOJNA Matere oktobra Vojna v Zalivu, ki se je začela 15. januarja in končala 2. marca, je pustila globoke posledice v delovanju letalskih družb vsega sveta. Zaradi varnosti so bile letalske družbe prisiljene ukiniti mnogo letalskih linij, skrčilo pa se je tudi število potnikov, saj so se vsi bali atentatov. Tudi po končani vojni se razmere še niso povsem uredile, saj imajo letalske družbe še nešteto težav. British Airways, britanska letalska družba, ima še posebno velik problem. Približno 200 njihovih stevardes je v času nedela postalo nosečih in sedaj zahtevajo dopust zaradi materinstva. Te bodoče mame. ponosne na svoje naraščajoče trebuhe, sedaj izsiljujejo letalsko družbo in v uniformah stavkajo pred letali British Airwaysa. In kaj je napeljalo vso to množico prijaznih stevardes, da so se odločile za materinstvo? Vzrok je Zalivska vojna. Počitnice, ki so jih dobile zaradi pomanjkanja dela, sojih prisilile, da so se posvetile tudi drugim dejavnostim. To je bilo zanje in za njihove može ali življenjske spremljevalce mesec in pol uživanja, drugi medeni mesec, rezultati »umirjenega« življenja pa so jasno vidni. Kar se je zgodilo, se je pač zgodilo. HITRI GOLJUF S čarovnijo nad izpit Neka italjanska mati, ki živi s svojo družino v Luksemburgu, je bila obupana nad sinovim neuspešnim študijem. V neki reviji je prebrala članek o profesorju Condeju, ki s čarovnijami pomaga opravljati izpite. Skupaj z možem sta se odpravila v Gvinejo, kjer jima je čarovniški profesor postavil posebne pogoje. Najprej jima je naročil, da mu morata v francosko mesto Thionvill, kjer se prihodnjič dobijo, prinesti milijon in pol frankov, video kamero, kladivo, črnilo in jajce. Oče neuspešnega sina si je v podjetju, kjer je delal, najel kredit. Vsota, za katero je prosil, se je takoj zazdela sumljiva njegovemu delodajalcu. Ven- dar je ves potreben čarovniški material zbral in se skupaj z ženo napotil v Francijo h gvinejskemu vedeževalcu. Čarodej je seveda najprej pospravil denar, skril videokamero, nato pa s črnilom napisal čudežno formulo. Staršema je zato, da bi pregnal hudobne duhove, dal na glavo jajci. Ko je bila čudežna formula napisana, je staršema velel, naj spijeta še črnilo, da bo prerokba držala. To sta tudi storila.‘Kladiva ni uporabil. Medtem je očetov delodajalec klical luksemburško policijo, ki je takoj obvestila francosko in vedeževalca so ujeli v trenutku, ko se je pripravil zapustiti državo. Obtožbo goljufije je zanikal. Čarovnik jima je naročil, naj v sinovo dobro izpijeta črnilo, s katerim je bila napisana čarobna formula. Dojenček v pralnem stroju Hišna pomočnica, zaposlena ne8a pripetljaja je prišlo, ko je pri dveh profesorjih v kitajski otrokova mati pojasnjevala, avtonomni pokrajini Xinqu- kako deluje pralni stroj, oče pa ang, je nehote ubila enoletnega je medtem dodal še »ne pozabi otroka. Tragedija se je zgodila okopati otroka«, kar je najstni-po pomoti, ko je šestnajstletno ca očitno povezala in povelje dekle poskušalo otroka okopa- izvršila, žal pa otrok pranja ti v pralnem stroju. Do nesreč- v pralnem stroju ni prenesel. Forma GRAHOMA PRIPRAVA SIMONA VOVK C. na Ostrožno 113 63000 Celje * 063/34 222 17. STRAN NOVA W DOBA ZBOGOM, NOGOMET Nazaj v provinco To je korak, ki ga je naredilo vodstvo NK »OLIMPIJA«, ko so na sobotnem sestanku (10. 8.) odločili, da ne bodo igrali v zvezni, ampak v slovenski ligi. Takšna odločitev je seveda patriotska poteza, saj bomo v Sloveniji prvič imeli svoje prvenstvo, v katerem bodo nastopali vsi najboljši slovenski nogometni klubi. Za Olimpijo je ta poteza blago rečeno polomija. Res je, da igranje v zvezni ligi pomeni veliko nevarnost zaradi politične situacije na območju Jugoslavije, ampak klub se bo hitro znašel v finančnih težavah, ker imajo profesionalni kader, ki pa seveda ima pravico do zaslužka. Rpubliška liga pa je nezanimiva za sponzorje in denarja bo vedno manj. Zato se ni treba čuditi, če bodo »zmajčki« pristali na beraški palici. Za koga ali kaj se igra slovenska liga? Če odgovorimo na drugo vprašanje, potem je odgovor. za kratkomalo nič, saj prvak slovenske lige ne bo nič kaj več vreden od kakšnega zmagovalca malonogometnega turnirja, katerih v Sloveniji ne manjka. Če pa odgovorimo na vprašanje za koga, potem je odgovor takšen. Slovenska nogometna liga se igra za ljudi v Nogometni Zvezi Slovenije, ki mislijo, da so rešitelji slovenskega nogometa in edini, ki imajo pravi program razvoja tega športa v naši republiki. V resnici pa niso nič kaj boljši od njihovih kolegov in drugih republik, za katere pravijo, da so pravi Balkanci. Organizacija slovenske lige je smešna. V enotno ligo, ki šteje kar 21 klubov, so stlačili vse kar lazi in hodi. Praktično vsaka vas ima predstavnika v slovenski državni ligi. Naj mi ne zamerijo ljudje v manjših klubih, ampak vsaj polovica si ne zasluži igranja v tej ligi. Le kaj so mislili vodilni v NZS, ko so sestavljali ligo. Na eni strani obtožujejo Olimpijo, da njeno nastopanje v zvezni ligi ni v skladu z razvojem slovenskega nogometa, na drugi strani pa sestavljajo ligo, ki je v tem trenutku največja v Evropi. Se bogati Italijani si niso privoščili več kot 18 klubov v nacionalni ligi. Res, da v NZS pravijo, da model z enaindvajsetimi klub ni najbolj posrečen, ampal z manjšo ligo bi odškodoval: tiste klube, ki so si izboril vstop v I. republiško ligo S takšno »uslugo« sigurno n« koristijo slovenskemu nogome tu. Kot primer lahko navedemo sosednjo Hrvaško nogometno zvezo, ki je sestavila I. hrvaško ligo z 10 klubi in dve drugi ligi z 12 klubi. V jesenskem delu bodo igrali redno ligo, v spomladanskem pa tako imenovani play-off. Vzgled so si vzeli iz Avstrije in Švice, pri tem pa niso gledali, ali bodo koga oškodovali ali ne. Priznati pa moramo, da Hrvati igrajo boljši nogomet od nas. Razen te velike lige, je NZS naredila nekaj zgrešenih potez. Do zdaj še niso rešili statusa igralcev. Še vedno ni jasno, ali bodo ti profesionalci ali amaterji, ki po dopoldanskem delu gredo na popoldanski trening. Ni rešeno vprašanje tujih igralcev (iz drugih republik). Če smo suverena država, vsaj tako pravijo naši cenjeni politiki, potem mora NZS določiti število tujih igralcev, ki lahko igrajo v naših klubih. Še zdaj se ne ve, ali so prekinili stike z Nogometno zvezo Jugoslavije ali ne. Zgleda da ljudem v NZS odgovarja takšno kaotično stanje, ker s tem prikrivajo svoje slabosti. Prekinitev stikov NZJ pomeni izolacijo za nedoločen čas, saj FIFA in UEFA ne hitita z včlanjevanjem katerekoli nogometne zveze. Čakalna doba je približno 10 let. Mnogi pravijo, da v teh dveh nogometnih organizacijah sedijo sami kon-zervativci, ki jih je povozil čas. Takšne kvalifikacije so pravi primitivizem. V FIFA in UEFA sedijo razni ljudje, ki se ravnajo po statutih in pravilnikih, ki so politično neobremenjeni. Zato se ti »konzervativ-ci« ne zmenijo za t. i. demokratične spremembe in za težnje narodov po svobodi in suverenosti. Ti nogometni veljaki vedo, da politiki prihajajo in odhajajo, da vojne trajajo in se končajo, ampak nogomet se bo še vedno igral, neodvisno od politike. In kaj bo z nogometom v Sloveniji? Do morebitnga sprejema v FIFA in UEFA bomo žogobrc igrali na livadah, po tekmi bomo naredili kakšno veselico, spekli kakšnega pujčeka, na nogometne tekme pa bomo s kmečkimi vozovi potovali iz vasi v vas, kot v starih dobrih časih. Boris Becker in Karin Bivša Borgova je srečna Srečna mama, ki ima v naročju svojega sina, ni nihče drug kot bivša romunska teniška igralka Mariana Simionescu, ki je pred šestimi leti postala žena Bjorna Borga, slavnega švedskega teni-sača, ki je trenutno poročen z Loredano Berte. Potem ko jo je Borg pustil, je Mariana Simionescu življenje posvetila vozniku formule ena Jeanu Luisu Schlesserju, s katerim je po nekaj letih imela tudi otroka, ki mu je ime Antony. »Težko je bilo razumeti Borga,« pravi Mariana: »Zanj se je bilo treba odreči vsemu. Sedaj živim z Antonyjem in nič več nisem sama.