Štev. 11.
Leposloven. in znanstvei\ list:
V Ljubljani i. listopada 1890.	Leto X.
Jezdečeva nevesta.
Balada po narodnem motivu.
» j[cdnajsta, čuj, z lin že brni', Sbn neče na trudne oči . . . Oh, jutri že bom poročena! Prisegel si mi, se zakltfl, Cez leto dnij bodeš me vzčl In jutri bom drugemu žena!
»»Le k meni na konja . . , takö! V nardčaj mi sčdi . . . lep<5! Z rokama vrattf mi ovij se!
Tel<5 toplo tvoje — o slast! — Ugaslo mi vžiga spet strast, Ne mara še kri oživi se.««
»Do zarje še čakam na tč. O pridi, o pridi po mč! Prodana sem — rök je pretekel . . »»Hoj, ljubica, ti Še ne spiš? Pri 6knu odprtem sediš! Glej, prišel sem, kakor sem rekel!
»Konjič tvoj mi dirja ko piš! Oh kam, oh kam z mdnoj letiš Cez ravni, Čez hribe, čez reke?« »»Le tiho, le tiho, deklfc! Mi jašemo s£mo letč Cez brezdna v skok brezi zapreke.««
»»Le hitro, le hitro z mendj! Nemiren vran iskri je moj, Pekeče, nestrpno rezgeče;
Se predno zapoje kokdt, Končana bo näjina pöt . . . Sčip sveti, roj zvezd se leskeče.
»In daleč še domek je tvoj?« »»Sred pdlja tam, tam za goroj!«« »In lepa je izbica pima?«
»»Prekrasna je izbica td — Prostora za naju obd; Obširna ni, ali je mirna.««
»»Prijahal sem z daljnih poljdu. Tam včeraj bil böj je kon&in ; Ilej, kak smo jih bili, sov rage! Od carja v dar hiško dobil, Kdor hrabro se nas je boril; I jaz jo imam v spomin zinage
»Obraz tvoj, oh, bled je ko zid !« »»To dčla, glej, mesečev svit, Ki celo noč že me obseva!««
»Poljub tvoj je mrzel ko led!« »»Hladi me viharni moj lčt . .. Pa ti me ogrčvaj, ti deva!««
»Zakdj me ne gledaš? Mižiš! Kaj videti me ne želiš, , Neveste udane ti, zveste?«
»»Oh, rad bi te gledal, — oči Pretežek pa sčn mi teži; Utrujen od dolge sem ceste.««
»»Oj, ljubica, kaj te je strah?«« »Kak strah me bo v tvojih rokih? Ščip sveti in zvezde gorijo . . .« »»Ne boj se, nikdr se ne boj! Prisegel sem — ženin sem tvoj; Koj prideva, koj v domačijo!««
»In vedno naprčj in naprej! Kdaj konec že jčži l>o tčj Čez hril»e, čez reke, poteke?
Čuj jok in stok gorskih vetrov, J-aj psov in skovikanje sdv!

kjč kraj je pordke?«
»Ti neseš na kraj me s vet 6!« »»Ne, v polji tu že sva domit, Zid glej okrog hiše tam moje!
Kar čezenj skočiva . . . vran, hop! Tu dom je moj, tu je moj — grob ...«« Na vasi petelin zapoje.
Čuj, svatje tam vriskajo že In godci tam piskajo že . . »Odpiraj, odpiraj, nevesta!« Na postelji bleda leži, Biulc jo, a ona le spi — PonoČnemu jezdecu zvesta.
A. Aškerc.
Zori.
akd si krhsna, nebu vladarica, zora, Nevesta solncu, jutru mlada hči, Avrora, Jednako zMtu, ko ju ti poljubljaš. Odsčvata v čardbuem soji dol in gora, Blesti se v cvetji rose srebrni kristali, Iskrd se val v potdku gorskega izvora, hlap reke ž njim, tik njega sivih skal gro-
made,
V nebeški luči priče divnega prizora; Todä še lepših slik od vseh v prirode krilu
Ustvarja prihod tvoj mi v dušni svet raz-
pora.
Ne vem, kakd, a ljub spomin budi se v mčni, Ko v jutru vzplameniš izz& temč zastora, Blažčnstvo slddko-tožuo me takrat objame : Zakaj sreč le-td mi koprneti mora? S teboj bi plul v daljavi zračne visočine, Doklčr na kraji neizmernega prostora Planinsko bi poljubil drago vas domačo, Spominov kraj, pokoja srcu in odmora . . .
L. A.
Zadruga.
Povest. Spisal Josip Starfe.
XIII.
rav takrat, ko je notranji nesklad »Zadrugi« skalil prejšnjo veselost, vzdignil se je zoper njo tudi drug nevaren sovražnik, in ta ni bil nihče drugi, nego predstojnik mestne policije. Akoprem zadrugarji niso bili nikakeršni rovdrji, temveč sami pošteni državni uradniki, ostareli gospodi prnjavorskih samoupravnih oblastev slobodno njih vedenje le ni ugajalo, zlasti ker se jim niso pri vsaki priliki hodili poklanjat ter niso le njih častili in odlikovali, kadar se je kdo njih pokazal pri kakšni očitni veselici. Zupdnova žena jih kar ni marala, dasi jih niti poznala ni. Reva je bila bolehna in vse poletje bivala zdaj v jednih, zdaj v drugih toplicah, a pozimi se ni genila iz toplo zakurjene sobe. Zatö je glavarjevo ženo in še kako gospö večkrat popöludne povabila k sebi »na kavo«, da so skupaj prerešetavale zadnje prnjavorske dogodbe.
»Čujem o nekaki ^ddrugi «, rekla je prežimo župdnja, »o nekakih mladih gospodičih, ki bi radi v Prnjavor uvedli nove, včliko mestne ali Bog znaj kakšne šege. Toda odkritosrčno moram reči, da nimam mnogo vere v njih oliko; prosim Vas, je li to mari gospödska uglajenost, da se niti jeden ni prišel k meni poklonit, kar bi se na vsako stran spodobilo, zlasti ko so se mislili takö globoko vriniti v društveno naše življenje?«
»To je grdö, to je surovo,« rekla je žena glavarjeva, v tem ko sta drugi dve le prikimali, »pri meni tudi ni bilo nobenega. Nadejala sem se, da bode vsaj Zagorski prišel, kateri bi, domačin, moral včdeti, kaj
41*
zahteva etiketa. Toda ni ga bilo. Kolikokrat sem bila pri njega rajnei materi, ko ga je previjala, in kolikokrat sem ga vzela v nar0čaj, da se ni jokal, če je mati morala iti na kakšen trenutek pogledat v kuhinjo. Ali ti mladi ljudje danes vse pozabijo. Časih je bil svet le drugačen 1«
»E, prosim Vas.« oglasi se zopet župdnja, »prava gospoda je danes tista, kakeršna je bila nekdaj. To, kar množica počenja v vč-likih mestih, to ni gosp0ščina, to je rovarstvo, to je tista demokracija, po časopisih tolikanj slavljena!«
Pri zadnjih besedah je navzočne kavopivke kar zazeblo. Ta hip so čašice dčle iz rök in strmč poslušale, kaj bode še župdnja povedala. V tem poprime glavdrjeva žena besedo in skrivnostno razodeva:
»Saj me ne bodete ovadile. Mož moj je že nekolikokrat zmajal z glavo in rekel, da so zadrugarji nevarni demokratje, na katere bi policija morala ostro paziti. Ali je že kdaj videl kdo cesarskega uradnika, da je na očitni zabavi odlikoval in »kraljico plesa« izvolil hčer preprostega krčmdrja, ki se je nedavno preselil s kmetov? Sevčda, prnjavorskim našim büteljnom je to ugajalo in kar v zvezde so kovali te čudne gospodiče, ki so v potu obraza svojega vlačili neokretne njih hčere, v tem ko so odlične gospodičine sedele in se dolgočasile. Ali je to olika? Nič Vam ni to, nego dobro premišljeno rovdrstvo, ki bi rado zaslepilo in dobilo za sč neumno ljudstvo.«
Starejša gospd si je hitro znöva natočila kave, da bi potolažila od groznega pripovedovanja silno razdražene čutnice, v tem ko sta žu-pdnja in glavdrjeva žena dalje obirali »Zadrugo«, ki je kmalu potem čutila nasledke te ženske obsodbe.
Bilo je zadnje dni predpüsta in prišla je vrsta na krčmarico Kato, da je tudi ona »Pri parobrodu« oznanila »meščanski ples«. Policijski poverjenik ji je že dal dovoljenje, le to je zahteval, da mu mora prinesti »plesni red«. Kata niti včdela ni, kaj je to, pa je opöludne prosila Zagorskega, da bi ji razjasnil, kaj hoče gospod komisdr.
»Že dobro«, rekel je Zagorski, »to je naša stvar, samö pölo po-pirja nam dajte in črnila in perö.«
Zdaj so si zadrugarji sami sestavili »plesni red« po svoji želji in določili veliko število četvork, zatö ker so se nadejali mnogo znanih gospodičin. Se tisto popöludne je Kata s popisano pölo šla v mestno zbornico pred ostrega komisdrja. Cmerno jo je pogledal, popir vzel iz rök in čital.
»Kaj pa je to!« zarenčal je ndnjo, »na meščanskem plesu toliko četvork, to ne gre, Vaša gostilna ni še nikaka gospödska kazina.«
»Prosim, gospod komisär, gostilna moja je bila vsekdar poštena in na dobrem gläsu, torej nikakor ne zasluži, da bi jo kdo s kazilno pikal, ali kakö ste rekli.«
»Tiho!« zadere se policijski poverjenik ves togoten, »samö be sedo še zinite, pa Vam ves ples prepovem!«
V tem om0či perö in prekriža vse četvorke; le dve je pustil, jedno pred p01unočjo, drugo po pölunodi.
»Näte! Kar sem prečrtal, ne smč se plesati,« rekel je ter ji pokazal na vrata, naj gre.
Zadrugarji so se strašno hudovali in smijali. ko jim je krčmarica po večerji pokazala prečrtani plesni red. Najbolj je kričal pristav Glavina.
»Tega pa še nisem čul, da bi se kdo mogel spotikati ob plesne redove! Plesati se hvala Bogü smč vse. In takšen mestni pisač, ki niti ne v6, kaj je zakon, prepovedoval bode meni plesati četvorke ? Ta bode mene še pomnil!« rekel je srdito in s pestjö zapretil.
»Nikar se takö ne jčzi!« tolaži ga Zagorski, »to je le storil, da bi Kati pokazal svojo oblast. Mi se prav nič ne bodemo zmenili za njegov bedasti ukaz, ampak kapelniku Beranku damo pijače in godel nam bode po želji.«
Takö je tudi bilo, in dasi je poverjenik vse zvčdel po svojih vohunih, reči se le ni upal ničesar, ali tembolj je odslej iskal prilike, da bi se maščeval predrznim zadrugarjem. Ti pa tudi niso pozabili njegove zlobe in bilo se je bati, da še kdaj vkupe zadenejo.
Bilo je nčkako sredi posta v petek zjutraj. Gospodje so se kakor obično izprehajali po trgu in se menili, predno so se razšli po pisärnah. V tem zapazi Glavina, kakö se ljudje gnetö okolo nekega prodajalca in gre tja, da vidi, kaj je. Bil je ribič, ki je iz daljnega kraja prinesel rib na prödajo. Prnjavorci so se kar pulili za redki in času primerni užitek, in bilo je videti, da se ribič hitro i znebi svojega blagd. Zdajci stopi prčdenj desčtnik mestne straže in se oblastno zadere:
»Kdo Vam je dovolil na tukajšnjem trgu prodajati?«
Toda ribič, ki ni bil prvič v Prnjavoru, ni se zmenil za de-sčtnikove besede in hitel je strčči kupcem, katerih je bilo čimdalje več. Desčtnik se je še bolj togotil in grozil, vender vse zastonj. Ko je uvidel slabo veljavo ostrih svojih besed, stopi bliže in zašepetd ribiču na uhö:
»Pošljite gospodu komisarju nekoliko rib; on stanuje pri znamenji Sv. Roka.«
»Že dobro«, zavrne mu ribič, izbere nekoliko prav lepih ščuk in krapov ter jih dene pod mizo, da jih potem odnese mogočnemu komisarju.
Glavina je vse to videl in slišal, pa si v sodnem svojem poštenji ni mogel käj, da ne bi na glas izrekel nejevolje svoje. Star krčmar, ki je stal poleg njega, reče mu natö:
»Oblastni gospod sodnik, to ni nič, ali če bi se hoteli z menoj potruditi, pokažem Vam drugih stvarij!«
Lepše prilike si Glavina ni mogel želeti, zatö je šel s starcem, ki mu je ves pot tožil, koliko sitnostij mora trpeti od nadležnega komisarja. Prišedši na dom, vede Glavino v gostilno in postavi na mizo več kositarnih mčric rekoč:
»Vidite, to je pristni polič, kakor ga terja zakon, tdle manjši je pa polič, ki nam ga je komisar odobril, da ž njim merimo po prnja-vorskih krčmah.«
Strmč je Glavina gledal krivo mčro, toda včdel ni, kaj bi. Ako zatoži komisarja, moral bode ovaditi tudi krčmdrja. ki je sam priznal, da je točil po krivi mčri. Iz te zadrege ga je spravil krčmar, ki je govoril dalje:
»Nič se ne bojim kazni, gospod sodnik, zaslužil sem jo, ali z menoj jo bodo trpeli tudi drugi krčmdrji in sam komisdr.«
»Dobro 1« zavrnil mu je Glavina in prosil malo popirja, da je vänj zavil krivo mčro ter jo kar takoj nesel državnemu pravdniku. Glas o tej mali dogodbi se je hitro raznesel po vsem Prnjavoru in osrčil je marsikoga, da se je tudi pritožil zoper poverjenika. Zlasti vdove in sirote so bile zdajci jako zgovorne in toliko so si napripo-včdale, da je državni pravdnik moral razsojati, koliko je resničnega, kaj ne.
Poverjenik je dobro čutil krivico svojo, ali nädejal se je, da mu malo izpregledajo zaradi drugih zaslug, ki si jih je baje pridobil v službi svoji. Bližale so se nove volitve v dežčlni zbor, a dokler se te niso izvršile, moral je državni pravdnik počakati s svojimi zatožbami. Poverjenik se je tedaj na vso moč trudil, da bi si tačas pridobil novih zaslug. Prnjavorci so bili mirni ljudje, ki niti vedeli niso, kaj je volilni böj: saj so vsekdar zložno in jednoglasno izvolili župana svojega za poslanca, kakor je želel glavär. Zdaj se je to izpremenilo. Tožbe zoper poverjenika so Prnjavorce čisto zbegale, in bilo jih je, ki niti županu niso več zaupali. Strina jih je še bolj naščuvala zoper njega ter jim Milivoja Zagorskega nasvetovala za poslanca. Poverjenik je tedaj tekal od župana do glavarja in od glavarja do župana in jima blodil o ve-
liki zaroti, ki jo »Zädruga« snuje za čas volitve. Glavar ni imel ni miru, ni počitka in ni pomnil, da bi kdaj imel toliko dela. Vsak dan so se shajali pri njem župan in drugi veljavni možje na posvetovanje zaradi volitev. Slušali so poročila poverjenikova in njegovih ljudij ter ukrepali, kakö bi odvrnili nevarnost, ki je pretila staremu rčdu in miru v Prnjavoru. Najnevarnejši se jim je zdel Zagorski zato, ker ga je podpirala strina. Da ne bi mogel biti voljen, preobračali so zakon in ga napösled zasukali takö, da sta Zagorski in Radinič izgubila volilno pravico. Prosili so vlado, da bi za volitev na nekoliko tednov poslala v Prnjavor pol stotnije vojakov. Sklicevali so volilne shode, pri katerih so obilo gostili zveste županove privržence in jih obdelovali, da ne bi potegnili z nasprotniki.
Tudi ti niso rök križem držali; najbolj je delala strina, ki se je bila nekaj sprla z županom. Ko Zagorski ni hotel vzprejeti poslanstva, ponudila je strinina stranka isto preprostemu in poštenemu mälinarju. To je neke omahljive Prnjavorce hudö žalilo; videli so v tem neko zlobno zaničevanje svojega meščanstva in odločno so stopili na županovo stran.
»Zädrugi« je volilno gibanje dajalo novega življenja; vsak večer se je zbralo »Pri parobrodu« večje društvo, v katero seje skoraj vselej vsilil kakšen komisdrjev vohun. Naviti zadrugarji so bili na videz prav prijazni ž njim in se šalili, a ker so vedeli, da pobira novic, izmislil si je jeden njih debelo laž in jo zaupno razodel družbi. Navzočni vohun je vsako besedo pazno lovil na uho, potem pa hitro plačal svojo mč-rico vina in tekel h glavärju, da bi ondu zbrani gospodi ponSčil, kar je ravno čul.
»Kam se Vam takö mudi? Ali greste že spät?« dražili so odhajajočega gosta, ali ko je zaprl vrata za sabo, bilo ni konca ni kraja zlobnemu smčhu.
Drugi dan pride Zagorski prvi k obedu in vidi, da je pogrnjeno le za štiri ljudi.
»Kaj pa to pomenja?« vpraša Ciprijana.
