Posamezna Stev. 60 vin. Štev. 252. PoStnlna -" Ss - pavSallrana. KLloMM v sredo, fine 31. flecenrtra 1919. Leto XLVIL • SLOVENEC« velja f« polti u vsa strani Jugoslavija Ii v Ljubljani: ■a ealo lato naprej. a 100»-u pol leta n .. ,. n četrt leta « .. „ 30-n ob mesec , ..„ 10'— Sataonmstro oeloletio K140 mt Sobotna izdaja: s Za oelo leto.....K 20- • » v 25- Inserati: r.nostoipna peti trota (SS hm široka ln i mm visoka ali ije prostor) enkrat ... po K tW uradni razglasi, poslana itd.....po K Pri naročilu nad 10 objav popust Najmanjši oglas 59/9mm KIT— izhaja vsak dan tsvsemftl po> nedoljek in dan po praznika, ob 5. url »jutra). HT Uredništvo Je v Kopitarjevi allol itev. 6/UL Bokoplal aa ne vračajo; neiranklrana pisma se ne ■prejemajo. Uredn. teleL štv. 50, upravn. itv. 328. Političen list za sij Uprava je v Kopitarjevi ul. 15. — Raoun poštne hran. ljubljanske št. 650 sa naročnino in št 349 za oglase, avatr. tn 6«šk9 24.737, oqr. 23.511, bora.-!;src. 7563. Poni lana ^mlsBIaonst Včerajšnji občni zbor Slovenske ktne-j&fske družbe je bil zelo buren- Samostojni ■o spravili na noge vse svoje delegate, med kateram ao bili najbolj korajžni in samo-avestni razni liberalni birti in trgovci, •ma^rni žo iz zloglasne dobe farske gonje. fH ljudje črpajo svojo politično pobudo in moč rz same domišljavosti o svoji strankarski moči in bi radi ves svet prepričali, da je ceJa Slovenija v njihovem taboru. Njihovo postopanje na občnem zboru Slov. kmetijske družbe je pokazalo, da so prišli na občni zbor s sklepom: ali zma-Jjati ali občni zbor raz gnati. Pri tem se pa očividno niso zavedali, da njihova moč ni tako velika, kakor ata njihova domišljavost 'm nasilstvo. »Slovenski Narod- jc v nedeljo prej plediral za nadstrankarski kompromis, s katerim je upal najnovejši kmet Gustav Pire za slučaj, da propadejo pri glasovanju samostojni liberalci, vendarle pridobiti vsaj podpredsedniško mesto zase in za samostojne. Zato so samostojni odklonili volitev predsednika per acclamationem, ker so bili tcverjeni, da bo pri glasovanju po listkih dobil večino njihov kandidat G. Pire. Ko bi bili hoteli imeti kompromis, bi se bili maralj kot manjšina obrniti prej na našo stranko. Šele ko so videli svoj velikanski poraz, so prišli na dan s kompromisnim predlogom. Toda pri tem so pozabili, da je pod častjo naše stranke, da bi si dala kompromis —-izsiliti s surovim divjanjem in psovkami. Tudi nas ni posebna volja spuščati se v kompromise, ker nas je zadmje leto demokratska stranka, duhovni oče samostojnih, poučila, da sklepa kompromise lc, da dobi moč, in kompromise drži le tako dolgo, dokler si samo-držtva ne zagotovi! Naši možje so pokazali sijajno disciplino in moč stranke se jc pokazala tu prvič po prevratu ne samo nezlomljiva, marveč večja kakor prej kdaj. Samo dvanajst naših delegatov ni prišlo, ker vlak iz Krškega ni vozil in so samostojni z izmišljeno agitacijo, da noben vlak nc vozi, morda vendarle enega ali drugega premotili. Izid volitve je bil za J. K. Z. sijajen. Kandidat J. K. Z. posestnik Iskra je dobil 150 glasov, Gustav Pire pa samo 67. Posestnik Iskra je zelo inteligenten mož, podpredsednik Jugoslov. Kmetske Zveze in poštenjak od nog do glave. Cc jc bil svoj čas tudi čevljar, mu je samo v čast, da zna tudi še kaj drugega, kakor tudi Gustavu Pircu ne zmanjšujemo sposobnosti zavoljo tega. ker se je v svojem življenju še kaj drugega učil, kar ne potrebuje za svojo kandidaturo. Najostreje pa moramo obsojati grozovito divjanje, psovanje in nasilno taktiko samostojnih, ki se še niso naučili spoštovati zborovalne svobode celo v za kmetski stan važni zadevi kakor je občni zbor Slov, kmetijske družbe. S psovkami zoper »farje« in nasilnim vedenjem so samostojni pokazali, da so pravi nasledniki »farških go-njačev«; nekdanji priganjači liberalcev so sedaj najagilnejši vodje samostojnih! Slov. Narod« je napovedal, da se bo občni zbor vršil »brez prejšnjega terorizma«, ker je g. Pire upal na zmago brez takega sredstva; ko pa to ni šlo, so samostojni zatajili Pirčevo lepo besedo in začeli z najgršim terorizmom. Manjšina bi bila rada s terorizmom obglavila večino! Pri tem nam ie pa napravila nehote lepo uslugo, da *e je nanovo razgalila v svoji pravi podobi in pokazala, da je po imenu nova stranka v stari liberalni obleki s farško metlo /a samostojnim klobukom. Za vse poštenjake je sedaj jasno, kje da je njihovo mesto. Mi pa gremo naprej po jasno začrtani poti v prospeh jugoslovanskega kmeta, ramo ob rami z vrstami hrvatskih tovarišev, ki se množe od dne do dne! Ljubljana, 30. decembra. Danes dopoldne se je v Meitnem domu vršil občni zbor Slovenske kmetijske družbe, katerega se je udeležilo kljub slabim prometnim zvezam okoli 230 delegatov kmetijskih podružnic. Na občni zbor so prišli tudi pristaši Samostojne kmečke stranke, ki so sc s svojim nastopom pokazali v pravi liberalni luči. Nagovor predsednika Ob tričetrt na 11 dopoldne je predsednik Slovenske kmetijske družbe prošt Kalan otvoril občni zbor. pozdravil navzoče delegate in ugotovil sklepčnost, ker je bilo zastopanih 105 podružnic. Poudarjal je, da je glavna naloga današnjega občnega zbora, da se spremenijo družbina pravila v toliko, da se raztegne delokrog Slovenske kmetijske družbe na vso Slovenijo. Spominjal se je pokojnega msgr. dr. Lampeta, ki je dve leti načeloval Kmetijski družbi ter si pridobil nevenljivih zaslug za kmetijstvo. Njegovo ime bo ostalo zapisano v analih Kmetijske dražbe, (Odobravanje.) Predsednik je nato pozdravil zastopnika poverjeništva za kmetijstvo svetnika Rohrmana ter končal z besedami: Poslavljajoč se s tega mesta, Vas prosim: Kmetje, bodite složni in edini! Skrbite za svojo strokovno organizacijo, Sovražnikov je obilo, če se boste cc-pili, boste postali sužnji kapitala. Bog blagoslovi kmetsko delo! (Burno odobravanje.) Svetnik Rohrman se zahvali za pozdrav in pozdravlja navzoče v imenu vlade, zagotavljajoč jim vladno pomoč. Tajniško poročilo. Dntžbin tajnik ing. Lah je nato podal obširno poročilo o delovanju družbe zadnji dve leti. Podrobno poročilo priobčimo v eni prihodnjih številk, za danes omenjamo lc, da je imela družba leta 1917 177 podružnic, 13.560 članov in 32 milijonov kron promet?, leta 1918 189 podružnic, 18.930 članov in 3 iu pol milijona kron prometa, tekoče leto pa ima 286 podružnic,, 24.800 članov in okoli 60 milijonov kron prometa. Novi dr-ižbeni tajnik. Na predlog glavnega odbora sklene občni zbor, da se vpokoji generalni ravnatelj Gustav Pire ter se mu pridna izplačevanje vseh dosedanjih prejemkov. Izreče se mu zahvala za njegovo 37letno delovanje. Za novega tajnika družbe je občni zbor imenoval ing. Rado Laha. Volitve. Predsednik prošt Kalan odredi nato volitve. Voliti je treba predsednika, pod-pirdsednika in pet odbornikov. Ker sc občni zbor nt zedinil za volitve per acclamationem, sc je sk!cni'o voliti po listkih, in sicer predsednika posebej, nato podpredsednika in končno pet odbornikov. K besedi sc oglasi ^samostojni* kmet Ivan Ažman iz Hraš pri Lescah in predlaga, naj sc zh predsednika izvoli kmet (Burno odobravanje po celi dvorani), ker le kmet bo lahko zastopal kmetske koristi. Zato predi?ga kot kandidata za predsednika — bivšega generalnega ravnatelja Gustava Pirca. Nasprotna stranka, pravi r.adalje, da je postavila za kandidata nekega Hlcbca, ki da ni kmet. ampak je bil svoj čas čevljar in nato delavec. Proti ostalim kandidatom SLS govornik nima ničesar, samo župnik Hladnik mu ni po volji, ker jc župnik; zato predlaga namesto njega posestnika Kuralta iz Šen-čuria. Za skrutinatorje se izvolijo vladni svetnik pl. Detela, Zaolotnik (SLS) in Pipan (SKS), K besedi sc oglasi kandidat Gustav Pire in izjavi, kažoč na pristaše JKS: Večina jc itak tukaj, zato bi bilo vsako 4U-so' onje samo potrata časa. Predlagam, da se prebero kandidatje in izvolijo per ac-rlamationem, Pirčevemu predlogu so se s hripnim vpitjem uprli liberalni kmetje in zahtevali glasovanje po listkih, JKZ sijajno zmaga. Predsednik prošt Kalan je nato odredil volitev predsednika. Oddanih je bilo 224 glasov. Kandidat Jugoslovanske kmetske zveze Miha Iskra, posestnik, Hlebce pri Lescah, je dobil 150 glasov. Kandidat liberalnih kmetov, birtov in trgovcev Gustav Pire 67 glasov. Štiri glasovnice so bile neveljavne, tri pa prazne. Ne za kmeta — proti * farjem«, 1 iberalni samostojneži so ves ča* upali, Ha bodo zmagali. Ko so pa videli, kako strašno so pri volilvi predsednika pogoreli, so zagnali ncpopisljiv hrup. Li-> bcralni trgovec Engelman iz Tuhinja, ki jc bil to pol brez očal, da jc bolj kmečko izgledi), jc Drvi izdal parolo: Mi nc pustimo naprej voliti!*. Pričeli so peti »Hej Slovani , in ko so končali, so vpili: »Poglejte fr.rjv, še ne odkrijejo se!« — Proti našim pristašem so klicali: »Volite sami in postavite vse farje od prvega do zadnjega!- Najbolj glasen jc bil liberalni mlinar Meden iz Begunj pri Ccrknici, ki je ščuval svoje pristaše: »Lc vpijte in kričite, da ne bodo mogli govoriti! Razbijte občni zbor! Nobene besede nc pustimo več!« Liberalni birlje, trgovci in mcše-tarji so psovali naše pristaše s »farškimi metlami« in jim grozili celo s stoli. Direktiv« so liberalnim samostojnežem dajali Gustav Pnc, »kmet«-iircdnik »Kmetijskega Lista« Jamnik in novomeški Skalicky, V trajnem stiku s temi voditelji »samostojnih« so bili tudi navzoči uradniki Kmetijske dražbe. Pire sc priporoča. Zanimiv jc bil prizor, kako je Pire nekaterim našim pristašem razkladal svoje zasluge in zmožnosti ter poudarjal, da jc lc 011 sposoben voditi tako organizacijo. Hvalil se je, da pod Avstrijo ni bil nikoli patrijot. Vsi dragi da so sprejeli cesarska odlikovanja, samo on jc imel toliko poguma, da je odlikovanja odklonil. Seveda je Pire, ki se je do nedavnega časa še prav rad podpisoval kot cesarski svet-n i k, previdno zamolčal, da odlikovanja zato ni sprejel, ker je bilo, kakor je sam svoj čas izjavil, zanj kot uradnika 4. činov-nega razreda prenizko. Divjanje samostojnih. Vpitje in razgrajanje liberalnih samo-stojnežev je trajalo nad dve uri. Gotovo ni bilo pri nas nikjer zborovanja, na katerem bi se dogajale take surovosti, kakor so se na tem občnem zboru. Po porazu za krompromis. Med hrupom so se pojavili glasovi za kompromis. »Samostojni; so zahtevali, da se razveljavi volitev predsednika in voh predsednik vnovič. Milostno so prepustili pristašem JKZ, ki so imeli skoro tričetr-tinsko večino, polovico mandatov. Zanimivo je, da so tisti ljudje, ki vedno poudarjajo, naj kmet voli samo kmeta, ljudje, ki povsod izključujejo inteligente, postavili za svoje kandidate tri inV.Mgente in samo enega kmeta. Pristaši JKZ so tak kompromis seveda odklonili in zahtevali, naj se nadaljujejo volitve. Ker to vsled surovega vpitja in razgrajanja liberalnih kmetov in njihovih voditeljev gostilničar- LISTEK. Svetek. (Umrl 20. oktobra 1919.) Bilo je jeseni leta 1917. Odpeli smo v Unionu prvi koncert prerojene »Ljubljane«, ki jc takrat dvignila glavo iz sna /i-votarenja it) zahotela novega pestrega dela. Začutila je, zaplula jej je v žilah kri, ki je detedaj komaj še gibala. Hotela je delati in živeti. A manjkalo jej je vodilne sile, manjkalo veslačem krmarja in njej ta-dra. hkali smo ga ... Po koncertu sva si prvikrat stisnila roki. Slučaju in naključju smemo pogosto več zaupati kot šestilu in ravnilu. Zato sem jaz v srečo slučaja vedno verjel. Tudi tedaj sem verjel vanj. Zato sem brez ovinkov izdal misel, ki mi jo je vdahnil v dvorani pod galerijo slučaj, in vprašal: »Tone, bi hotel Ti prevzeti krmilo? Ri hotel razpeti »Ljubljani« jadra?« »Bi, zakaj ne?