« Njen bivši Bjom Borg pa po dolgih letih odsotnosti spet poskuša srečo na teniškem igrišču. Boris Becker in Karin Schultz ponovno skupaj. Ali bo tokrat držalo? Poznata se že več kot tri leta. Njuna zgodba je že nekajkrat obšla svet. Nazadnje sta sporočila, da se razhajata. Vendar kot izgleda tudi pri popularnih osebnostih drži pravilo, da prava ljubezen nikoli ne zarjavi. Boris ima že sedemindvajset let, Karin pa triindvajset. Sedaj, ko postaja njegova teniška kariera ogrožena s strani mlajših tekmecev se Boris vrača v objem stare ljubezni. Kljub temu, da je nekoč tožil, da ga moti hladen odnos Karin do njega, kaže, da je ljubezen ponovo vroča. Vmes sta se oba tolažila z drugimi lepotičkami in lepotci. Vendar po pogrebu Borisovega prijatelja Michaela Westphala sta se ponovno srečala in odločila, da nadaljujeta svojo natrgano ljubezensko pot. Novo prijateljstvo sta potrdila v stanovanju, ki ga je Boris zapustil Karin, nato sta proslavila ob pici in steklenici hladnega piva. m BASKET N.4 MZPOTJU Bo zmagal razum? Dolgi neuspešni pogovori, prepiri, ultimati, pregovarjanja, nasprotovanja, nerazumevanje in nu koncu slaba, celo najslabša rešitev odgovornih v Nogometni zvezi Jugosla-: vije. Enotna liga brez pravih kriterijev je postala liga Nogometne zveze Jugoslavije, ne pa nacionalno prvenstvo, in, če »Beograjska« varianta je torej zmagala, kakšne bodo posle-; dice zmage pa je se veda zgodba zase. Prav ti dnevi so prelomni dnevi košarkarskega športa. Najbrž bi bila usoda košarkarskih organizacij m klubov zelo podobna, če že pred časom, ko niti slutiti niso, da se bo v Jugoslaviji dogajalo to, kar se dogaja, ne bi ustanoviti YUBA, ki naj bi vsaj teoretično zagovarjala poklicni pristop klubov do tekmovanja in seveda urejevala tudi celotno tekmovanje. O tem je bilo veliko napisanega, najbolj zanimivo pa je, da gre za pravo poklicna ligo po vzoru ameriške NBA in da nihče (tekmovalna zanimivost) ne izpade, ter, da je profit (poslovna zanimivost) klubov in celotne lige izredno poudarjen. Dr. Radomir Šaper (iz Beograda) in Mirko Novosel (iz Zagreba) sta, seveda ob sodelovanju številnih uglednih košarkarskih delavcih, duši in srci YUBA. Na žalost sem šajo nacionalna trenja in če hočete tudi vojno postaviti na stranski tir. Šaper in Novosel sta se v zadnjih dneh nekajkrat sestala in se dogovarjala, kako rešiti YUBA. Pravih informacij zaenkrat še ni, saj tudi še ni prave potrebe, čeprav bi bili sodelujoči 'še kako hvaležni, da bi pravočasno zvedeli, s kom bodo igrali, ali, v kateri ligi bodo nastopati v prihodnji sezoni. No, tu in tam pa se v zagrebških in ljubljanskih košakarsih krogih le pride do informacij. Daleč najbolj pomembno je, da predstavniki vseh klubov želijo igrati v tem tekmovanju: To seveda pomeni, da lahko, »očetje« YUBA razmišljajo vsaj o dveh variantah tega tekmovanja. Osnovna načela veljajo, same lige pa najbrž ne morejo Spraviti pod Streho brez drage, realnejše variante. Prvotno enotno ligo naj bi razdeliti na skupino vzhod in zab -d Za '..e C i! e ,t najbrž bolj zanimivo, Ijen zah dna kupina, v kateri bi igrala ta 1 Smelt Otimpij Ob edinem dolenskem predstavniku naj bi v tej kttpini nastopili še Siobodna 'Dalmacija (bivša Jugoplastika in POP 84), CIBONA, Zadat, Zagret Nevo ... - vodstavmka severozahod rvine. Ena od teh naj bi bila ...iz Turk. "g: Pnpr je tudi \ef možnosti samega tekmovanja, dvakrat dvokrožni, mintplavoff in še druge, pomembno pa ZSVČST* 'SSSS, kakovostno košarko. To pa je očitno tudi edini namen. Samo I čelo v drugi polovici septembra in daj spremeni so v glavnem varnost in neekonomičnost tekmovanja. Nihče ne more komurkoli zagotoviti vsega, kar pojmujemo pod varnost, ekonomija pa je tako natančna, da morajo popustiti tudi največji zagovorci te variante YUBA. Stroški potovanj bi se zaradi neurejenih komunikacij bistveno povečali, drugo veliko vprašanje pa je. kdo bi v tivolsko dvorano prišel gledat Partizana, CZ, TMT,... Za Smelt OSmpijoje.ior^reainosi tekmovanje v dveh skupinah zentant Cttrčič že dalj Časa napoveduje odhod, njegova odškodnina pa je vsaj za direktorja kluba Iva Zorčih, še vedno 400tisoč nemških mark. Beograjski Partizan, ki se je -OdiiM reprezentant ima še pogodbene obveznosti (še -a**.” mi negat£movmh%č eS veSraS finega slovenskega predstavnika v YUBA in s tem tudi ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________i _•____i NOVA^ DODA STRAN 18 Umetnost mora zabavati, zbegati, dolgočasiti ali navdihniti, nikoli pa ne sme vzbuditi občudovanja zaradi svoje tehnične popolnosti Izvrstne tehnike ali rokodelske umetnike lahko najdemo kjerkoli, sanjači pa so zelo redki Nimam problemov, imam samo rešitve. Slikam, česar ne morem fotografkah; fotografiram, Česar ne morem slikati. Želim se popolnoma osvoboditi slikarstva in njegovih estetskih implikacij. Dušan Podgornik, Z naslovom, olje na platno, 1991 rdečih. V koloritu je širok in posega po celotni barvni skali, oblikuje barvna in svetlobna stanja, se odpira gledalcu in mu ponuja različne interpretacije, od abstraktnih ali tektonsko občutenih barvnih impulzov do včasih čisto figurativnih zaznanj, denimo anatomskih elementov ali čarobnih oblik živalskega in rasthnskega sveta. Na prvi pogled nezahtevna shkarija gledalca primarni, ga posrka vase, hkrati pa pušča prosto pot njegovi domišljiji. Miller režira na Švedskem Ameriški pisec Arthur Miller se je odzval povabilu švedskega Kraljevskega dramskega gledališča, v katerem režira svojo dramo Smrt trgovskega potnika. Nad visoko profesionalnostjo tega gledališkega ansambla se je navdušil, ko je na gledališkem festivalu v New Yorku videl postavitev Strindbergove drame Gospodična Julija. S pripravami bo začel v januarju, premiero pa napovedujejo 24. aprila prihodnje leto. Miller pravkar kot režiser debitira v Londonu, kjer prav tako postavlja na oder svojo dramo Spuščanje s planine Morgan, katere premiera bo konec letošnjega oktobra. FAMOZNA FONTANA Dl TREVI JE KONČNO OBNOVLJENA Lepa fontana še lepša LIKOVNI SALON CELJE: SLIKE DUŠANA PODGORNIKA Barve s poljubno asociacijo V teh dneh spodnji prostor celjskega Likovnega salona spet žari v barvah. V četrtek zvečer so odprli razstavo slik mlajšega slovenskega likovnika Dušana Podgornika, ki bo na ogled do 7. septembra'. Gre za niz devetih velikih barvitih platen, ki izpričujejo svojevrstno slikarsko poetiko, sorazmerno veliko kolori-stično moč, njihova mikavnost pa je tudi v možnosti raznovrstnih asociacij. V svojem zadnjem opusu je slikar Dušan Podgornik opustil še v začetku osemdesetih let zanj značilne geometrijske poteze in razvil strukturo barvne površine s posebnimi rezi in vnosi močnih, poudarjenih, kontrastnih vrisov, toplo zlatih, belih, modrih, Fontana di Trevi, čudovita fontana v Rimu, ki jo je arhitekt Nicola Salvi oblikoval v prvi polovici 17. stoletja, je končno restavrirana. Po plazu uspehov v filmih, prikazovali so jo v filmih Počitnice v Rimu, Trije bogati ob fontani in Dolce vita z neprekosljivo Anito Ekberg, je fontana zopet dobila svoj originalen videz in pokazala, da triletno delo in potrpljenje restavratorjev ni bilo zastonj. Po treh letih napornega in preciznega dela, v katerega je bilo vloženo kar 26 tisoč delovnih ur, so tehniki pod koordinacijo Giuseppeja de Maioja in restavratorji z direktivami Luise Gar-dilli končali svoje delo. Tako je sedaj Fontana di Trevi, ena najlepših fontan in tudi naj bolj obiskana, simbol mesta Rim, ki ne uteleša samo zgodovinsko triumfialnega baroka in v kateri moderna »dolce vita« ne izostaja, ena najbolj veličastnih in čistih vodometov z videzom 17. stoletja, ko je ugledala luč sveta. Potem ko so Italijani stoletja pustili, da spomeniki bogato ilustrirane okolice propadajo in jih prizadene zob časa, so sedaj . z ogromnim delom in z veliko požrtvovalnostjo pokazali, da še čutijo s svojo okolico. Za obnovo te veličastne fontane so vgradili preko dva tisoč petsto metrov kamnitih kvadrov, ki sestavljajo del velikega kompleksa, ki je bil potreben temeljite obnove. Marmor in kamen, tradicionalna gradbena materiala, ki so jih uporabljali v Rimu, lepa in bela, kljub trdoti skrajno nežna, žal nista bila sposobna odbiti napada časa, ki že desetletja pušča sledove tudi na teh najtrših kamninah. In zakaj so se odločili za obnovo? Zaradi zgodovine, pravijo. Voda, ki naj bi bila deviška, tako pravi legenda, je bila že umazana in veličastni spomeniki so ostah brez šarma, ki ga je na njih pustil baročni čas. Drugi slabi dejavniki so dejavniki današnjega časa. Fenomen kislega dežja, ki v prekomerenih količinah razjeda korozivne substance, je postal alarmanten pojav. Smog, ki ga proizvajajo avtomobili, trajno prašni in obarva kamnine, svinec in oksidi pa povzročajo razpadanje nekaterih materialov. Pozabiti ne smemo niti na golobe, ki s svojim korozivnim blatom škodijo povsod, žrtve pa najdejo tudi med turisti. Seveda tudi turisti, vsa ta večbarvna množica, ki pride občudovat lepoto in znamenitost fontane, ne deluje blagodejno na kulturne spomenike. Obiskovalci svojega obiska ne izkoristijo samo za ogled vodometov, temveč po stari navadi za srečo mečejo v vodo-kovance, za njimi pa ostajajo tudi grafiti, ki se ne morejo odstraniti z vodo ah milnico. W«E. ^ Spektakularen pogled na fontano, ki z novo belino in s potrpežljivim triletnim delom restavratorjev znova razkazuje svoje lepote. In kaj so