»Gospod Filipovič je poročil, da si bode odslej dal nositi domöv,« odgovori mu streždj malo poklapljen, kakor bi čutil konec lepih dnij. Zadrugarji osupnejo in takoj po obedu je Radinič šel k nevernemu tovdrišu, da bi käj več pozvedel. Orožniški poročnik prijatelja ni bil prevesel, bojč se, da ga ne bi zopet kdo ovadil; toda ko se je prepričal, da ju nihče ne vidi in ne čuje, priznal je, da na višji migljaj ne bode več zahajal v »Zädrugo«.
XIV.
Nekega dnč okolo devete ure zjutraj se je policijski komisar v črno oblekel, nateknil bele rokavice in z debelo palico v roki je prav hitro mahal po včliki cesti iz mesta. Grdo je nagrbančil čelo, če je mcdpötoma zapazil, da se kakšen nasprotnik ozira za njim. in Še bolj je pospešil korake, kakor kdo, ki nima dobre vesti. Pri zadnji hiši mu je nekoliko odleglo; zdaj se ni več bal, da bi še koga srečal; ali radovčdni otroci, ki so ga plačno sledili, upali se itak niso priti mu preblizu ter so ostajali daleč zadaj. Pri znamenji Matere božje, odkoder se spušča cesta zopet nizdolu, obstal je komisär in z uprtimi očmi gledal v daljo. »Ni jih še«, rekel ie sam v sebi, potegnil robec iz žepa in si obrisal potno čelo Ko se je nekoliko ohladil, sčdel je na klöpieo pod lipo, položil obe roki na butico palice svoje, nagnil glavo in se globoko zamislil. Bilo mu je kako leto čez petdeset, ali po čisto sivih laseh in veliki plčši ter po včlem rmcnkastem lici sodil bi človek, da jih je že davno izpolnil šestdeset. Nič ni slišal ali ni hotel slišati, ko ga je kmet pozdravil in mimo njega zavil na polje. Nemo je zrl pred sč v zčmljo in le časih si jc zavihal dolge brke ali pa je malodušno zmajal z glavo. V tem se zopet iztegne kvišku in kakor bi kotel prepoditi črne misli, jel je ogledovati kamenitno znamenje, ki jc stalo ob cesti. Ni se čudil okorno izklesani podobi Bogo-rodice, ampak čudil se je iskreni pobožnosti preprostega ljudstva, ki je po vsem znamenji razobesilo raznotere darove svoje. Poleg molkov so bile nameščene podobice slovečih b6žjih potov, in z ročka vedno goreče svetilke so visele bujne kite ženskih las. »Bog vč, kaj je težilo dčklico ali ženo, da si je odrezala lišp glave svoje in ga prinesla v dar Materi božji? Ali ji je pač pomoglo?« Takö je ugibal potrti ko misär in mislil, kaj bi on moral darovati za velike težave svoje; saj bi dal, toda — vere nima!
Zdaj se je poverjenik spomnil službenega poslanstva svojega, vstal s klöpice ter oči zopet uprl v daljo. »Evo jih!« rekel je, koso se v solnčnem svitu zabliskale vojaške puške. Ni minulo niti četrtinko ure, in vojäki so bili pri znamenji. Komisär stopi pred stotnika, pozdravi ga v imeni mestnega poglavärstva in mu jame tožiti težko službo svojo. Stotnik je bil malobeseden, odzdravil mu je kratko, velel vojakom »v redi«, potegnil sabljo in na čelu oskromnega krdelca stopal proti Prnjavoru. Oblastni poverjenik ni bil nič kaj zadovoljen, dobro je bilo vsaj to, da nihče ni videl, kakö malo se je cesarski čdstnik zmenil zanj. Navzlic temu se ni ločil od vojdkov, ampak
dasi jih je težko dohajal, stopal je prav tik krdelca nazaj v mesto, da bi nasprotnikom bajč pokazal svojo moč.
V tihem Prnjavoru se je že zdaleč Čulo drobljänje vojaškega bobna. Ljudje so kar goloroki hiteli pred hišo, da ne bi zamudili ne-običnega prizora, a kdor je utegnil, oblekel se je in šel na trg, da bi videl kaj več. Toda kaj more človek posebnega videti pri pol stotniji trudnih in prašnih vojäkov? Pred mestno zbornico so obstali, prejeli vsak svoj list in se razšli na določena jim stanovanja. Ali če ni bilo käj videti, bilo je tem več slišati. Po trgu je tu in tam stalo po nekoliko Prnjavorcev, ki so stikali glave in si drug drugemu šepetali skrivnostne stvari. Največ je včdel povedati brivec, ki je po svojem opravilu obhodil vso imenitno prnjavorsko gospddo in med drugim čul, da bodo orožniki dva profesorja uklenjena odvedli iz Prnjavora.
»Katera pa?« vpraša poslušalec, ki se mu je koža ježila od groze.
Pripovedovalec zmaje z ramami, tretji pa svari: »Tiho, tu gresta, najbrž sta ta dva,« in vsi trije se obrnejo in se odkrijejo Zagorskemu in Radiniču, ki sta ravno prihajala iz šole in se napotila proti strini. Medpotoma srečata vojaškega stotnika in poročnika, ki sta se že pre-oblekla in si ogledovala mesto.
»Oho, gospod profesor, kaj pa Vi tu?« veselo vzklikne poročnik stisne roko Radiniču in ga seznani s stotnikom. Ta se je takoj spomnil, da je tudi že nekje bil skupaj s profesorjem in da je dobro poznal njega očeta. Nattf predstavi Radinič Zagorskega in vsi štirje so se iz-prehajali po trgu in se živahno pomenkovali, kakor stari prijatelji. Prnjavorcem je bila to nova uganka.
»Teh ne bodo orožniki odvedli,« rekel je prvi; »jaz vse te mč-šanice ne umejem,« rekel je drugi in šel domöv. Policijski poverjenik pa ni verjel svojim očem, ko je z okna pisäme svoje videl to čudno tovarištvo. Kär z zobmi je škripal od jeze na stotnika, ki je pri znamenji njemu komaj odgovoril, ali temu demokratu Zagorskemu ima toliko povedati in se smeje ž njim na veliko pohujšanje dobrodušnih meščanov!
»Saj ne bode nihče verjel, kar sem dal raztrobiti po mestu,« rekel je poverjenik sam v sebi, in dobro je sodil.
Drugi dan potem, v nedeljo zvečer, napravila je županu nasprotna stranka volilni shod z gostmi. Sklicala ga je na pristavo sokolovskega grofa, zatö ker ni v nobeni gostilni dobili policijskega dovoljenja. Miroljubni Radinič se ni mislil udeležiti shoda, tedaj je šel iz mesta na izprehod, in bila je že noč, ko je prišel na »Parobrod« k večerji. Bil
je čisto sam v gostilni in si ravno odrezal kösec pečenke, ko se odpr6 vrata in brez sape stopi. v sobo Žid Pinkeles, stari sovražnik mestne gospöske.
»Hvala Bogu, zdaj Vas imam,« vzkliknil je in zadovoljno razširil usta na smeh; »po vsem mestu sem Vas že iskal; na shodu povprašujejo, kje ste; bojč se, da se nam niste izneverili. Zdaj pa kar takoj z menoj na pristavo.«
To rekši zgrabil je profesorja in malo da ga ni vlekel na vrata venkaj. Niti obotavljati se ni bilo mogoče, nikar ustavljati in Radinič je moral pustiti večerjo in iti z Židom po temnih ulicah proti grofovski pristavi.
»Dober večer, gospod profesor!« oglasi se v temi poročnik, ki je s svojimi vojäki stal na straži pred pristavo.
»Oho, dober večer, kaj pa to?« vpraša Radinič osupel, ko so se pod razsvetljenimi okni zablisnila vojaška bodala.
»Stražimo Vas, da Vas nihče ne bode motil v Vašem veselji,« zavrne mu smehljaje poročnik, ki se ni mogel dosti načuditi mirnim in dobrim Prnjavorcem. »Tako lahke službe še nismo imeli; dobro se imejte,« rekel je in stisnil roko Radiniču, katerega Pinkeles kar ni izpustil ter ga zdaj ponosno vedel v včliko sobano, v tem ko je neki vohun hitro tekel komisarju poročat imenitno novico, da so zadrugarji in vojaki jednih mislij.
Prostorne sobe grofovske pristave so bile kar natlačene volilcev in drugih nasprotnikov županove stranke. Tesno, da se niso mogli geniti, sedeli so mož do možd za dolgimi mizami, ki so se kar šibile od mnogih jedil. »Živio!« zagrmelo je po dvorani, »živio!« odmevalo iz sosednih sob. ko se je na vratih prikazal Radinič, ki ni mogel razumeti tolikega odlikovanja in ni včdel, kam bi sedel. Tu ga mä-linar, glava stranke, prime izpod päzduhe in vede k mizi, kjer je med drugimi odličnjaki sedel njega tovdriš Zagorski. Radinič se ni mogel prav zavedeti, zakaj ni še sčdel in že so ga obsuli meščani in mu stregli, kakor kakšnemu začaranemu »princu«. Prvi mu je natočil kupico najslajšega vina, drugi mu ponudil pečene telčtine, tretji pečenega jagnjeta, zopet drugi mu je prinesel kolačev, smödek in kar je druzega bilo na izbor. Vino, druščina in zdravijce so razgrele zbrane može, da so bili prav dobre volje. Zdušno so napijali mälinarju, kandidatu svojemu, ali nad vse so slavili Zagorskega, ki jim je znal govoriti, kakor nihče drugi, in kar umolknili so in zijali vanj, kadar se je vzdvignil in poprijel besedo. Za govori so se vrstile pesmi in
človek bi prej mislil, da je pri kaki ljudski veselici, nego na volilnem shodu.
Šele drugi dan potem je Zagorski do dobrega zvčdel, da so njemu in Radiniču vzeli volilno pravico. Takoj se je po telegrafu potožil pri višjemu dežčlnemu oblastvu in prosil pomoči zoper volilno poverje-ništvo prnjavorsko, ali zastonj. Prejel je sicer še tisti dan odgovor in obet, da se mu za vprihodnje poravnä krivica, ali za ta pot je že prepozno. Strina ni vedela, kaj bi od jeze; kar tisti trenutek je hotela vsa svoja zemljišča prepisati na Zagorskega, da bi smel voliti, ali tudi za to je bilo prepozno.
V tem napoči dan volitve. Davno pred določeno uro je bilo vse živo po trgu. Mestni zbornici nasproti so se postavili vojdki z nasajenimi bodäli, a na vhodu, po stopnicah in v sami volilni dvorani so stražili orožniki, katerih so iz vseh sosednih okrajev za tisti dan pozvali v Prnjavor. Okolo strine pred prodajälnico se je zbralo mnogo ženskega svetd, ki se je zanimal za volitve. Tu si med drugimi videl črno6ko Hcrmino, ki se je že davno pomirila z Zagorskim, a kraj nje si videl zvesto nje prijateljico Doro in tudi židovko Slavo. Kadarkoli je kakšen znanec šel mimo prodajälnice na volišče, takoj so vse tri planile nanj in ga rotile, da mora glasovati za mälinarja, in tudi strina je prigovarjala, kolikor je mogla. Zdaj prideta Zagorski in Radinič in se napotita proti mestni zbornici. Ljudje so gledali za njima, zlasti brivec je upiral oči, da bi videl, kakö ju bodo orožniki zgrabili. Ali nihče se ni genii. Samö mestni uradnik ji pri uhodu ustavi, češ, da ne smeta gori, ker nimata glasu. »Saj ga imava«, rekel je odločno Zagorski in brez ovir sta skozi vse straže prišla v volilno dvorano. Možje volilnega poverjeništva so kar ostrmeli, toda predsednik jima rezko zavrne, da nimata volilne pravice. »Po zakonu jo imava«, zavrnil mu je Zagorski in položil pisan ugovor na mizo. Takisto je storil Radinič ter šel za tovarišem iz dvorane. Opöludne je bilo konec volitve. Radovčdno so ljudje čakali, kdo je zmagal. V tem se na vratih pokaže mestna godba z včlikim bobnom, a takoj za njo župan, ki je dobil tri glase več nego mälinar. »Zivio!« kričala je stara stranka in z zvenečo glasbo vedla poslanca župana na njega dom.
(Konec prihodnjič.)
Jožef Cimperman.
O petindvajsetletnici književnega delovanja njegovega spisal A. Funtek.
(Konec.«)
»ročujč o »Pesmih« Cimpermanovih piše prof. Fr. Leveč (»Ljubljanski Zvon« 1888, št. 4. in 6.) med drugim tudi to-!e: »Gospod Cimperman je markantna pesniška osebnost v slovenskem pesništvu. Proizvodi njegovi so polni jedro-vitih mislij, plemenitega čutja, krepkozvenečih stikov in sploh dovršene tehnike.«
. . . »Bog mu je dal bister um. moško voljo in krepko dušo, in čudovito je premagal vse raznölike neugodnosti bitja svojega, osvojil si bogato literarno omiko ter povzpčl se na vrhunec slovenskega pesništva. Ako kdo med nami, pesnik naš bi bil upravičen na ves glas tožiti in opevati res bridko usodo svojo, in vsak čuteč človek bi bil o taki tožbi preverjen z Juvenalom: »Nemo dolorem fingit in hoc casu.« A dasi vso knjigo preveva elegičen ton, izvirajoč iz resnične nesreče pesnikove, dasi nam tožba njegova seza globoko v srce, vender nam blagodejno objema dušo, ko vidimo, kakö ud a no, kakö moško nosi pesnik svoje gorjč!«
Tem besedam nam ni dostavljati mnogo. Baš pesmi Cimpcrma-nove se kaj prijetno ločijo od önih pesniških vzdihov, katere moramo, dasi ne vemo, zakaj, poslušati iz vseh stranij pesniškega loga našega. Takšen metriški jok in stok, bodisi da je namenjen »trdosrčni izvoljeni devici«, od katere »nesrečnega« mladiča loči Bog včdi kaj vse, bodisi da se glasi »jasnim zvezdicam«, ki toli sočutno gledajo »vroče solze«, ali tisti »bledi luni«, kateri pojö pesnikove strune (»luna — struna« — dobra rima!), to vse ni druzega, nego osladna sentimentalnost, katera se rajše skrivaj v dnu srca, nego bi se prodajala razumnemu občinstvu, ne menečemu se za take »romantiške« tožbe, da, huje: to je vse nepristno, ponarejeno! Cesto že se je upravičeno grajala ta čudna bolezen v književnosti naši, in skrajni čas je res, da se zatrč. Zatreti pa se mora s pikro brezusmiljeno satiro, ki zbode do živega. Ne rečemo preveč, ako prav Cimpermana, kateri bi bil — ponavljamo görenje besede — najbolj upravičen na ves glas tožiti in opevati bridko
*) V tega spisa poslednjem nadaljevanji na str. 598. in 7. vrsta od zgoraj stati bi moralo pravilno: „Bilo je dnč j. grudna", ne: „dnd grudna".	Pis.
usodo svojo — prištevamo önim književnikom slovenskim, ki se strogo in kar najvztrajneje borč za zdravo realno čustvovanje v liriki naši!
Kakö Ii izvršuje pevec naš to nalogo svojo? Izvršuje jo po jedni strdni takö, da v dovršeni obliki kaže pravo moštv0, po drugi strdni, da z rezkö besedo biča mehkužno vzdihovanje, katero mu je zoperno, da nič takega! Navedimo samö nekaj vzgledov:
Prčcej v »Strundrjevi prošnji«, postavljeni na čelo »Pesmim« z leta 1888., prosi Boga, naj mu ne pošlje dobe, ko bi mu umrla čustva, nego tedaj mu rajši pošlji smrt. Poslednji spev mu bodi »vesel«, iz njega odmevaj glas »polnega življenja«, ne glas starčevih nadlog.
Izmed treh gorečih želja, katere nosi pesnik v srci, glasita se dve :
„Prvič: da v trpljenji
Skala se ne ganem.
Drugič: da resnici
Vsekdar zvest ostanem." („Pod kostanjem", 12.)
Kakö ponosno zvenč n. pr. ti stihi:
„Mirüj, sreč, in zberi vse kreposti,
Da mož do pöslednjega žijem vzdiha;
Ko pride bela smrt, molčč otrpni." („Usfehlo cvetje", 3 )
„A hujše nrfme še trpljenje pridi, Značaj si moški včm jaz ohraniti,
In pötlej dan poslednji m£ni vzidi." (,,Usčhlo cvetje", 16.)
„A kdo pravico tožiti dal mčni, Ljudij povsod okolo še trpečih Od sebe vidim Ičhko mnogo huje.
Dovölj tožbč o ranah je skelečih, Njih tčšiti, ki strože so tepšni,
Sreč naj žčlja ta samö dviguje." („Usčhlo cvetje", 19.)
,,Moštvd pogiblje v naših dntfh na sveti, Značaji bodo skoraj bčle vrane, Zatorej njemu čast, kdor se ne gane. Ko viher bojni čuje prihrumeti!" („Kristžili", 15.)
„Živ0t sovražnosti je žaloigra,
In častne zmage lovor njemu rase,
Kdor pade mož, kadkr zavesa pada." („Kristali", 24.)
,,Kar se spominjati včm, nesreča me vedno je tepla,
Toda ponosni moj duh čvrst je oßtal in krepäk." („Distihi", 4.)