« je bil kratili odgovor, poln sile in odločnosti. In ko sva se nato vsedla k mizi, sva Govorila o vsem: kai nai s« začetkom za- čne, kako naj sc utrdi novi zbor, kako nridobiti novih moči, kaj naj zbor najprej n v prvi vrsti goji, kako preurediti pravila itd. V vsem sva bila edina. Kdo bi se spomnil danes vseh Tvojih neštevilnih načrtov za krasno stavbo, ki si jo hotel zgraditi? Veliko si moral žrtvovati, ker pol k vajam iz Novega mesta ni bila kratka in ne brez gmotnih žrtev. Pravi kulturni delavec vidi samo svoj cilj pred sabo. nima časa, da bi štel, koliko je za to in ono stvar žc izdal. Takega sem spoznal Tebe. Pri svojem delu si potreboval poma-gačev. Krepki so bili in požrtvovalni. — Stavba je rastla kar čez noč. Iz šibkega moškega zbora jc najprej nastal krepak moški in mešani zbor. Pojm in prostor pevske ■šole Ti je bil preozek, Razmere, ki so bile takrat zeio nabrušene, so ustvarile iz skromne »Ljubljane« glasbeni zavod. Ladja jc plula s polno paro, društvo se je dvigalo do prvovrstnega kulturnega zavoda. Konccrtne prireditve so bile v posameznostih že na višku naših moči in zmožnosti. Imel si vsekdar najlepši namen in zaupal si preveč prijateljem, ki so Ti pobelili stavbo tako kričavo, in zamajali celo lepo geslo vrh vhoda. Prebujeni viharji so zanašali ladjo v napačno vodo. Vsa Tvoja sila, vsa Tvoja strokovna in organizatorična moč ni mogla kljubovati. Ladjo so zapeljali na široko morje in jo zasidrali brez cilja in brez krmila, sneli so jej jadra, vzeli krmilo in krmarja in ladja ie obtičala na širokem morju. Lepa stavba jc ostala pozabljena in zapuščena v hrepenečetn čakanju po obnovitvi. Mi, ki smo z obrežja gledali ladjo in njeno borenje z nevihto, ?nio videli Tvojo silo, ki si jo razvil, občudovali smo Tvojo neumorno požrtvovalnost in smo jo vsek-dar cenili, cenimo jo danes šc bolj, ker jej danes nikjer ni para. Sedaj, ko bi Te najbolj potrebovali in ko b: Te hoteli šc enkrat vprašrti: »Tone, bi hotel vzeti krmilo v roke?« daner. Tc ni. Zakaj si odjadral v sinjo daljavo? Tvoje melodije še niso izpete. To, kar si nam pustil v rokopisu. vendar ni še vse, kar harmonij! r I srcu Štirinajst dni pred smrtjo •■• - ^re-čala pred frančiškansko cerkvijo, ko si bil na poti v Maribor. • 7dravo. Tone!« »Zdravo!« >Kam?« »V Maribor!« »Po kaj?« »Prestavljen sem. Sedaj se selim. Vi Mariboru bo lepo. Imam lepo stanovanje, vse, česar poželim za stanovanje. Uredil si bom lep dom, potem pa začel. Veš tam na meji je ledina. Nemške njive bodo rodile dober sad. če jih posejemo s slovenskim irajem. Tam bo dela ob meji, veliko hvaležnega dela.« »Pa smo mislili na Te. da bi prišel V Ljubljano. Veš po razsulu« bo vse novo^ Tone! Moraš priti v Ljubljano!« f , Ne vem, ker mi Maribor ugaja.« Vse drago si mi razgrnil potem pO mizi pri fajmoštra«. Videl sem Tvoje načrte za novo zgradbo, videl jo v duhu ž« vstajati iz tal na razsulu nemških »haj* mov<. Kar mikalo me je za Tabo. Ločila sva sc kot navadno. Niti Ti, niti jaz nisem čutil, da za vedno. Tone, znkaj si zgrnil načrti:, pospravil jih v potno torbo in odšel k nebeškim angelcem, ; saj si jih imel doma! Tvojemu delu, Tone, hvalo, Tvojemu sporninti slavo! M. jfcv, trgovcev in mešetarjev ni bilo mogoče, je predsednik prost Kalau ob tričetrt na 3 zaključil občni zbor. Dr. A, Gosar. sanje.1 h. Al pari? Videli smo, da bi bilo krivično, ako bi zamenjali krone z novimi dinarji v nameravanem razmerju 4 : 1. Lastniki kron v pokrajinah kronske veljave bi izgubili na ta način znaten del, v mnogih slučajih cele tri četrtine svojega denarnega imetja. Treba je torej, da se vzame pri zamenjavi za podlago krona, ter se principijel-no zamenja al pari, dočim naj bi se stari dinar odplačal po svojem dejanskem, t. j. trgovskem in ne uradno že naprej določenem kurzu. Toda proti tem predlogu imajo zagovorniki razmerja 4 : 1 takoj pripravljenih ▼•i ugovorov. Glavni je, da bomo imeli potem v prometu rnvno toliko denarja, kot ga Imamo zdaj, vsled česar se naša valuta ne bo mogla zboljšati. Dalje je baje taka izmenjava tehnično neizpeljiva, ker ie dolgo ne bomo imeli natisnjenih dovolj bankovcev. Najprej nas zanima prvi ugovor. Glavni vzrok, vsled katerega naj bi se krona zamenjala v razmerju 4:1 — tako pravijo — je zboljšanje naše valute. Čim manj denarja bomo imeli v prometu, tem večja bo njegova vrednost, tem boljši kurz bo imel na svetovnem trgu. Ni mi treba po-vdrajati, da ta takozvana kvantitativna teorija v tejj obliki nesporno ne drži. Pa tudi če bi bila popolnoma pravilna, bi bil to dokaj slab dokaz za trditev, da je izmenjava v razmerju 4 : 1 nuj-oo potrebna. Zboljšanje valute, ki ga mnogi obeta-fo od zamenjave v razmerju 4 : 1 je zopet, sit venia verbo — pesek v oči nevednih in prav nič več nc. Mislimo si, da storimo popolnoma po mnenju zagovornikov omenjenega razmerja. Množina jugoslovanskega denarja v državi in izven nje bi se zmanjšala na eno četrtino, njegov kruz pa bi bil dosledno vsled tega štirikrat višji. Recimo, da moramo sedaj plačati za 1 Švicarski frank 20 K. Po menjavi bi plačali le eno četrtino te svote, torej 5 novih dinarjev. Koliko bi bili na boljšem? Jasno je, da niti za en vinar ne. Če bi hotel kdo v stari Avstriji zboljšati valuto na ta način, da bi predlagal, naj se računi mesto v kronah zopet v goldinarjih, češ, potem bi imeli v prometu samo polovico dosedanje nominalne denarne vrednosti, ter bi se vsled tega denarni kurz podvojil, bi se mu gotovo \'sakdo smejal. In vendar je predlog o zamenjavi v razmerju 4 : 1 »radi zboljšanja valute« za las podoben gornjemu. Zakaj ne bi bilo bistveno vseeno, če imamo v prometu 8 miljard dinarjev a 1 K ali pa samo 2 miljardi a 4 K? Končni efekt, t. j. naš kredit v inozemstvu, in zanj vendar gre. se s tem ne izpremei, vsaj znatno ne. Finančne operacije, ki rešujejo valuto samo z menjavanjem denarja, so morda dobre, da se ljudem prikrije njihov pravi namen, narodno bogastvo in ž njim kredit izven države pa ne pridobita s tem prav nič. S tem seveda nočem tajiti, da je obilica denarja, ki se nahaja pri nas v prometu, res zlo, ker dokumentira gospodarsko onemoglost države, ki ni mogla pokrivati svojih obveznosti drugače kot vedno z novim dolgom. Vendar je treba upoštevati, da tega denarja — izvzemši, kolikor je znano, 600 miljonov kron ter onih 20%, ki so jih pri kolekovanju odtegnili potem pa zopet izdali — ni dala v promet naša država, marveč stara Avstrija. S pametno gospodarsko, zlasti finančno politiko, bi Jugoslavija lahko v doglednein času dokazala dovolj gospodarske moči, da jamči za denar, ki kroži na njenem ozemlju. Ne dvomim, da bi bilo treba za. to vzeti iz prometa primeren odstotek denarja, toda to bi se smelo in moralo zgoditi le sukcesivno s pomočjo primerne davčne politike. (Konfiskacija vojnih dobičkov, eventualna oddaja premoženja, posojila itd.) Država naj bi rednim in izrednim potom zvišala svoje dohodke, tako, da bodo presegali njene izdatke, prebitek pa naj bi se uničil ter tako za vedno odtegnil prometu. Denar, kolikor ga preveč kroži med ljudmi, bi se edino na ta način odtegnil prometu brez težkih kriz skoro neopaženo, kakor je prišel v promet. Ako se vzame določen odstotek denarja kratkomalo vsakemu, ki ga slučajno ima, pa naj bo tudi največji revež, tedaj je to samo na sebi skrajno krivično, dvakrat krivično pa zlasti v državi, ki ni si- 1 V včerajšnjem članku so sc med drugir vrinile tudi sledeče tiskovne napake: V dtuguli |ira ........ —_________ __________r ________„em odstavku 3. vrsta beri namesto .-ali para« — a 1 pari, v predzadnji vrsti ptedziidnjcjja odstavka pa mesto .kričečciia« denarja — krožečega denarja. ccr storila niti enega koraka, ki bi mogel res zboljšati njeno valuto. Tako ravnanje je brez dvoma jasen dokument, da sc nahaja finančno stanje države na robu propada ter se zdi kot zadnji čin obupan-ca, ali pa priča zgovorno o brezglavosti državnih finančnikov. Da niti eno niti drugo ne more ugodno vplivati na kurz domačega denarja v inozemstvu, je več kot očividno. Preidem k drugemu ugovoru, da je namreč zamenjava al pari tehnično neizvedljiva, ker še dolgo ne bo natisnjenih dovolj bankovcev. Ta izgovor je jalov. Sedaj, ko so naši kronski bankovci kol-kovani, ter menda naša krona v inozemstvu — vsaj ponekod — celo notira, lahko na vsak način še nekaj časa potrpimo. Na en dan itak ne bi zamenjali vseh bankovcev in da vlada ne smatra tega za potrebno, je sama najbolje dokazala, ker je že dala novi denar v promet, dasi ni o zamenjavi sploh še ničesar definitivno določenega, Zakaj ne bi torej zamenjali denarja sukcesivno, najprej n, pr, tisočake, pri katerih je nevarnost ponarejanja na|vcčjn, zatem utotake Itd,? Za vr» to ne bi bilo treba nič drugega kot določiti za vsako vrsto bankovcev poseben termin, kedaj stopijo lz veljave. Čeprav bi trajal interval od ene zamenjave do druge morda več mesecev, bi tako urejeno stanje imelo gotovo boljše posledice kot sedanja valutna anarhija. Še eno točko moram omeniti, to je razlika med mojim predlogom, da se krona zamenja al pari in oficijelnim. ki zahteva pari med starim in novim dinarjem. V zamenjavi po razmerju 4 :1 se skriva delna oddaja premoženja, ki bi zadela skoro izključno le slučajne lastnike denarja in one, ki dobivajo redne dohodke v denarju. Ker bi cenc ostale, kakor smo videli, tudi v rovih dinarjih blizu sedanje višine, bi vsi ti ljudje izgubili skoraj tri čtrtine r-voje gotovine, oziroma dohodkov v denarju. Enako bi bili prizadeti tudi lastniki tirjajev v gotovini, zlasti kolikor so plačljive v bližnji dobi po zamenjavi, ko naša valuta še ne bo urejena, to se pravi, ko sc cene blagu še ne bodo prilagodile novemu denarnemu razmerju. V vsem tem se krivičnost take zamenjave očitno kaže. Kajti če je že oddaja premoženja za zboljšanje valute neobhodno potrebna, tedaj mora biti, pa naj se ravna po tem ali onem principu, splošna, t. j. veljati mora za vse, ki imajo gotovo množino premoženja, ne pa samo za one, ki imajo slučajno denar, hranilne vloge ali mesečno plačo. Poleg te popolnoma rplošne krivično-sti pa se skriva v predlagani zamenjavi še druga velika krivica nasproti prebivalstvu pokrajin kronske veljave. Oddala premoženja, ki se v tej zamenjavi skriva, bi namreč veljala samo za nje, ne pa za pokrajine z dinarsko veljavo. Kajti tukaj se razmerje med krono in dinarjem še sedaj ne loči bistveno od onega, v katerem naj bi se danes izmenjal. Tu tiči drugi glavni vzrok, zaradi katerega se moramo z vso silo upirati zamenjavi v razmerju 4 : 1. Če bi se ta načrt uresničil, tedaj bi sc valuta v celi državi uredila izključno na račun pokrajin s kronsko veljavo, dočim nc bi prebivalstvo v krajih z dinarsko veljavo k tej sanaciji skoraj nič prispevalo. Ako vzamemo, da kroži v pokrajinah s kronsko veljavo 8 miljard bankovcev in če računamo kot izgubo, reete oddajo premoženja pri izmenjavi samo polovico izgubljene nominalne vrednosti — kar pa je brezdvomno premalo — bi znašalo to tri miljarde, dočim bi imejitelji dinarja po istem računu utrpeli samo polovico izgube pri diferenci med dejanskim in predlaganim kurzom dinarja oziroma krone. Če bi znašal dejanski kurz dinarja samo 3 K, zamenjava pa bi se vršila v razmerju 4:1, bi celotna izguba (ako računimo, da kroži v Srbiji pol miljarde kron) dosegla komaj 15 miljonov kron! Na eni strani 3 miljarde, na drugi pa v najslabšem sJučaju 15 milijonov kroni Menimo, da te številke zadostujejo, da nam postane jasno, zakaj se v finančnem ministrstvu tako krčevito oklepajo razmerja 4 : l! iBIS^O Dve vojni leti Slovensko planinsko društvo ni moglo imeti občnega zbora. V soboto 27. decembra se je po treh letih vršil zopet redni občni zbor, ki je prvi poročal na njem predsednik dr. Tominšek, Razložil je, zakaj se doslej ni mogel vršiti občni zbor ter omenjal žrtve in težkoče, ki jih je pretrpelo društvo zadnja leta Vsled vojne je moralo društvo zapreti vse koče, razun treh. Medtem pa je odbor skrbel za sanacijo financ. Žalostna doba je i nastopila za Slovensko planinsko društvo, ' ko so po