naredih restavratorji in drugi strokovnjaki? Zame-njali so ves marmor in kamen, ponovno so postavili kipa velikih figur boga Oceana, obnovili so vse kipe, napeljali fascinantno razsvetljavo in nenazadnje so oblikovali tudi sistem čiščenja, tako da bi svetovna znamenitost dočakala še vrsto let in bi jo lahko občudovah še prihodnji rodovi. Fontana di Trevi je Tako od 16. julija ponovno na voljo vsem turistom in zaljubljencem, da se sprehodijo in občudujejo njene lepote, filmski producenti pa najbrž že računajo, kdaj in kako bodo izkoristili njene lepote in posneli še kakšno filmsko romanco. INTERVJU Z VIOLINISTOM MIHO POGAČNIKOM Humanizem svobode Miho Pogačnika, ki velja za enega najbolj priznanih svetovnih viohnistov, čeprav ne snema plošč, saj meni, da lahko le živa glasba nudi poslušalcu resnično prave občutke, medtem ko se na karkšnemkoli medijo preveč izrodijo, smo srečah na Bledu, kjer je bil eden od glavnih organizatorjev in iniciator festivala IDRI-ART. Seveda je neprestano tudi koncertiral in razodel občinstvu vso barvitost in pestrost svoje violine. Kljub vsakodnevni zasedenosti smo uspeli z njim napraviti intervju, ki je toliko bolj pomemben, če vemo, da je skoraj neprenehoma na poti, oziroma svetovnih turnejah. Ze dolgo časa živite v Ameriki in organizirate svetovni festival IDRIART, ki je bil pri nas na Bledu. Kako vam to uspeva v sedanjih razmerah? Miha Pogačnik: Letos je bilo zelo težko rešiti festival IDRIART. Ko se je vojna začela sem bil v Mehiki in nisem imel možnosti dobiti nikakršne informacije o dejanskem stanju v Sloveniji. V nekem ameriškem časopisu sem videl sliko nove Slovenske zastave, ki so jo dvignili na meji, to pa je bilo vse. Ostale informacije, ki sem jih dobil, pa so bile nasprotujoče. In vendar ste ga speljali, kljub temu, da je bil okrnjen. Miha Pogačnik: Takoj, ko sem se vrnil v Evropo, sem dva dni preživel ob telefonu in poskušal najti rešitev za IDRIART. Klical sem organizatorje in najprej mi je bilo rečeno, da je vse propadlo, da so vsi umetniki odpovedali sodelovanje, da se publika odjavlja. Kasneje smo sklenili, da poskušamo rešiti vsaj del festivala, da ne bi popolnoma propadel. Festival na Bledu je bil mišljen kot zadnja etapa festivala IDRIART, ki se je letos začel v Dresdenu in je potoval preko Wartburga, Svete Odihje v Alzaciji in preko ostalih mest, da je na koncu prispel na Bled. Ta proces je kot nekakšna simfonija. Bled je zaključna točka in bil sem zelo nesrečen, ko je izgledalo, da bomo morah odpovedati, saj so v tem času odpovedali skoraj vse kulturne prireditve. Potem smo, kot rečeno, začeh oživljati festival, zamenjah smo marsikatere umetnike, vendar nam ga je uspelo spraviti v življenje. Rad bi opozoril na dejstvo, da se festival odvija v krizni situaciji, imamo socialno in družbeno krizo. Poudaril bi, da smo že od leta 1985 delovali v podobnih razmerah v vzhodnoevropskih državah, ko smo na nek način izobraževali duhovne disidente v Budimpešti, Pragi in drugod. V Budimpešti, na primer, smo vsako leto imeh festival, kamor je prišlo najmanj 300 vzhodnih Nemcev, Cehov, Poljakov in Rusov. Kakšen je princip, oziroma zasnova IDRIART-a? Miha Pogačnik: Naš princip delovanja, ki sloni na eni strani na vrhunskih dosežkih evropske glasbe, na drugi strani pa na duhovnih znanostih Rudolfa Steinerja, je bil pred revolucijo v vzhodni Evropi izredno ri-skanten. Mi smo si takorekoč dovolili vzgajati duhovne disidente. Na primer, ko smo leta 1986 imeh prvi festival v Pragi, sem dobil teleks iz policije, v katerem je pisalo, da ne dovolijo nobenemu Čehu, da bi se udeležil festivala. Zato Čehi niso govorih svojega jezika in je celoten festival potekal v nemščini. Policija je vedela, da je to trik, vendar se je umetnost še enkrat pokazala kot ščit pred represivnostjo države. Torej se IDRIAT pojavlja v določenih situacijah in izbranih mestih. Miha Pogačnik: IDRIART se vedno pojavlja v kriznih situacijah. Zdaj, ko je naenkrat skopnel ta sneg in led marksistične ideologije večina ljudi meni, da edina pot pelje nazaj v preživet kapitalizem. To pa je problem, ker se pojavljajo neki ideali, ki so napačno razumljeni in uporabljeni. Ideali so, vendar jih je treba poznati in razumeti v današnjem smislu. Zato mislim, da je v bistvu katastrofa, da vzhodni svet po vseh teh letih možnosti, da najde neke nove poti, ampak samo povzema te stare obhke kapitalizma, ki tudi niso vredne človeka. Kaj pa vloga umetnosti in njene angažirane sporočilnosti? Miha Pogačnik: V tem smislu se pojavi vprašanje, kakšno vlogo v svetu ima umetnost. Na primer, če imam tečaj poslušanja glasbe in so udeleženci bankirji, delam z njimi v prvi vrsti kot z ljudmi, šele v drugi vrsti so bankirji. Vprašanje umetnosti je, kako bi lahko našla delovanje, kjer se najprej razvije človeška zavest v višjo stopnjo, šele za tem pa so na primer bankirji profesionalci neke usmeritve, v tem primeru bankirji. To je v bistvu humanizem, katerega lahko vsak človek sam zagovarja, torej neke vrste humanizem svobode, kjer mora vsak človek vzeti sebe v novo šolo. Tu mu lahko umetnost pomaga narediti ta prvi korak, potem pa mora vsak človek vzeti svojo pot v lastne roke. Imate pri tem pristopu kakšne težave? Miha Pogačnik: Problem je v tem, da ljudje danes poskušajo reševati probleme v duhovnem smislu, ampak to poskuša- jo, ne da bi naredih ta prvi korak k dvigovanju zavesti. Marsikdo poskuša najti krajšo, lažjo pot, uporabljajo se tehnike, ki so svojo pravo vlogo opravile pred tisočletji in niso v stanju boriti se s situacijo modernega človeka. Kaj vas še čaka v bodoče? Miha Pogačnik: IDRIART je sedaj ravno v fazi, ko se začenja nov pomen za festival, namreč istočasno delovanje na več področjih. Naslednje leto bo šel del festivala do Mongoh-je, preko Vzhoda in Rusije, južni del se bo ustavil tudi v Sloveniji, zakluček pa bo v Romuniji. To je projekt, kjer celotna publika ni pasivna temveč je neke vrste socialna plastika, vadi socialno umetnost. Tako se vsak dan skupaj z izvajalci programa gradi, tako da postane vsak dan festivala umetniški vrt, takorekoč vrt umetnikov. 19. STRAN POLETNO BRANJE NENAVADEN USPEH Pavarotti bo postal lord Po nenavadno uspešnem koncertu Luciana Pavarottija v Londonu, ki ga je priredil v slavje svojemu tridesetletnemu glasbenemu delovanju, se je slava najboljšega tenorista sveta še povečala. Ko je v Hy-de Parku v Londonu kljub slabemu vremenu z navdušenjem ploskalo preko 150 tisoč ljudi in ko so javni mediji iz koncerta naredili nepozabni dogodek, so se zganili tudi navadni Angleži. Zahtevali so, da uradne oblasti na kratko obidejo zakon in slovitega tenorista povzdignejo v lorda, ker pa uradne stvari trajajo, bo Pavarotti na svojo titulo verjetno čakal še nekaj časa. Sladka Tajci Tajci ima že čez dvajset let Predenj je stopila na sceno nočnega koncerta v zagrebškem »Saloonu«, so se ji strgale nogavice. Samozavestno in brez trohice nervoze jih je slekla in si iz torbice vzela nov par. Prav nič sramežljiva ni bila videti, ko si jih je nadela. Sama pravi, da je letos prvo poletje, ko ni bila na morju. Ves čas živi v Zagrebu. Vendar bo tudi to preživela. V prostem času se ukvarja z rekreacijo ter se uči tenisa. Njen učitelj in partner je tudi njen menedžer Edvin Softič. Pravi, da je kondicijsko močnejša od njega, vendar je on boljši v igri. V teh vojnih časih je nastopila tudi v Sloveniji in pravi: »V Sloveniji je sedaj vse mirno, praznuje se neodvisnost. Slovenci so srečni, pojejo in pijejo od večera do jutra. Upam, da bo kmalu tudi na Hrvaškem takšno razpoloženje.