Zadosti! Izpisali smo le nekatere önih postavkov, kateri kaž0 kar najjasneje, kakö moški nosi Cimperman trpljenje svoje, kakö
krepak duh mu živi v slabotnem telesi! Če to ni mostvö, ne vemo, kaj bi sploh nazivali tak6! Da izvirajo ti nazori iz pristnega čustva, vemo, ker ga poznamo. Svetovali bi žalostnim pesnikom našim, naj dvakrat, trikrat pozorno preČitajo navedene izpiske; ali »Moška čast«, krasna pesem Cimpermanova, ik 1, preobširna, da bi jo podajali tu celotno, vredna je, da se je naučč na pamet! Prepričani smo, da bodo tiste »ohe« in »oje«, s katerimi prečesto mašč praznine svojih stihov, pustili nezapisane in ž njimi marsikaj druzega, kar je itak le neslano in prisiljeno . . .
Očitneje nego v navedenih vzgledih, glasi se Cimpermanova satira v nekaterih »Ivčrih«, katere posebno zaslužujejo, da jih postavimo semkaj :
„Ko pevče mehkužno metriški stoka, Da „krvavi" sreč mu in „poka", Ozbiljnost, sočutje zaman Postavljata smčhu se v brdn, In zdrava človeška pamet joka."
„Odkod mladenič snovi jemal, Da pesmi dobre bi nam „koval"? Zat<5 naj toliko vsaj počaka, Da brada pogdnja, ne mišja dlaka!"
„Telesno je zdravje ti Bog dal in dušno,
A vender nam v üho nerado slušno Ščokočeš o bdli domišljane rane, Kar nam nikakor duše ne gane.
Kar čutiš p<5j in bodi krepdk, Ne kakor bledično deklčtce mehdk!"
„Mehkužen pesnik ndrod nam pridi: Kdor hoče videti, l&hko vidi, Kakd v Slovenih mnoH se dušice, Ki ljubijo kodre, mačke in ptice, In oplakujejo vele cvetlice, Ki muham bdlnice bi zidale, Zdravnike, strežnike jim plačevale, A sölze brata, globoke rane, Trpljenje vse jih njegovo ne gane."
In »Satura« ? Dobro nam je znano, da se vsi razumniki naši ujemajo s tendencijo, katera se pojavlja v teh vseskozi pikrih in ostrih, potrebnih sonetih. Možno, da se zdi komu ta ali 6na beseda prehuda, toda neupravičena ni nobena.
„A česar ne ume vam, čuj, mladina Slovenska draga, reši mi vprašanje In prav iz srca, prosim, odgovori:
Kje ima vrelec tvoja bolečina,
Odkod mehknžno v pesmih vzdihovanje, In kakšni tvoji so življenja vzori?" („Satura", 4.)
„Prej nego pcvčjih glas žaluje citer, Da srčne bi pretresal globočine, Poet spozn&j življenja trde böje.
A še potem ne „brenkaj" nam prehiter, In slikajoč nekdanjosti spomine Skopd navčšaj „ohe" jim in „6je"!" („Satura", 9.)
Mladičev p61žjekrvnih rod brez mdzga, Nad vami tudi sam bi skoro plakal, Pretresa mine bdi „mokrotnih" pčvčet!
Osladne „milojčrske" pesmi brdzga, Zadosti, upam, tebe je ,,pretakal" RojlČ slovenskih svetobolnih rčvčet!" („Satura", io.)
„Kar prija komu, trdi njega zdravje, Sam d da svčtu malo je do tega, Naj Mina ljubi Fronca, naj Matevža!
Težkd ljubezni peti je poglavje:
Da njč odmčv po srcih se razlega,
Oblasti nima domišljava — mevža!" („Satura", 11.)
„Stopicamo po triihli rajši brvi
Tjä, kamor svet čez most obočen teka, Ne vinski duh, nas duh ogreva mleka, In orli niso, vzori so nam črvi!" („Satura", 12.)
Sestavek naš se bliža koncu. Nadrobneje nečemo ocenjati Cim-permanovih pesmij, ker bi morali le ponavljati, kar je priobčil urednik tega lista v predlanskem letniku »Ljubljanskega Zvona« in kar smo pisali sami na drugem mestu; vender toliko vsekakor rečemo, da so Cimpermanove »Pesmi« knjiga, katero čitajmo in znova Čitajmo. Tam vidiš, kaj je jezikovno in pesniški dovršena oblika, ondu se prepričaš, po kakövih svetlih vzorih neprestano hrepeni pesnikovo sreč. Dokazati smo hoteli iz življenja pesnikovega in delovanja njegovega, da je duševno čvrst navzlic vsi nesreči svoji, izpričati, da nam'je Cimperman lehko vzgled vztrajne delavnosti. O petindvajsetletnici književnega dela bodi sestavek naš zaslužnemu pevcu oskromen spomenik, s katerega čitaj närod slo-
venski, kaköve in kolike vrline dičijo zvestega, ali žal, le premalo znanega znanca njegovega!. Videli smo, v kako neugodnem razmerji se je porodil, uvcrili se tudi, da mu nI sedaj ni posuta steza z mehkimi cveticami nego preobilo potresena z bodečim trnjem, kakor malokomu. Vender navzlic temu je njega življenje vseskozi posvečeno närodu slovenskemu, od katerega je prejel še ubogo malo. Vprašamo torej po pravici : Koliko ima dežela naša takih sinov ? Koliko mladina slovenska toli svetlih vzgledov prave delavnosti, jeklene volje, pristnega rodoljubja ? Radi in često ji kažemo može, dvignivše se po svoji moči iz temč in prahu v solnčno svetlobo — kažimoji tudi pevca našega! — Petindvajset let! Ali hočemo želeti Cimpermanu, da bi praznoval tudi petdesetletnico književnega delovanja ? Odkrito rečemo: v takem razmerji — ne! Ako danes zatisne oči, zatisne jih lehko mirno, malone bi rekli veselo, kakor bolnik, kateremu življenje ni ponujalo druzega, nego nepretrgoma skoraj zgolj bolesti! A to mu želimo od vsega srca, da bi 6ne dni, katere mu jc odmerila dobrota nebeška, preživel vsaj brezskrbneje če ne lepše, nego jih je doslej, želimo zlasti, da bi se närod slovenski često in rad spominjal pevca svojega ter mu končno kličemo soglasno s Stritarjem:
„Posvetil bratom si duhd kreposti, Ti miren bodi, storil si zadosti!" —
Reformacija v Slovencih.
(V tristoletni spomin smrti Jurija Dalmatina (dnč 31. velikega srpana 1589), pisatelja
slovenske »Biblije«.
Spisal Andrej Fčkonja.
(Dalje.)
Reformacijska komisija v Kranjski leta 1614.—1618.
itep^^^e omenjajoč tu nadalje ostalih ravnokar navedenih po-
ij|jgä] \ močkov protireformacije,hočem le še nekoliko posebej PJBI izpregovoriti o takozvanih versko-"eformacijskih komisijah, »Commissiones Religiones Refoimationis«, katere je postavil nadvojvoda Ferdinand leta 1600. v pokrajinah Štajerski, Koroški in Kranjski, z nalogo, ,da zopet pridobč ljudstvo stari veri'. ') N. pr. za Ljubljano gl. »Letopis Matice Slov.« 1885. 242. — 6.
Primer o poslovanji take versko-reformacijske komisije nam kaže neki »Protocoll Religionis Reformationis in Krain de anno 1614. 15, 16, I7.< ki ga je priobčil Peter v. Radios v knjigi »Vodnikov Spomenik. Vodnik-Album« MDCCCLIX. str. 199.—210. In iz tega (nemški pisanega) sestavka povzemljem dotične stvari o protireformaciji, vršeči se tedaj v Kranjski leta 1614 —1618., ki pa nam more biti zajedno na vzgled istemu poslu po ostalih pokrajinah naših. — Po navodu te razprave imenovanega pisatelja razdeljujem torej predmet na dvoje ter govorim najprej o sestavu öne versko-reformacijske komisije in potem o te komisije delovanji ali o vsebini in načinu protireformacijskega poslovanja, z ozirom na omenjeni zapisnik.
Komisije sestav.
Kakor je bilo že prej omenjeno, postavil je bil nadvojvoda Ferdinand za načelnika versko-reformacijski komisiji v Kranjski ljubljanskega škofa Tomaža Chröna, kateri je bil (po Valvasorji II. 706) »reformator katoliške vere v Kranjski, dolenji Štajerski in Celjskem okrogu tja do reke Drave«. ChrÖn je bil pa ne samö vodja, temveč uprave duša te komisije v protireformacijskcm delu. Leta 1614. imenovan za namestnika v Notranji Avstriji, bival je sicer v Nemškem G rade i; a je k važnejšim obravnavam komisijskim prihajal vsakikrat v Ljubljano, kjer je tedaj ostajal daljši ali krajši čas, kakor je bilo treba. Poleg našega zapisnika je bil Chrön pri obravnavah v Ljubljani teh-le: Leta 1614. dnč i. svečana, dnč 20. svečana in dnč 8. listopada; leta 1615. dnč 24. malega travna, dnč 25. malega travna, dnč 2. včlikega travna, dnč 5. včlikega travna in 4. ržnega cveta; in izza štirimesečnega poslovanja po drugih krajih, zopet dnč 8. vinotoka, dnč 27. listopada, pa dnč 18. do 29. listopada neprenehoma; leta 1616. dnč 11. do 13. malega travna, dnč 24. vinotoka in dnč 16. do 29. grudna; leta 1617. dnč 1. malega travna in dnč 1. grudna; in leta 1618. dnč 9. prosinca (kolikor namreč omenja isti zapisnik).
Tomaža Chröna krepko delovanje moremo le prav razumeti, ako si ogledamo način, kako on posluje. Od prave kristjanske gorečnosti oduševljeni učitelj besede božje neutrudno dan na dan po tri, štiri ure obširno razlaga resnice katoliške vere. pri čemer mu je vedno za podlago Sveto pismo, katero on izvrstno pozna. Obično zadevajo njegove besede na trde, uporne glave. Časih pa venderle nahajajo posluha, in Chrön, zopet pridobivši to ali öno -osebo, takoj je utrjen v svojem geslu: »Terret labor, aspicc praemium«.1) Primer, kakö so
l) Po Slomšekovem (»Drobtinice« 1^51): »Tomaž! se dela bojiš, poglej kaj dobiš.»
42
njegove besede tu in tam padle na dobro zemljo, pripoveduje nam zapisnik o nekem Janezu Peeru, kateri je od škofa po triurnem poučevanji vprašan, da-li stvar razumeje, odgovoril: da, pristavivši, da ,kaj takega ni slišal vse svoje žive dni', natö se priznal za katolika in obetal, o tem se z duhovniki dalje pogovarjati ter se končno, ,za lepi in tolažni nauk živo zahvalil4. Škof gleda in opazuje zmeraj vse-koliko in jednako. Ne povrhoma, temveč kolikor m6či natančno povprašuje vedno o tem, kaj se je vršilo za njega odsotnosti; preiskuje dotične dogodke, dasiravno mu je bilo navadno že o tem ali önem naznanjeno v Nemški Gradec. V posameznih slučajih, ki se obravnavajo, kaže uprav toliko razumnosti o stanji stvarij, kolikor previdnosti pri njč obravnavanji. Kakö v trenutku spoznava veliko oviro, da posebno ženske najtrdovratneje nasprotujejo v verskih rečeh. Zatorej ukaže, nckatoliške žene izpreobračati strože nego do sedaj, devati jih v ječe ter jih dolgo imeti zaprte ob kruhu in vodi. Da, res, tožbe o ženah, da ljudstvo šuntajo, in da so bolj zvite nego res včrne: potem popačeni izpövedni listki, katere so onč ponarejale (o čemer bodemo Čuli še pozneje); njih znana nepokorščina do svojih m6ž, ako se je dostajalo vere, takö da po tedanjem še postavnem običaji niti moževa palica ni nič pomagala: — vse to je pač moglo biti dovolj razloga, da se je ostreje ravnalo z .lepim spolom4.
Kadar ni bilo škofa vpričo, načeloval je komisiji dežčlni viced o m, ki je bil sicer ž njim jednake časti. V letih 1614.—1626. je imel to dostojanstvo Ottavio grof Panizohl. Njega prednik Josef Panizohl, ki je bil v tej službi do konca leta 1614., bil je skupno s škofom Chrönom pri komisijskih obravnavah dnč i. svečana, dnč 20. svečana in dnč 8. listopada 1. 1614. Ottavio grof Panizohl, v vrsti dežčlnih vicedomov 40., pa je predsedoval v komisiji sam te le dni: 25., 26. in 30. ržnega cveta leta 161$., dnč 29. sušca, dnč 9. grudna in dnč 15. grudna leta 1617., in dnč 5. prosinca leta 1618.; ostali zapiski, v katerih se nahaja njegovo ime, imenujejo zraven še škofa, in to dnč 24. malega travna, dnč 25. malega travna, dnč 2. včlikega travna in dnč 4. ržnega cveta leta 1615., in dnč 8. vinotoka, dnč 7. in 18. do 29. listopada i. 1., ali pa generalnega vikarja. Vicedom, reformacijski komisar, imel je baš isto stopnjo kakor škof; v tčga nenavzočnosti izvršuje on vsa opravila, katera sicer pripadajo škofu; vicedom je tudi podpisan zajedno s škofom na nadvojvodskih ukazih. — Generalni vikar, kateri se dalje omenja kot član reformacijske komisije, bil je v drugačnem svojem poslu glava duhovnemu sodišču vsakokratnega škofa, kateri zbor je razsojal ne samö o zasebnih stvarčh duhovnikov,
temveč tudi v prepornih stvarčh zakonskih in zaročniških kot nekakšen zakonski sod. Kakor je razvidno iz našega zapisnika, imel je generalni vikar tudi oblast, opraščati od zapövedi mesojeje ob postnih dnčh. Navzočen je bil generalni vikar pri 6nih obravnavah komisijskih dnč 25. svečana, dnč 30. ržnega cveta, dnč 7. malega srpana, dnč 3. velikega srpana vselej skupno z dežčlnim vicedomom, in dnč 18. listopada leta 1615. (razvcn dež. vicedoma tudi škof navzočen), potem dnč 15. prosinca in dnč 28. malega srpana leta 1616., pa dnč 3. svečana, dnč 13. sušca in dnč 11. včlikega travna leta 1617. (vse dni tudi dežčlni vicedom). Iz tega pa se tudi vidi, da generalni vikar nikoli ni bil vodja komisije. — Razven generalnega vikarja imenujejo se izmcnice še nekateri drugi možje, in to nekaj poleg škofa, nekaj pa na njega mestu, v poslednjem zmislu neki g. Schauta v obravnavi dnč 4. svečana leta 1614. Poleg škofa je zapisan v obravnavi dnč 21. listopada leta 1615. g. Harrer, rodom Kranjec, nadvojvodski tajni pisar in tajnik Ferdinandove matere, Marije.
V našem protokolu se omenjajo tudi pod komisarji,l) kateri so bili nastavljeni na selih v krajih slabega glasa, da so ljubljanski komisiji olajševali postopanje z zunanjimi, navadno zelö trdovratnimi osebami; kakor je dotično zapisano na nekem listu: ,Ukazi se naj razpošljejo gg. podkomisdrjem, da nekatoličane pred sč pokličejo, v veri poučujejo in izpreobračajo; in kdor neče slušati, o tem naj se semkaj naznani'. — In napösled nam je še omeniti tajnika. Ta je bil leta 1614.—1617. neki Schwitzer. Tajnikova opravila pri teh komisijah so bila, razven da je pisal protokol, naslednja: Dobro paziti, da se je ta ali öna komisijska odredba izvršila; nadalje sestavljati razne odloke komisarjev; potem je on sestavljal imenik önih ljudij, kateri so se zopet pokatoličili; časih, a gotovo le v potrebi, bil je tudi poklican k obravnavam, takö n. pr. dnč 23. malega srpana leta 1616. in dnč 13. prosinca leta 1618., obakrat poleg vicedoma.
To so osebe, katere so vodile in vršile posel verske protirefor-macije v Kranjski od 1614. do 1618. leta. — Kar se tiče kraj a, kjer je reformacijska komisija zborovala, imenuje zapisnik le dva na izmeno: škofijo in vicedomsko hišo, po tem. kakor je bil knezoškof v zboru navzočen ali ne. Kolikorkrat je predsedoval vicedom, beležijo se obravnave zmerom le v viccdomski hiši. Gledč časa pa, kdaj se je obravnavalo, bilo je to v obče zjutraj med 6. in 7. uro, ali začenjajoč ob 7. uri. V pozivih k obravnavam se* obično določuje ta doba, rekoč: ,Ima priti ob 7. uri zgodaj zjutraj'. Nahajajo pa se zapisani Protokol jih imenuje »Herren After-Commissarios.«
tudi pozivi za popöludne, n. pr. ob 2., ali pa tudi brez določene ure. Tudi po dvakrat na dan se je časih obravnavalo, .pred obedom in po obedu.'
No oglejmo si sedaj:
Delovanje versko-reformaci j ske komisije.
Imenitni namen, ki ga je bil odločil nadvojvoda Ferdinand versko - reformacijski komisiji, bila je popolna obnova stare katoliške vere v vsem ljudstvu. Verozakon dedov naj se zopet povrne k vnukom, ne s silo, ampak mirno in radovoljno naj ga vzprejmö. Kdor bi se temu ustavljal, njemu bodi prosto, da zapusti domovino ter živi v tuji deželi tuji veri. Da komisija to vladarsko povelje izvrši, morala je posebno gledati o tem, da si stare zapövedi in običaji cerkveni zopet zadobč veljavo pri ljudstvu. No, tu pa je bilo najpotrebneje, da se zlasti izpolnjujejo dejanske dolžnosti, katere uči vera katoliška, kot podlaga družbene blagovitosti in nravnosti.