prevratu zasedli Italijani naše go« riške in pomorske krajine, kjer smo v zadnjih letih razvili živahno planinsko delo-| vanje. Odtrgala se nam je divna Trenta z \ njenimi mogočnimi vrhovi, Kanjavcem. Ra- zorom, Prisojnikom, Jalovcem, Bovškim Grintavcem ter pogorje Mangarta in Krna, koder smo izvršili toliko lepih planinskih potov in naprav. Iztrgan nam je bil tucli krasni Dom na Vršiču ter Koritniška koča; zasedli so tudi bivšo Vossovo kočo in iz-početka smo morali trepetati pred tem, da nam zasedejo šc naše dragocene postojanke v Triglavskem pogorju. Nižje doli po Goriški in Krasu se je uničilo in onemogočilo vse naše delo in izginili so naši napisi in druge naprave. Sploh pa se jc tam planinsko delovanje onemogočilo. Bila je v teh letih najtemnejša doba za planinsko društvo. Šele letošnje leto nam je bilo mogoče, se okrepiti. Sprožili smo bili akcijo, da zbiramo fond za zopetno vpostavitev naših planinskih koč, ki so morale seveda tekom vojne veliko trpeti. Naša prošnja ni ostala brez uspeha in zbrali smo znatne darove. T^ko nam je postalo mogoče, da smo takoj po prevratu vzeli v roke popravo naših postojank in izpopolnitev poškodovanega ali uničenega inventara. Največ smo morali žrtvovati za poprave pri hotelu »Zlato-rogu« ob Bohinjskem jezeru, kjer je bilo poprej« nastanjeno vojafitvo, Uredili emt) ludi druge naše koč*, med njimi posebno Kcmniško kočo. S tem ln sploh s pametnim gospodarstvom smo pa prišli v položaj, da smo mogli poplačati vse dosedanje in tudi vknjižene dolgove in da tedaj stopamo v novo dobo tudi gmotno trdni. To lete pa rmo tudi napravili še drug in še važnejši korale: prevzeli smo koče nemškega in avstrijskega planinskega društva, ker se ie izvršila likvidacija pri nas nahajajoče se imovine tega društva. To niso bile koče, ki bi služile turistiki, bile so postojanke nemštva, sami so jih nazi-vali »Tmtzfcurgen«. Ustanovljena so bila za nemško-nacijoralno propagando in za podjarmljerje našega življa. Bila so gnezda, koder so sc zbirali najhujši nam narodni nasprotniki in odkoder se je na umeten način hotelo izpodriniti naše delo in naše ime v slovenskih gorskih krajih. Zato jc bilo edino primerno, da je naše društvo prevzelo vse te nemške planinske koče. Prevzeli smo pa s tem pravzaprav samo bremena; nikdo drugi, nego Slovensko planinsko društvo ne bi mogel sploh vzdržati teh nemških planinskih koč, ki jim je bilo tudi naše ljudstvo skrajno sovražno in ki bi bile, ako ne bi prišle v našo last, po ljudski nevolji sami sčasoma uničene; ker so povsod v bližini postavljena naša planinska zavetišča v boljši legi in z boljšimi zvezami, bi umevno nemško društvo sploh ne moglo oskrbovati teh koč kot planinskih zavetišč, v kake druge namene so pa neporabne. Ako bi Slovensko planinsko društvo ne prevzelo teh koč, bi tedaj same od sebe propadle in bi se morda le kaj malega inventara dalo razprodati. Naše društvo bode sedaj moralo sicer še mnogo izdati za popravo in ureditev teh koč, t.pda z enotno oskrbo bode vsaj sčasoma pokrilo velike izdatke, ki so nam natekli za prevzetje in ki nam natečejo za vse poprave. Vodil nas jc ideal, da bodemo v toliko priljubljenih naših planinah sedaj sami gospodarji na lastni zemlji in da bodemo pripravili naše planinske kraje za pravo Švico neše države, ter vsestransko uredili promet in oskrbo. Srčno muko trpimo in jo bomo trpeli, dokler nam bodo vzete goriške in primorske krajine, in nikdar ne bomo pozabili, da živi tam zavedno slovensko ljudstvo in da je tam naša zemlja, in se ne odrečemo upanju, da bomo tudi tam še mogli delovati, in zato smo tudi pri shodu delegatov sklenili, da se naj obdrži obstoj vseh ta-mošnjih naših podružnic, kakor so soška, goriška, cerkljanska, ajdovska, vipavska, tržaška, istrska in ilirskobistriška podružnica; vsaj njih članstvo naj ostane zvesto in dokler ne bo moglo na domačih tleh delovati, delovalo bo pri nas; obstoj teh podružnic nam bodi vedno opomin, da se ne odrečemo nikdar temu, kar je bilo naše. V vsem ostalem delovanju pa prestopi sedaj naše društvo prag — iz mučne teme v svetlo. Posebno v naših severnih krajih se je začelo živahno gibanje. Več novih podružnic se je že ustanovilo v obmejnih krajih, tako mariborska podružnica, mis-linjska podružnica v Slovenjem Gradcu, podružnica za Rož na Koroškem in snujeta ss še dve podružnici na Koroškem, ena za Velikovec, druga za pliberški okraj. Tajniško poročilo je podal tajnik kapetan BacHura, blagajniško pa odbornik Rozman. Iz blagajniškega poročila sledi: Aktiva so za leto 1914. znašala po odbitku 10 odstotkov od inventarja in 5 odstotkov od stavb 200 880 K 37 v, pasiva za 82.971 kron 93 vin. Lastno premoženje je znašalo 117.808 K 44 v. Kakor je razvidno iz pasivnih postavk, je društvo dolgovalo raznim upnikom ob začetku vojne okrog 90.00 kron. UverMa sp jn zato strožja kontrola, kar je zelo zboljšalo finančni položaj. Denarni promet za leto 1917. kaže-Članarina: 4658 K 2t v. Darila: 5308 K (med temi Gospodarska zveza 2000 KL — Leta 1018. jc bilo članarine 5?37 I< 25 v, daril 14766 K 60 v. — Leta 1919. ie dru- štvo na članarini prejelo 8500 K, 300 kron več kakor leta 1918., daril pa 18.343 K. Nato se je sklenilo, da se članarina zviša na 12 K, ustanovnina pa na 400 K. Število odbornikov je občni zbor sklenil zvišati na 14 in 5 namestnikov. Občni zbor je sprejel tudi nova imena za nekatere planinske koče: V Julijskih Alpah: Marije Terezije koča — Aleksandrova koča; Deschmanova koča — Stani-čeva koča; Siebenseehiitte — Koča ob Triglavskih jezerih; Vossova koča pod Vršičem, sedaj v oblasti Italijanov naj s« imenuje Erjavčeva koča; v Karavankah) Berthahutte pod Kepo — Koča na J«poi| Kahlkcgelhtitte — Spodnja goliška kočaj Valvazorjeva koča obdrži svoje ime; KU* genfurterhiitte — Rožanska koča, Zoisova koča obdrži svoje ime. Koča v Logarski dolini naj se imenuje Piskernikov* kež§ ln Ursulabergbtitte — Koča na Urlkf gofj. Novi edb«vr bih izvoljen tako-le. Predsednik dr. Tcminick, Odborniki} 0&?--relcc, MUknr, Krrcnčan, dr, man, Hrovpiln, Sarabon, Sokiiš, Haupt-mann, Skabrn«, Mencinger, df, Peaaiaf" vj B&dlura, Odbornikov} namestniki: Kuaa-ver, Lapajne. Destal, Potočnik in Jeje_-tlna, Preglednika fačuaev; Lifldtfljer tn Kajzel. Jugoslovani pregnali albanske tolpe. LDU Podgorica, 29. decembra. Po zadnjih poročiGh se je posrečilo jugoslovanskim četam z našega ozemlja pregnati albanske odpadnike, katere vodijo italijanski častniki in orožniki. Čudno je, da se dogajajo na ozemlju, ki ga je italijanska armada zasedla že pred enim letom, napadi na jugoslovanske obmejne straže, na da bi italijanska vojaška oblastva kaj vedela o tem. Trdi se, da so Albanci ob pr- • vem napadu naš strokovni oddelek, bro-ječ 20 mož in enega častnika, ujeli in da je bil odpeljan v Clementi. Jugoslovani so imeli tri mrtve in več ranjenih. Izgube sovražnikove niso znane. Red ob meji je zopet vzpostavljen. Jugoslovanska vojaška oblastva bodo zahtevala od poveljnika v Skadru, da izpusti ujetnike. LDU Belgrad, 29. decembra. »Pravda« javlja: Napad Arnavtov je bil resnična brezpomemben nastop kačaških čet. Po hitrih odredbah sc je v kratkem posrečilo, pregnati in razkropiti roparske tolpe. Odrejeno je vse potrebno, da se preprečijo podobni roparski napadi. Ministri se vračajo. LDU Belgrad, 30. decembra. Včeraj sta dospela v Belgrad minister za agrarno reformo dr. Hinko Krizman in minister za prehrano in obnovo zemlje Bukšeg. Vojni minister odstopi? LDU Belgrad, 29. decembra. »Epoha« poroča: V merodajnih krogih se vzdržuje ; vest, da bo vojni minister Hadžič izstopil I iz kabineta. Kot kandidata za mesto vojnega ministra generala Branko Jovanovič j in Živko Pavlovič. Prehrana Bosne. LDU Sarajevo, 29. decembra. Mini-| strstvo za prehrano in obnovo zemlje je ! odseku za prehrano in obnovo v Sarajevu nakazalo 15 milijonov kron. 5 milijonov kron naj se odda konzumnim organizacijam kot brezobrestno posojilo za leto dni; 10 milijonov kron pa naj bo za obratno glavnico odseka za prehrano in obnovo. Poleg tega je odseku za prehrano nakazano 900.000 dinarjev kot mesena dotacija z naslovom istega obratnega kapitala, Brzojavni promet z Rumunijo, LDU Veliki Bečkerek, 29. decembra. Iz Bukarešta se poroča, da bodo Rumuni od 1. januarja 1920 obnovili brzojavni promet z vsem inozemstvom. Prelep med Italijanaši in arditL LDU Split, 30. decembra. (DDU) Te dni so se v krčmi Kačičevi v Zadru stepli arditi z zadrskimi Italijanaši. Najprvo so se prepirali, ker so jim arditi očitali, da se niso prijavili za dobrovoljce. Bilo je več ranjenih. Arditi so vrgli dve bombi, eno pred vrati krčme, drugo pa na trgu. Naredili so mnogo škode. Pri trgovcu Čorku so italijanski vojaki pokradli kože v vrednosti preko 500.000 K. Poizkušali so tudi opleniti prodajalno Persicallijevo, Sploh so tavine na dnevnem redu. Razbojništvo v Dalmaciji. LDU Split, 29. decembra. (DDU) V Imotskem so prejeli nevarne hajduke, ki so po pokrajini že več meseccv ropali in plenili. Ko se je mešana patrola približala koči, kjer so se bili skrili, so roparji začeli streljati iz revolverjev. Pozneje pa so se drug za drugim podali, samo njih kolovodja je pobegnil, drugi dan pa se jc sam prijavil sodišču. LDU Split, 29. decembra. (DDU) V viiiškem kraju so razbojniki, oblečeni vojaško in oboroženi s puškami, navalili v. hišo Jovdfta Barišiča, ga zvezali in ga pretepali, dokier ni povedal, kje je njegov denar. Odnesli so mu 20.000 K in pobegnili. — Blizu Imotskega je razbojnik zaklal mladeniča, mu vzel več tisoč kron in pobegnil. Oblastva so aretirala več sumljivih ljudi. Hlfrounl puneč. Italijani proti Clemenceauju. LDU Berlin, 30. decembra. (DKU) »Berliner Tageblatt« poroča iz Rima: Pri razpravi o zunanji politiki v senatu govorniki kar odkrito govorijo, Senator Maz-ziotti je pobijal Clemenceaujcvo trditev, da so se Jugoslovani junaško borih v interesu entente, ter rekel, da je ravno nasprotno res: da so bili jugoslovanski polki najžilavejši v boju Avstrije proti Italiji. Senator Frascaro jc z bolestjo ugotavljal, da zapostavljata Clemenceau in francoska zbornica Italijo ne samo Srbiji, temveč eelo Jugoslaviji, da jc žalostno, da te izjave soglašajo z mišljenjem dela francoskega naroda. General Robilant je govoril o jadranskem vprašanju ter izjavil, da an-gleško-ameriški kapitalizem tepta vse narodne pravice ter da ravno tako izroča nemška ozemlja in Gdansko Poljski, kakor odreka Italijanom Reko. Jadransko vprašanje. LDU Rim, 29. decembra. (ČTU) Francoski poslanik Barrere je imel z Nit-tijem razgovor, trajajoč nad eno uro; šlo je zlasti za jadransko vprašanje, Llovd George v Parizu. LDU Pariz, 29. decembra. (DKU) »Temps« poroča, cla bo Lloyd George vendar-le prišel v Pariz in da s torej nova konferenca ne bo vršila v Londonu. Prva seja nove konference jc določena za dan 5. januarja. Uveljavljenje mirovne pogodbe. LDU London, 30. decembra, (DKU — Brezžično.) V diplomatskih krogih se govori« da se še ne more določiti datum, kdaj bo stopila versailleska mirovna pogodba v veljavo. Upajo pa, da bodo sredi januarja vse težkoče odstranjene. Gališko vprašanje. LDU Dunaj, 30. decembra. (ČTU) Ukrajinski tiskovni urad poroča iz Pariza: Vrhovni svet se bo še enkrat bavil z vzhodno gališkim vprašanjem Clemenceau je predlagal besedilo, v katerem je želel LIoyd George več poprav. V pričakovanju končnoveljavne odločitve se je objavilo, da se odločitev mirovne konference provizorno razveljavi Husfrija. Premog za Avstrijo, LDU Dunaj, 30. decembra. (DKU) Kakor poročajo listi iz diplomatskih virov, je francoska vlada vsled odgoditve praških posvetovanj glede preskrbe premoga v Avstriji sklenila v svrbo, da v najkrajšem času odpomore pomanjkanju premoga v Avstriji, da pošlje nemudoma na Čehoslovaško 5000 vagonov samo za prevoz premoga v Avstrijo. Razen tega bo