« V tem letu se je preselila v svoje stanovanje. V njem se počuti samostojnejša kot kdajkoli prej. Sama je tudi prebelila eno steno v stanovanju, ki ga obožuje. Manjka ji še samo pralni stroj. Le tega se ji ne mudi kupiti, kajti zaenkrat ji pere mama. Počuti se zadovoljno in srečno, kajti v življenju je dosegla večino tistega, o čemer je nekoč sanjala. Sascha Hehn ima novo ljubezen Svetlolasi lepotec iz nadaljevanke o Schwarzwaldski bolnišnici ima novo ljubezen in nov življenjski cilj. Po svetu potuje s svojo sanjsko ladjo in išče prave zaklade. »Mikajo me doživetja. Iskanje zakladov deluje name kot mamilo. Imam nos in občutek za izgubljene zaklade,« razlaga šestintridesetletni . Sascha Hehn. Najbolj ponosen je na svojo najdbo, ko jo je našel skupaj s prijatelji Viktorjem Rudnitz-kim in Jens Essigom v vrednosti 30 tisoč mark. V njej so bile sekire iz keltskih časov, srebrn denar in vrči. Sascha svoje delo opravlja z vso potrebno ljubeznijo. Zanj si je nabavil potrebno specialno orodje in ostalo opremo. Trdno verjame, da bo našel velike zaklade. Najbolj ga mika področje reke Inn, ker verjame, da so tam skriti sanjski Maxi-milianovi zakladi v vrednosti pet milijonov nemških mark. Schwarzwa!dski lepotec Sascha Hehn z najdenimi keltskimi srebrniki. so poletje se Sascha ne ukvaija z iskanjem lepotic, ampak ga mika Marimiljanov zaklad nekje v reki Inn. MUZIKA JE BIZNIS Ja, sezona se počasi začenja. V petek se ima zgoditi festival v Puli, Novi Rock bo, vse se zdi, kot da ne bi nikdar bilo kakšne vojne. Pa vendar obstaja vsaj en pokazatelj, da se je v ultrabližnji preteklosti nekaj dogajalo. V naše kraje namreč še nekaj časa ne bo prijadrala nobena izmed malo bolj znanih tujih skupin. Nič čudnega, saj smo vendar še zmeraj na brdo-vitom Balkanu pa naj se zapriseženi novoevropejci še tako mučijo, da bi to dejstvo prikrili. Da smo se od Jugoslavije bolj slabo odcepili, dokazuje tudi dejstvo, na kakšnem kvalitetnem nivoju so pri nas koncerti organizirani. Čeprav se v zadnjem času lahko celo zgodi, da na kakšnem koncertu vse dihta, so takšni primeri zelo redki. Če ne zamoči organizator s honorarjem, potem redarji poskrbijo za kašno pregovorno nadlegovanje, ali pa se user-jejo pred tremi skinheadi in obrnejo hrbet ravno takrat, ko bi bilo najmanj treba. V primeru, da je tudi z redarji vse v redu pa se je treba bati tonskega mojstra. Kot primer bi rad navedel nekega zanikrnega tipa, ki je ozvočeval Babes In To-yland, ko so le-te nastopile v Ljubljani na predvečer vojne v Sloveniji. Bebe so, kot se za tak bend spodobi, imele s sabo lastnega tonca, ki jim je napravil dober zvok. Problem je bil s predsku-pinama, Babv Zdravo in Strel-nikoff. Ker sem član ene izmed njiju, si bom drznil izkoristiti to rubriko in bom opisal, kakšen drek lahko nameša en sam za-frustriran motherfucker, katerega edina prednost pred navadnimi-smrtniki je, da je imel dovolj denarja in premalo samokritičnosti in si je šel kupiti ozvočenje. Ah, spet ta denar. Problem s slabimi tonskimi mojstri je v tem, da so to ponavadi zagrenjeni in skisani tipi ki sovražijo že sami sebe, od tam naprej pa cel svet. Ta tip v Križankah je bil ravno takšen. Ker smo bili pač predskupine, nas je najprej na tonski preizkušnji zjebal v glavo s popolno aroganco in odsotnostjo vsakršne volje do dela. Poglejte, tipu se je zdelo krivično, da mora delati! Njegov roadie, nekakšen macho postavljač z možgansko kapaciteto kuhanega krompirja je puncam iz Babes In Toyland tako neslano težil, da me je bilo resnično sram, da se nismo odcepili že osemnajstega leta. Šlo je približno takole: »Hej, gičko, bi li ti meni malo, ha?« Zenska ga seveda ni razumela in ga je vljudno vprašala: »Sor-ry?« »Aj sej, ver ju giv empli-fajer.« Ker se tipu ni ljubilo delati s predskupinami, je vse, ki so prišli k njemu s kakšno pripombo napodil s prijaznimi opazkami o nesposobnosti in neumnosti. Brez skrbi, rade volje bi mu bil stolkel zagrebško hohšta-plersko pičko, toda, kdo bi potem delal zvok? No in tako se je zopet ponovila stara zgodba o slabem zvoku predskupin. Zanimivo je, da se s priznanimi in profesionalnimi tonci veliko lažje dela kot pa s takšnimi bebci. Če je tip profi, bo naredil dober zvok vsem, tildi tistim, ki mu niso všeč, ker gre namreč za njegovo dobro ime. Profi si ne sme privoščiti, da bi se pri bendu slišali samo bobni in vokal, ker ga drugič ne bodo najeli. Pri nas je še zmeraj tako, da je tipov z lastnim ozvočenjem prekleto malo, zato si lahko nekaj slinastih vase zaljubljenih prekocuhov privošči takorekoč vse, kar jim pride na bolno pamet. Ko bo ta država začela res funkcionirati kot evropska država (če sploh kdaj bo), se bo pojavila zdrava konkurenca med temi kujoni. Potem bo lahko kakšen bend šel brez skrbi igrat na kakšen koncert, takšni tipi pa bodo slavno propadh, ker nihče ne bo hotel najeti počasnega in tečnega težaka, ki bo delal slab zvok. Ampak to so že pravljice. Lahko noč, otroci. NOVICE V Ljubljani je po novem moč prebijati dolge maUganske noči še v enem klubu. To je Jazz club v gostilni Stara Cerkev ob pivovarni Union. Gonilna sila novega plača je človek — saksofon, Primož Schmidt. Njegov Schmidt trio bo na jesen izdal ploščo, do takrat pa zabavajo goste v omenjenem klubu. Kot je dejal gospod Schmidt, so s tem poskusih dati svoj prispevek k rušenju celotnega svetovnega reda. Letošnji Novi Rock bo koncipiran drugače kot prejšnji. Predvsem bi naj šlo za promocijo naših bendov v tujini, zato bodo na tej fešti prisotni pro-moterji iz združenja Network, s katerimi bodo nastopajoči lahko komuniciraU in sklepah morebitne posle. Prvi, kije pristavil lonček, je bil seveda nepogrešljivi Fox. Na spisku letošnjih nastopajočih najdemo kar štiri varovance prekaljenega menedžeija. Koncert se ima zgoditi 14. septembra, na njem pa bodo nastopih: Overflow iz Koprivnice, Regoč iz Rijeke, Quod Massacre. iz Ljubljane, Let 3 iz Rijeke in Mlladojka Vouneed iz Ljubljane. Kot gostje bodo nastopih američani Screaming Trees. V Puli, mestu umebesnih žu-rov, bo ta vikend koncert na odprtem. V mestu, kjer je zrak vroč, voda topla in pivo ledeno mrzlo, bo na stadionu v petek in soboto nastopilo deset bendov iz področja bivše Jugoslavije. V petek, 23. 8. bodo nastopih: Antionpad iz Pule, Overfkm iz Koprivnice, Lotita iz Ljubljane, Strelnikoff iz Celja in The Spoons iz Pule. Naslednji dan, 24. 8. pa bodo nastopih Psychotic Reaction iz Pule, Anesthesia iz Zagreba, Phantasmagoria, prav tako iz Zagreba, Let 3 iz Rijeke in Disciplina Kičme iz Beograda. ga velja pozdraviti kljub nekaterim začetniškim napakam, saj gre za podvig mladih in aktivnih fantov. Čeprav sta fanta, ki sta projekt izpeljala še relativno mlada, pa je resnost, s katero sta se zadeve lotila resnično presenetljiva. Na kompilaciji se nahajajo štirje bendi, vsak s po enim šusom. Kar je pri tej kompilaciji še posebej pohvalno, je dejstvo, da vsak od teh bendov zastopa drugačno smer v zdaj že hipertrofiranem post meta-lu. Sentenced igrajo prepoznaven in zanimiv tehno metal, medtem ko so Carbonized pravi grind manijaki. Bluuurgh... so najbližje od vseh staremu dobremu speedu in laičnemu Tisti, ki še niso imeli prilož- “fesu izveniJ° k,ot bend n? shledi nost. videt, ftlma Wdd At He- muy Xenophobia so na to ploš-art.nt.st., k. so ga uspeh spre- čo uvrstillF zelo slab p0snFetek gledat, ko je gostoval na ljub- kar se tiče kvalite ZF0 d. Ijansk.h m manborsk.h platnih, stavljajo inajhn0 razočaraFje te .majo možnost za popravni .z- ,oš^ saj ^ nedvomno v irhu pit. Davd Lynch je »m«, otroc. Flovenskiji metal bendov. Tisti> s. pojejo Blue Velvet in »Can- kl ste jih videli v živo veste za dy Coloured Clown« je najbolj modna iztočnica poletnih žu-rov. Chris Isaak para srca nesrečno zaljubljenih in polni baterije manijakov. Wiliam Da-foe pravi, da je »film Davida Lyncha« precej čudna oznaka, toda Wild At Heart ima tisto, kar je skupno vsem Lynchevim filmom: sranje se začne že na začetku in potem ne jenja niti za hip. In zdaj še nekaj podatkov, ki jih vsi tako zelo pogrešamo pri slovenskih filmskih kritikih. Lepo po vrsti, da tudi tisti malo bolj butasti zašteka-mo, za kaj gre. Režija: David Lynch (po romanu Barrya Gif-forda). Scenarij: David Lynch. Kamera: Fred Elmes. Glasba: Angelo Badalamenti, Richard Strauss, Krysztof Pendrecki. Igrajo: Nicolas Cage, Laura Dern, Isabella Rossellini, Diana Ladd, Willem Dafoe, Har-ry Dean Stanton. Popravni izpiti za ljubitelje Lyncheve bolne domišljije so v celjskem kinu Union od 19. do 23. avgusta. kaj gre! Vsaka kopija tega EP-ja je oštevilčena, stiskan pa je bil v nakladi 500 primerkov. Plošča, ki ne sme manjkati v zbirki nobenega pravega metaljerosa, pa tudi komu drugemu ne bi prav nič škodila. Zelo pohvalno. CRONOLOGV OF DEATH, 7«, Blackout &Trash Your Brain Ta kompilacija štirih trash/ speed/grind/death bendov je izšla na žalost ravno ob koncu sezone, zato se nekako še ni prebila do ušes pribijanja željnih mladcev. Gre za projekt, ki Tokrat nam je svoj izbor najboljših pesmi vseh časov zaupal kralj celjskih D. J.