Med temi dejanskimi nauki katoliške cerkve je posebno zapöved ob i z p 6 ved i in sv. obhajilu. To je öna točka, o kateri se vrši večina obravnav; in kdor je prejemal ta dva sv. sakramenta, mogel se je jedino očistiti pred komisärji. Pazilo pa se je jako strogo, kako ta ali 6ni izpolnjuje isto poglavitno zapöved cerkveno. Oseba, ki se je v ta namen nadzorovala, mora iti k izpövedi in sv. obhajilu v isti fari, kjer ravno prebiva. Ta odredba je bila za to, da se je prvič lože nadzorovalo, potčm pa tudi, da se ne bi moglo slepäriti z izpöved-nimi listki kakor se je le prevečkrat dogajalo. Župnikom in kmetskim županom se celö vsakikrat ukazuje ,z dekretom', da tega ali önega k izpövedi primorajo; in ne redko se isti pred komisijo pritožujejo zaradi nepokomežev. Dotičnik, zatö na odgovor pozvan, izpričuje se natö ponajveč s tem, da si je z J. J., svojim sosedom, v sovraštvu in torej ne more takoj slušati. Ta izgovor vender komisija vselej zavrne kot nezadosten; takö n. pr. škof Chrön v obravnavi dnč 23. listopada leta 1615. povč vipavskemu županu Bernardu Distlu v jednakem slučaji čisto primčrno, da on tukaj nima pravo; ,zakaj z Bogom spraviti se, to se pravi, opustiti vsakeršno sovraštvo'. — Strogo je komisija zahtevala izpövedne listke. Vsaj jedenkrat v letu je moral vsakdo to izpričalo opravljene sv. pobožnosti oddati ali na .protokol' ali naravnost v roke škofu, in sicer vsak sam; izjemno vender tudi po kom drugem. Kdor listka ni prinesel ali vsaj poslal, zanj je bila odločena
l) Takd v naslednjem R a dies 1. C. po omenjenem »Protokolu«.
kazen, katera se je zvišala, ako je opustil drugikrat. Takö se je torej dogajalo, da so trdovratni ljudje, kateri niso hoteli povelju se pokoriti, pa tudi ne odločene kazni trpeti, izpövedne listke ali čisto ponarejali ali jih vsaj kazili t. j, tuje utihotapljali pod svojim imenom. Zaradi tega se je hitro povpraševalo, ako je komisija kje dvojila o pristnosti. Takö se n pr. beleži, naj se zaradi izpovednega listka neke Marije GriČarice iz Novega Mesta tamkajšnji prošt in nje izpovednik ,prav povprašata'; opisuje se namreč ta Gričarica kot ,trdo luterska', in pokazalo se je, da je bila res prinesla skažen listek.
Poleg izpövedi je bil post, katerega je večina ljudij zaradi nove vere zanemarjala. Bridko se o tem pritožuje glavna resolucija nadvojvode Ferdinanda, kjer se pravi o podložnikih nekatoliških gra-ščakov: ,da se privadijo tudi o prepovedanih dneh jesti mesö, ako sicer po ves teden ne dobijo nekoliko tlačanskega kruha, smč se jim pač v petek dajati slanine z zeljem za njih lačne želodce.4 l) Da tudi tej cerkveni zapövedi zopet pridobi veljavo, trudila se je komisija ravno takö marljivo, kakor gledč izpövedi, in zato prigotavlja raznovrstne odredbe v zabrambo mesojeje ob zapovedanih postnih dneh. Ako je kdor koli zaradi tega greha pred komisijo zatožen, tedaj se preiskuje, na koliko je tožba resnična. V ta namen se zaslišujejo do-tični župnik in tudi druge osebe, katere so v kakšni zvezi z zato-žencem. Ako je stvar dokazana resnična, tedaj je dotičnik zapadel vojvodski kazni. Takö se je n. pr. kaznovalo z 10 zlati, nekoč drugikrat pa, ko je bila prelomljena zapoved na trojni postni dan, s $0 zlati, kateri poslednji znesek je zaznamenovan kot odkupnina za štiritedenski zäpor. Pa tudi tukaj, kakor povsod, kjer so pravični vzroki, postopa komisija prizanesljivo in milostivo. Bolezen veljä sösebno za opravičbo, ako se ima komu oprostiti. Izgovor pak, kakor ga jo povedal neki Kaspar, vojak, meneč, ako potuje z nekatoliško gospodo in jč v soboto mesö, da to ni greh zoper vero, sevčda pred komisijo ni našel milosti ter izpričevalca ni obvaroval pred kaznijo 10 zlatov. Oprostilo od postne zapövedi se je moglo dobiti, kakor omenjeno, le od generalnega vikarja.
Desetek od denarja in blaga, od dčdine i. dr., ki sc je moral dajati reformacijski komisiji, bil je še drug predmet komisijskega dela. Ta desetek ali tudi prikladek imenovan, bil je komisiji prisojen po nadvojvodski instrukciji, in dana ji je bila vsa oblast, izterjavati ga. Desetek se je moral plačevati, kakor je razvidno iz zapisnika, od
F. Hurler: »Ferdinand II.« Schaphausen, II. Band, pag. 514.
iinenja, gotovega takö kakor nepremičnega, od pridobitka, od prigo-vorjene dčdine. Za oprostilo od desetka se je moglo prositi pri komisiji ; samö je to moralo biti na način, kakor ga je ista določila, in sicer pismeno. V nekem slučaji se daje neki prosilki za takšno pismeno vložbo čas od 3 do najdelj 8 dnij. Tudi priseči je moral do-tičnik, da hoče res komisiji oddati desetek, katerega je moral plačevati iz kakeršnega koli vzroka.
To so glavne točke, katere je reformacijska komisija postavljala v svojem delovanji za zopetno obnovo stare vere katoliške. Ob jednem pak so morali komisarji gledati o tem, da odpravijo nekatere napake in zla, po katerih se je bilo protestantstvo posebno razširjalo in utrjalo.
Poglavito so bili polu teran jeni graščdki, kateri so svoje podložnike ne samö silili k luterskim pridigam (kakor smo že prej slišali), temveč so jih tudi naganjali, zaničevati sedaj vse, kar jim je prej bilo ljubo in sveto. Jeden primer bodi tu za vzgled. Dnč 27. vč-likega srpana leta 1615. je prišel župnik Sv. Martina pri Kranji, do-bivši prej dnč 18. malega srpana nadvojvodski ukaz zaradi g. Ehren reicha Siegcrsdorfskega, kateri je dal na dan sv. Ahacija svoje podložnike s palicami priganjati na senčno tlako. Iz obravnave, vršeče se z omenjenim župnikom v tej Siegcrsdorfskega pravdi, zvčdamo to-le: Župnik je bil dan pred sv. Ahacijem pri Siegersdorfskem in je ž njim govoril o praznovanji drugega dneva. Siegersdorfski da je tedaj iz-prožil vprašanje, ali je praznik; in ko mu je župnik zatrdil da, vprašal je dalje, kdo ga je postavil; a zvčdši, da milostivi knezoškof kot Ordinarius, rekel je Siegersdorfski, da to ni pravi praznik ter ga ni hotel vzprejeti. In natö se je Siegersdorfski na sam praznik pokazal nekrist-jana in zajedno suroveža in neusmilneža, kakor je bilo ravnokar povedano. — Kakor Siegersdorfski, takö so delali mnogi in mnogi protestantski plemenitaši v öni döbi; ,kmeta odtegniti od službe božje ter ga narediti popolnoma sužnja svojega gospoda,4 to jim je veljalo takoj v začetku pokreta kot najvabljivejši nasledek nove vere in jih je pridobilo zinjo. Da tako zloporabo gospodstva čez druge zabranja, bilo je reformacijski komisiji ukazano po glavni resoluciji nadvojvodski; in dasitudi v našem zapisniku razven navedenega primerka ni zabeležen nijeden drug takšen dogodek, vender je izvestje škofa Chröna do papeža Pavla V. o stanji ljubljanske škofije, pisano v Nemškem Gradci dnč 22. malega srpana leta 1616., dokaz, da je komisija tudi to točko nadvojvodskega ukaza zvesto izpolnjevala. Toda ni bilo lahko odpraviti to zlo stvar; 111 še leta 1627. se je moral izdati nadvoj-
vodski odlok v tem oziru velčč: ,Gospodska nima pravice, svojih podložnikov ob nedeljah in praznikih siliti na lov, ribärjenje ali kaj takega'.*)
Drugo zlo, kateremu se je morala komisija na vso moč upirati, ako je sicer hotela svoje delo trajno utrditi, bila je v občem neredu započeta in vzgojena nenravnost, ki je bila gostoljubno vzprejeta že v vseh družbinskih vrstah. Ostro in odločno se je moralo postopati, da se to izkoreni. Da sta moški in ženska skupaj živela brez blagoslova katoliške cerkve, da ponajveč celö brez poroke po luterskem običaji, ampak le kär takö, kakor se jima je zljubilo in to za nedoločen Čas, to je bila takrat šega. Za katoliške duhovnike se v tej rčči skoro nikdo nI mčnil ni; ,in ako se je venderle morebiti tu pa tam kateri obrnil do njih, bilo je samö' — pravi glavna resolucija — da, ako katoliški župniki takih oseb, ,ki zbok svaštva, botrinstva in sorodstva1, ali iz tega vzroka, ker so morebiti tudi drugim občtali zakon in zatorej po duhovskem pravu ne grcdö jedno k drugemu, ncčejo poročiti, da isti potčm hitč k svojim svetnim gospödskam. katere povse nepremišljeno zoper Boga in duhovnikov pravo takšne prepovedane zakonske poroke svojim predikantom ukazujejo, postavne zakone ločijo i. t. d. nedopuščene in Vsemogočnega k pravični jezi dražeče nezakonske združbe odobravajo in dovoljujejo.' Tudi v tem so dajali gospoda ostalemu ljudstvu slab vzgled; kakor se istotam v glavni resoluciji veli: ,Da, gospodi sami se ne gnusi, ženiti se s svojimi sorodniki in bližnjimi svojäki brez vsega oprosta in zaprošnje.'*) K temu še ,divji zakoni' in druge nečedn0sti plemstva kot lepi vzgledi za ljudstvo! Kakö strogo je komisija pač ravnala s tako razuzdanostjo, moremo sklepati iz tega, da ljudje, ki so nezapaženi dolgo skupaj živeli v divjem zakonu, kär nanagloma pridejo pred komisijo ter se rajši sami zatožijo, da bi jim morebiti bila prisojena manjša kazen, nego sicer. Takim skesancem svetuje komisija, naj se dadö poučiti, prejmejo sakramenta sv. pokore in sv. Rešnjega telesa; in ko so to storili, vzprejme jih zopet v katoliško cerkev ter izpremeni njih dosedanjo nepostavno družitev po sakramentu sv. zakona v postavno. Mogel pa se je takšen zakon skleniti tudi pred komisijo po duhovniku v ta namen poklicanem.
Nadaljna in zajedno najimenitnejša odredba zoper protestantstvo je bil za t ör luterskih knjig. To se je vršilo naprosto s požiga-
— Domcflpiiel-Archiv.
njem, o ččmer smo tudi že nekaj slišali. Prvi knjižni požar v Ljubljani je bil že leta 1600., drugi in zadnji naslednjega leta; oba na povelje škofovo. O poslednjem je zgorelo knjig za tri vozč; le nekaj malo so jih ognju odkupili dežčlni stanovi, in te so se hranile v ljubljanski zbornici.Uprav te knjige tčrjajo sedaj dnč 2. včlikega travna leta 1615. reformacijski komisärji od dežčlnih odbornikov nazaj, potčm ko so jih bili že jedenkrat (dnč 21. listopada 1. 1614.) zahtevali, in to v imeni nadvojvodovem. Istega dnč 2. včlikega travna pošljejo komisarji svojega tajnika po nekatoliške knjige, zvezane ali sešite, v de-žčlno hišo. Tajnik se vrne z odgovorom: ,G. Daniel Gall da je sarn v uradu in ne more dati knjig na svojo roko; da pa hoče stvar predložiti na posvet in potem knjige poslati milostivemu knezoškofu v Nemški Gradec.' Na to se tajniku ukaže, naj gre zopet h g. Gallu in mu povč, da je stvar končana; katoliški gospodje in deželjiki da so z jednim glasom zmagali nad önimi, gg. odborniki da torej, izro-čujoči knjige, samö izvršujejo njih sklep. Pa tudi ta drugi pot je brez uspeha; g. Gall trdi stalno in odločno, da ne more in ne smč ničesar izročiti, o stvdri da se mora posvetovati in da se more potčm šele odgovoriti, kaj in kako. Nadvojvoda Ferdinand, prišedši leta 1616. v Ljubljano, naredi temu prepiru konec; knjige dobijo 00. jezuvitje. (No. ko je pozneje 1. 1774. pogorelo v včlikem ognji tudi poslopje jezu-vitsko, zgorele so še rine knjige, tudi slovenske, katerih ni bil pokončal isti Auto-da-Fe).2)
Obrazloživši torej takö, kar se je dalo na kratko, vsebino pro-tircformacijskega delovanja, povedati hočemo še nekoliko o načinu, kakö je komisija izvrševala svojo nalogo.	(Konec prihodnjič.)
') Archiv f. Landesgeschichte von Krain, I. p. 50.
3) „Tako je slovensko slovstvo veliko škodo trpelo . . Mnogo teh bukev je bilo takih, da so se smele brez pohujšanja tudi katoliškim kristjanom v roke dati, torej je gotovo velikega obžalovanja vredno, da so se tako neusmiljeno raziskovale in v ogenj metale . . Tako imamo od bogatega slovstva tistega časa v primeri le še majhene ostanke.1, Trdina 1. c. 113.
Luči.
Spisal Anton Funtek.
XV.
jubečc roke so prižgale neštete luči na grobovih; zadnji j cvetovi umirajoče prirode cvetö na smrtnih gričih; s trakovi in venci so oviti kameniti in leseni križi. Ljudje ! prihajajo in odhajajo; spomin na drage mrtvece jih kliče na grobove, da pomölijo tod za njč, ki so morda nedavno še živeli med njimi. Jasne niso oči, ki gledajo nizdolu, vedra niso srca, katera se v molitvi dvigajo v nebö; tu na grobčh hitč misli v toliko, da minule dni in oživljajo slikovite podobe, katerih sili se ne more upirati srce ... Ne samö oslabelih trupel, katera so se zgrudila v starosti, tudi mlada cvetoča bitja, ki so komaj poznala svet, krijö ti grobovi. In tožne solze teko na gomile, bogate in uboge, in drhteča ustna še-peČejo tihe molitve . . .
Precejšen del Človeške zgodovine se tukaj odpira duševnim očem. Kakor v davni dobi, takö molijo sedaj na gomilah mrtvih ljubljencev in v daljni prihodnjosti bodo istotakö molili zanje. Da moreš združiti v živo besedo vse te spomine, ki se budč na grobčh, lepa ali tožna povest bi bila to! — Mnogotero dušno visokost krijö grobovi, zapirajo tudi mnogotero nizko strast. Onega, ki počiva pod umetelno izdelanim kamenom, doteknila se ni beda življenja; ta, ki spi pod preprostim križem, umiral je solzän, in siromašna družina je stala ob smrtni postelji njegovi . . . Sivolasa ženica, klečeča ondu, joče po sinu izgubljenem, to objokano dekle po ženinu svojem. . . . Sto in sto podob gleda nocoj okö — kdor je toli srečen, da ni izgubil nikogar, ne umeje jih, ta ne hodi na gomile!
Mrličem denašnji dan ! Zapuščeno je to tiho kraljevstvo, katero loči le zemeljska plast od živega svetä, oživljeno samö tedaj, kadar prinesö utrujenega trpina k poslednjemu pokoju . . . Ali tedaj le nekaj src poka od bolesti, ostali pogrebci ne čutijo izgube. Poleg nove jame se razdruži njih vrsta, in če jih hipoma pretresa prizor, ko mrjč zapuščena družina po očetu, če odmčvajo v srcih öni nepopisni glasovi, kadar bobnč grude na krsto, v prihodnjem trenutji je pozabljeno vse. Pozabljena je družina, ki živi brez opore, kakor more in vč, pozabljeno tajno veličastvo sveta, do čegar vrat so spremili umršega
znanca . . . Veseli so, da morejo nazaj med svet, katerega bi še ne ostavili radi — prav je. to, da v njem še ni treba misliti na smrt! Ali danes se ljuto oglaša opomin, danes se sama po sebi odpirajo srca, ki so sicer trdno zaprta blažjim čustvom — čudno moč ima praznik denašnji! Slikovit prizor so venčane gomile, razsvetljene z neštetimi lučimi; čarobna je ljubezen, ki druži živa bitja z umršimi — pristopite vi, ki tajite, da se duhovi selijo v svetle svetove, ki trdite, da je s smrtjo končano vse — tu na gomilah vam nehotč prihaja misel, da vender ne more biti takö, da bi bilo prežalostno takisto l Na gomilah se spominjate tega ali önega znanca, katerega ste ljubili, nehotč prosite, molite zdnj, vsaj jedno trenutje ... In Če druzega ne, g en iti vas mora ta verna ljubezen, s katero mislijo nešteta srca na pokopane svoje mrtvece, pretresti vas mora, tiha poezija teh venčanih razsvetljenih grobov! Najponižnejši grob je venčan danes, na slčharnem griči brli vsaj po jedna lučica. Siromak ne more krasiti gomil takö, kakor bi jih rad — kdo vč, kakö težko je utrpel novce, da je okitil gomile ljubljencev svojih I Ali prav zategadelj se iskrč te ubožne luči do srca, bolj od önih prekrasnih svetil, ki se bliskajo med dragocenimi cveticami in trakovi. Hitro pač dogori taka oskromna sveča, in samö nekoliko velih jesenskih cvetov obleži na grobu, ali on, čegar spominu je gorela luč, zrl je nanjo iz jasnega nebeškega döma prav takö, kakor bogatin, kateremu svetijo luči v preŠčrnih umetelnih svčtilkah . . . Gomila brez cvetu, brez luči? Kdorkoli spiš ondu, trpin si moral biti v življenji, siromak si bil, ki si rad in z veselim srcem lčgel spat. Nobenega spomina za teboj! Ali te ne žali to denašnji dan? Težko; sočutja nisi bil nikdar vajen; porodil si se, živel in trpel, da skoro sam nisi včdel, čemu. Težko tudi, da bi bil razmišljal o tem. Prvi nisi bil in zadnji ne; zdaj se veseliš pokoja. Cvetove in luči si gledal v življenji le iz dalje; če bi ti hipoma okrasili grob, morda bi ne včdel, kaj ž njimi .. . Tudi takšen grob ima svojo poezijo, ali poezijo, ki sili na jok. Toda solza bi ne umel, in čudil bi se njemu, ki bi jih rosil po tebi. Čemu tudi ? Trpljenje si pozabil, peči bi te utegnila solza, ali vsaj spominjati bridkih dnij . . .