poslala v Avstrijo francosko komisijo za nadziranje pošiljanja vagonov in premoga v Avstrijo. Nemška pomoč Avstriji nemogoča. LDU Veliki Bečkerek, 29. decembra. Bukareški listi poročajo iz Dunaja, da je nemška vlada obvestila avstrijsko republiko, da ji nc more preskrbeti obljubljenih živiL Rapor»£ila. Italijani proti podonavski gospodarski zvezi LDU Rim, 30. decembra. (DKU — Brezžično.) Vsi italijanski listi kar najži-vahneje ugovarjajo Lloyd Georgejevi izjavi da namerava Velika Britanija iz delov bivše avstro-ogrske monarhije uslva-riti carinsko združenje. Oboroževanje Madžarov proti RumunijL LDU Veliki Bečkerek, 30. decembra. Bukareška agencija Dacia javlja: Ugotovljeno je, da vrši ogrska vlada vojaške priprave proti Rumuniji. Napad se pričakuje prihodnjo pomlad, na vsak način pa šc preden bi mogli Rumuni porabili čas za notranjo konsolidacijo. Obenem organizira ogrska vlada odbor z nalogo, širiti boljšc-viško idejo med vrstami romunskih vojakov. Kar sc tiče intencij ogrske vlade v mirovnem vprašanju, se poroča, da bo Ogrska mirovno pogodbo pač podpisala ■v endar pa da je ne bo izvajala. Splošna stavka ▼ Bolgariji. LDU Kološ, 29. decembra. (DKU) Ru-munska brzojavna agentura Dacia poroča: Po poročilih iz Sofije so v vsej Bolgariji vsled draginje živil in oblačil proglasili splošno stavko. Vlada jc v vsej državi proglasila obsedno stanje. Vprašanje predsednika Francije. LDU Pariz, 29. deccmbra. (DKU) »Temps« pripominja, da sc Clemenceau dne 17. januarja nikakor nc bo mogel aklivno udeležiti volitve predsednika, ker i nc bo pripadal niti zbornici niti senatu, J Gotovo pa je, da bo dobil pretežno večino vseh glasov, ako bi bil pripravljen, sprejeti izvolitev. O tem sc pa Clemenceau še ni izjavil. Ameriški izvoz. LDU Amsterdam, 29. decembra. (DKU) Pressbureau Radio poroča iz Wa-shingtona, da je podpisan zakonski osnutek, ki omogoča snovanje korporacij za linanciranjc ameriške izvozne trgovine z blagom, temveč lahko tudi pod nadzorstvom generala Bearda posojujejo denar inozemskim kupcem ameriškega 'zvozne-ga blaga. Kakor sc čuje, je s tem zakonskim načrtom omogočeno osnovanje kor-poracije, financirane s stotinami milijonov dolarjev, ki bo mogla izvršiti obnovo Evrope z izdelki ameriških tvornic. Plebiscit v nemških pokrajinah. LDU Lyon, 30. dcecmbra. (Brezžično.) Delegati vrhovnega poveljnika zavezniških armad so se v ponedeljek popoldne sestali z zastopniki nemških vojaških oblasti, majorjem Botticherjem in majorjem von Michaelisem, da se pogode o vprašanju prevoza zavezniških čet, ki imajo zasesti ozemlja, kjer se bo vršilo ljudsko glasovanje. Tudi zastopniki zavezniških držav, ki imajo proučiti vsa vprašanja, ti-čoča se uprave teh ozemelj, so imeli v ponedeljek popoldne pod predsedstvom generala Le Ronda sejo, kjer so določili smernice za pogajanja z nemško komisijo, kateri predseduje von Simsen. Avstro-ogrska banka. LDU Budimpešta, 30. dccembra. (DKU) Ogrski korespondenčni urad poroča: Uradni Ust objavlja vladno naredbo, s katero se privilegij avstro-ogrske banke podaljšuje za nedoločen čas. Politične novice. -J- Dr. Lotričevo snmničenje. Najnovejši šumar v Jugoslaviji — šumar po Kristanovi milosti — dr. Lotrič piše v »Na-preju«, da se po Srbiji in Vojvodini splošno govori, da se je v tej sezoni izvozilo v Slovenijo toliko živil samo iz Vojvodine, da bi cela Slovenija izborno živela od te količine dobri dve leti. Kam so šla ta živila? vprašuje dr. Lotrič. G. dr. Lotrič, vprašajte g. Bukšega in Kramerja, saj morate znati za vsak vagon, sumničenje pa pustite na strani. Govorice o kakem ofi-cielnem tihotapstvu Slovencev so laž, vi sami to dobro veste, kajti vaša brihfcnost je par vrst pred tem sumničenjem napisala zanesljivo uradno statistiko prevoza iz Vojvodine v Slovenijo in tam ni žita za dobri dve leti. Tudi ta statistika je značilna za Lolričev značaj. Dr. Lotrič navaja statistiko od maja naprej, torej ko je šc bil dr. Korošec prehranjevalni minister, in brani s Koroščevim delovanjem Bukšego-vo nemarnost. -f- Z resnico skregani socialisti. V hudo stisko je spravila sieialiste prctisocru-r,a in absolutistična politika sccialpoVič-nih ministrov Korača, Kristana in Bukšega, zato sedaj poskušajo obrni«', pozornost rvojih \edno bolj maloštevilnih pristašev na druge osebe in druge zadeve. V »Na-preju* od torka nanovo pogrevajo svo; poraz na Brcjčevem shodu v Tržiču ter ponavljajo staro laž, da je clr. Korošcc upeljal svobodno trgovino. Že ne vemo kolikokrat smo jim odgovorili, da je svobodno trgovino upeljal z odobravanjem g. Korača minister clr. Petričič. Predpogojev za dober promet »klerikalci« v prejšnji vladi že zaradi tega niso mogli ustvarili, ker so imeli v njej socialistom sorodni demokratje večino, ki vkljub splošnim zahtevam niso pustili pasti nesposobnega železničnega ministra Vuloviča. Tega nesposobnega moža držijo social-demokrati tudi v sedanji vladi ter pripravljajo po njihovi teoriji za naslednjo vlado nove neuspehe. Socialpatriotje, ne kregajte se z resnico! V blatu ste in nc morete več ven! + Na javna vprašanja javen odgovor. Včerajšnji »Naprej« v »Javnem vprašanju« konštatira, da je žilni zavod, ki da je klerikalna ustanova, izvozil velike množine živil iz Vojvodinjc v Slovenijo. Vprašuje S. L. S., kam so zginila ta živila. — Vsak slovenski kmet, ki je imel posla z rekvizicijami, ve, da jc bil žitni zavod »c. kr,« ustanova. Danes je ravnotako državna ubtanova, ki jc podrejena ministru prehrane, socialistu Buk-šegu. Dobrohotno priporočamo »Napreju«, na jse nanj obrne z vprašanjem, kam so šla živila, ki jih je uvozil SHS žitni zavod. Tudi nas bi zanimalo, če bi g. minister dal v vprašanju prehrane obširnejša in jasna pojasnila, toda ne strankarska po socialističnih listih, ampak oiicieina. -j- Dr. Smodlaka o demokratih. »Hrvat« poroča, da se jc pariški delegat dr. Smodlaka izrazil o demokratih: Demo- kratska Zajcdnica« je brezvestna zajednica, katera ie. zmožna, da zažge krov ove države v času, ko bi morala dati oblast iz rok. -'•- člani Jugoslovanskega odbora proti demokratom. Jugoslovanski odbor jc med vojsko vodil polilično borbo /.n naše zedi-r-ienjc v inozemstvu, kakor jc .lugoslovan-;ivi. klub vršil (o clclo doma. To je bilo v času, ko so razr.i Pribičeviči še robotali ;'rofu Tisjii. D.!nas ima oblast jugoslovan-:k: Tisza — Pribičevič, in člani Jugoslovanskega odbora sc vračajo v zedinjeno domovino. Zanimiva jc sodba članov tega Jugoslov. odbora o sedanji demokratsko-socijnlistični vladi. Ponočnjak, eden od članov Jugoslov. odbora, je nastopil ostro proli sedanjemu sistemu, ki spravlja v nevarnost državo. Drugi je bil Banjanin. Tretji je Hinkovič, ki ie v božični številki zagrebške - Tribune« napisal senzačen članek proti sedanji vladi, ki ji očita, da ve-cle državo h katastrosi. Zaključuje članek z besedami: -Iz dna svoje užaloščene in skrbi pivkie duše rotim ves naš narod srbskega, luvatskega in slovenskega impna, da zagrmi pigmejcem, ki se delajo tirane: Dosti jc!« Značilno je, da Pribičevičeva 'Riječ« na tc Hinkovičev članek popolnoma molči. Kaj pa naj ludi reče glasilo jugoslovanskega Tisze na članek dr. Hinkovi-ča, katerega je že pred »Riječ« proslavljala za »enega največjih borcev za narodno osvobojenje«. Borci za narodno osvobojenje preklinjajo sedanji sistem, vzdržujejo ga ie bivši lakaji grofa Tisze! -f- Liberalni obrtni shod v Tržiču. Zopet je prišel poskušat srečo g. Rebolj iz Kranja hoteč ustanoviti samostojno obrtno zvezo. Načelnik obrtne zveze, ki pa ne ugaja liberalnim mogotcem, ker jc v naših rokah, g. Aman je pojasnil, da nameravana nova zveza ne bi imela uspeha in je torej nepotrebna. G. tovarnar Gregorec je pojasnil, da se za to novo zvezo skriva liberalna stranka, ker se bližajo volitve in se pred tem' pojavljajo vselej razne samostojne stranke, Izvolil se je pripravljalni odbor z veliko težavo. Naši obrtniki so itak vpisani v obrtno zvezo, ki se leop razvija, -f- Kroparski bankovec. Po vsem svetu, kjer vihrajo žalostne zastave JDS, je šel glas o kroparskem bankovcu. Sedaj pa je bilo zoper komisijo za kolkovanje sodno postopanje ustavljeno. Kljub temu »Slov. Narod« trdi: »Da te goljufije ni mogel drugi napraviti, kakor član komisije za kolkovanje bankovcev v Kropi, je jasno«. To nikakor ni jasno! Od šc bolj poučene strani kot »Slov. Narod« izvemo, da se je tudi sodišče prepričalo, da je bil omenjeni bankovec prav tako lahko od tretje strani — podtaknjen. »SI. Narod« tudi trdi, da je pri komisiji »izginilo toliko in toliko kolkov«. Pribijemo, da je to gola izmišljotina in novo natolcevanje. Očividno je »Slov. Narodu« strašno žal, da je ta grda gonja doživela veliko bla-mažo. -f- Srb o Ljudski Stranki. V uglednem radikalnem glasilu »-Samouprava« je neki K. M. priobčil o Ljudski stranki daljši članek, v katerem se peča najprvo z organizacijo stranice po Hrvatskem ter nato pravi: »Ta stranka je ustanovljena na Slovenskem in njen glavni ustanovitelj je vrli rodoljub in odličen politik pokojni Janez Krek. Obrača sc v glavnem do malega človeka, kmeta, ter mu po Kristovem zgledu hoče pomagali malerijalno, ko plemeniti njegovo dušo. Največja zasluga te stranke in pokojnega Janeza Kreka jc v tem, da se mu je posrečilo organizirati slovenske kmete v kmetijskih zadrugah ter jih je tako rešil propada in nemške invazije. Druga osnovna točka tc stranke je njen teokratizem. Ona je mnenja, da brez vere ni morale, kar je sicer tudi res. Sicer pa jc teokratizem imel zelo povolj-nc uspehe v Belgiji, kjer so klerikalci clo zadnjega bili na vladi.« Tako piše Srb o programu Ljudske Stranke. Nato pa nadaljuje: »Če omenimo, da je sedaj vodja te stranke g. Korošec , odličen državnik in praktičen človek, smo s tem kratko povedali, da je to stranka sodobnega krščanskega realizma. Njen novi program, pri-občen v knjižici -Hrvatske Pučkc Stranke«, je popolnoma moderen in sprejemljiv z gotovimi spremembami in dopolnili. Njihove resolucijc, ki so bile sprejete na zboru v Zagrebu, so vredne vse pozornosti ter so dokaz praktičnosti teh ljudi. Stranka jc za čim hitrejšo rešitev agrarnega vprašanja. Naravno je, da jc na načelu na-! rodnega edinstva, saj je bil gosp. Korošec tisti, ki je prvi med vojsko začel v Avstriji boj za zedinjenje vseli Jugoslovanov. Odločitev o obliki države prepušča konsli-i tuanti ter zagovarja princ>p občinskih, { okrožnih in deželnih samouprav. Zalo je | navadna brezvestnost, očitali tej stranki, j kakor to delajo nekateri belgrajski listi, i češ da jc separatistična in proti narodne-j mu edinstvu.