-ev, D. J. Sergo. L RASPUTIN - Boney M 2. MOJ ČRNI KONJ - Rafko Ingohč 3. WALK THIS WAY — Run Dmc 4. ŠPANSKI HARLEM - Irena Kohont 5. HOV, HOV, HOV - Napalm Death 6. DEČIJA PESMA- Disciplina Kičme 7. ONA MIGA - Ansambel Magnet 8. GOT THE TIME - Ant-hrax 9. SUPER TROUPER - Abba 10. ACE OF SPADES - Mb- tbrhead 11. MISSISSIPPI - Pussycat »IN« »Stop The War In Croatia« »OUT« Tomislav Ivčič in njegov platinasto sluzast nasmeh. Disciplina kičme: Ali bo Zerkman v soboto osvojil zlato trobento Pule? Biti v trendu. Še ena novica iz domačih logov. Ah bolje, govorica. Med golorokim ljudstvom celjske regije se namreč širijo vesti o nekakšni supergrupi, ki bi naj nastopila na letošnjem Piv« in cvetju. Sestavljena bi naj bila iz nekaterih akterjev slovenske untergrunt scene. Zaenkrat se ve le, da se bo imenovala »Tri pitona« in da bodo žgali tapra-vo rokčino. Upajmo, da se ne bodo držali starega reka »Daviš ko tri pitona«. Seveda pa so vsakršne bojazni odveč, saj gre bojda za same preklajene glasbenike. Piton v akciji INTERVJU: FRANC PANGERL, DIREKTOR ŠRC GOLOVEC Tujina nas bo cenila po gospodarjenju _______________ Čez dobrih štirideset dni bo sejemski prostor celjskega Športno rekreacijskega centra Golovec znova zaživel. Mednarodni obrtni sejem, že štiriindvajseti po vrsti, bo v Celje privabil množice ljudi, obrtniki in podjetniki pa bodo lahko sklenili neštete poslovne zveze. O pripravah na MOS,’91, ki bo od 13. do 22. septembra, in o težavah in načrtih ŠRC Golovec smo se pogovarjali z novim direktorjem Zavoda magistrom ekonomije Francem Pangeriom . Kako so potekale priprave na letošnjo sejemsko prireditev, ki bo tokrat potekala v nekoliko spremenjenih gospodar-skili in tudi političnih razmerah? Franc Pangerl: »Priprave na MOS ’91 so se začele že pred pol leta. Lahko rečem, da smo uspešno sodelovali z Obrtno zbornico Slovenije oziroma z njenim podjetjem Step iz Maribora, zanimanje za to mednarodno sejemsko prireditev pa sta pokazala tudi domača, celjska Obrtna zbornica in Izvršni svet občine Celje. Za poslovno in tehnično sodelovanje smo se dogovorili že prihodnje leto, saj nameravamo imidž sejma dograditi skozi njegovo vsebino.« Zavod Golovec je bil ustanovljen za šprotne in rekreativne namene in prireditve za ljudi. Se lahko v sedanjih razmerah kot tak preživi? Franc Pangerl: »Ne. Čeprav je prvo polletje Zavod posloval z izgubo, ki je plod večjih objektivnih in subjektivnih dejavnikov, moramo izgubo čimprej nadomestiti. Treba se je tem razmeram prilagajati. Zal se Zavod zelo težko prilagaja prav zaradi svoje časovne opredelitve, športne, rekreativne in družabne, s čemer se ne da preživeti. Te dejavnosti moramo dopolniti s podjetništvom in prava pot je razvijanje sejmov in sejemske tradicije.« Celje je znano kot zaspano mesto, ki ne živi s svojimi prireditvami. Kaj boste naredili na tem področju? Franc Pangerl: »Doslej smo se tega vse premalo zavedali. Sedaj se je v priprave na MOS ’91 vključil tudi celjski Izvršni svet, ki naj bi poskrbel še za ostale spremljajoče prireditve. Sejem naj ne bi bila samo prireditev Golovca, temveč celega Celja! Golovec mora dati več na prireditvenem področju, mora najti program, ki bo v teh zaostrenih časih motiviral to zaspano Celje, sodelovale pa naj bi še druge institucije.« Kakšna je bila koordinacija z drugimi službami, ki se tudi ukvaijajo s sejemskimi prireditvami? Franc Pangerl: »V prireditveni dejavnosti čutimo, da se v organizacijo slednjič vključujejo tudi zunanji atributi, vendar še ni dovolj koordinacije, Čeprav je v Celju možno organizirati dobre prireditve, Celje ima izredno dobro lokacijo, pa sejemske prireditve še niso usklajene. Očitajo nam, da premalo vlagamo v reklamo, vendar tu ni vse resnice. Resnica je, da Golovec ne more več po starem, ne more živeti le od treh sejmov in športnega programa.« Celjski obrtni sejem so vseskozi spremljale visoko leteče in doneče besede in napovedi, v resnici pa se napovedi nikoli niso uresničile. Kakšna je vloga države pri vsej tej stvari? Franc Pangerl: »Eno so protokolarne besede, drugi je resnica. Sejemska mesta je družba dosedaj dotirala in se zaradi tega niso kaj prida menila za svojo vsebino. Kljub vsemu je celjski sejem, štiriindvajseti po vrsti, po dolgi poti oscilacij navzgor in navzdol, ohranil pozitivni predznak, saj se je kljub zanemarjanju vsebine vseskozi razvijal in sedaj premore že preko 200 razstavljalcev.« Alpe-Jadran, prostor, ki se razteza preko več državnih meja, se pogosto pojavlja v slovenskem besednjaku. Kakšna pa je resnična vloga tega pro- Nova Miss Evrope je Suzana Od velike sreče so ji tekle solzice, ko.Je izvedela, da je izbrana. Susanne Petry je osemnajstletna zmagovalka. Ona in njeni dve spremljevalki sta bili izbrani v afriškem mestu Senegal. Majhna sladka zmagovalka iz Saarbruckena je zmagala. Zmaga na tej prireditvi dokazuje, da še vedno obstajajo čudežna bitja iz Nemčije. Naslednje, kar bo morala storiti, je da se bo udeležila izbora za Miss Univerzum Seveda ima pri svojih optičnih kvalitetah vse možnosti, da tudi tam zmaga. štora v Sloveniji, konkretneje na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju? Franc Pangerl: »V sejemskem smislu naj bi bil Alpe-Jadran moment združevanja, vendar se to še ni razživelo. V publikacijah se je, dejansko ne. Alpe-Jadran bi moral imeti svojo vsebino in bi moral bolj sodelovati z ostalimi sejemskimi prireditvami. Prepričan sem, da bi bil v organizacij- skem odboru našega sejma lahko tudi kakšen predstavnik iz tujine in njegov delež ne bi bil nikdar sporen. Slovenija, gospodarsko majhna, bi se lahko z vsebino Alpe-Jadrana tesneje povezala z Evropo.« Alpe-Jadran vsekakor ni edina institucija, ki lahko pripomore k predstavitvi slovenskega gospodarstva in k hitrejšemu integriranju v zahodno Evropo. Kaj naredi Slovenija za promocijo slovenskega gospodarstva? Ali naredi dovolj? Franc Pangerl: »Nov gospodarski sistem šele gradimo. Glede na to, da nov sistem v celoti še ne deluje in da težijo za gospodarstvom nad politiko, mislim, da bo ta zadeva zaživela. Mednarodni obrtni sejem Celje je republiška prireditev, vendar vpliva republike ni. Sodelovanje poteka na ravni celjskega Izvršnega sveta in Zavoda Golovec. Država Slovenija se še ne zaveda vrednosti in poslanstva takih sejmov. Država je lahko močna le, če ima močno gospodarstvo. Tu so najbrž naredili premalo.« Sedaj bi že skoraj vsako mesto rado imelo svoj sejem. Kradejo tudi ideje. Kaj bi se dalo narediti na tem področju? Franc Pangeri: »Res je v Sloveniji nastalo rivalstvo med sejemskimi mesti, vendar na te poskuse ne smemo biti preveč ljubosumni. Naša politika je, da bomo nanje gledali od daleč in jim bomo pustili, da se vsak razvija po svojih zmožnostih, Treba pa je razvijati tudi naše sejme. Mišljenje, daje vse, kar smo imeli do sedaj, dobro, je treba spremeniti. V razvoj te sejemske dejavnosti smo vložili ogromno truda in še vedno ni zaključen. Brez tradicije pa seveda ne gre, zato menim, da bo z bolj bogato vsebino celjski sejem všeč tako obiskovalcem kot tudi razstavljalcem, zato še ne razmišljamo o preselitvi sejma v kakšen drug kraj. Sejem je tu in nihče nima primata nad njegovim razvojem. Treba pa se je dogovarjati, da ne bi dva organizatorja pripravljala ista sejma.« Zavod Golovec je v prvem polletju posloval z izgubo. Na kakšen način nameravate sanirati njegovo poslovanje? Franc Pangeri: »Moja vloga pri sanaciji Golovca je predvsem v obogatitvi njegove vsebine. S prihodom v Golovec pred dvema mesecema, sem si svoje delo razdelil v tri dele in to v posnetek stanja in razmer, v analizo stanja in v to, da bi ugotovil, kje se Golovec v tem trenutku nahaja. Na osnovi tega, kar sem že ugotovil, pripravljamo program za preoblikovanje Golovca. Pri Zavodu za organizacijo in produktivnost smo naročili študije in po njihovi oceni bomo z reorganizacijo začeli s prvim dnem prihodnjega leta. Namen vsega je, da Golovec zaposlitveno prilagodimo ' razmeram današnjega časa in ga na nekaterih področjih tudi kadrovsko okrepimo z novimi strokovno usposobljenimi ljudmi. Reorganizacija naj bi tako zajela vse tri glavne segmente; sejemsko, prireditveno in gostinsko dejavnost«. Kako bodo na MOS ’91 vplivale sedanje politične razmere v Jugoslaviji? Franc Pangeri: »Te razmere na Mednarodni obrtni sejem že vplivajo. Prijave zbiramo že od maja dalje, sedaj prihajajo nekatere odpovedi. Zelja po sodelovanju je velika in skoraj povsod prevlada nad političnimi razmerami. Letos na sejmu ne bo toliko proizvajalcev iz cele Jugoslavije, bili pa so tudi problemi z razstavljacli iz Madžarske in Italije. Negotovost je včasih tudi večja od želje po prisotnosti. Kljub temu bo na štiriindvajsetem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju sodelovalo približno dva tisoč razstavljalcev, pričakujemo pa tudi nad 250 tisoč obiskovalcev.