Kdorkoli spiš tu, srečen si brez cvetov, brez lučij! Ta dan je mrličev dan; kjer molijo za mrtvece, molijo tudi zate. Blagost ti, če tudi brez spomina! —
XVI.
Noč, veter, dež . . . Pošastno se bčlijo nagrobni kameni na pokopališči, čudno šumč žalobne vrbe nad grobovi; včliki križ sredi smrtnega döma kipi mračno v temo . . .
Zamolklo bije ura — zdaj je doba, ko se vzbuja pokopani svet. Živa bitja bežč od mrličev svojih; da stojiš nad grobovi, nehotč se ti širi okö; nehotč posluša uhö tajne glasove, ki se budč tu in tam; s tiho grozo čakaš, kdaj ugledaš strahote neznane . . . Zdajci čuješ vzdih — nič ni, veter samö vrši po vejah; zdaj se ti bliža bela prikazen — ne böj se, grobni kamen vidiš, ne premika se, razgreta domišljija ti vara okö. Povsod mir, smrt; mrliči spč — ne moti, ne plaši samega sebe!
In vender — to ni slepilo! Iz dalje prihaja lučica, razločno vidiš, kakö se giblje in pomika bliže; mračen žar se razliva iz nje preko gomil . . . Lasjč se ti ježč, oživljajo se davno zabljene povesti — lučica, gotovo je nesrečna duša, ki ne more mirovati v grobu . . . Sedaj čuješ vzdih — zaman ugovarjaš, da ni bil vzdih; čul si ga razločno, in sedaj se ti šibč noge, vzkriknil bi, ali noben glas se ne izvije grlu . . . Zdaj je izginila za önim včlikim kamenom, zdaj se prikaže v novič, čuješ celö stopinje — gorjč, ali se ti razgrne skrivnostni svet mrliški, ali vstanejo razsrjeni mrtveci, da te izžen0 iz kraljevstva svojega ? Moliti hočeš, bežati, ali otrpel stojiš — živ mrlič! Zdaj je tu, luč ti sije na lice — oddahneš se, objeti bi hotel sivega možd, zavitega v temno haljo, ki je pri tej priči postavil svetilko na tla in se upehan zgrudil na samoten grob . . . Ne, kaj mu je palo iz rok: lopata je; mož je grobar, pošten mož, bati se ga ni bilo treba. Kakö iznemogel sedi tu! Veter se mu lovi v dolgih lasčh, dež lije, luč brli med stekli, mož se ne gane. Glavo je zakril z rokami in težke solze mu kapajo med prsti po bledem lici — čuden pogled! Ali mu ni otrpnilo srce med mrliči, med katerimi žije leta in leta; ali ni z neštetimi mrtveci, katere je zagrebla lopata njegova, zagrebel tudi čustev svojih ? Nikdar še ni jokal osiveli mož; ostajal je miren, ko so okrog njega zveneli klici žalosti, ko je mrla mati po detetu, šibko otroče po roditeljih. Bodisi, da je pokopal bogatina, kateremu so jasna grla zapela zadnji pozdrav svoj in mnoge roke metale vencev na grob, bodisi, da je zasul siromaka, po katerem ni jokal nihče, kateremu niti kamenita sipa ni bobnela na krsto — obraz se mu ni izpremenil, nihče bi z njega ne mogel čitati ni bolesti nI kaj druzega. Srce njegovo je zakrknilo v žalostnem pozivu; kadar zagreba umrlo življenje, niti ne zaveda se, da zagreba kaj. Kaj delajo roke, tega ne vč srce. In prav je, da je takö; mehak človek bi moral umreti v takem poslu . . .
Zbegano se je dvignil zdaj, ali prčcej se zgrudil zopet. Lopata, katero je prijel krčevito, pade znova na tla. Nocoj ne grč! Da bi mu rekel kdo: izkoplji grob samemu sebi — z mirnim srcem bi kopal,
dokler bi ne izgrebel tistih pedij, katerih treba človeku po smrti . . . Ali kopati takšen grob— svojemu detetu kopati grob, to preseza moči njegove! Ves dan je sedel pri krstici, v kateri leži nedolžno dete njegovo; s trepetajočim životom se tudi grudil pred njo, ali okö je ostalo suho, samo sreč je krvavelo. Bridko je gledati na mrtvaškem odru kri svoje krvi; tolažilna ne more biti niti misel, da je bolje, ako se tako mlado bitje preseli v večnost, med svetlokrile angeljce, preseli, da bode samö angelj nebeški . . . Gledati nežnega mrlička z ugaslimi zaprtimi očmi, z bledim ličecem, katero je tolikrat okrasil vesel nasmeh, s sklenjenimi ročicami, katere so se tolikrat iztezale naproti — ubogi oče je glasno ječč ostavil smrtni hram in bčgal med grobovi! Čemu? Ali je morda upal, da mu dojde tolažba na tihem vrtu, ko ga more vsak grob opominjati sreče izgubljene? Koliko teh gričevje nagrebla lopata njegova in sedaj — sedaj bode izkopal jamico, položil vanjo krstico, porahljal zemljo nad njo, nagrebel nizek griček in postavil lesen križec nänj . . . Ne, podnevi ni mogel kopati; čutil je, da bi ga zadušila ščemeča bolečina, bal se je zlatih solnčnih troskov, kateri so po nekod predirali skozi natrgane oblake. Takö mračno delo se mora izvršiti po noči, kadar mehka temina objema smrtno kraljevstvo, kadar ga ne vidi okö človeško . . . Nikakor, videti ga ne smč nikdo! Neče, da bi ga kdo samö pogledal z žalnimi očmi, da bi ga morda hotel tolažiti z nepotrebnimi besedami — saj vč, da bi nikoli ne mogel oprostiti njemu, ki bi se nepoklican doteknil duševnega življenja, zaprte žalosti njegove . . .
Vender sedaj na delo! Čim prej je dovrši, tem bolje bode. Na tem prijaznem mestu, kjer toli lepö sije solnce po mehki zeleni travi, tu počivaj miljenec njegov, zakaj mrliči ne ljubijo mračnih prostorov, kamor ne pogleda solnce nebeško, kamor ne stopi pomläd, ki oživlja tudi gomile — jasno bodi na gomilah, da more zlati sijaj, blagodejna toplota tudi nizdolu v temni, hladni grob. Na tem zračnem jasnem kraji bodo klile cvetice, ptičje petje se bode oglašalo nad njim . . . Zdajci zazvenči lopata — grobar za ihti na glas. . . . Pretožnega poziva, kateri tčrja takovo žrtev . . . Ali gorjupo tolažilo: da bi kdo drug kopal gomilo malemu mrličiču, brez čustva, brez usmiljenja, kakor jih je že sam izkopal sto in sto — ne, tega bi ne mogel prebiti! Takö mehko hoče postlati ljubljencu svojemu, da trda gruda ne bode težila nežnega telesca; skrbno hoče porahljati prst tudi nad preprosto krsto; z umeteljno roko hoče zgraditi griček nad njo, skrbčč kakor mati, kadar polaga dete v zibelko . . . Ali tako tolažilo je smrt, taka sladkost je strup . . .
Kepa za kepo se dviga iz tal, na vsako kapajo pekoče solzč. Mračno gori svetilka poleg novega groba, svetla ostra lopata se bliska v nji. Čudno šumč žalobne vrbe nad grobovi, včliki križ sredi smrtnega döma kipf mračno v temo . . .
Poleg nove gomile pa mrje duša v živem telesi! —
narodne omike in književnosti. Ne bodemo ponavljali, kar smo že v prejšnjih »pismih« povedali o dobi ilirski. Danes poročamo le to, da se je zopet oglasil mrtvaški zvon in naznanil telesno smrt pesnika prvaka; telesno smrt, zakaj po delih svojih bode ta včliki pesnik živel, dokler bode živel rod hrvaški; in naj se neprenehoma prižigajo nove zvezde na književnem obzorji hrvaškem, njega zvezda se ne bode utrnila nikdar, ampak vedno se bode lesketala med najsijajnejšimi. Dnč 4. včlikega srpana 1890. leta je izdihnil pevec »Čengič Age«, Ivan M a žuranič, nekdanji ban hrvaški.
V lepem Vinodolu, v malem primorskem mesteci Novem, porodil se je dnč n. včlikega srpana leta 1814. iz kmetiških roditeljev stare hrvaške korenine Ivan Mažuranič. Gimnazijske nauke je dovršil na Reki, modroslovne pa v Subotišči na Ogerskem. Dasi se je do dobra naučil madjarskemu jeziku in v njem celö prekosil prave madjarske sinove f tovariše svoje, srce njegovo je ostalo vedno hrvaško in močno je bilo, ko je Gaj povzdignil zastavo hrvaško. Še dijak je v Gajevi »Danici« priobčeval mlade pesmi svoje. Ko se je v Zagrebu izučil pravoslovju, pripravljal se je za odvetništvo ter leta 1841. bil imenovan advokatom
Pisma iz Zagreba.
v Karlovci. V novem poklici nikakor ni odložil spretnega pisateljskega peresa svojega; zlagal je manjše pesmi, med katerimi je najimenitnejša »Viekovi Ilirije«; leta 1842. je skupaj z Užarevičem sestavil »nemško-ilirski slovar«: ob jednem pa je prav pridno prebiral in preučeval stare pesnike Dubrovčane. Že stari Dalmatinci so obžalovali, da slavni pesnik Gundulič ni dovršil včlikega eposa svojega »Osmana«, kateremu sta prav v sredi nedostajala dva cela speva. Našel se je mož, ki je izkušal to prazino dopolniti, ali ni se mu posrečilo. V tem se je mladi Ivan Mažuranič lotil težavnega dela in dovršil ga je, da ga sam Gundulič ne bi mogel bolje. Hrvatje so kar strmeli, ko je ilirska Matica leta 1844. znova izdala »Osmana«, pa si v njem čital tudi prej pogrešani 14. in 15. spev, ki se po jeziku in mislih in po vsi svoji pesniški lepoti in dovršenosti prav nič ne loči od ostalih spevov; nekateri celö trdč, da je Mažuranič Gunduliča prekosil. Še bolj nego s tem svojim delom je Mažuranič rojake svoje iznenadil leta 1846., ko je priobčil novo epsko pesem »Smrt Smail-age Čengiča«. Ta prelepi biser hrvaškega pesništva je pravo mojstersko delo, ki se vedno tiska, kakor hitro poide zaloga, a prevelo se je doslej na češki, poljski, ruski, italijanski, nemški in madjarski jezik. In glej čudne usode, s »Čengič-agom« kakor da bi bila utrpnila pesniška žila Mažuraničeva; dolgih 45 let do svoje smrti niso se več oglasile prelepo zveneče strune njegove. Zaradi tega so hudobni sovražniki večkrat predrzno trdili, da Mažuranič »Cengičage« niti ni sam zapel, ampak da je rokopis dobil od nekega neznanega hercegovskega frančiškana in ga izdal za svoje delo. Zvedeni hrvaški kritiki so grdo laž že zdavna ovrgli, ali pravi vzrok, zakaj je umolknil Mažuranič-pesnik, je ta, da je narod redko obdarovanega moža trebal na drugem polji. Prišlo je burno leto 1848., dela je bilo preveč, delavcev premalo. Mažuranič je tedaj pomočil po-litiško perö, zajedno pa v dežčlnem zboru hrvaškem z živo besedo bistril skaljeno državno-pravno razmerje domovine svoje. Že takrat je izprevidel veliko moč »uma svitlih mečev«, in je z bratom svojim Antonom, gimnazijalnim profesorjem, delal osnove za izboljšanje hrvaškega šolstva. Stopivši v državno službo je ostal v isti tudi za absolutne dobe, toda konec leta 1860. pozvalo ga je Njega Veličanstvo na Dunaj, postavilo ga na čelo dikasteriju, tedanjemu najvišjemu oblastvu za Hrvaško, in kmalu potem imenovalo ga hrvaškim dvorskim kance-larjem. V tej visoki časti je Mažuraniču bila prva skrb, kakö bi povzdignil in zboljšal srednje šole hrvaške, za katere je nedostajalo učiteljev in knjig. V ta namen je ukaželjne mladeniče na dežčlne stroške pošiljal na vseučilišča, pozival na gimnazije in realke slo-
venske profesorje, dajal nagrade za potrebne šolske knjige ter sam čital in popravljal rokopise. Tudi umetnikom je zagotavljal stalne letne podpore, da so se mogli po svetu likati in uriti v umetnosti svoji. Leta 1866. šel je v pokoj, ali že leta 1872. posadil ga je kralj na bansko stolico, na kateri je ostal do leta 1880. Šole in drugi kulturni zavodi so mu zopet bili prva skrb in najlepši plod tega njegovega truda je hrvaško vseučilišče, ki se je za njegovega banovanja odprlo v Zagrebu leta 1874. Vrnivši se za stalno v pokoj zanimal se je vedno za kulturni razvoj näroda svojega ter se veselil vsakemu novemu napredku, v tem ko se je domä za kratek čas bavil z matematiko, astronomijo in vrtnarstvom.
Ne bodemo popisovali solz žalostnic, ki jih je hvaležni narod hrvaški pretakal ob smrti slavnega rojaka svojega; ne bodemo omenjali, kakö so se vse stranke in vsi stanovi trudili, da bi mu izkazali zadnjo čast in ga svečano spremili do groba. Žalostna slovesnost je bila sijajna in dostojna včlikega moža, ki zdaj z nekdanjimi tovdriši svojimi počiva v skupnem grobu, v malem Pantconu, ki ga je ilirskim prvakom povzdignilo zagrebško mesto.
Če se hrvaški ndrod živo spominja dobe ilirske in tožnega srca polaga v grob prvake njene, nikakor ne pozablja tistih mož, ki so sto in sto let pred njimi orali ledino na književnem polji hrvaškem; ki so že takrat v rojakih svojih budili domoljubje in narodni ponos in z neumrlimi pesmimi še danes ogrevajo čuteča srca poznih potomcev svojih. Onikraj Velebita, na obali Jadranskega morja, kamor so od nekdaj sezali topli žarki italijanske omike, dozrevali so prvi plodovi književnosti hrvaške. V tem ko so Hrvatje ob Savi v turških bojih leto za letom prelivali kri svojo, bilo je v Dubrovniku središče bujno cvetočega pesništva hrvaškega. In prav ti pesniški plodovi so še v našem veku zduševali mlade »Ilirce« ter jim budili narodni ponos. Saj smo malo prej omenili, kakö pridno je Ivan Mažuranič preučeval dalmatinske pesnike. Närod hrvaški takraj in önikraj Velebita vč dobro ceniti zasluge starih dalmatinskih književnikov, a zdaj, ko čimdalje tem lepše dozreva njih setev, zdaj so si bratje Hrvatje podali roke, da z združenimi močmi dostojno počastč njih in dobo njih.
Izmed dalmatinskih pesnikov nihče s svojimi pesmimi ni takö globoko segel v srca preprostega ljudstva, kakor frančiškan Fra An-drija Kačič. V vsaki najbornejši koči primorski se čuvajo pesmi njegove kakor največja svetinja, in nežni otroci in sivi starci učč se jih na pamet. Ob semdnjih dnčh in cerkvenih godovih naletiš tu in tam na gnečo ljudij, ki z napetimi ušesi in z odprtimi usti poslušajo
moŽ£, ki jim čita Kačičeve pesmi. Temu slavnemu pesniku torej so v Makarski dnč 26. včlikega .srpana leta 1890. v slavo dvestoletnice rojstva njegovega odkrili veličasten spominek. Iz vseh hrvaških krajev so hiteli rodoljubi na obalo Jadranskega morja, da se udeležč redke slovesnosti, in zbralo se jih je na tisoče in tisoče iz Dalmacije in Hrvaške, iz Istre in Slavonije, iz Bosne, Hercegovine in Črne gore, in vsem je jednako utripalo srce od plemenitega zdušenja. Kdo bi popisal to veliko slavje, kdo ponovil prelepe govore in kar so lepega ob tej priliki napisali razni časopisi, ki so ta dan vsi v praznični obliki prišli na svetlo l Ker nam vse to ni mogoče, povedali bodemo ob kratkem nekoliko o samem pesniku.