« -f- Nemiri v ČSR. Potem ko r-o Nemci v češkoslovaški republiki nad leio dni , vztrajali v aktivnem in pasivnem odporu proti mladi državi, so sedaj napravili odločilen korak. Dno 20. t. m. so sc začela pogajanj i med DraŠko vlado in zastopniki nemških socialistov. Nemci so predložili obširno spomenico, ki obsega njih zahteve. Zahtevajo gospodarsko zbližanjc s sosednimi državami, uredbo prehrane, popolno pravičnost pri razdeljevanju živežnih kontingentov ild. V političnem oziru sc pritožujejo nad zatiranjem nemškega šolstva, nad iem, da je vlada pripustila, da so bile slotine nemških uradnikov in delavcev vržene samo radi svoj narodnosti na cesto in slednjič zahteva takojšnje svobodne volitve. Min. predsednik Tusar je nemškim soc. demokratom odgovoril, da bo njih želje, v kolikor niso žc izpolnjene, upošteval. Dne 22. t. m. jc začel s pogajanji blok nemških meščanskih strank. Za češko socialistično republiko. V »Pražskem poncleli« sc bavi soc. demokratski vodja Stivin z razmerami, ki bodo nastale po volitvah v narodno zbornico. Stivin piše, da bo v bodočem parlamentu nad eno tretrno Nemcev, Madžarov, Poljakov in Rusinov in približno polovica nemških in čeških socialistov. S tem postaja vprašanje sedanjega sistema še bolj zapleteno. Pojde se za trajno razjasnjenje v zadevi političnih metod, potom katerih se bo socializem v češkoslovaški republiki giba' na poli do zmage. Volitve bodo stale v znamenju ostrega boja za pospeše-nje agrarne reforme, za podržavljanje rud-*ukov in za monopol na sladkor, premog in žgane izdelke. Že danes jc mogoče reči, da se bodo pri prihodnjih volitvah bilo združeno delavstvo za socialistično republiko, ker polagoma ginejo razlogi, ki so izpodkopavali boj delavskega razreda in odvračali njegovo pozornost od končnega cilja. -j- Razkol v češki agrarni stranki Češi :a agrarna (veleposestniška) stranka, ki jo naši samostojni kmetje tako radi navajajo kot bratsko stranko, se jc razcepila. Češke agrarce vodijo — kot pri nas sa-mostojneže — možje kot so minister-ve-leposestnik Prašek in vojni dobičkar Šve-hla. Voditelji se v vprašanju agrarne reforme niso hoteli odločno izjaviti; njih glavno glasilo »Vcnkov« jc pa večkrat prinašal članke, kjer je dokazoval, da bi zadostovalo razdeliti ona veleposestva, ki obsegajo nad 1000 ha. Zato se je opozicija, ki obstoja iz malih kmetov in kočarjev, odtrgala od stranke in ustanovila dne 21. t. m. češkoslov. kmečko stranko. Pridružila se ji je tudi opozična skupina krog lista »Novy Čas«. -f Novi poljski kabinet. Dne 21. t. m. sc jc predstavil poljski zbornici novi kabinet in ministrski predsednik Skulski je razvil delovni program nove vlade. Obširne naloge si je vlada postavila na šolskem polju, kjer hoče izpeljati obširno decentralizacijo ljudskega šolstva, pomnožiti število srednjih in strokovnih šol in dvigniti že obstoječih šest univerz na višjo stopnjo. Vlada hoče rešiti valutno vprašanje, ki jc zelo zapleteno, ker krožijo v, Poljski nemške marke, krone in rublji. Težavna so tudi vprašanja ustave, vzhodne Galicije, upravne reforme, ki jih bo morala vlada v najkrajšem času razjasnili. — Socialisti so proglasili, da stoje proti novi vladi v najostrejši opoziciji. Krščanski demokrati niso hoteli stopiti v kabinet, ki zastopa bolj reakcijonarno smer. Vendar bodo podpirali vlado, ko bo izvajala važne socialne reforme. Italijanski socijalisti in naše Pri-morje. »Edinost« poroča: Socijalni demokrat Modigliani jc rekel v svojem govoru v italijanski zbornici, da »naša obramba Reke in nje pravice do samoodločbe nc more biti izdatna, čc mi že poprej ne priznamo iste pravice Nemcem oh gorenji Adiži!« Pritrjamo. Modigliano je govoril sijajno in »Lavoratore« pravi, da italijanska zbornica žc lcla ni čula tako učinkovitega govora. Treba jc priznati tudi, da je imel govornik v Italiji nenavaden pogum do — odkrite besede! Zalo pa obžalujemo, da ni — izrekši pogumno svoj A glede Nemcev ob Adiži — izrekel tudi B glede naših pokrajin! Mari meni, da jc udejstvi-tev njegovih nazorov pač potrebna v Tirolski, v Primorju pa ne?!... Mari meni, da naši kraji — čc pripadejo h kraljestvu ; — nc bodo važen činitelj v bodoči politiki , Italije?! Ne, laka domneva pri tako pa-: melnem politiku, kakor jc Modigliani, bi | bila enostavno žaljiva. Zakaj lorej? Ali ; ima morda tudi on, čc že ne strah, pa vsaj neke obzire do — nacijonalističnih i gromovnikov v naših krajih?! Kako ne-| umestni bi bili taki obziri, jc jasno danes, ! ko jc ministrski predsednik Nitti izrekel, j kar je Modiglianiju ostalo na jeziku: Nitti j se je sicer izognil besedo »samoodločba«, , vendar pa vsaj obljubljal »razsežne avto-i nomije« tudi za slovanske manjšine. + Zapadno Ogrsko zasede Avstrija. ; »Der ncuc Tag« poroča, da so priprave, da prevzame Nemška Avstrija upravo v zapadni Ogrski, že končane. Dosedanje uradništvo ostane na svojih mestih, če položi prisego. Dežela dobi obširno avto-: nomijo. Holandrka ljudska stranka. Pomen katoličanov na Hoiandskem se najlepše : kaže v tem, da je sedaj po vojni ministrski , predsednik član katol. ljudske stranke, ki 1 ima v vladi še štiri ministre. Katoličanov, /e pa na Holandskem komaj ena tretjina. Z visoko razvito lastno kulturo, lastnim znanstvom in s strumno organizacijo so si nizozemski katoliki pridobili spoštovanje, moč in ugled. -f Bernard Shaw o zaveznikih. — »Eclair« priobčuje razgovor, ki ga je imel znani angleški književnik in publicist z njegovim dopisnikom Shaw trdi, da v resnici odnošaji med Anglijo ic Francijo niso tako dobri, kot se splošno misli. Francija vodi tajno gospodarsko vojno proti Angliji, kot jo je vodila vedno, kljub čvrsti zvezi. »Da vam nevarnost povem, — pravi Shaw, — jaz sumim, da Clemenceau igra tudi napram nam vlogo tigra, medtem ko ie znano, da jc Lloyd George vedno slaboten, ko stoji pred velikimi gospodarskimi in finančnimi problemi. — Nekaj je na tem, da se vedno odlaga rešitev sirskega vprašanja, da se delajo od vladne strani zapreke pri zidavi predora pod Kanalom, ki bi vezal Francijo in Anglijo. Toda, ko bi se vnela vojna, predno jaz mislim, bi bil vzrok v tem, da se francoski in angleški kapitalisti ne morejo sporazumeti o razdelitvi plena.« Končal je: »Če Lloyd George in Clemenceau onemogočujeta gladko rešitev Sirije, ali pa če nočeta tega., ker služita velikim interesom drugih, ki niso interesi naroda, — potem tem interesom ne smejo biti žrtvovani narodi, ampak oba naj zamenjajo bolj razboriti in dalekovidni državniki.« -f- Nova francoska zbornica. — S hrupnimi slavnostmi se je otvorilo zasedanje novega parlamenta v Franciji. In vendar ni položaj tako rožnat. Res, vlada ima večino, ki je še prevelika. Pod praporom nacijonalnega bloka so se zbrale vse stranke in skupinice od rojalistov in konservativcev do meščanskih radikalcev in so šle v boj proti socialistom. Jasno je, da »e bo ta vladna večina prej ali slei razbila. — Na levici pa se je stvoril nov socialistični blok. Šibek je, med 610 poslanci jih obsega samo 120. In vendar kažejo volilne statistike, da so socialistične ideje zrastle za 400.000 glasov. Kompliciran volilni red je bil socialistom v pogubo. Proporc nastopi namreč šele tedaj, če nima nihče absolutne večine. Tako se je zgodilo, da so kandidatje s »samo« 20.000 glasovi propadli in da stotisoči socialističnih delavcev v Pariza ni dobilo niti enega mandata. V Parizu, največjem ognjišču socialističnih idej je Clemenceau s pomočjo volilnega manevra popolnoma porazil soc. demokracijo, četudi je dobila 40% glasov. — Socialisti se zavedajo, da je bila zmaga nacijonalnega bloka Pirova zmaga, in »Populaire« kliče z zanosom: V Franciji je sedaj 1,700.000 boljševikov! -f- Korupcija v državni upravi Kakor smo že poročali, so te dni zaprli velikega župana v Baranji — Vlada Panduroviča, Mož ima na vesti najtežje lopovščine. Pošiljal je na Madjarsko — tudi začasa boljševiške vlade — vsak dan po 25—30 vagonov pečuškega premoga, dočim je bil na domačih železnicah vsled pomanjkanja premoga promet skrajno omejen, in to v času, ko so se vršila velika premikanja vojske. Potem je Pandurovič v imenu države izvršil pri kmetih najstrožjo rekvi-zicijo živine, ki jo je potem istotako poslal preko meje v Budimpešto boljševikom in Židom. Tako si je Pandurovič nagrabil veliko premoženje in pokupil celo vrsto posestev širom Jugoslavije. Po njegovem zgledu je delalo tudi ostalo uradništvo, tako da je pretila ljudskemu imetju največja nevarnost ravno iz državnih uradov. Razen Panduroviča so zaprli tudi načelnika finančnega urada Strahiniča. Kakor pišejo belgrajski listi, vlada podobna korupcija tudi po drugih županijskih in mestnih oblasteh. Sela občinske&a sveto Ljubljana, 30. dec. 1919. Sejo vodi župan dr. Ivan Tavčar, ki pozdravi novega občinskega svetovalca Vencajza, ki je vstopil v občinski svet, ker je izstopil iz njega inženir Stebi. Predsedstvena naznanila. Overovateljema zapisnika imenuje župan dr. Tavčar obč. svetovalca Bončarja in Ložarja. Na prošnjo »Slovenskega rdečega križa« se dovoli za podporo vojnih ujetnikov v Italiji 5000 kron. Personalno pravne zadeve. V okrajno komisijo za pritožbe o vojnih dajatvah se izvolita Jakob Dimnik in Maks Lilleg, za namestnika pa Vencajz. V svrho uredbe zemljiške knjige se izvolita za zaupnika Fran Jančigaj Ln Ciril Koch. Zgradba Sokolskega doma na trgu Tabor, Podžupan dr. Triller poroča: Gospod župan je pisal finančnemu odseku, da namerava zgraditi Sokol I. na trgu Tabor telovadno poslopje in si prirediti javno tc-lovadišče. Prostor za stavbišče, 2600 m! plača s 15 K za m', za telovadišče 4000 m', pa z 8 K 7J» m'- Pr/>«^T. -ta. katerega gre, je pridobila občina za 4 krone m*. Telo- j vadnica se mora zgraditi tekom 4 let. Obč. svetovalec dr. Adlešič (SLS): Priporočam vsako stremljenje, da se higi-jena dvigne. Podpirati se mora za to javna telovadba. Če se pa trg Tabor zazida, bi se to zgodilo v nesoglasju z nazorom drugih meščanov. Vprašanje zazidave trga Tabor se je že razpravljalo v občinskem svetu. Bivši župan Ivan Hribar se je zavzemal za prosti trg, kar je zelo potrebno, ker sc bo mesto tam zelo širilo. Vsa mesta delajo nato, da pridobe pljuča, javne trge. Pri nas se pa dela ravno nasprotno, ker se namerava tudi ta trg zazidati. Pravi se, da ne bo ves trg zazidan, ker bo ostalo jamo telovadišče pod milim nebom, toda telovadišče bo zagrajeno in občinstvu ne bo pristopno. Prostor za javno telovadišče tam ni primeren, ker je prcwnet velik in je zato veliko ?rahu, Ne gre za to, ker gre za Sokola., marveč £re za načelo iu mi je na tem, da se ohrani trg. Nasprotujem zazidavi še z drugega stališča, ker se prostor prodaja po takt. nizkih cenah. V okolici trga Tabor je danes cena m3 20 do 30 kron. Mislim, da se mora s pi-emoženjem občine štediti. (Pritrjevanje in ploskanje.) Obč. svetovalec Jeglič (SLS). Ugovarjal sem že leta 1913., ko r.e ie nameraval svet prodati v zasebne namene. Steni a? je že sklep za zazidavo Tabora, katerega je prejšnja avstrijska vlada rzzvcij-ivila. Meščani tam potrebujejo prostora, !'i?r bi se lahko prosto gibali. Če hc-čeie iastojmti koristi davkoplačevalcev, ne i&arete dovoliti, da se Tabor zazida. Obč. svetnik dr. Novak rrsvi, da -.ta se oba govornika ogibala dati svojim ugovorom strankarski namen. Nikakor ne bo na škodo, če se zazida trg Tabor z monu-mentalno stavbo. Občina ni La to, da dela dobre kupčije, kadar gre ?;a javne koristi. Poročevalec dr. Triller da se bo zazidala le ena desetina ir^u. Trg Tabor leži na periferiji mesta. Radevolie bi šel občinski svet v podobnem slučaju tudi vsaki drugi strankarski telovadni »'organizaciji na roko. Pri glasovanju je večina sklenila prodajo Sokolu I. 4 milijonsko posojilo v aprevizacijsfee namene. Župan dr. Tavčar: Vlada je dovolila, da se nai vzame v namene aprovizacije posojilo 4,000.000 kron. Obrnil sem se na Mestno hranilnico, katera je pripravljena, da posodi 4,000.000 kron na konto k oren te proti odplačilu v 4 mesecih za 5%. Denar se zdaj zelo težko dobi, ker je po kolko-vanju zopet izginil in ga tudi banke uničijo, Dimnikarji in postreščki. Dimnikarjem in postreščkom se dovoli petkratno povišanje tarifov iz leta 1908. Obč. svetovalec Rojina in dr. Tavčar istočasno zakličeta: »Saj se postreščki tega ne bodo držali.