« Athina Onassis se veseli bratca Thierry Roussel se je odločil preživeti letošnji letni oddih v Franciji. On je bivši mož Tine Onassis, ki je umrla leta 1988. Na oddihu so z njim žena Gaby (39 let), otroci Sandrina (3 leta), Erič (5 let) in seveda znana boga-tašinja Athina Onassis (6 let). Athina je Thierryjeva hčerka iz zakona s tankersko milijarderko. Nova mamica Gaby ne more več tajiti sladke skrivnosti, da je v sedmem mesecu nosečnosti. Pravi, da si Athina želi bratca. Bomo videli. Za Athino, bogato naslednico premoženja Onassis, je komaj verjeti, da se vozi v takšnem čolnu. Povampirjeni netopirji V brazilskih gozdovih so ne dolgo tega živeli vampirji v svojem naravnem okolju. Ker jim je začela civilizacija krčiti njihov življenjski prostor, so si ga poiskali v urbanih naseljih, v samem Rio de Janeiru. Lačni hrane in krvi so pričeli napadati prebivalce mesta, katere je zajela strašna panika. Napadli so preko petsto ljudi. Štirje so podlegli ranam. Pobesnele živali napadajo iznena- da, najraje ponoči. Netopirji se podnevi skrivajo v starih hišah, zvonikih in v drugih zapuščenih objektih. Vodstvo mesta je pričelo s široko akcijo lovljenja pobesnelih vampirjev. Ujeli so jih že 80. Ko jih umamejo, jih premažejo s strupeno snovjo in spustijo. Kajti pri netopirjih je v navadi, da si drug drugemu ližejo krzno. Na ta način naj bi se sami naprej zastrupljali. INDUSTRIJSKA PRODAJALNA Zidanškova 27, Celje To je trgovina z najcenejšim ženskim in moškim perilom, največjo izbiro body-ev, pižam, spalnih srajc, halj, svilenih nogavic in največjo izbiro uvoženih ženskih in moških kopalk Pridite in se prepričajte! HVALA ZA ZAUPANJE 21. STRAN POUTNO BRANJE EKSKLUZIVNO: ASTRO MAGIČNI HOROSKOP PRVIČ V SLOVENIJI Kaj vas čaka do konca leta______________________ Želite izvedeti, kaj vas čaka do konca letošnjega leta? Aleksander Morin, najslavnejši nemški astrolog je razvil nekaj čisto novega: astro magični horoskop, to je kombinacija iz dvanajstih živalskih krogov in števila, ki določa usodo vsakogar. To število izračunate iz rojstnih podatkov. Vsakemu številu pripada planet, ki vpliva na naše življenje in opredeljuje naš značaj. Astrolog iz Bremna se je rodil 18. 1. 1942. Od svojega štirinajstega leta se je ukvarjal z astrologijo, 15 let se je učil pri slavnih astrologih. Leta 1982 mu je Cooperating University v Severni Karolini podelila profesorski naslov. Dela kot docent na tej ameriški univerzi, od leta 1978 ima tudi zasebno prakso v Bremnu. Kako izračunate število, ki določa vašo usodo? Seštejte posamezne številke vašega rojstnega datuma. Primer: rojeni ste bili 14. 9. 1941. Štejte torej 1+4+9+1+9+4+1. Štejte dalje, dokler ne pridete do enomestnega števila: 2+9=11,1 + 1=2. Število, ki določa vašo usodo, je torej 2. Iz tabele lahko razberete, da ustreza število 2 Mesecu. DNEVI V TEDNU IN POMEN PLANETOV Število Dan v tednu Planet Razlaga 1+4 Nedelja Sonce Samozavestno sijoče sonce. Jaz hočem, torej lahko. Sem ponosen in močan. Vse je odvisno od mene. Energijo črpam iz samega sebe. Odprtost, pomemben položaj, priznanje. 2+7 Ponedeljek Mesec Sem čustven in romantičen. Sem razpoloženjski in spremenljiv. Dovzeten sem za vplive drugih, simpatičen in privlačen. Ljubim potovanja in vodo. 9 Torek Mars Sem gonilna sila, energija, uspeh, se borim, vzdržim napore, zmagam. Sem strasten in vztrajen. 5 Sreda Merkur Sem »božji poslanec«, planet govora, mimike, izražanja z gibi kot tudi govorništva. Intelektualno vedno iščem nova obzorja in ideje. 3 Četrtek Jupiter Jaz sem velika sreča, uspeh, dobronamernost, dobrosrčnost, nežna sila. Velikodušnost, pa tudi gonilna sila in modrost. 6 Petek Venera Sem ljubezen, simpatija, imam srce in sem čutven. V meni so združeni igra, umetnost, kot vse lepo. 8 Sobota Saturn Sem usoda, mir in vztrajnost. Načrtujem dolgoročno, razvijam se pozno, sem ambiciozen plezalec in dosežem visoke cilje. Do.sredine življenja sem zatrt. KOZOROG (23. 12. do 20. 1.) Sonce, Mars in Saturn Poklic: od 3. do 20. 7. boste spoznali pomembne ljudi, ki želijo vplivati na vas, ki pa se ne morete odločiti. Počakajte do septembra, ko bo prišlo do spremembe v vašem podjetju. Kozorogi v znamenju Sonca naj se oprimejo ponudbe v septembru, kozoroge v znamenju Saturna čakajo novembra težke naloge. Partnerstvo: prve tri mesece bo vse potekalo najbolje. Partner vas razvaja, je zelo nežen in skrben. Oktobra boste zaskrbljeni za njegovo zdravje. Ugoden je čas od 2. do 18. 9. in od 3. do 15. 12. Takrat imajo možnosti tudi neporočeni. Zdravje: najugodnejši mesec za vas je avgust in september, oktobra morate biti previdni: nevarnost poškodbe. Prehlada v decembru ne jemljite prelahko, ostanite nekaj dni v postelji in se pozdravite. Kozorog v znamenju Jupitra in Merkurja Poklic: miren začetek od julija do septembra. Zgodilo se ne bo skoraj nič. Od 10. do 20. 9. se boste morali poklicno odločiti. Vaše možnosti so dobre in mimo lahko tvegate. Novembra vam bo kolega zagrenil življenje, toda vi boste zmagovalec. Najkasneje decembra boste dosegli svoj cilj. Partnerstvo: načrtujete, da bi zamenjali stanovanje. Partner vas bo razbremenil. September bo minil v harmoniji, srečne ure boste preživljali med 10. in 30. 11., tudi december bo minil v znamenju ljubezni. Veselite se tega časa. Zdravje: Avgusta boste imeli probleme z očmi. Morda boste potrebovali nova očala, prav tako vas bodo mučili glavoboli. Oktobra obstaja nevarnost poškodb. Kozorog v znamenju Meseca in Venere Poklic: brezkompromisno izrabljajo vašo dobronamernost. Garate za dva, vendar tega nihče ne opazi. Do oktobra računajte z nasprotovanjem, november bo tekel zelo ugodno. Končno boste deležni hvale in priznanja. Kozorogi v znamenju Meseca bodo imeli probleme, ki jih bodo rešili decembra. Partnerstvo: v ljubezni boste doživeli le lepe ure kot nadomestilo za jezo pri delu. Posebej med 10. in 19. 9. boste deležni nežnosti. Ta čas je ugoden tudi za neporočene. Novembra mislite na to, da bi polepšali stanovanje ali celo kupili hišo. Finančni položaj bo zelo dober. Zdravje: težave s hrbtenico in kolenom vas mučijo že nekaj časa. Slabo se boste počutili do septembra, potem pa se bo zdravstveno stanje izboljšalo. VODNAR (21. 1. do 19. 2.) Vodnar v znamenju Sonca, Marsa in Saturna Poklic: predvsem vodnarji v znamenju Marsa in Saturna morajo računati s premestitvami. Avgusta naj se vodnarji v znamenju Saturna ne bi vmešavali v stvari, ki jih ne prizadevajo. Vodnarji v znamenju Sonca bodo dobili sep- 'jur. )* i KRIŽANKA FRANCI PAVŠER RUDAR GLASB. DELO SLAVNI ŠPANSKI SLIKAR (PABL0) GRŠKI JUNAK PRED TROJO KOPICA MAMILO KOROŠKA GORA TKANINA IZ MESTA ARRAS FR. FILM REŽISER (RENE) DIMEN- ZIJA ENAKI ČRKI NAPOR KOŠ. KLUB AMERI- KANEC ČAR »NOVA DOBA« SLOG PAPEŽEVA KRONA STARODAVNA DEŽELA V SEDANJEM IRAKU SLAŠČICA AVTO IN MOTOR IT. LETOVIŠČE OB JADRANU PRAKANT0N V ŠVICI ADRESA SAŠA TIŠINA 60 MINUT OSTANKI VDIMNIKU PIJAČA LITERAR- NA RAZPRAVA 1000 KG SVETI PTIČ PRI EGIPČANIH DO SEBE STROG ČLOVEK PARADIŽ BAJTAR KAVBOJSKA LOVNA PRIPRAVA OTOK ČAROVNICE KIRKE SAMEC DOMAČE ŽIVALI »NOVA DOBA« VERGILOV JUNAK - -t PREIZKUS PRIPRAV- LJENOSTI Nagradna križanka NOVE DOBE Nagrade: 1. nagrada: knjiga Zadnji knezi celjski v deželah sv. krone, pisateljice dr. Nade Klaič 2. nagrada: trimesečna naročnina na Novo dobo 3. nagrada: majica Nove dobe Nagrajenci križanke iz prejšnje številke: 1. nagrada: jedilni servis - Marija Zidanšek, D. Kvedra 24, Šentjur 2. nagrada: čajni servis - Mihaela Špegelj, Čopova 13, Celje 3. nagrada: garnitura za belo kavo - Iva Golob, Nazaije 158, Nazarje Rešitev križanke iz prejšnje številke: slap, Tora, Rinka, eritem, seč, ra, bor, optik, ops, kroki, grla, reva, lokal, ema, melona, širnost, Erna, tekst, Ljadov, Rio, Jerka, Inn tembra ponudbe, ki ne sodijo v njihovo delovno področje, jim bodo pa kljub temu pripomogle k uspehu. September bo težaven za vse vodnarje. Najboljši čas bo od 3. do 19. 10. Partnerstvo: pogosto sanjarite, hrepenite po ljubezni in varnosti in imate občutek, da vas nihče ne razume. Avgusta boste želeli ubežati vsemu, za kar obstoje dobre možnosti. Odločili se boste med 1. in 20. 11. Oktobra boste poplačani za problematične prejšnje tri mesece. November in december bosta minila v prijetnem vzdušju. Zdravje: do konca leta morate računati z infekcijami, še posebej vodnarji v znamenju Sonca. Septembra in novembra boste imeli težave s srcem in krvnim obtokom. Veselite se prihodnjega leta. Vodnarji v znamenju Meseca in Venere Poklic: vaši ambiciozni načrti ne bodo uspešni. Nastopili bodo problemi in krize. Avgusta morate biti diplomatski na delovnem mestu. Ne pustite se provocirati, ohranite mimo kri. V ugodnejšem položaju boste šele decembra. Takrat si boste tudi finančno opomogli. Partnerstvo: iščete novo obliko skupnega življenja, radi bi več svobode. Toda nikar ne eksperimentirajte. To lahko prizadene partnerja. In vi potrebujete nekoga, ki stoji za vami. Decembra boste v devetih nebesih. Neporoče- ni, ki so v nekem znanstvu videli le bežno avanturo, bodo zadeli življenjsko priložnost. Najboljši čas bo od 1. do 14. 10. in od 6. do 20. 