MilovanFraAndrija Kačič Miošič porodil se je v Bristu, mali vasi primorja Makarskega. Pleme Kačičev spada med najstarejša hrvaška in se slavno spominja že ob času domačih hrvaških kraljev. Pozneje se je jako razmnožilo po vsi Dalmaciji, zlasti v Omiši in Makarski. Bili so tudi politiško imenitni in mogočni ter se odlikovali v bojih s Turki in Benečani. Ko so proti koncu petnajstega stoletja nekateri prišli pod turško oblast, stopili so drugi pod ogerskega kralja. Ta jih je povzdignil v kneze in jim podelil županijo Vrano. Teh Kačičev potomec je bil pesnik Milovan iz Brista. Kdaj seje porodil, ni natančno mogoče dognati; nekateri trdč, da leta 1690., drugi, da leta 1696.; gotovo pa je, da je umrl dnč 14. grudna leta 1760. Njegov ujec, Fra Luka, tedaj frančiškanski provincijal, vzel ga je, bistroumnega dečka, k sebi v Zaostrog ter ga del v ondešnjo samostansko šolo. Mladi Andrija se je prav pridno učil, zajedno pa mu je ugajalo samostansko življenje in leta 1720. je sam stopil v redovnike frančiškane. Zdaj so ga na višje nauke poslali v Budim, ali ko se je čez sedem let povrnil domöv, šel je še v Benetke, kjer je s sijajnim uspehom prebil izkušnjo za učitelja filozofije in teologije. Na to je v zaostroškem samostanu od leta 1730.—1736. poučeval v modroslovji, od leta 1737.—1748. pa je v Šibeniku bil učitelj bogoslovja. Rešen učiteljske službe bil je najprej gvardijan v Brači, pozneje pa v Za-ostrogu, kjer je ostal do svoje smrti. Ko so ga izvolili provincijala, zahvalil se je n^ visoki čdsti.
Fra Andrija Kačič se je ves čas življenja svojega mnogo bavil z znanostjo, zlasti z zgodovino, in je v ta namen trikrat bil v Benetkah. Zahajal pa je še rajši med narod svoj ter slušal njegove pesmi in ustna poročila. Poslan, da pregleduje frančiškanske samostane, prepotoval je od leta 1750.—1758. vso Dalmacijo, Bosno in Hercegovino, in ob tej priliki je pridno nabiral zgodovinske spomine in pripovedke,
ki jih je trebal za »Razgovor ugodni», kakor je sam okrstil zbirko svojih pesmij. Zdušen za rod in dom svoj, opeval je Kačič v svojih pesmih slavne junake in viteze hrvaške, da bi jih rojakom postavil za vzgled; da bi iste ohrabril in vzpodbodel za podobna dela, in da bi v njih srcih ohranil närodno zavest in narodni ponos. Toda Kačič ne ljubi le svoje ožje domovine in svojih najbližnjih rojakov Hrvatov, marveč njemu so bratje vsi Sloveni na jugu ter vsi Slovani sploh. Njemu je mila Kranjska z vrlim nje ljudstvom in drage so mu vse slovanske dežele od Jadranskega do Ledenega morja. Izprevidel je, da so južni Slovani preslabi, da bi se sami otresli turške sile, pa se je nadejal pomoči od vseh Slovanov, zlasti od Poljakov in Rusov, ki so tedaj imeli najmočnejši slovanski državi. Njegov »Razgovor ugodni« je nekaka zgodovina v pesmih; ali v tej zgodovini on ne veže raznih dogodeb v jedno celino, ampak celino razstavlja v posamezne dele ter vsak imeniten dogodek in vsakega imenitnega junaka opeva v posebni pesmi. Po dobi slavi Kačič v svojih pesmih dogodbe in junake od najstarejših časov do Marije Terezije. Sevčda prave zgodovinske vrednosti te pesmi nimajo, zakaj pesnik je večkrat zajemal iz nezanesljivih virov ali pa zgolj iz ustnih poročil; toda zatö je tem večja njih moralna, rodoljubna in pesniška vrednost. Kačič je hotel biti le buditelj näroda svojega in ta plemeniti namen je popolnoma dosegel. Vzor so mu bile proste narodne pesmi, kakeršne ljudstvo hrvaško še dandanes prepeva. Duh in obliko teh pesmij je Kačič takö dobro posnemal, da so se njegove umetne pesmi takö poprijelc ljudstva, kakor stare narodne, od katerih se ločijo le po rimah in kiticah. Kačičeve pesmi so kratke in jedrnate, ali navzlic temu dobivamo v njih n. pr. takö natančen popis malega in velikega vojskovanja in bojevanja, da si ga ne moremo želeti boljšega. Le malo pesmij je Kačič prav takö zapisal, kakor jih je čul v samem ljudstvu. Koliki pomen ima »Razgovor ugodni« za književno zgodovino sploh, priča nam to, da je prav ta zbirka vzpodbodla Srba Vuka, da je šel nabirat närodne pesmi, in da je tudi Preradovič prve svoje hrvaške pesmi zložil po vzoru Kačičevem. Bilo je zvedenih mož, ki so mislili, da so Kačičeve pesmi proste narodne, in tudi slavni nemški pesnik Herder je za svoje »Stimmen der Völker« porabil pesmi Kačičeve. Saj ga pa tudi ne v hrvaški, ne v drugih književnostih ne najdeš pesnika, ki bi se bil prostemu ljudstvu tako prikupil, kakor Kačič. Poudariti nam je samö še to, da iz vseh Kačičevih pesmij veje jeden ter isti duh, »vse za vero in domovino«, kakor je dostojno kristijana in rodoljuba.
Temu slavnemu pesniku je domači umetnik Rendič v Trstu po naročilu naroda hrvaškega napravil spomenik, katerega so v Makarski
odkrili dn6 26. včlikega srpana 1890. Opojeni s slavjem redke dvestoletnice, hiteli so rodoljubi nazaj čez Velebit, da počastč tudi živega moža, vladiko Strossmajerj a, ki je dnč 8. kimovca 1890 tiho in oskromno slavil štiridesetletnico vladikovanja svojega. Kaj ta mož po-menja v kulturni zgodovini hrvaški. »Zvonovim« čitateljem ne tre-bamo znova pripovedovati. Le to še poudarjamo, da se za kulturno prihodnost svojo nima bati narod, ki je za mesec dnij slavil spomin treh tolikanj zaslužnih in imenitnih rodoljubov svojih.
Kapela.
"V goščave gozdne sredi Kapela se blesti,
Gorjč mu, kdor ugasnil Bi z roko jo drznd: V pravičnem srdu njega Kaznilo bi nebd ! . .
V svetilnici kapele Prijazna luč gori.
Zidarja skrit spomin: Vse Časov zob odglödal S samotnih je zidin.
Postanka dan in leto,
V goščave gozdne sredi
Kapela ni vam td: To skromno je svetišče Mladostnega sred!
Pri pdved le pobožno
Potomcem pravi dčd, O luči in kapeli
Pripdved teh bcsčd:
V njem tudi skrivna roka
Nebeško luč neti: Ljubezni čisti plamen V svetišči tem žari.
Da znamenja je v lesi
Kraj täjnosten in svet, Kdor bi se tam zagrešil, Na včk bi bil preklet!
Ljubezni do kreposti,
Ki v nji cveti pomldd, Do z£bljene resnice,
Do vzorov, zlatih nad !
In luč svetldplamtečo
V svetilki dan in noč, To luč prižiga, hrani Bajh skrivnostna moč.
Gorjd mu, kdor ugasne Te luči divni /Ar — Mladdstnih src skrunitelj — Prekletstvo ndnj vsekddr!
L. A.
Romeo in Julija.
Prevel dr. K. Glaser. (Konec.) Tretje dejanje.
Julijina soba s hodnikom na vrt. Romeo in Julija.
Julija.
Odhajaš li? Saj še ne svita dan: To glas je slavčev bil, pa ne skorjančcv, Ki ti predrl do plahih je ušes; Ponoči na granatovci drobi: Verjemi, dragi, to je slavec bil.
Romeo.
To bil skorjanec je, glasilec dnč. To ni bil slavec; glej, zavidcn pas Obkroža tam na vzhodu megle svit: Svetila dogorela so noči, Vesčli dan se vzpenja ob vrhčh; Rešitev bčg mi je, zamuda smrt.
Julija.
Ta svit ni dnevni svit, poznam ga jaz; Ta meteor izpärilo je solnce, Da bi to noč ti svetil z bakljo jasno, In tja do Mantove pokazal pot. Ostani še; oditi sila ni.
Romeo.
Naj zgrabim jih, dovöli, naj jih vsmrtim; Če hočeš ti, z veseljem se udam. Ok<5 ni jutranje ta siva barva, To blčde mčsečine je odsčv: To ni skorjanec. ččgar krepki glas Razlega do oböka se nebčs: Ostanem rad; oditi ne želim. Če Julija te hoče, pridi, smrti Sreč, saj ni še dan, le krämoljajval
Julija.
Da, da, zori se! Bčži! Brž od tod! Skorjanec to je; poje pa brez n6t,
Glas hripav mu je in brez melodije. Skorjančev gl^s je pre ubran lepö, A ta nikakor ne, ker naju loči. Skorjanec menja, pravi se, s krastačo Oči': o, da bi še takisto glas! Z objetja nas ta grdi glas plaši, Odganja tebe in naznanja dan. Ze svita mlädo jutro: z Bogom, dragi!
Romeo.
Svetlö že? — Toge naju se temne.
(Dojka pride.)
Dojka.
Gospica!
Julija.
Dojka?
Dojka.
Zdaj pride v Vašo sobico grofica;
Dan je napočil že; pozor, pozor!
(Odide.)
Julija (stopivša k oknu).
Ti, okno, dan naj vstopi; duša, hodi!
Romeo.
Zdaj z Bogom; jeden še poljub mi daj!
(Odide.)
Julija (skozi okno za njim gleddjeV
Mož moj, prijatelj, ljubček? Si res šel? Vsak dan in vsako uro daj mi glas, Trenutek že trpi mi mnogo dnij: Močn0 se staram, če takö računjam, Doklčr ne vidim dragega Romea. Romeo (zunaj).
Oj, zdrava bodi! Vselej bom se trudil, Da glas ti pošljem in pozdrav srčdn.
Julija.
Kaj misliš, da se zopet vidiva?
Romeo.
Gotovo, draga; vse nadloge tč
V	prihodnje služijo nam v slast in rädost.
Julija.
Oj, Bože, meni je tesnö pri srci. Dozdčva se mi, da te vidim kdaj
V	grobčh ležati mrtvega globoko. Okö me vara, ali pa si bled.
Romeo.
Dozdčva se mi, da si tudi taka,
Skrbi pijö nam kri; zdaj z Bogom, draga I
Julija.
Oj, sreča! vsak naziva te nestalno: Če si nestalna, kaj pa delaš z zvestim? Le bodi, sreča ti, nestalna le; Saj upam, da ga dolgo ne držiš; Pa pošlji ga nazaj!
(Odide.)
Grofica Kapulet (za kulisami).
Bediš li, hčerka?
Julija.
Kdo kliče me ? Ni glas to materin ?
Tak pozno čuje ali rano že ?
Kak vzrok poseben Vas privaja sčm ?
[Grofica Kapulcl nastopi.)
Grofica Kap.
Kako se imaš, Julija?
Julija.
Slab 6.
Grofica Kap.
Te vedno strijčka smrt še žalosti? S solzami ga iz groba ne izmiješ, In ko bi mogla, ga ne oživiš. Miruj tedaj; kdor ljubi, ta žaluje, A preveč žalovati je brezumno.
Julija.
Nad vdarccm tem, ki me zadel bridkö Naj le žalujem.
Grofica Kap.
Julija, premisli: Obžalovan prijatelj nič ne čuti.
Julija.
A jaz občutim in se žalostim.
Grofica Kap.
Smrt njega te takö zelö ne žali, Kot da živi še vrag, ki ga je vmoril.
Julija.
Kak vrag, o mati?
Grofica Kap.
Ta vrag? Romeo.
Julija.
Razlika je med njim in zlobnežem; Bog mu odpusti, jaz odpuščam vse. Pa vender on sreč mi najbolj vnema.
Grofica Kap.
Sevč, ker še živi morilec grdi.
Julija.
Da, ker ga te rokč ne dosegö; Oh, da bi jaz ga säma osvetila! Grofica Kap.
Gotövo se osvetimo, ne böj se: Miruj le; v Mantovo tja pošljem sla, Morilec grdi kjer sedaj živi; Tam nčkdo mu krepäk napoj pripravi, Tybaltu da pridruži brzo se. Potčm pa upam, da se pomiriš.
Julija.
Da, res, z Romejem zadovoljna le Ne bom, doklčr ga mrtvega ne vidim — Sreč toguje po predragem mi. Če najdete, gospa, možd, da nese Strup mu, pomešam ga še säma rada, Da mirno Romeo počival bi. Nemirno bije mi sreč, ko slišim Ime njegovo, k njemu pa ne morem — Ljubezen, ki jo k Tybaltu gojila, Nad ljubljencem bi rada pokazala. Grofica Kap.
Ce ti pomoček, najdem jaz m6ža; A glas vesčl prinašam zdaj ti, dčkle!
Julija.
V nadlogi glas vesčl mi je ugoden; Kateri glas prinašate mi, mati?
Grofica Kap.
Očeta skrbnega imaš, deklč; Žalobe tvoje bi te rešil rad: Izumil ti je naglo dan veselja, Ki nas ga ni se nadejal nikd6.
Julija.
Zelö se veselim, povejte le! Grofica Kap.
Prihodnji že četrtek na vse zgodaj Se v cerkvi Sv. Petra poročiš S preblagim lepim grofom Parizom: K oltarju stopiš kot nevesta srečna.
Julija.
Oj, sveti Peter in njegova cerkev Sta priči, da nevesta mu ne bom!
Zakdj takö hitite, da poprej Se omožim, ko pride ženin moj ? Naj oče moj in moj gospod zvedö, Da nočem omožiti se sedaj. Če vender mora biti kdo moj ženin, Izvolim si Romeja, nikdar Pariza, Saj veste, da sovražim prvega. Grofica Kap.
No, tu prihaja oče; le povčj,
Mu to in glej, kakö ta glas ti vzprejme.
[Dojka in Kapukt nastopita.)
Kapukt.
Ko solnce zajde, rosa zemljo krije; Ko pa netjäka solnce je zaSlö, Je curkom deževalo. Zakaj, dekle, zakaj se vedno jočeš? Zakäj je vedno dež? V telesu malem Predstavljaš veter, jezero in ladjo; V oččh, ki bi nazval jih lčhko »mörje«, Pritäkajo, odtäkajo solzč. Telö je tvoje ladja na tem mörji, In vzdihi so vetrovi, igrajoči S solzami, sölze pa z vetrovi spet. — Če burja ta se naglo ne polčže — Vetrovi vgonobč telö. — Kaj, žena, Si javila ji, kar smo odločili?
Grofica Kap.
O, da, pa neče. >Hvala, hvala«, pravi. Oh, da se luda združila bi z grofom!
Kapukt.
Počasi; ne umejem, žena, ne. Kaj ? Neče ? Res, da ni zatö hvaležna ? Ni li ponosna? Se ne čuti srečne, Da smo izbrali nji, ki je nevredna, Dostojnega možd za žčnina?
Julija.
Ponosna ne, hvaležna pa zatö. Natö ponosna nisem, kar sovražim; Hvaležna hočem biti za sovraštvo, Če mi odmcni za ljubezen sc.
Kapulet.
Glej, modrijdnke, glej! Kaj pa je to?
»Ponosna« — »Hvala Vam« — »Ne hvala Vam« —
In »ne ponosna«; ti ošabnost, ti,
Hvaležnih hval, gizdave gizde nečem!
Tel6 pripravi nežno za četrtek,
Da s Parizom upotiš se k Sent-Petru,
Inače vlečem te na zanjki tja.
Poškldd ti bledolična in vlačugal
Obraz od löja ti!
Grofica Kap.
Morda blazniš?
Julija.
Preljubi oče, prosim Vas klečč: Le jcdno slovo slušajte mirnö!
KapuUt.
Poberi vrag te, kljubovalnica! To ti povčm: v četrtek ideš v cerkev, Če ne, nikdar v oči mi ne pogledi: Ne zgčni se, in molči, tiho bodi, Srbč me prstje. — Mislila sva, žena, Da blagoslov je nčba nama sk6p Z jedincem; zdaj sprevidim že, da td Jedinec je odveč, da nama v zlo. Ti cdpernica!
Dojka.
Bog jo blagoslovi, Vi krivo delate, zmerjäje jo. KapuUt.
Gospä, modrost, čemu? Molčite le! Kjer zbirajo se bdbice, brbljaj 1
Dojka.
Neumnosti ne pravim.
Kapulet.
Idi z Bogom!
Dojka.
Smem Ii käj reči?
Kapulet.
Tiho, klepetulja! Pri krstnem ti odpri gostilu usta, Tu le miruj 1
Grofica Kap.
Prevroči ste, gospöd!
Kapulet.