« Vožnje za mestno plinarno se izroče Josipu Turku za dobo enega leta. Vprašanje doklad mestnim uslužbcr>csm. Župan dr. Tavčar: V zadnji seji sem sprejel od g. Kocmurja resolucijo o izenačenju plač. Ker so dobili drž. uradniki izboljšanje plač, sem dognal, da bi se moralo plačati vsak mesec 258.000 kron, kar znese na leto 3,096.000 kron, naš proračun pa ne znaša niti čez 3 milijone. Mestna blagajna in podjetja ne zmorejo gotovine, ki naj bi se s 1. januarjem izplačala. Pri tem povišanju so se pokazale tudi velike abnormalnosti. Med drugim bi dobil ravnatelj Ci-uha 35.000 neki monter pa 54.500 kron, osicial Dražil 32.000, svetnik Lavtar pa 30.000 kron itd. Danes potrebnega denarja v kasi nimam in predlagam za to. da naj se jim da s 1. januarjem 50% povišek dosedanjih doklad. Obč. svetovalec Lilleg: Državni uslužbenci so dobili pred Božičem doklade, magistratni pa ne, dasi so računali na to. Kar tiče sredstev, ni drugače, kakor da si pomaga občina s posojili. Saj bo morala občina nositi posojilo, ki ga bodo plačevali 2 ali 3 generacije. Sedanja draginja še vedno raste. Obč, svetovalca Vencajz in Kocmur zahtevata, da se plače izenačijo precej. Kocmur pravi, naj se kino komu-nalizira. Dr. Tavčar: Kocmur ima neprestano bolezen, da pripoveduje, kaj vse bi se bilo lahko med vojsko naredilo. Hvaležen bi bil, ako bi bili prišli gospodje med vojsko k meni, a zdaj se samo graja, toda le to rečem: skušal sem storiti svojo dolžnost, več pa človek ne more. Sicer smo pa v tem vsi edini: prelščimo stvar, da dobimo virov, ki nam bodo omogočili, da damo, kar daje država. Pri tem vprašanju mislim manj na volitve kakor gospod Kocmur. Vprašam, kje je tista korenina pokopana, da dobim denar. Kocmur: »Davčna reforma!« Te stvari ne morem izvesti brez finančne operacije; no, naj se jim da 100?5 povišek, toda do 10. januarja bodo žn morali čakati, ker zdaj nimam denarja. Raznotcosti. V komisijo za žrebanje mestnih srečk so bili odposlani obč. ove^valci -Tc^lič, Vencajz, Dimnik, Lik oz ar in Lilleg. — Kocmur predlaga, naj se preneso slovesno a Suhega Bajena žrtve avstrijskega nasilstva k sv. Križu in naj dotični dan delo počiva. — Dr. Tavčar: Kako nedeljo bomo to storili! — Obč, svetovalec Marinko zahteva, naj se nasuje cesta Na zavrtih, obč. svetovalec Srebot zahteva, naj se Cegnar-jeva ulica razgnete. Župan na to zaključi favno seja Dnmnm novice. — Za Škrabčev spomeniki Rojakil Jeseni lanskega leta je zatisnil tmdne oči ponižen mož, skromen redovnik, velik učenjak, svetovnoznan kulturni delavec, velečislan — slavist — naš P. Stanislav Škrabec. Kakor je bilo tiho in skromno njegovo redovniško življenje, tako skromen in tih je bil tudi njegov pogreb. Smrt ga je namreč pokosila ravno v trenutkih, ko je bil duh našega naroda zainteresiran na velikih političnih dogodkih, ki so objeli dušo vsega jrgoslovanskega naroda in vsakega Jugoslovana. V splošnem veselju iudi smrt našega velikega učenjaka narciv: ni zasekala tako skeleče rane, kakor bi jo bil začutil v drugih razmerjih vrak Jugoslovan. Veliki mož, ki je s svojim urra svetlim mečem širom sveta proslavljal n "š narod, ne sme ostati pozabljen. S'ove~«skl in ves jugoslovanski rod mu je dolžan trapo hvaležnost. Zato si jc »Dijaška Zve-;a za ribniški okraj« postavila v svoj dfclr.vri pro Dijak pros ak«. Izven abon. i dobro verolomnost tega naroda, in bridke Dne 1, januarja, četrtek: »Lepa Hele- | Izkušnje z laško kamoro iz polpreteklosti na«. Izven abon, , nam branijo, da bi postavljali na kocko Dne 2. januarja, petek: i-Ru.-aiku*. , svoio bodočnost, svoj obstanek, izročali Abonement B. : svoje družine žalosti in obupu, svojo deco Dne 3. januarja, jobota: Prodana ne- | pa potujčpvanju. vesta«. Abonement C. i Naš »Klub«, naš zastopnik, naj dobi 4. januarja, nedelja: Hoff-rv.rme pri- ! točnih informacij in realnih zagotovil, dru- p opoldne: povedke«. Izven abon. Drama. Dne 31. decembra, sreda poy.ouL'ia cb 3, uri: »Na Pologu«. Izven abon. Dne 1. januar a, četrtek popoldne ob 3. uri: »Pepelka«. Izen abon. Dne 1. januarja, zvečer: »Korenček. — Ženitcv,« Izven abon. 2. januarja, petek: »Hlapci«, Abon. F.. . Dne 3. januarja, sobota: »Korenček, i — Ženitev«. Abonement D. Dne 4. januarja, nedelja »Protekcija«. Izven abonementa. Dne 4. januarja, zvečer »Pepelka«, delavska predstava, Izv. abonemnta. U preraislglk* Nc žaliti verskih čuvstev, a tudi ne pohujševati! V »Večernem listu« smo či-tali, da se smejo v Nemčiji, po besedilu novopredloženega zakonskega načrta, proizvajati samo filmi, ako ne ogrožajo javne varnosti ter ne žalijo verskega čuta; pristaviti bi bilo treba še »nravstvenega čuta« in še marsikaj, če oblasti hočejo, da bi se odstranil pogubni in kvarni vpliv kinogledišč. Čedalje bolj se poudarja povsod, kolika nesreča so kino-predstave zlasti za mladino, a vedno ostanemo le pri pritožbah, mladina se pa še naprej sistematično pohujšuje in poglablja v močvirje. V Bernu je napravilo 1. 1917 učiteljstvo ondotnih šol to-le statistiko, ki kaže, s kakšno duševno hrano se nasičuje danes mladi svet. Od 3300 otrok je obiskovalo polovica kinopredstave. Tu so opazovali 998 krat mučenje živali, 1350 krat pijance, 1120krat zakonolomstvo, 1224 krat streljanje ljudi, 625 krat zastrupljenje, 625 krat zadavljenje, 420 krat obglavljenje, 207 krat razmesarjenje, 336 krat, kako so bile razne osebe zadušene, 647 krat, kako so bile zabodene, 704 krat, kako vtop-ljene, 203 krat mučene, 23 krat, kako so zgorele, 4 krat, kako so bile žive zazidane; 1645 krat se je predstavljal rop, 1179 krat tatvina, 1171 krat požiganje z ropom, 795 krat samomor, 1225 krat so se videli razni detektivni romani. Ali morejo biti take in podobne stvari brez vpliva na sprejemljivo mladinsko srce? Zanimivo bi bilo, ako bi kdo sestavil podobno statistiko tudi o naših kinobrlo-gih in posetih mladostnih oseb! Vsi resnomisleči krogi se pritožujejo o nizkem nravnostnem stalu celokupnih javnih zabavališč, ne izvzemši predstav po naših glediščih. Najslabši izrastek vseh takih zabavi služečih naprav so brez dvoma kinopredstave, ki kvarijo okus občinstva, mladino pa sistematično pokvarjajo, saj se dobe filmi, ki nudijo cele bordelske prizore in slikajo življenje prostitutk, prizore, ki uničijo zadnjo mrvo čuta dostojnosti in sramežljivosti. Čudimo se, da danes kar ne najdemo nič več odpora zoper to javno demorali-zacijo ne pri oblastih ,ne pri osehah. ki so v prvi vrsti poklicane, varovati mkadino I pred strupom in ii oskrbeti moralno od-' gojcs gače pa ne gremo nikamor. Če pa pojdemo in r.a bomo mogli vztrajati, potem prosimo za bodočnost obzirnosti in prizaneslji-voeti, ko bomo vnovič trkali na Tvoja vrata, majka naša Jugoslavija. ijnoue*ša p®m&r BARANJA NAŠA. flzvirnc- iKjrofilo »oiovencti..) Beigrad, dne 30. dccembra. Dopisnik »Epohe« poroča iz Pariza, da se zanika-vajo vesti, da se bo vprašanje Baranje in pečuških rudnikov rešilo v našo škodo. Kakor izgleda, bomo dobili Bajo in se nam bodo pečuški rudniki prepustili v svrho eksploatacije za dobo 5 let, dokler se ne vzpostavijo naši rudniki. DEMOKRATSKO-SOCIALISTIčNA VL\DA RAZPUŠČA URADNIŠKE ORGANIZACIJE. flrvfrr.o porodilo »blovencti«.! Zagreb, 30. decembra. Današnje »Narodne novine« prinašajo naredbo bana, s katero se razpušča »Savez javnih narr.c-štenika«. V utemeljevanju te odredbe sc povdarja, da je vodstvo zveze prekoračilo delokrog druživa. IZPREMEMBE V BOSENSKI DEŽELNI VLADI. (Izvirno poročilo »Slo-vencn«.) Sarajevo, 30. dccembra. Kakor poroča »Jugoslavcnski list«, bi imel zasesti mesto poverjenika za notranje stvari pri bosenski vladi dr. Nikola Stojanovič, ki se pa še ni odločil za vstop, ker hoče prej izdelati program za svoje delo v vladi. Ako sprej me dr. Stojanovič poverjeništvo, odide predsednik bosenske deželne vlade Šola na dopust do meseca marca. MIROVNA KONFERENCA. LDU Haag, 30. decembra. (DKU) »Hollandsch Nieuws Bureau« javlja iz Pariza: Začetkom januarja se bodo sestali ministri aliiranih in asociiranih držav, da zopet pričnejo z delom mirovne konference. Prva seja bo prejkone 6. ali 7. januarja. Na dnevnem redu je posvetovanje o usodi Turčije, o bodočnosti Carigrada, o otvoritvi Dardanel, dalje o mirovnih pogojih za Madžarsko in o jadranskem vprašanju. Poskusili bodo spraviti v sklad italijanske in jugoslovanske zahteve ter doseči spo razum zlasti v reškem vprašanju. Najbrž se bodo tudi posvetovali o položaju na Ruskem in v Srednji Evropi. Glede rati fikacije versailleske mirovne pogodbe še ni določen nob»n datum. Pričakuje se, da se bo ratifikacija izvršila sredi januarja WILSON. LDU Pariz, 30. dec. (DKU) »Chicago Tribune« javlja iz Washingtona, da je predsednik \Vilson popolnoma okreval. Pričel bo zopet s političnim delovaiie:n in bo osebno rešil vprašanje mirovne pogodi e. LDU Pariz, 30. dec. (DKU) »Jourral* poroča, da je Wilson naznanil, da |e pripravljen sklicali svet zveze narodov, ki bi se ffstal takoj po izmeni ratifikacijskih ! listin, da določi vladavino saarskega ozemija. Razne novice. Napoleon in ženske. Napoleon I. jc imel vse mogoče genialne lastnosti, samo galantnosti proti nežnemu spolu ni poznal. Rad je povedal iz oči v oči ženam različne neprijetnosti. Le redkokdaj je svojo grobost odel v obliko poklonov. Navadno jc bil način pogovora, s katerim je počastil ženske v svojem obližju, naslednji: »Moj Bog, kako rdeče rame imate!«, ali »To je strašna frizura! Kdo Vam je la-se tako raz-mršil?« ali: »Vi pa nikdar ne menjate svoje toalete. Vsaj jaz V uS šc nisem videl v drugi obleki!« Eni izmed najlepših žen v ccsarstvu, grofici Chevreuse, čigar rdeči lasje so bili splošno znani, je hotel na plesu v Tuillcrjlh napraviti poklon pa je rekel: »Kako neobičajno rdeči so Vaši lasje!« »Lahko da,« je naglo odgovorila grofica, »a Vi ste prvi moški, ki mi je to povedal!« Na nekem dmgem plesu je ogovoril Napoleon prefektovo ženo, znano koketko: »I»r>j pa Vi, gospa, ali imate šc tako radi mošk^?« »O, še, sire, če so prijazni in galantni,« je odločno odgovorila gospa. — Na to se je cesar molče obrnil, ali prefekt jc bil čez nekaj dni odslovljen iz službe. r Angleški starinar kupuje na Dunaju. 'Tn Dunaj je prispel angleški starinar mr. Arh'bald Phillips, predstojnik znane stari-narske tvrdke v Liverpoolu, da bi nakupil važne starinarske predmete. Starinarja je poslal nek angleški sindikat, da bi za 450 milijonov kron pokupil v velikih evropskih mestih zasebne zbirke. Phillips je vrhutega tudi ravnatelj velike ekspedicijske družbe ter ponuja živila iz Kitajske in Japonske. STi dvoma, da bo ta Anglež dobro opravil: kupoval bo stare zgodovinske predmete pa jih bo plačeval z živežem, ki ga bo Dunaj rajši vzel ko denar. r Slavni slikar Gainsborough je nekoč slikal igralca Garricka. Delo se mu ni posrečilo — glave kar ni mogel, pa ni mogel pogoditi. »Za vraga,« je jezno zagodrnjal slikar, »Vi umejete posneti vsako obličje, sami pa nimate nikakršnega, r Poprava in obnovitev reimške katedrale. Slavno rcimško katedralo, kjer »o kronali francoske kralje, je porušila, kakor znano, svetovna vojna. Francozi so sklenili zgodovinsko cerkev popraviti in obnoviti Z delom so žc pričeli. Predvsem bodo poskrbeli, da napravijo in popravijo streho, da nc bo zidovje še vsled vremenskih nezgod trpelo. Popravljajo tudi ladjo, v kateri se nahajajo znane velikanske orgle za službo božjo. Stroški popravil so preraču-njeni na 84.000 frankov. Ostala poprava in obnova pa bo stala še veliko več, r Najnovejša modna norost. Zadnja svetovna ženska moda je prinesla do polovice gole hrbte. Da bi stvar ne bila predol-gočasna, so si ženske izmislile nekaj čisto novega: goli del hrbta si dajo — tetovirati ali vsaj slikati! Pajki v mreži, cvetlice in razni drugi dekorativni vzorci nadomeščajo sedaj čipke, svilo in nakit. Angleški mojstri v tetoviranju imajo polne roke dela, da zadosle vsem zahtevam pravih in nepravih dam. r DovtipnI Clemenceau. Angleški listi so prinesli Clemenceaujev dovtip s pariške konference preden je Lansing odpotoval iz Pariza v Ameriko. Na nekem shodu zaveznikov — piše »Manchester Guardian« — se je govorilo o tem, kdaj se ima popoldne nadaljevati konferenca. Tittoni je bil proti zgodnji uri, češ, da ima siesto; Lansing pa se ni strinjal z pozno popoldansko uro, češ, da se rad nekoliko izprehaja po gaju, a pred večerjo malce zadrcmlje. Nato je Clemenceau razsodil: »Shod se ima vršili ob treh. Tittoni naj se naspi poprej, Lansing pa pozneje. Ballour in jaz se bova pa pri konferenci naspala.