12. Zdravje: do novembra ne bo problemov, nato vam grozijo poškodbe sklepov. Psihično boste nestabilni, povlekli se boste vase. To je dobro, kajti nujno potrebujete mir. Hodite na dolge sprehode, poiščite sprostitev v naravi. Vodnar v znamenju Jupitra in Merkurja Poklic: ne razodenite šefu nobene novosti, kajti ne bi mogli uspeti. Do septembra se boste ukvarjali z denarnimi problemi, ko se vam bodo odprle dobre možnosti za napredovanje. Najboljši čas bo od 18. do 28. 9. in od 25. 10. do 17. 11. Partnerstvo: v začetku avgusta ste čutili, da vas partner omejuje, septembra se boste ukvarjali predvsem s seboj. V ljubezni je ugoden čas od 25. 9. do 28.10. Neporočeni bodo načrtovali poroke med 10. in 25. 11. Zdravje: izogibajte se neprespanim nočem, užijte malo alkohola. Jeza se bo pokazala na želodcu in žolču. Žolčne težave boste imeli predvsem novembra. Najboljši čas od 15. 9. do 10. 10. SE NADALJUJE VSE ZA DOM STRAN 22 NOVA m DODA za takojšnje plačilo POTROŠNIŠKO POSOJILO 1*4 za eOOOBOOPOOPOPOPOOOOPPl okna, vhodna, notranja !n garažna vrata, senčila, vrtne garniture montažne hiše In montažne stene ®[?g]S]DQ0s5[?aDQ [5X?®W(o)g STARE CENE JELOVICA Inna Industrija ŠKOFJA LOKA, Mdri&avi 58 Tal.: 064/631-241, Max: 37327 yu l|al, talafai: 064/632-261 PREDSTAVNIŠTVO CELJE, Božičeva 3, tel.: (063) 25-381 STANOVANJSKA ZADRUGA ATRIJ CELJE Vam pomaga pri gradnji: - v zadrugi dobite gradbeno parcelo - zadruga kreditira svoje člane - vrši kompenzacije za svoje člane - posoja opažni material in fasadni oder - obrestuje vsa neporabljena sredstva za gradnjo - dobavlja material direktno na gradbišče. POKLIČITE NAS, ZAGOTOVITE SEBI IN SVOJIM BOLJŠE ŽIVLJENJE! tel.: 063 25-621 fax.: 063-29-318 Vodnikova 11, CELJE 1 bio*UIII d.o.o trgovsko podjetje 63000 Celje, Teharska 111 /Pocajtov mlin/ Tel./Fax. 063 29-144 ENA IZMED NAJVEČJIH TRGOVIN S POHIŠTVOM V SLOVENIJI VAM NA 300 m POVRŠINE RAZSTAVLJA VSE ZA OPREMO VAŠEGA DOMA - POHIŠTVO ZA DNEVNE IN OTROŠKE SOBE, SPALNICE, JEDILNICE, PREDSOBE, SEDEŽNE GARNITURE... - ZAVESE - CELOVITA PONUDBA ZABAVNE ELEKTRONIKE, AKUSTIKE, DROBNIH GOSPODINJSKIH APARATOV ZNANIH SVETOVNIH PROIZVAJALCEV: BOSCH, NESCO, VAMAHA, BLAUPUNKT... - SVETOVANJE IN INŽENIRING PRI OPREMLJANJU POSLOVNIH PROSTOROV NUDIJO VAM TUDI BREZPLAČEN STROKOVNI NASVET PRI OPREMLJANJU CELOTNEGA STANOVANJA in MOŽNOST NAKUPA NA 3-4 ČEKE IN NA KREDIT /7 MESECEV BREZ POLOGA/ POSEBNOST TEGA TEDNA - BIO PROGRAM ZA DNEVNE IN OTROŠKE SOBE SESTAVLJIVE PO ŽELJI - PRIKAZ NAJPOPULARNEJŠIH KUHINJ NA SLOVENSKEM TRGU: GORENJE, SVVEA, LIPA, MARLES,... - NUDIMO VAM 50% POPUST PRI GOTOVINSKEM NAKUPU PRI POHIŠTVU PROGRAMA AVON ZA SPALNICE, DNEVNE SOBE... S' § ! § ! * * * * s' i š § i I * s' * * * § § * $ § * $ s' § * § § § * § * § 1 * § * § * § * § * § * * * k • s?- \/y. v^>r- Ke Ros d.o.o. SPLOŠNA TRGOVINA Sotelska 8, 63250 Rogaška Slatina telefon-telefax: (063) 813-323 Nudimo vam: - ves gradbeni material toplovodni in vodovodni material - peči za centralno Zrenjanin, Feroterm, radiatorji Jugoterm - elektromaterial - kritine Bramag, opeka Novi Bečej - Mediteran, Vinkovci, Eternit, salonit plošče, tegula -hrastov parket - keramične ploščice (iz uvoza in domače) - stavbno pohištvo - sanitarna oprema - kuhinje Gorenje, Marles, Svea, Šavrič in mini kuhinje Marles - bela tehnika in akustika Opeka Novi Bečej - pri takojšnjem plačilu 20% popust. VSE ZA DOM V TRGOVINI KER OS. Obiščite tudi Keros-ov market Pri Ruži. ocoooocooooseoocoooooooaocoocooooocoooS ^OOGOSOOGOOSOOOOaOOOOOOOOOCOCOGOOOOOOSOS^ s h % % h h h k % h % \ h s k h k % h h h s * $ $ § * * $ § ti SALON POHIŠTVA Ulica XIV. divizije 14, 63000 CELJE, tel. (063) 24-413 fax (063) 26-820 POLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA V SALONU POHIŠTVA INTERA - AKCUSKA PRODAJA KUHINJ - AKCUSKA PRODAJA USNJENIH SEDEŽNIH GARNITUR - AKCUSKA PRODAJA DNEVNIH SOB ALPLES - POHIŠTVO TOVARNE POHIŠTVA BREŽICE: 44% popusta pri plačilu z gotovino 0 I feco OGLASITE SE, SVETOVALI VAM BOMO, KUPLJENO POHIŠTVO PA VAM PO ŽELJI PRIPELJEMO TUDI NA DOM!!! ooccoooccooooooooosoocococosooocooo J \VvWW\V ^\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\^\\.\\.\\\\\\N\\\^\\\\\\\\\\\\\vA\\'• Pohištvena industrija »GARANT« Polzela vabi svoje kupce, da obiščejo INDUSTRIJSKO PRODAJALNO na POLZELI, kjer bodo do konca meseca avgusta lahko kupili POHIŠTVO še po STARIH CENAH. Poleg ugodnih cen vam nudimo 20 — 30% POPUST OB GOTOVINSKEM PLAČILU. Delovni čas prodajalne: pon. - pet. 8. - 18. ure sob. 8. - 12. ure Informacije: tel.: 063/721-122, fax.: 063/721-287. ugodni ceni 4.000,00 din. Tel.: OKNO, novo, 140x80 pro- (063) 33-516 dam, ter dve jogi podlogi, črno KOLO PONY, rabljen, tri beli televizor, 10 m novih žlebov, ustrojene srnine kože in nova 80 ogled vsak popoldan. Jožica Trem široka vhodna vrata zastekle- bojevič. Vodnikova 7, Celje AVTOMOBILI OPEL REKORD 2.0 S, letnik 11/78. bordo rdeče barve, brezhiben, ohranjen. Cena 5.700 DEM. Prodam. Tel. (063) 857- 239 ZASTAVA 101, dobro ohranjena. prodam, cena 10.000 din. Halužan Marjan. Pristavica 4, Rogaška Slatina FIAT 131, letnik 1979, prodam. cena po dogovoru. Tel.: (062) 721-993 FIAT 132, 2000 GLS, letnik 1980, registriran do 3/92, cena 2.500 DEM, delna na kredit. Štante, Na otoku 12, Celje ZASTAVA 750, registriran do 11/91, prodam, cena po dogovoru. Tel.: (063) 26-106 po 20. uri ŠKODO 120 L, letnik 1989, prevoženih 18.000 km. registrirana do 5/92. Kovač RAdo, Trubarjeva 40, Celje-otok Ostalo ZASTAVA 101, letnik 1987, registrirano do maja 1992, prodam. Tel.: (063) 34-509 ali (063) 25-331 dopoldne, Roman GOLF JXD bistro, letnik 12/ 88, prodam za 16.500 DEM. Tel.: (063) 821-490 ZASTAVO 101 GTL, letnik 1983, registrirano do 5. 6. 1992, prodam. Tel.: (063) 36-522 FORD FIESTA 1,1 S, pro dam. Tel.: (063) 32-515, Cesta na Ostrožno 16 a VUGO KORAL 55, leto 1989, prevoženih 23.000 km, prodam za 6.400 DEM. Vlado Dečman, Novi blok 166, Šmarje VUGO KORAL 55, letnik 1989, prodam. Tel.: (063) 744-157 GOLF, letnik 9/77, prodam za 3.200 DEM. Tel.: (063) 34-170 VW HROŠČ 1300, prodam za 2.000 DEM. Tel.: (0602) 83-609 RENAULT 5 GTL 1400, let nik 1986, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: (063) 34-780 RENAULT 4 TLS, letnik 1979, prevoženih 86.600 km, registriran do 16. 4. 1992, prodam. Tel.: (063) 741-770 OSTALO ODDAM v najem poslovne prostore, 75 m2, na cesti - Arja vas-Velenje in prodam kompletne stroje za montažo in uravnoteženje koles. Tel.: (063) 711-539 po 18.uri LJUBITELJEM DOMAČIH ŽIVALI: oddam mlade muce. (063) 21-481, Lipuš Adolf, Zvod-no 63, Celje KOMFORTNI ZIDANI VIKEND, 6 km iz Celja, z garažo, kletjo, vodo, elektrika, na lepi sončni legi, z manjšim vinogradom, ugodno prodam. Tel.: (063) 39-413 po 19. uri JEDILNI KOT 180x140 cm, za kuhinjo, staro eno leto, zelo dobro ohranjen, prodam po zelo na in zavarovana z zaščitnim okrasnim okovjem in podboji, ugodno prodam. Tel.: (063) 26-837 ZLOŽLJIV KAVČ s foteljema, prodam, cena 5.000,00 din. Tel.: (063) 27-283od 10h-12hali 27-283 od 17h-18h SPALNICO iz orehovega lesa, dnevno kredenco in električni štedilnik poceni prodam. Tel.: (063) 21-746 VIKEND parcelo 9.400m\ hišna številka v bližini Dramelj, prodam za 8.000 DEM. Tel.: (063) 31-641 int. 67 (Čanžek) ali osebno, Čanžek, Vilharjeva 4, Celje V ANKARANU, prodam novo opremljen apartma, velikost 36 m". V račun vzamem novejši avto karavan ali jeep. Tel.: (066) 63-800 PRODAM 4 satno motorno točilo in obračalnik sena za BCS kosilnico. Tel.: (063) 821-704 KLAVIRSKO HARMONIKO, 60-basno, prodam za 5.000,00 din. Uršič Milenka, Ples 26, Bistrica ob Sotli NERABUENO KLAVIRSKO harmoniko, znamke Welt-meister, 120 basov, 5 registrov, komplet s kovčkom, prodam, cena 500 DEM, dinarska protivrednost. Tel.: (0601) 22-446 VIKEND v Savinjski dolini, z elektriko in vodo, v mirnem kraju, ugodno prodam. Tel.: (061) 738-700 TOMOS AUTOMATIC A 3L, letnik 1988, dobro ohranjen, prodam, tudi na tri obroke. Tel.: (063) 28-958 po 15. uri MOŠKO KOLO z deset prestavami in črnobelo televizijo, ugodno prodam. Tel.: (063) 21-270 SKRINJO Gorenje 350 1 in skoraj novo trajnogorečo peč Emo Plamen prodam. Šmarjeta 4, Škofja vas, Celje MOTORNO KOLO ETZ 250, letnik 1983, dobro ohranjeno, ter 15 m3 siporeksa 60x30x25 prodam po ugodni ceni, v račun vzamem tudi mlado govedo. Tel.: (063) 858-745 popoldan MOŠKO KOLO Senior. 