Za Boga; oj, zblaznčl bi človek lčhko! Pon6či in podnevi, pozno, rano, Dorna, drugöd, sam in v tovdrišiji, Bedčč in speč sem vedno mislil le, Kakö bi jo om0žil. Priskrbčl Moža sem zdaj iz slavnega rodu, MoŽd, ki je bogät in mldd, prijazen, Lepö odgojen; kakor pravijo, Z darövi viteškimi obdarjčn, Deklč to bčbasto pa joče se In pravi zdaj, ko sreča kaže ji: »Om0žiti se nečem, ker ne ljubim; Premlada sem še, oprostite mi.« Lepö; če nečeš, bodi le takö, Le išči krme si, kjerkoli hočeš. Nikddr z menöj ne bodeš stanovala — Le pazi dobro: Šale ne poznam. Četrtek bliža se: sreč povprašaj, Če ljubiš me, te dam prijatelju; Če ne, le idi, in umri na poti l Za Böga, moja hči ti nisi več, In kar imam, za tč bo vedno tuje. Premisli, da bom vselej mož-beseda.
(Odide.)
Julija.
Oj, mčgle, nimate sočutja vč,
Ki gledale bi mi na dno srca?
Oj, sladka mati, ne zavrzi me!
Počakaj mesec, teden do te svatbe!
Če ne, postavite zakonsko postelj
Tja v grob, kjer Tybalt večno spanje spi.
Grofica Kap.
Ne zini več besede, pusti me. Le delaj, kakor znaš; za mč si tujka.
vOdide.)
Julija.
Za Böga, dojka, kaj storim li zdaj? Na zemlji mož, v nebesih pa zvestoba; Kakö zvestoba se naj vrača sčm?
Če je ne pošlje mož z nebes nazaj Pustivši 1ö zemljö? — Svetuj, pomagaj! Oj, oj! takö strašno ravna nebö Z menöj, ki nežna stvarca sem samö! Kaj praviš? Ni besede tolažilne? Razvedri me, o dojka!
Dojka.
Da, tu je, Romeo je pregnan; Še glavo stavim, Da se ne vrne več, pozdravljat Vas. Če pride kdaj, prikrade tiho se. Ker pa reči' sedäj takö stojč, Najbolje res, da grofa vzamete. Kakö prijazen je in plemenit! Romeo je berač. Gospä, saj jastreb Očfj takö ognjenih nima Vam Kot Pariz. Če ne moti me sreč Vas zakon drugi bolj osreči še Kot prvi. Če pa to resnično ni, Vaš prvi mož je mrtev, res je mrtev. In da živi' še, kaj Vam to pomaga?
Julija.
Iz srca govoriš?
Dojka.
Za Boga, da, Inače Bog kaznuj me!
Julija.
Amen I
Dojka.
Kaj ?
Julija.
Ojačila si čudno me, o dojka, Le vstopi in pa materi povčj, Da sem, očeta razžalivša, šla K Lovrencu patru izpovčdat se.
Dojka.
Da, da, to hočem; pametno je to.
(Odide.)
Julija.
O stari vrag, peklenski zapeljivecl Ni li to večji greh, v prisego krivo Me spravljati, a mojega možd Opravljati z jezikom istim še,
Ki ga poprej Častil visoko je? — Poberi se, ti gadna svetovälka; Sreč mi je razdvojeno s teboj. — K menihu grem, če najdem tam kreposti: Inače sem za smrt še jaka dosti.
(Odide.)
Slovenščina je imela v pradavnih časih več pade že v (casus) nego ima sedaj, bilo jih je najmenj 8; ko so se padeži skrčili, nastopile so pre-pozicije (predlogi), nekako olajšanje človeškemu mišljenju, in takö je prišlo, da jedna prepozicija vlada več padežev — vse te prepozicije so nekaki su-rogat — misel ostane ista, in gramatika je prva stopinja logike, namreč dušnega delovanja in zavednosti samega sebe.
Kar ni zavisno od glagola, to je objekt, veže se 1. z genitivom, 2. z dativom, 3. z akuzativom. Vse drugo je padlo na druge padeže; za take bi jaz vzel latinski izraz ablativ, kamor se odlega vse drugo; nekteri so zastarali, casus absoluti, ki so neodvisni, in stojč sami zäse; nekaj je starih, nekaj modernih, novo vpeljanih in po stari slovenščini vzbujenih. Tudi na te se mora gramatika ozirati; matematika pravi: »Man rechnet mit gegebenen Grössen«, takö mora gramatika ozirati se na vse, kar je v pisavi, četudi ne povsodi v govorici. »Novice* so sprejele princip jezikoslovca Cafa, ki veli: »Piši tako, kakor slovenski narod pravilno govori po etimologiji in bližnjih slavjanskih narečjih.« Nov 1845, pg. 11. Janežič ima nekaj o mestniku in druživniku, § 330, 331. Sket pa še tega ni povzel; pa je sitno, če nimamo teh padežev brez prepozicije v slovnici obravnanih. Izrazi mestnik, orodnik so preozki, d r u ž i v n i k je takö samo s prepozi-cijo. Torej naj bo ablativ v sliki sedanjega mestnika in orodnik a.
Zapojte vsako kitico občutnim, krepkim glasom. (Krenner). — Pošteno srce vsako trinoštvo gleda žalostjo. (Cegnar). — Solzami grenkimi boš
Dodatki slovenski gramatiki. Ablativi.
A. Ablativ z obliko instrumentala. I. Ablativ načina (modi).
gör iskal domačih. (Cegnar). — Stiskani seže zaupljivim srcem po pravice večne. (Cegnar). -- Trenotja ugodnega zaupanjem čakajmo. (Cegnar). — Raztrgaj zanjke srcem junaškim. (Vil. Teli. Cegnar). — Zdravje curkom d<5li, po niti göri. (Slomšek). — Karast in Ketimer širila sta vero mirnim potem. — Tihim, stisnenim glasom govori Deborah. (Cegnar). — Svetim navdušenjem govori. (Cegnar). — Očesom gleda vprašaj očim me. (Cegnar).
—	Plemenom grm gori, a ne zgoreva.
Nota. Ta ablativ brez prepozicije lepo rabi zlasti Cegnar.
II.	Ablativ orodnik (instrumentalis).
Sekiro mu razklal je mož srditi črepinjo. (Cegnar). — Vse bi radi zlatom kupili. (Cegnar). — To zemljo vstvarili smo sebi žuli krvavimi. (Cegnar). — Silo l>ode skušal kralj pregnance pripeljati spet nazaj. — Solnčnim žarom pšenica rumeni. — Tem potem se poslavljam od svojih starih znancev. — Perutami jih svojimi pokrivaj nebo. (Cegnar.) — Bog bo nas šiboj mahnil težkoj svojoj. Aškrc.
Nota. Želeti bi bilo, da bi se sprejel štajarski oj v instrumental (ablativ sploh) v slovensko pisavo, ker ta oj je pravi ostanek starosloven-ščine; vsi smo ga izgubili, samo Štajarci kot najbližnji sosedje Panoncev imajo ga še; bodisi s prepozicijo, bodisi brez prepozicije. Če že sprejemate v pisavo vse hrovaške spake, sprejmite še naš domači oj\
Kako lepo rabi naš Slomšek ta oj, glej n. pr.: »Tako lepo so se Volkmar z mladi noj obnašali, da so žlahni gospodje iz daljnih krajev v šolo dajali svoje sine.* — , Glejte tako mora biti med domačimi in med soseskoj. *
III.	Ablativ pridevni (praedicativus).
Če je substantiv predikat substantivu, rabila je staroslovenščina pre-dikat v obliki našega ablativa instrumentala, n. pr. »David bil maziljen
—	kraljem imenovan.* In po tem načinu so jeli sedaj rabiti substantiv kot predikat v obliki našega instrumentala. N. pr.:. Deželni odbor je imenoval Klimeka okrožnim zdravnikom na Hledu. »Slovenec*. Prepozicija dela glagole perfektivnimi. Perušek, pg. 36. — Merk je bil imenovan vladnim svetnikom. — Nemanič je izvoljen jednoglasno župaiwm Metliškim. Ta ablativ sicer v narodu ni navaden, pa je prav dobro posnet po staroslo-venščini. Na to se mora ozirati nänj tudi gramatika; seveda, mrtvdcev ne bomo vzbudili, vender pa, kolikor dalje gremo nazaj, tembolj smo na stalnih tleh. -
IV. Ablativ časovni (temporalis).
Začetkom šolskega leta ste slabo poprijeli, tekom šolskega leta ste bili malomarni, koncem šolskega leta ste bili srditi, — pa zakaj srditi ? —
Zato, ker sem vam vse leto trobil: quidquid discis, tibi discis non prae-ceptori; sedaj pa imate, kar ste hoteli imeti; jaz sem bil jezen vse leto (Curt. § 405), vi pa ste jezni koncem leta — uter melius? Koncem .šolskega leta je »Slovenec« objavil neko sporočilo (17. jul. 1. 1890.)
B. Ablativ z obliko lokala.
Tu imamo samo zastarele padeže; Curtius jih zove , versteinerte casus«, in so deloma adverbijalnega pomena, n. pr.: Lani je bilo deževno, letos je bolj suhotno. — Pomladi vse zeleni. — Jeseni je slana ajdo oparila. — Kjer pozimi burja brije, tam poleti suša tare. (Drugače je, če pišemo sak-sebi: po zimi nastopi pomlad, po letji sledi jesen.) — Podnevi zajec v grmu spi. — Ponoči se v detelji pase. — Sinoči je v Hrušči gorelo. — Nocoj bo treskalo. — Drevi me ne bode domov (drevlje — pozneje). — Semkaj spada tudi temporalni genitiv. Martin zjutraj (za utra-fi) zgodaj vstane; večeri pozno spat gre. — D ne s (dne + sego) bo cesarska maša za poroko. — Danes (ta dan) bo ves dan solnce pripekalo. (Gorenjski dons je napačen.) — Letaš (leta + sego) — tega leta), letos (leto-f-se), to je: Leta tekočega daj vam sreče obilno previdnost. Koseski. To leto je dobra letina za žito. — Doma je lokalni genitiv: Tega človeka ni nikdar doma
Če povzamemo vse padeže skupno, imamo v novoslovenščini 9 pa-dežev brez prepozicije: I. Nominativ. II. Genitiv. III. Dativ. IV. Akuzativ. V. Ablativ načina (modi). VI. Ablativ orodnik (instrumentalis). VII. Ablativ pridevni (praedicativus). VIII. Ablativ časovni (temporalis). IX. Ablativ pri-slovni (adverbialis).	P. Ladislav.
Književna poročila.
XI.
Jezik v Mat. Ravnikarja Zgodbah fvetiga pifma sa mlade ljudi*.
(Konec).
Na sträni 39. svoje razprave našteje g. razpravljalec nekaj primerov, v katerih bi bil Ravnikar po njegovi sodbi pogrešno rabil glagole dovršnike namesto nedovršnikov. Nam se dozdeva, da se pri nekaterih teh primerov dä dovršni glagol razložiti in opravičiti, in da Ravnikar tudi v teh ondu citiranih stavkih ni do cela izgrešil jasne pomisli o bistvu in pomenu do-vršnih in nedovršnih glagolov. Partija o perfektivnih in imperfektivnih glagolih je pač najtežavnejša v slovenski slovnici, ker je v tem poglavji še
marsikatero vprašanje nerešeno, in ker sedaj obična slovenska pisava marsikateremu le sem spadajoči h pravil daje preobširno rabo, to pa zopet zatö, ker nimamo dovolj jasno določenih mej in se le preradi v kako tako ne dovolj točno precizirano pravilo (rekel bi) zaletimo in je potem pretiravamo.
Naše slovnice razločujejo pravi sedanjik zaznamenujoč v sedanjosti vršeče se ali v sedanjosti trajajoče dejanje in pa neomejeni ali vsakočasni sedanjik, ki zaznamenuje nastop dejanja ali dejanje, ki more vsekdar nastopiti in ob svojem času tudi nastopi. Prav učč slovnice pri tem razločevanji, samö to je opomniti, da bi bilo določneje in primerneje takozvanemu * pravemu4 sedanjiku dati ime »trajnostni ali durativni* sedanjik, ker ima pomen trajnosti ali durativnosti, drugič pa še, ker bi utegnil kdäj tudi neomejeni sedanjik biti pravi. Pravi sedanjik je namreč tisti, ki zaznamenuje to, kar je v resnici sedanje, ne pa, kar je zaradi živejše predočitve samö v sedanjost prestavljeno. V resnici sedanje pa, mislim, da je ne samö to, kar se v sedanjosti godi in vrši, ampak tudi to, kar se v sedanjosti (t. j. v trenutku, ko dejanje konstatiram) zgodi in izvrši. Dajem, posojujem, izročam i. t. d. so pravi in zajedno durativni sedanjiki (= dajanje, poso-jevanje, izročevanje i. t. d. se sedaj vrši); dam, posodim, izročim i. t. d. so tudi pravi sedanjiki, če ž njimi izvršitev dotičnega dejanja spremim, t. j. zajedno ko dejanje izvršim, tega dejanja izvršitev tudi z besedo konstatiram; pomena durativnosti pa ta pravi sedanjik nima, nego le goli faktiški ali dejanski pomen. S tem, da ta sedanjik nima trajnostnega pomena, še ne neha biti pravi sedanjik, kaj bi sicer tudi bil, pretekli čas ni in prihodnik tudi ne more biti. In čudno je tudi to: Sedanjike perfektivnih glagolov imenujemo vsakodobne in neomejene, na drugi sträni bi jih pa izključevali od sedanjosti. Če bi taköv sedanjik ne mogel biti pravi sedanjik, potem bi ne bil pač vsakodöben in neomejen; taka izključitev bi bila precejšna omejitev. V pravem sedanjiku razločevati nam je torej dvojen pomen; imamo namreč prave sedanjike z durativnim pomenom, pri teh se je posluževati le imperfektivnih glagolov; imamo pa tudi prave sedanjike z golim dejanskim (faktiškim) pomenom, v teh nam pa služijo tudi perfektivniki. Kaj li je to, dejanski pomen? Dejanski pomen glagola imamo, če zamislimo dejanje samö na sebi, nerazdeljeno na začetek, vršitev in izvršetek, če si je predstavimo v jedni nerazdeljeni misli brez ozira na trajnost in rezultat tega dejanja, če konstatiramo goli faktum. Priporočam se, kadar navajam priporočilne momente, naštevam svoje prednosti in sposobnosti i. t. d.; če pa samö pri odhodu ali slovesu konstatiram željo, da bi rad ostal v blagem spominu, da bi rad videl, naj bi dotičnik näme ne pozabil, nego pri vsaki priliki se näme oziral in me podpiral i. t. d., tedaj se mu priporočim. Izročam (ich bin mit der Uebergabe beschäftigt) je durativnega pomena,
izročim (ich übergebe) konstatira samö izročitev. Hvalim, priznavam sta durativnega (oziroma iterativnega) pomena, pohvalim, priznam pa sta tudi prava sedanjika, a samö dejanskega pomena. »Prav si storil, pohvalim te zatö (i. e. izrečem ti pohvalo)* ; priznam (ich gebe zu, pustim veljati ne: puščam! pustim veljati — in potlej velja] —■ priznavam, ich gebe allmählich zu, zdaj malo, potem zopet malo, takö dolgo, da je priznano). Trdovraten zatoženec n. pr. sprva ne prizna, česar ga dolžč, nego taji misleč, da je mogoče utajiti, ko mu pa začnO s pričami dokazovati, tedaj jedno za drugim prizna, on polagoma priznava, in napösled, ko vidi, da se mu vse laži in vsi izgdvori izjalovijo, skesano reče: priznam, da je vse takö, kakor tožba pravi, i. t. d. — poprej pri izpraševanji je priznaval, sedaj skupoma prizna. —
Naše slovnice učč, da se za sedanjik ne smejo rabiti perfektivni nego brezizjemno le imperfektivni glagoli. Ta trditev meni ni jasna, bodisi da mi je mišljenje že tak<5 močno izneslovenčlo, ali je pa res, kar trdim, namreč, da je ločiti sedanjik z durativnim pomenom od sedanjika z golim faktiškim pomenom, in v zadnjem slučaji da so tudi perfektivni glagoli dovoljeni, časih jedino pravi. Tisto preganjanje perfektivnikov in negovanje imperfektivnikov nas je dovedlo do nekaterih prav čudnih občevalnih fraz. N. pr. Potujoč po deželi obiščem v N. znanca. Ko vstopim, me prisrčno pozdravi, ponudi sedež, in razgovor se začne z vprašanjem: *No, od kod pa prihajaš:* (prideš bil bi baje germanizem!) Kakšen — izem je pa prihajaš." Prihajati je pač le = im Herankommen begriffen sein, herannahen (dur.) ali pa = zu kommen pflegen (iter.). Moj prihod pa je sedaj dokončan, ne vrši se več, tedaj ne prihajam več, marveč sem prišel. Kaj to pomenja r Was hat dies zu bedeuten r kakor bi pomeni (= ima pomen) ne bil imper-fektivum, torej i durativnega i faktiškega pomena. — Sem spada tudi že omenjeni durativni >priporočam se€ namesto golo dejanskega , priporočim se« i. t. d.