« r 16 milijonov kron za krakovsko vseučilišče je zapustil nedavno umrli župan v Črnovicah Kochanovvski, Gospodarske novice. g Zagrebška borza. LDU Zagreb, dne 30. decembra. Tečaji na današnji zagrebški borzi so bili nastopni: Ameriški dolarji denar 9100, blago 9300 (9300); avstrijske krone d. 56, bi. 58 (57); levi, žigosani blago 180; carski rublji d. 144, bi. 147 (145—146); dinarji d. 397, bi. 400 (395); franc. franki d. 900, bi 910; napoleondor, en komad d. 340, bi. 345 (345); marke d. 242, bi, 247 (245—246); leji d. 294, bi. 298 (296}; itaL lire bi. 735. — Poslovanje današnje borze je bilo vrlo živahno. Zlasti veliko je bilo povpraševanje po reških papirjih. Dclnicc Riječke pučke banke so se včeraj prodajale po 360—370, a danes po 380 —410. Delnice Banke za Primorje so se prodajale včeraj po 700, danes po 750—825. To je povzročil zlasti najnovejši Clemenceaujev govor in optimistično presojanje reškega vprašanja. Valute so se držale stalno, edino lire so padle, dočim so se prodajale marke dražje. g Kompenzacija za sladkor. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je na podlagi vesti, da je naša vlada sklenila kompezacijsko pogodbo s Češko-slovaško za sladkor in pšenico v razmerju 1 : 4'/^ yložila ugovor proti neopravičeno viso kem razmerju kompenzacije. Na to je prejela zbornica obvestilo, da kompenzacijska pogodba za sladkor in pšenico v razmerju 1 :od vlade ni bila ratificirana. Potreba sladkorja iz inozemstva znaša okrog 6500 vagonov, dočim se more računati s 1500 vagoni produkcije domačih tvornic v letošnji kampanji. g Češkoslovaški bankovci. Ker so novi državni bankovci dotiskani, se bodo v kratkem izmenjali s starimi bankovci. Po obliki in kakovosti so novi bankovci zelo dobri in ne zaostajajo za solidno izdelavo amerikanskih dolarjev. — Stari bankovci se bodo izmenjavali z novimi začetkom februarja Pri izmenjavi obdrži država 10% vsote. Ker jc tudi v naši državi precej češkoslovaškega denarja, opozarjamo vse prizadete, da se obračajo v tej zadevi na zastopstvo Č. S. R'.. Ljubljana, Glavni kolodvor. Dobro bi bilo, čc bi naši denarni zavodi oodvzeli v tej smeri skunno akcijo. g Gospodarski pokret naših izseljencev, Naši ameriški izseljenci, ki so si pridobili tekom let večje imetje, se nahajajo radi visoke valute v ugodnem položaju. Temu dejstvu je pripisovati, da so v zadnjem času ustanovili več denarnih zavodov, v katerih je v pretežni meri zastopan jugoslovanski kapital. V San Franciscu (Kalif.) so ustanovili Slovansko-ameriško banko s temeljno glavnico 500.000 dolarjev (51,500.000 K). Naloge, ki jih bo vršila ta banka na obrežju Tihega Oceana, so zelo dalekosežne. Dalje posluje že več časa Jugoslovanska banka v državi Chile, ki ima 3,000.000 peset glavnice. Sedež banke je v Punta Arenas, podružnice pa ima v Antofagasti, Porveniru in Natalesu. Snuje se tudi zavarovalno društvo »Jugoslavija« s sedežem v Valparaisu. g Redna pomorska zveza se je s 1. decembrom t. 1. aktivirala med Baltimore, Neapljem in Trstom. Tozadevno obvestilo je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. g Letna trgovska razstava bo v času od 4. do 21. aprila 1920 v Belgiji z namenom, da zainteresira na eni strani prijateljske države za predmete, ki jih Belgija lahko izvaža, na drugi slrani pa da se da producentom prijateljskih držav priložnost, vpostaviti trgovske zveze z belgijskimi odjemalci. Kraj razstave še ni določen. g Poljska valuta. Poljska vlada je odloč;la, da se vse terjatve od državnih blagajn v območju bivše Prusko - Poljske, ki se glase v nemških markah, izplačajo v poljskih markah, in sicer al pari, g Prehrana srednje Evrope, Iz Londona javljajo 24. dec.: Na vprašanje lorda Braisa je odgovoril lord Cherson, da je potrebno za oskrbo srednie Evrope do nove žetve še 40 miljenov dolarjev kredita za surovine in 100 mil;onov dolarjev za premog in živež. Vprašanje o kreditu ni odvisno samo od angleške vlade. Anglija je že tako obremenjena in mora sema dvigniti svoje gospodarsko stanje. Ne more še nadalje sama delati. Sodelovanje Zedinjenih držav je nujno potrebno. To je edini način, da se to vprašanje reši. sfcro&oims Kdor pozna razmere na naši kmetiji — in le te so za nas merodajne — mora priznati, da je treba kmetskim sinovom teoretičnega in praktičnega strokovnega pouka. Tako sodijo naši kmetijski učitelji in tako sodi tudi naš krnel. V tem oziru zavzemamo pač svoje stališče, ki je povsem utemeljeno. Ako se Nemci, ki so najbližji sosedi Dancev, in Švicarji, ki so jim v marsičem podobni, niso popri-jeli danske vzgojevalne metode, ima to svoje t?r 'r.e vzroke. Še manj se ie bodo porijcii n. pr. Albanci ali pa Kitajci. So pač druge narodne in narodno-gospodarske individualitete! Tudi pri nas je položaj bistveno drugačen kakor je na Danskem. Na to sem že zadnjič tehtno opozarjal. Pomislimo na splošni duševni nivo Dancev in na naš položaj. Primerjajmo ondotne gospodarske razmere in ondetni napredek. Povsod velika enotnost, naj si bo glede posestnih ali pa splošno gospodarskih razmer, povsod višek napredka in povsod enostavna kmetija. Kaj pa pri nas? Povsod kaj drugega! Mala je naša dežela, ali silno različna. Vsak del dežele ima svoje posebnosti glede lege in podnebja in naravno tudi glede kultur (kmetijskega pridelovanja) in glede gospodarskega položaja. Ali nai da Vipavec svojega sina v praktično vežbanje na Gorenjsko ali na Dolenjsko, ali morda v Belokrajino? Ali pa naj pošlje vipavski Lozičan svojega sina v Vrh-polje ali Šlurje, kjer se vobče ne more nič več naučiti kakor doma, ker so razmere tu in tam — v enem in drugem pogledu izboljšanja potrebne? Pri nas manjka pripravnih pogoj c v, m a n j k a u č n i h kmetij in učnih mojstrov, tako splošno kakor * K članku v št. 249 z dne 25. decem-bra 1919. flh imajo na Danskem, in zato so pri nas potrebne praktično-teoretične strokovne šole! Zastonj je misliti na to, da bo dal naš kmet svojega sina v starosti 14 let, ko dovrši osnovno šolo, za 3 ali 4 leta od doma kakemu drugemu gospodarju, da se tam uči kmetijske obrti po tem načinu, kakor se uči obrtni vajenec svojega rokodelstva. To prvič ni potreba io drugič bi to prav nič ne odgovarjalo načelu, ld se je zadnjič naglašalo z besedami: ceno, hitro in največ uspeha! Kmetijstvo je sicer tudi obrt — tega tudi nihče ni zanikaval — toda iz lega še ne sledi, da bi se je morali kmetski sinovi po tistem kopitu učiti kakor se je uče rokodelski vajenci. Pomisliti moramo tudi to, da je kmetijska obrt splošno razširjena in da se je sin lahko uči pri očetu, dočim ko se je obrtni vajenci, ki se rekrutirajo iz kmetskega stanu — in teh bo največ — ne morejo učiti doma, ampak si morajo poiskati učnega mojstra drugod. To je razlika, ki je nc smemo v tem slučaju prezreti! Kmetski sin naj se pa uči doma in naj se izpopolnuje v tej obrti za eno leto v strokovni šoli, da se tam opozori na pomanjkljivosti sedanjega kmetovanja in seznam s potrtbr.imi načeli in pripomočki izboljšanega kmetijstva, in sicer ne samo na podlagi gole teorije, ampak s pomočjo dobrih zgledov na šolskj kmetiji, ki ima bili odprta knjiga za nazorni pouk po geslu: Verba movent, exempla trahunt. Tako knjigo rabi tudi kmetijski učitelj za se, da ne izgubi tal pod nogami. Enoletno šolanje na kmetijski šoli je v naših razmerah le hitreje in ceneje kakor pa 3 do 4 letno vežbanje pri kakem drugem gospodarju, ki je vrh tega iluzorčne vrednosti v našem položaju. Ker pa obisk strokovne šole ni mogoč za vsakega kmetskega sina, naj se da kmetski mladini sp'oš-no prilika, da se pripravlja na svoj poklic v kmetijrito-nadaljevalnih tečajih, ki naj sc vrše po zimi, po par dni v tednu. Tam nai se opozore na naloge kmetovalčeve in naj se vm vcepi tudi omovne pojme ali nekak ABC kmetijstva. Na ta način bi se sin v starosti 14. do 18. leta ne odtegnil domačemu delu in domači vzgoji in bi bila taka skupna vzgoja očeta in ljudskega učitelja gotovo več vredna v tei dobi kakor pa vzgoja pri kakem tujem gospodarju. Ljudska šola bo lahko mnogo dobrega storila za stanovsko vzgo:o kmetske mladine, zlasti če sc bo začelo na merodajnih mestih polagati več važnosti na kmetijski nouk učiteljev in učiteljskih kandidatov, ki so poklicani delati med kmetskim liudsivom. Slednjič si je pa v naših razmerah v resnici težko predstavljati teoretične šole s 100 učenci, starimi po 18 do 20 let! Kdo jim bo kos? Kdo jih bo pri današnjem materijalu celih 5 do 6 mesecev ob sami teoriji skupaj držal? Tako število! Za tako šolo bi trebalo izredno usposobljenih in bogato izkušenih učiteljev z vso privlačno silo, sicer bi šlo pri tej ukaželjnosti, ki jo razodeva danes naša mladina v tej starosti vse narazen. Ni treba, da nas izkušnje o tem uče. Kdor pozna malo bližje naše razmere, si to lahko sam predstavlja. In od kod se naj jemljejo navsezadnje dobri kmetijski učitelji, če bodo živeli ob sami teoriji? Tudi to vprašanje nam kaže živo potrebo, da imajo kmetijske šole praktično gospodarstvo ob svoji slrani. Strokovni učitelj mora nabirati lastne izkušnje, da zamore merodajno nastopali. To jc le v tem slučaju mogoče, če napreduje razun v teoriji tudi v praktičnem kmetijstvu. Šolska miza ne zadostuje za kmetijskega učitelja! Rohrmann. Prosveta. pr »Rusalka« od Antona Dworaka je zopet, hvala Bogu, prišla na oder kot novo uprizorjena opera, ali kakor jo avtor pravilneje imenuje lirična bajka, kar vsebini tudi bolj odgovarja. Najbolj obsežni del te glasbe nosi značaj počasnih stavkov simfonskih skladb, pa tudi pogosto značaj korala, kakor ga najdemo osobito v nemški muziki, za katero jc tekom časa postal že značilen. Ostalo je živahnejšega značaja in ima to prednost, da jc postavljeno na ravno pravo mesto, da pride na vrsto v zelo ugodnem trenotku. Motivično delo igra v kompoziciji te bajke veliko v'cgo, včasih sc motiv rabi skoraj taao velikckrat kakor pri Smetani; vendar v mej najdemo tudi cele teme, zaokroženo speve in nekatere zbore, za katere bi st v« c-r v celoti ne mogel preveč navduše/4-11, i" vzemši petje posameznih gozd.iih vi! v Iri^tm dejanju (»Jaz zlate laske ■mem< | e. njih i kupnim pet un vred, ko namreč zopet p.' de ni vrsto capcv prve vile. V drugih zborih so umetniško značilni le drobci, v njih opisovanje bi sc na tem mestu torej ne mogel spuščati. V igro tega dela je vpleten balet, za operna dela jako primeren in bolj uspešen način poiskati si priložnost za daljšo muziciranje, kakor je prizadevanje, v besedilo dramatizacije spraviti momente, ki dajejo muziki prednost, kakor sc to najde v mnogih opernih delih. Tako besedilo ostane po večini dejanja le prideiano, in vsled tega delo obre- menjuje, med tem ko je vsaj en moment še, ki ga ne manjka v nobeni dramatizaciji in ki je v tem delu dobro izrabljen, to so namreč trenutki kratko na to, ko se v duši operne osebe zgodi kaj zanj važnega in je sam zase še vedno zaposlen s svojim doživetjem. —- Dwcfakova glasba k tej bajki je polna izvirnih domislekov in ne brez precej številnih muzikalnih remini-scenc iz one dobe, v kateri je skladatelj sam živel. V postopanju glasov se kaj pogosto poslužuje terenih ali sekstnih paralel, ki so pa le pri izbornem predavanju dovolj dobrega učinka, in sicer vsled tega, ker niso dovolj krite, ker rabijo paralele vseh presledkov zato, da se dobro glasijo, tem bolj, čim več jih je. Tako nekrite ter-ce se pri močni dinamiki pogosto slišijo naravnost banalno, zlasti šc, če jih trobijo rogovi. Harmonsko se v veliki množini poslužuje zveze prve in pete stopnje, tako na primer med drugim tudi v prvem delu baleta. Ob prihodu kralja v »Daliborju« tudi Smetana rabi isto zvezo, le mislim, cla bolje in to zaradi sprcmljavke v basu. Ali od lepega začetka do lepega »Grandioso e appassionato« na koncu je vendarle cela vrsta domislekov, ki morajo zbuditi naše zanimanje. Vendar pa vidim v tem delu večjo umetnost v spretnosti in iznajdbi, kakor nam jo kaže raba spremljevalke, ena onih malenkosti, ki včasih dela občutje tako žametno. V