5 prestav, novo, prodam za 4,800,00 din. Tel.: (063) 723-632 ELEKTRIČNI aparat 400-600 obratov v minuti, polnjenje 3 ure, garancija do 10.12.1991, cena 2.200,00 din, daljinski telefon 350 M, malo rabljen, cena 300 DEM ali protivrednost. Tel.: (063) 731-572 LJUBLJANČAN 40/178, KUPIM učbenike za 2. letnik, močnejše postave, kadilec, lažji smer elektrotehnik-energetik. invalid, brez avta, želi poznati Tel.: (063) 27-779 dekle do 38 let zaradi prijatelj- FILATELISTI - naprodaj stva in trajne zveze. Samo resne imam znamke, spominske ovit- ponudbe po možnosti s fotografi-ke, albume. Cene ugodne. Tel.: jo pošljite na naslov.: Janez Zad-(066) 35-759 nikar, Jesenkova 10, Ljubljana ŠTEDILNIK Exclusive Gorenje, prodam za 3.500,00 din. Tel.: (063) 21-105 KOZO mlekarico, staro 2 leti in kozo staro 5 mesecev ter kozla starega 2 leti, prodam. Tel.: (0601) 22-997 INŠTRUIRAM matematiko, fiziko, angleščino. Prevajam angleško strokovno literaturo. Tel.: (063) 37-315 PLETILNI STROJ, popolnoma nov, angleški, enoredni, za vse debeline preje, prodam za 14.000,00 din. Izdelek odlikuje izgled ročnega dela. Tel.: (063) 28-010 NA PAŠKEM KOZJAKU prodam parcelo z vso dokumentacijo (gradbena št.) in parcelo z nedokončano brunarico Tel.: (063) 856-899 od 8-14 ure V RADOMIRJU v Zgornji Savinjski dolini, prodam novo visoko pritlično hišo cca 42 arov zemlje. Tel.: (063) 856-899 od 8-14. ure ELEKTRO Agregat 115/300 V, 12 KW, prodam za 50.000,00. Halužan Marjan, Pristavica 4, Rogaška Slatina UGODNO PRODAM dolgo, belo poročno obleko za nosečnico, št. 40, cena 3.000,00. Žolger Jadranka, Cesta na kmetijsko šolo 10, Šentjur KUPIM rabljen traktor na vse štiri pogone, 40-44, v račun dam 3 telice, (teža 400 kg), naslov je v uredništvu Nove dobe (25-331) ZAPOSLIMO dekle za strežbo. MLADINA Celje, Levstikova 1 a, Celje DVE ČELADI, novi, za motor, prodam za 500,00 oziroma 1.000. 00 din. Tel.: (063) 33-907 LJUBITELJEM ŽIVALI PODARIMO prijazno črnobelo hišno muco z enakim odraslim mladičem. Tel.: (063) 776-919 KAVČ IN DVA FOTEUA prodam za 3.500,00 din. Ogra-jenšek, Škapinova 14, (Nova vas), Celje, Tel.: (063) 36-535 TOMOS AVTOMATIK, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel.: (063) 35-214 TOMOS AVTOMATIK, ugodno prodam. Tel.: (063) 33-559 CISTERNO ZA KURILNO OLJE, novo, še ne rabljeno, 1.500 lit., in nov nerabljen oljni gorilec; prodam. Cena po dogovoru. Tel.: (063) 26-102 na lepi Sončni legi 6 kr > iz Maribora prodam tro-etaiuo brunarico 5,5x4,5 z dvema balkonoma za 40.000 DEM. Nadalje dam v najem majhno hišico, podkleteno (voda in elektrika v hišici). Okoli hišice je 6 parcel različnih kultur v izmeri 82 arov. Prednost imajo tisti, ki odkupijo osnovno sredstvo, inventar in gradbeni material. Možna je tudi izmenjava celotnega posestva za stanovanje. Informacije pisne ali ustne na naslov: Vera Grabner, Trubarjeva 6, Celje ČAMP, SKIF BRAKO PRIKOLICO, prodam. Tel.: (063) 34-509 HIŠO in 1 ha zemlje, od tega nekaj gozda, prodam za 230.000. 00 din. Tel.: (063) 33-358 PETROL z vami na poti »BO^SOOOOOOOSOOOOSOOOOOCCCOOOOOGOaOOiOOat trgovsko podjetje d.o.o. 63000 Celje Teharska 111 Tel./fax: 063/29-144 Vlil bio< RAZPISUJE NASLEDNJI DELOVNI MESTI: 1. PRODAJALEC-KOMERCIALIST POGOJ: SREDNJA ALI VIŠJA ŠOLA EKONOMSKE SMERI 2. MIZAR-MONTER POGOJ: POKLICNI MIZAR ALI LESARSKI TEHNIK PREDNOST IMAJO ZAČETNIKI IN MLAJŠI UPOKOJENCI NUDIMO TUDI PRIPRAVNIŠTVO PISNE PRIJAVE ZA RAZPIS SPREJEMAMO DO 30. 8. 1991 NAROČILNICA NOVA DOBA Ime ..................priimek .............. naslov ..................................... naročam časopis-tednik Nova doba na naslov Na gornji naslov mi pošljite .............. izvodov. (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika tfch loška tovarna hladilnikov Maloprodaja Kidričeva 66, 64220 Škofja Loka UGODNO UH Škofja loka. Kidričeva 68 telefon H C. (1)61) 6:i2 451 tele* :W m YU UH | la* (II64J HV Bbl j la* koinerč |(J64) Ulil /0/ fax rač (0641 (UMU/ la* niiilu|>U)(ta|D (064) TkU 5hi lel mafojiradaiJ (064) RJI 301 la* seivis (0641 031651 fax nabava (064) -VELIKA IZBIRA; UGODNE CENE! Vabljeni! Proizvodni program: - komercialno hladilno pohištvo in aparati - hladilne in zamrzovalne omare - gostinski hladilni pulti - specialni gostinski hladilni aparati - zamrzovalne skrinje vseh tipov od 220 do 530 litrov tudi dvižni stekleni pokrov in^drsni stekleni pokrov - toplotne črpalke - TČ 2, TČ 12 - brusilni stroji - kompresorji - kondenzacijske hladilne enote - transportno hladilstvo in klimatizacija - hladilni agregati za kamionske hladilnice - zračne in vodne klime omare - podokenske klime naprave SPLIT izvedba - zidane in montažne hladilnice - hladilni sistemi.za ledeno vodo - aksialni ventilatorji - hladilne vitrine vrste Saturn, Venera, Neptun - hladilec mleka 1 + 1 ali 2+2 - montažne hladilne komore >Vesna« UH Škofja luka. Kidričeva 66 telefon H C (0641 632 451 |Pto 37 323 YU LTH I fat (064} 632 681 |«i* komete (064) 631 /07 la* nč (064) 631 48/ fa* maiopuHJaja (064) 631 551 li't ituloinadaia (064) 631 301 la* seme (064) 631 551 fa* nabava (064) od 22. 8. do 28. 8. mmmsamm Oven 21. 3.-20. 4. Nesporazum vam bo prinesel veliko zabave. Ob koncu tedna vas bo zapustil delovni elan, svoje slabe volje pa ne prenašajte na druge. Svojih načrtov ne boste uresničili, za zdravje pa bf morali plavati. Srečne številke 3, 6, 11, 22. Bik 21. 4.-20. 5. Obeta se vam razburljiv teden, na videz nepomembna reč pa bo odločilno vlivala vašo prihodnost. Ne pustite, da vas dogodki v četrtek in petek odnesejo. Dobro bi vam del počitek in daljši sprehodi. Srečne številke 4, 7, 13, 31. Dvojčka 21. 5.—21. 6. Uresničili boste dobro zamisel in se znebili nekaj denarja. Nekdo vas bo občudoval in ugotovili boste, da stara ljubezen ne zarjavi. V poklicu bo nekaj težav, ki pa jih boste dobro prebrodili. Srečne številke 5. 19, 27, 39. Rak 22. 6.-22. 7. Sami bostee ugotovili, da bo marsikaj odvisno od vaših prijateljev. Praznovanje, ki ste se mu odpovedali, lahko na novo pripraviute, bodite pa previdni z izdatki. Prihaja čas, ko bo denarnica prazna. Srečne številke 7, 15, 28, 39. Lev 23. 7.-23. 8. Namesto v preteklost glejte raje v prihodnost in odvrzite predsodke. V veliko pomoč vam bo partner, ki ga preveč zapostavljate. V poklicu ne bo šlo vse kot želite, ampak prizadevanje bo poplačano. Srečne številke 2, 17, 34, 40. Devica 24. 8.-23. 9. S svojim partnerjem se ne boste razumeli najbolje, a ne le po vaši krivdi. Prijatelji imajo nekaj za bregom, zato ne bodite naivni. Ob koncu tedna se odločite za potovanje. Pazite na svoje zdravje. Srečne številke 4, 15, 23, 38. Tehtnica 24. 9.-23. 10. Ob koncu tedna boste dobili ponudbo, o kateri dobro premislite. Pazite, da vam ne bodo česa podtaknili. V družinskem krogu bo veselo, v poklicu napredovanje. Telesni napor se vam bodo zdravstveno izplačali. Srečne številke 21, 27, 29. 31. Škorpijon 24. 10.-22. 11. Če boste tolerantni in premagali ljubosumje, boste doživeli srečne trenutke. Ne skrivajte svojih čustev. V poklicu ne igrajte na eno samo karto. Ob koncu tedna naj vam ne bo žal nepredvidenih izdatkov. Srečne številke 14, 17, 28, 40. Strelec 23. 11.—21. 12. Če boste razmišljali o prihodnosti, pretehtajte vse možnosti, videli boste, da jih ni malo. Zdaj bi bil zadnji čas. da bi nekaj storili za svoje zdravje. V soboto vas čaka presenečenje. Pozor v prometu. Srečne številke 1, 16, 31, 42. Kozorog 22. 12.-20. 1. Poskusite obvladati svoja čustva in občutke. Za partnerja in družino si vzemite dovolj čsa, sicer boste doživeli upravičene očitke. Povabilu se vseeno ni treba odpovedati. Razjasnili boste nesporazum. Srečne številke 7, 12, 27, 33. Vodnar 21. 1.-19. 2. Izognite se vsakršnemu prepiru, zadošča-nje skušajte doseči s popustljivostjo. Ob koncu tedna se vam utegne zgoditi neprijetnost, ki ne bo brez posledic. Ne zanemarjajte zdravstvenega počutja. Srečne številke 2, 6, 11, 33. Ribi 20. 2. 20. 3. Dobre vesti vas bodo ob koncu tedna pripeljale na nove zamisli. Z življenskim partnerjem se boste zopet lepo ujela in se lotila pravega podviga. Denarna suša ne bo dolgotrajna. Na vidiku je dobitek. Srečne številke 14, 20, 23, 29. ZARADI VOJNE PRELOŽENA, ŠE VEDNO NAJVEČJA SLOVENSKA TURISTIČNA PRIREDITEV Katera bo najlepša pivopivka Laščani so vztrajni, 27. tradicionalno turistično prireditev »Pivo in cvetje« bodo kljub vsemu organizirali. Zaradi vojne so prireditev prestavili na konec avgusta. Začelo se bo v četrtek, 29. avgusta, s Heleno Blagne, Nacetom Junkarjem in Abro kadabro in končalo 1. septembra, v nedeljo, z ohcetjo po stari šegi in Laščanijado. Vmes bo sedemnajst samostojnih zabavnih in kulturnih prireditev na šestih velikih zabaviščnih prostorih, sodelovalo bo enajst glasbenih, pevskih in plesnih skupin, šest popularnih estradnih umetnikov, pet folklornih društev, odprli bodo pet razstav. Že prvi dan bodo na graščinskem dvorišču izbrali »Miss Zlatoroga... Poglejte, kako je to bilo nekoč. zavarovalnica tricjlav Mč M TAKO VARNO, Da ne bi potrebovalo zavarovanja Z////////////7ZZ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////