tem je delo cela uiuetr.ija. Celoten vtis glasbe je kljub le-mu, da je je po iznajdbi dokaj povprečne, dober, morda ravno zaradi že imenovanega kontrasta, zlasti onega začetkom drugega dejanja. S tem je na zunaj nekako tako, kakor z »Rožnim kavalirjem« od K«charda Straussa, v katerem glasba sama na sebi ni vseskozi izvirna, a je delo vendar dobro, ravno vsled primerno vzetega značaja, -— Naslovno vlogo je dobro predstavljala in izvrstno pela gdč. Zikova, «i je v svoje petje položila toliko duše in občutji-, da je z njim ono, kar od glasbe ž^jjijo pričakujemo, bilo takorekoč zado-volic o. Prav veselje jc, kako z gdč. Thie-ry poieta od dne do dne bolje, napredovanje, ki ju bo, če bo ostalo trajno, privedlo do morda celo nad vse posrečenih predna-šanj. Gdč. Thiery sicer pri prvi predstavi ni bila taka, da bi o njej mogli to izreči, ali njeno napredovanje od vprizoritve do ^o;iz-ritve je pokazalo to možnost, dasi jc njeno petje boli zunanje in je v njem videti *ga irtovca, posestnika itd. izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naj-prisrčnejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo preč. duhovščini, vsem pevcem za mihov trud, dr. Globočniku in dr. Hčglerju za požrtvovalnost, sosedom za njih p' moč ob času bolezni, ter vsem drugim, ki so e-v katerikoli način sočustvovali z nami in 'aišali naSo srčno bol. Bog plačaj vsem - vsem! Blago raniko priporočamo v prijazen spomin. Medvode, 30. dec. 1919. Žalujoča rodbina Bohinčeva. veščaslovea in neinSke i 31' II * U stenografije in strojepisja se spreime. S prakso imajo prednost. Poleg hrano dobca plača. Tvrdka A. Sušn k, L|ub>'nna iirilošlta cesta ro jn želez, legitimacija, Sol-j!j JC ska karta io nekaj denarja. Najditelj naj jo oiida na upravništvo „Slovenca". l7mi!'i|a QP io rofnai prece> ob_ iLljUJilu jO Ju rabljenp torbica na glavnem kolodvoru v L.ubliani, ali pa v goreniskem vlaku dne 23.XII. zvečer. V mej so bili 4 tisočaki, nekai drobiža vozni listi za drva naslovljeni na Dunaj, ena karta iz italijanskega ujetništva in nekaj drugih stVHri. Zvedelo se je, da jo je na:el no vojak. Naidi-ki telj se prosi, naj jo odda v upravi lista, ali pa naj jo poSlje na naslov, ki se nahaia na karti iz lta!. ujetništva, proti dobri nagradi. TPflPl/Cln C i VI izurjen v trgovini mc£a-llyutjnl Jllf, ne stroke in s petletno prakso v lesni trgovini, želi primerne službe pri kakem večjem podjetju Ponudbe pod »Trgovino" na Anončno eks-pedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. Želodčna tinktura lekarja P.CCOU-ja v L ubllan', Dunajska cesla, krepča želodec, pospešuje prebavo ter odprtje telesa. Naročila proti jiovzetju. rJonCtf3 iiS'/i'Jii .i-athn Jančlgaj. Zi)orn,a Šiška štev, 111, Un. lovska cesla. Prošnji morajo biti priloženi nastopni dokumenti: 1) rojstni (krstni) in domovinski list; 2) vojaški certifikat ali drug dokument o vojaški službi prosilčevi; 3) uradno zdravniško spričevalo o telesni sposobnosti za to službo; 4) spričevalo o nravnosti; 5) dokazilo, da je prosilec vešč slovenščine v besedi in pisavi, da zna risati, kolikor je to za gradbenega empirika potrebno in da je izvežbau čolnovodja. Mesto se podeli najprej za leto dni provizorno, potem pa ob zadovoljivem službovanju in po izvršeni preizkušnji, ki jo je napraviti najkasneje tekom treh let, definitivno. Podčastniki-certifikatisti, ki so si pridobili certifikat v smislu zakona z dne 19. aprila 1872, drž. 7.ak. št. 60. dalje prosilci, ki predlože dokaz, da so izvršili prakso gradbenega empirika in so izučeni v zidarski obrti, potem vojni invalidi, ako so sicer sposobni za tako službo in ako ustrezajo vsem pogojem za zaprošeno službo, imajo prednost pri podelitvi izpraznjenih mest. V ostalem si pa pridržuje gradbeno ravnateljstvo glede podelitve služb proste roke. V Ljubljani, dne 20. decembra 1919 Gradbeno ravnateljstvo. za vozove in kotije se ISCe. Hrana 12 fl!l 3 llflDrO IDelllflVflfle SOlM u i iSČe- «»•«• in stanovanja v liiSi. Plačii po do- J t 01 d UUJIU lUCilllUVUUC OlIUC ia v govoru. Zglasiti se je: Cesta na Kodelje- najem v Ljubljani dva gospoda Povo frtevillu. 8. 'nudbe pod „Soba 6368- upravi lista. slovenskega in nemkšega jezika povsem zmožno, po možnosti z večletno prakso samostojne-italjanščine, izvrstno stenogra- ju jzvežbanega bilančnika, finjo in tipkarico sprejme pod = _od lzbornimi DOKOji izborniml pogoji kot tajnico sPreJme Poa "Bornimi pogoji tvrdka pogoji kot tajnico tvrdka Prodajalke dobe službo v I. LJnbilanskem delavskem konsumnem draštvn Prednost imajo starejše osebe z večletno prakso. Pismene ponudbe u priporočili, na) se pošljejo na naslov iionanmno društvo, Ljabtjana, tfongreint trg 2. ft SV Ljubljana, Mestni tri 25. St 22.552. 6354. Ker se ni oglasila nobena upravičena prosilka, razpisuje mestni magistrat ponovno sledeče ročne ustanove: 1.) Janeza Krstnika Bernardin;Jeva ustanova.....K 230.— 2.) Janeza Jakoba Schillinga ustanova........K 250.— 3.) Jurija Tollmainerja ustanova...........K 250.— 4.) Janeza Jošta Weberja ustanova..........K 230 — Do teh ustanov imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so se Jetos omožile ter so uboge in poštenega slovesa. Radi vednih zmot opozarjamo, da ljubljanska domovinska pravica Se ne vsebuje meščanstva. Meščanstvo je čast, za katero se posebej prosi in plača takso. Le ličere meščanov morejo dobiti eno od teh ustanov, ne pa tudi hčere zgolj v Ljubljani pristojnih očetov. Prošnji je torej priložiti dokaz očetovega meščanstva in sto) poročni list 5.) Miklavž Janez Erascbkovlzova ustanova.....K 128.— Do te so upravičene revne meščanske (glej opazko pri Ustanovah 1.)—4), kmečke, rokodelske ali pa dninarske hčere, če so rojene v šentpetrski farl in so se letos omožile. Prošnji je torej priložiti eventualni dokaz očetovega meščanstva ali pa navesti natanko, kakšen poklic ima prosilkin oče (je li kmetovalec, rokodelec ali dninar), dalje je priložiti rojstni in krstni list prosilkin in njen poročni list 6.) Helene Valentinove ustanova....... .... K 168.— Ta znesek je razdeliti med popolnoma osirotele in zapuščene otroke, ki prebivajo v frančiškanski farl in niso še 15 let starL Prošnje naj napravijo varuhi takih otrok. Povedati je, kje otrok stanuje in priložiti je njegov rojstni list ter po možnosti mrtvaške liste starišev. Prošnje za ustanove 1.)—6.) je vlagati pri vložnem zapisniku mestnega magistrata do vštetega 15. januarja 1920. Mestni magistrat ljubljanski, dne 22. decembra 1919. Smreftovi is borovi hlofii 4.00 m9 se prodajo v Vetrlnju, pol ure od postaje, zloženi na kupe v gozdu. — Ponudbe do 15. januarja 1920 na upravo Lichtensteln v Rožeku, Koroško. Kupim Oblastveno koncesijonirano elektrotehnično instalacijsko podjetje. hišo, vilo ali srednje posestvo v mestu ali bližnji okolici. Kupnina se plača, ako na željo v drugi valuti. Ponudbe pod »Ugodna prilika« na upravo. Staro železo kupuje po najugodnejših cenah Jeklarna na Ravnab (Guštanj -Ravne, Koroško). DOT Seno dobro konjsko, ter MT slamo kupi takoj tvrdka JOSIP ZIDAR, Ljnbtfana, Dnna.ska Cesta štev. 31. Kupil bi takoj veC ato kg S tekoče ali trde, ter verig« r« prevataaf* leta. Obvestilo ae proti poslati ae Franc Pust, Ljubljana Streliška ulica It 33. Razpis službe kemika. Ravnateljstvo drž. kmet kem. poskuševališča in presku* ševališča v Mariboru razpisuje mesto znanstvenega pomožnega delavca. Kolekovane prošnje, opremljene z dokazilom o dovršenih študijah kemične tehnične strokovne šole, tehnične visoke šole, naj se vpošljejo podpisanem ravnateljstvu najkasneje do dne 15. januarja 1920. Prošnji je priložiti domovnico, nravstveno in zdravniško i izpričevalo. Prosilci naj nasedejo vprošnji morebitno dosedanjo prakso. Tudi oni lahko zaprosijo za službo, ki bodo dovršili študije tekom leta 1920. Po šestmesečnem povoljnem službovanju bo nameščenec imenovaa za asistenta v X. činovnem razr. državnih uradnikov. Do takrat bo prejemal adjutum letnih 2100'— K in pripadajoče draginjnke dokladn. Rivnrr-1 stvo drž. kmet. kem. poskuševališča in preskuševališča v Mariboru dne 25. decembra 1919. Inž. Mohorčič lavnatelj. vsake vrst6 in v vsaki rorožini kupuje vedno ter pisčuje najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko. Piodcnosen poklic nudi zastopstvo naših gospodarskih zelo važnih ročnih seialniS^i strojev. Odločnim gospodom, ki imajo "t ika s poljedelci v raznih ok^auh. nudi se izredno dober zaslužek. Stroj ie preizkušen in »e je sijajno izkazal, potrebuje le malo pcnravila. prihrani veiiko dragega časa m se di porabiti za vse vrsie semeo, v»'ed toga zago-tovlieuih mnogo orijamalcc v. Str okovno znanje ni neobhodno f otrshnr.. Vpelje se stroj potom tvrdke. Fotrobca prometni kapital najraen: 800G K. Možni zaslužek 2000 K mesečno. Nujne ponudbe pod R. C. Banor, Gradeo. Schor-tielnasse 29. oa 9 ft e ft U ffl as » o ? Uanjati nabitki z žebljički, za moške in ženske čovlje, garnitura po K 2 —, za otroške po K 1'50, so zopet dobivajo v ljubljanski zalogi tovarne „PEKO" - čevljev, Peter Kozina & Co., Ljubljana, Breg 20. v Zgornjih Žerjavcih pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah, imenovana „Sve^vUo'aška slatina" s posestvom okoli 7 oralov njiv, travnikov in gozda, z novo zidano hišo, gospodarskim poslopjem in slatinsko napravo je na prodaj. Lastnik je tudi pripravljen sprejeti dva ali tri družabnike v podjetje. Pojasnila daje: Fran Štnpica, notar pri Sv. Lenarta v Slov. Goricah. 6299 (3) Maribor Forfič Karcevina 119 £ Sprejema in izvršuje vse v elektrotehnično biroko spadajoča dela. Kompl. električne naprave in posamezne hišne instalacije v mestu in na deželi. Tehnični mnterijal vseh vrst Telefonske naprave in hišna zvonila. Načrti in proračuni. Cenjenim damam naznanjam, da sem zopet otvoril svo) dobro znani prvovrstni damski modni salon za angleške kostume in francoske toalete. TEODOR KUNC Beethovenova ulica štev. 9, pritličje desno. ii 3 . Pučnik krojaška tvrdka Jani Sodna ul. 3 opozarja cenjeno občinstvo, da se začenja zimska mrtva sezona v krojaški stroki in mi je moSno v tem času eventuelno že za pomlad dana naročila tem točneje izvršiti. Tudi obleke za obračati in vsakoršna popravila prosim sedaj donašati v delo. Razpolagam z finimi močmi in imam fino blago v zalogi. •jI proti srbečici, garjam, II f lišaju, kožn. izpuščajem /abtevajte v Vasi najbližji lokami priznano la zdravniško priporočeno Dr. FLESCH-evo izvirno SKABOFORM - MAZILO. Ne maže ne barva, bies duha. Dobiva se v vseh lekarnah. Glavna zaloga za Ljubljano ln okolico; Ribani Sušnik .pri zlatem jelenu« !V., Marijin Irjj. I a bosans slive v zabojih po 15 kilogr. Kavo Čaj Čokolado Kakao Kavni pridatek Konjak Rum Likerje .^ampanjevec Namizna vina Man delne Rozine Paradižnike DiSave razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej poštnine prosto Josip Fabiani \m\m, Prešernova ulica 54. Karbidne ssdilke d naJrazlIčnešSIh Izdelavah In velikostih se dobe po zmernih cenah pri tvrdke SVETILU, Mnbllana, mestni trn št.25. «377 BUUUHHBBBHHMHIHHU! Prodaja vina lastnega pridelka 1919 iz vinogradov štajerske hranilnico v Halozah in Slovenskih goricah. — Vinske poskušnje so dne 10. in ll.januvarja 1920 pri upraviteljstvu posestev štajerske hranilnice v Podlehniku pri Ptuju. Ponudbe za vino je pismeno v zaprtem pismu z označbo .Vinska ponudba" predložiti imenovanemu upraviteljstvu v Pod' tehniku do 17. in 18. januarja 1920. Prodajalec si pridržuje pravico, da sc pri eventualnih špekulativnih ponudbah ne ozira na najvišje ponudbe, ker bode o konečni oddaji vina odločevalo poverjeništvo za agrarno reformo v Ljubljani. Upraviteljsfvo posestev štajerske hranilnice v Podlehniku pri Ptuju. m Idružene opekarne preje F. P. Vidic & Komp. Vič, Ivan Knez, Brdo nudijo: mmm strešnike (uMcrep) in zidno opeko MpraSamla na llldlc 4 Komp., Ljubljana.