Upravičen je tedaj tudi dejanskega pomena »fklenem s* profhnjo* namesto durativnega »fklepam«. > Delati fhest dni naf P tem podvuzhi* (i. e. dä nam näuk jedenkrat za vselej, a ne ,poučuje« = er ist mit dem Unterweisen beschäftigt). , Podam vam tretji ino zheterti dčl sgodeb fvetiga pifma« Hiemit übergebe ich euch (faktum) — »podajam« bi bilo ich bin von der Uebergabe in Anspruch genommen. — Če se je v drugi izdavi Preščrnovih poezij verz: s Vam izročim, prijatla dragi mani! * izpremenil v: t Izročam vam« i. t. d., tedaj treba temu ravnanju nasproti opomniti, da ni vsaka izprememba že poprava (kot popravo jo namreč navede g. Bežek), med temi takozvanimi popravami je tudi dosti skäz. Toda o nepotrebnih izpremembah in popravah v Preščrnovih poezijah drugokrat in na drugem
mestu, tukaj bodi samö opomnjeno, da je gospod razpravljalec v citiranem verzu prav čudno nastavil interpunkcijo, ki ni niti v soglasji s prvotnim Preščrnovim niti z druge izdave tekstom, on namreč citira:
»Vam izročim prijatla, dragi Mani !c
namesto:	»Vam izročim prijdtla drdgi mini!
Ki spi v prezgödnim gröbi, pčsem milo.«
Misel ni morda: »Vam manom (čegavim?) izročim prijatelja*, ampak: ,Vam drugim manom prezgodaj umrlega prijatelja (M. Čopa) dediciram to milo pesem (Krst pri Savici)*. — Z izrekom ,Vam izročim« je posvečenje dovršeno, v besedi »izročim* tičf vsa dedikacija brez kakih dolgih ceremonij, torej goli faktum brez vsake primesi durativnega pomena, pa naj bi ne bil na mestu perfektiven izraz »izročim«? Čudno! »Izročam« naj bi se glasilo — kakö, ali se mani branijo te dedikacije, ali je to izročanje takö mudno, kakor če n. pr. umirovljeni vodja kakega urada preoddaja svojo pisarno nasledniku? — To od slovničarjev (sevčda ne brez povoda) zasejano teženje za imperfektivniki je preveč omah dobilo na vseh progah slovenskega pisateljevanja, pri beletristih in žurnalistih, v občevalnem jeziku in po prigodnih govorih. Vzgledov poiščimo v domačih predalih, da ne bode
zamere. (Lj. Zvon VI. pag. 236 čitaš: *Zvedamo tudi, da«.....nm.
zvemo. pag. 790: »po novih sedaj šele zaslejaiiih, a prej nam nepoznanih proizvodih književnih* pag. 765: »Nemško-slovenski del znanega Janežičevega slovarja je pošel v svojem drugem izdavanji* . . . nm. izdanji. Lj. Zv. X. pag. 240: »Kar se zloga v uvodu in v prestavi tiče, bi g. pisatelja le na nekaj opozarjalc . . . nm. opozoril). Sicer bi pa vzgledov lahko navedli cele stranf, toda navedem naj samö še ta-le popis nekega pogreba, čital sem ga v nekem našem dnevniku: ». . . Sprevod je bil velikansk. Opažali smo mej udeleženci g. državnega poslanca J., g. vladnega svetnika N. in mnogo drugih dostojanstvenikov.« — Opažali namesto opazili! Prav takö se mi je to zdelo, kakor če bi bil čital v poročilu o ribji lovi n. pr.: »Lovili smo 8 sulcev, 15 postrvij in še več drugih rib' . . . namesto »ujeli*. — Krivi nduk, da se perfektivni glagol nikdar ne smč rabiti za sedanji čas, pa ima močno zaslombo v drugem še bolj krivem in napačnem nauku, češ, da se-danjik perfektivnih glagolov ima le pomen futura, da se zatö ne smč in ne more rabiti za sedanjik. A to trditev je razumeti cum grano salis. Res je, lahko zaznamenujejo perfektivni glagol tudi futurum (nekaterim perfek-tivnikom je še trdno obveljal ta pomen n. pr. pojdem, poletim i. t. d.), zatö pa ne treba še misliti, da druzega pomena nimajo. -- Reči moram, da me je prav neprijetno zbodlo, ko sem čital v Ljublj. Zvonu VII. pag. 187.: »Ni pa nikakor ne res, kakor uči g. kritik, da se ima dejanje vršeče se v
prezentu, izražati dovršnim glagolom, kajti dovršni glagoli imajo sicer obliko prezenta, ali njih pomen je futuren. Ako rečem tedaj n. p r. ,sodnik dozvolU znači to ne: »der Richter bewilligt*, temveč: »der Richtet wird bewilligen*. — Iskal sem in iskal po V—rjevi kritiki tu podtaknjenega nauka, a nisem ga našel. Tudi bi bil takšen nauk, češ, da se ima dejanje vršeče se v prezentu (torej durativni pomen!) izražati z dovršnim glagolom, popolnoma napačen. K sreči pa tega nihče ni učil, in tudi g. V—r ne. Če pag. V —r (pag. 5 5.) zahteva, naj se namesto: »sod dokončuje (erkennt zu recht)* piše rajši: ,sodišče razsodi«, tedaj moramo temu upravičenemu zahtevanju le pritrditi, zakaj o kakem vršečem se (t. j. durativnem) dejanji tu niti najmanje ni govora, tu imamo samö sedanjik s pravcatim golo dejanskim pomenom. »Sodišče razsoja* (oziroma >sod dokončuje*) bi pomenilo der Gerichtshof hat mit der Zurechterkennung zu thun — »se vbada, se vpira*, da bi razsodbo dognalo; mi pa v tem slučaji hočemo reči, da je razsodba dognana. — Der Richter bewilligt (im vorliegenden Kalle) je v slovenščini jedino pravilno preloženo s: »sodnik dovoli« ; »sodnik dovoljuje* bi se reklo, der Richter hat jetzt mit der Krtheilung der Bewilligung zu thun (durat.) ali pa: der Richter pllegt zu bewilligen, er bewilligt in vielen Fällen (iterat.). — Da vemo, kakšen glagol nam je staviti, perfektiven ali imperfektiven, t. j. ali imamo pred seboj goli dejanski ali durativni sedanjik, v to priporočajo nekateri prav primitiven |X>moček samoizpraševanja, češ na vprašanje: kaj storim: odgovarjati je s perfektivniki, na vprašanje: kaj delam r z imperfektivniki. Poslužimo se tudi tukaj tega pomočka. Jezikovna zavest, ki živi v nas, pravi nam,, da moramo vprašati: »kaj storf sodnik?*, a nikakor ne: »kaj dela?* — v jednem slučaji dovoli, v drugem ne dovoli, zdaj razsodi takö, zdaj takö; sodišče razsoja (t. j. preiskuje), ali ima A ali B pravo, razsodi pa (spozna), da ima A (ali da ima B) prav.
Toda dovolj! Da ob kratkem ponovimo, kar smo povedali: dva stavka imamo v teoriji o slovenskem glagolu zabeležiti, ki sicer res imejta do neke meje svojo veljavo, ali nikar jih ne pretiravajmo! Ta dva stavka sta: 1.) da ima sedanjik durativni pomen, da mu torej služijo samö imperfektivni glagoli, 2.) da ima sedanjik perfektivnih glagolov pomen futura. — V tej obliki sta ta dva stavka napačna in pretirana. Res je s sedanjikom večinoma združen durativni pomen, vender ne manjka pravih sedanjikov z golim dejanskim pomenom (v katerih je staviti perfektivni glagol). Res je, da imajo lahko perfektivni glagoli tudi pomen futura, ni pa nikakor ne misliti, kakor bi imeli povod in vselej le ta pomen. —
Na strdni 40. graja g. Bežek prehitro menjavanje pripovednega sedanjika in pripovednega perfekta. V tem mu moram prav od srca pritrditi in posebno opozoriti na to pogostoma se nahajajočo napako tiste, ki
spisujejo knjižice pripovedne za mladino, in tiste, ki sestavljajo šolska berila, naj se je ogibljejo. »Gal.fe vsdigne s' Sihemzi, in fe je vdaril s' Abime-lekam4, to je neupravičena izprememba časov, zakaj tu imamo dva priredna spojno zvezana stavka; kopulativna zveza v priredji je pa najtesnejša in zahteva, da sta oba stavka jednaka po veljavi in kolikor mogoče tudi po zunanjosti. — Ne dä se sicer tajiti, da je tdko menjavanje časov tu pa tam lahko dovoljeno, da ima časih prav poseben učinek, toda vsaka reč na svojem mestu in ob svojem času — v kopulativnih zvezah pa to ne gre kär brez pravega povoda. Opomniti je tudi, da treba dobro razločevati pripovedni sedanjik (das erzählende Präs., praesens historicum) od opisoval nega ali slikajočega sedanjika (das schildernde Präsens, praesens descriptivum) V pripovedovalnem sedanjiku prevladujejo dovršniki, v opi-sovalnem nedovršniki. Prav prijetno pa čestokrat pripovedni in opisni sedanjik menjavata in se vrstita, kakor se pač pesniku ali pripovedovalcu umestno zdi, da svoje pripovedovanje pri kakem znamenitejšem prizoru ustavi in ta prizor živeje naslika, pa zopet pripovedujoč dalje hiti. S tem v zvezi je tudi menjavanje pripovednega sedanjika in perfekta. —
Sklenem z željo naj nas g. razpravljalec kmalu razveseli z novo razpravo. ali naj vsaj objavi lcksikalni del k tej svoji razpravi.
L. Pint ar.
XII.
Balade in romance.
Napisal A. Aškerc.
(Konec.)
Ko bi čitatelji naši ne bili že prebirali v našem listu večine Aškerčevih balad, navedli bi jih tu v novič; a tako se nam to ne vidi potrebno; zakaj niti zapreti niti izogniti se ne moremo prepričanju, da bo o umestnosti naše gorenje trditve prepričan vsakdo, kdor bere le jedno njegovih pesmij. Kakor bi deval kamen na kamen, rezan in oglajen, takö rase pod njegovim peresom stavba za stavbo pred nami, in ko jo imamo celo pred seboj, zasveti se v čarobnem svitu, belemu grädu jednako, ki ga obsije zahajajoče solnce. Koliko skrivnostij tiči za takimi zidovi — kakö jasno se nam kaže tu bela gola stran ozidja, in kakö čarobno jo prestvarja zlati žarek, ki se mudi za trenotek ob nji! Ko smo prečitali, izginila je podoba, ali v srci nam zveni še vedno odmev sreče in nesreče, veselja in bolesti, kreposti in zlob-nosti, ljubezni in sovraštva, trpljenja in zadoščenja, ki smo jih gledali vse takö od daleč, golo resnično in prozorno, a vender le pokrito in divno
osvetljeno po rdečezlatem žarku pesnikovega idejalizma. Takö od daleč vidimo okna in stolpe, vidimo ali visi ta ali öni po strdni, gledamo v oglu tudi razrušen zid in na drugem konci nov omet, ki ga je napravil nov gospodar — toda pajčevin ne gledamo, ki jih ziblje veter pod ostrešjem, in ne hröstov, niti muh, ki sedajo na bčlež!
Kdor nas hoče umeti, bode nas umel!
Povedali smo že, zakaj ne navajamo posamičnih Aškerčevih pesmij, označali smo tudi takoj početkom, kakovo stališče zavzčmamo nasproti so-trudniku ob listu našem, toda ne moremo si kaj, omeniti posebej jednega njegovih prekrasnih umotvorov, in to je; »Stara pravda«. Ta venec, brojčč deset balad, je sam ob sebi velik, z gigantiško pesniško močjo risan roman, ali vsak odstavek, vsaka balada zäse je zopet povest zäse. Prav v teh pesmih predira realizem Aškerčev, kakor skoro nikjer, a divni solnčni žarek, ki spremlja vedno tega od Bogä |>osebno nadarjenega pevca, ne sije tudi nikjer takö čarovito lepö. nego tukaj. Kaj je vse ta pesem? Velika zdušna apoteoza ideje slobode, ideje jednakopravnosti vseh stanöv! Historija je, sama historija, in zajedno prerokovanje, mogočno, silovito prerokovanje!
Toliko o notranjem Aškerci! Več, mnogo več bode govorila zgodovina književnosti naše in vpliv njegov, ki se očito pokaže kmalu med pesniki slovenskimi.
Izpregovoriti nam je samö še dvč tri besede o jeziku pesnikovem in o obliki njegovih pesmij ter končno navesti nekoliko oskromnih črtic iz življenja njegovega.
Aškerčev jezik je čudovito krepäk, blagoglasen in pravilen. Tu in tam nam kakšen izraz, kakšen poudarek ali kakšna oblika razodčva štajerskega Slovenca, kar pa ne poudarjamo zategadelj, da bi pesnika grajali. Akcenti njegovi na koreninskem zlogu se nam zdč celö pravilnejši, nego so öni v naši po gorenjščini zaviti književni slovenščini. Ob jedno obliko se bode pač marsikdo zadčval, in ta je jedninski orodnik pri ženskih iz-deblih na oj\ n. pr.:
Pod ečlicoj svojoj sedi samotar
Ali:
S svojoj rokoj pismo jim podpiše.
Ali:
Z velikoj težavoj je tih bil in molčal. Ako ta oblika tudi zdaj ni navadna v naši pisavi, dasi so jo že večkrat pisali Slomšek, Cegnar in Levstik, tega vender ne more nihče tajiti, da je časih blagoglasna, da je slovniško pravilna in da še dandanes živi široko med slovensko-štajerskim närodom ') in da gotovo ni nobeden grčh, ako jo rabi pesnik, kateremu služi časih za polnodoneč stik, n. pr.:
») Glej, kaj o nji piše v denašnjem listu na 08 j. strdni pater Ladislav.
Ure,i.
Pač dolgo že, dolgo je tu poti zemljdj!
In meni se zdi, kot bi bil pred menoj! Ali:	Vse vzel mi je Tahi imetje
Oropal me s krutoj rokdj. Zatd, kakor veste, sem puntar, Zatd sem med vami nocdj.
Pravega baladnega pesnika kaže se nam Aškerc v njemu svojskem načinu pripovedovanja. Dva, trije verzi nam pojasnijo vso situvacijo» dejanje se razvija dramatično ter se završi s krepkim koncem — s katastrofo, ki pretrese bralca do dna srca, ter ga pusti, da si v domišljiji svoji iz kratke balade osnuje celo dramo.
Dasi bi za te svoje besede lehko navčli polno vrsto njegovih balad, vender se hočemo dotekniti tukaj samö jedne, ki po naših mislih nima vrste v našem slovenskem pesništvu. Bralca prosimo, naj odpre knjigo in prebere balado »Mejnik*:
Sejm bil je živ. Prodal i on je Lahom Tam par volov.
Zakasnil se, a v pozni, temni noči Sam grd domdv. itd.
Kateri naših pesnikov znä takö pripovedovati ? Ta balada je neumrjoča, kakor ime pesnikovo, ki jo je zložil! — Kaj pa »Na sedmini* — ali ni to grozna človeška tragedija? In koliko vrstic potrebuje pesnik, da nam jo predstavi pred našimi očmi? — In kako ljul>ezniv je nasproti razgovor v j Ukrajinski dumi*. To je dijalog! —
Aškerc bi ne bil epski pesnik, ko bi se v svojih pripovednih proizvodih ne posluževal često närodnega deseterca. Ta verz, v katerem izključno so pčte vse junaške pesmi srbske, rabil je tudi najstarejšim slovenskim närodnim baladam, ki se je do denašnjega dnč še srečno ohranil v »Lepi Vidi* in »Mladi Bredi*. Prava posebnost närodnega deseterca pa je odmor po drugem stopu, n. pr.:
Lepa Vida j| je pri motji stala, Tam na produ || si plenice prala, Cm zamor'c po j| sivem morji pride, Barko vstavi, |, praša lepe Vide.
Ta odmor je takö značilen, da se po njem ločijo prave närodne srbske pesmi od ponarejenih in da se ž njim natanko dä dokazati n. pr. katere verze je Prešeren v »Lepi Vidi*, ali Žakelj-Ledinski v »Mladi Bredi* ponaredil. Nobeden teh dveh pesnikov najbrž ni vedel za to tehnično skrivnost närodnih pesmij in je zatö v pesem vstavil verze, ki po nesreči nimajo odmora po drugem stopu, n. pr.:
Kak' bi b'la rudeča in cveteča Ali:	Oh, domrf bolmi je moje dete. (»Lepa Vidar.)
Ali:	Dobro me poslušaj, hčerka moja!
Ali:	Pečo šla raslo mi dobro zvijte! (»Mlada Breda«.)
Ti in jednaki verzi v obeh pesmih so očitno interpolirani.
To tehnično svojstvo närodnih pesmij je privedlo Levstika do zahteve, da mora tudi vsaka umetna slovenska pesem z daljšimi verzi imeti odmor po drugem stopu. Zategadelj je v zadnji redakciji svojih poezij leta
1876.	veliko večino svojih pesniških proizvodov takö predelal, da je posameznim verzom dal dotični odmor; kar pa je pesmij zložil pozneje, do malega vse se odlikujejo s to posebnostjo, n. pr.:
V	Rovih cerkev || so zidali,
Da Mariji jj bi jo dali,
Ki rodila |j nam Boga
V	odkup vsega |j je sveta. (»Živopisec in Marija«.)
Ali:	S pöstelje se || dčtek smčje
Lune gleda, ]| zvezde šteje
Lepo zvčzdo || rad bi tipal,
V	krepko iice || luno ščipal. (»Rimska cesta«.)
Zlasti karakteristične v tem oziru so njegove »Otroške igre v pesencah«.
Kolikor je nam znano, Aškerc je poleg Levstika prvi slovenski pesnik, ki pri deseterci dosledno dela odmor po drugem stopu; pač, tudi Funtkovi verzi v »Zlatorogu* in v »Godci* so v tem oziru pravilni. Da se je Aškerc mnogokrat posluževal descterca, to je pri pripovednem pesniku naravno, ker je ta verz za pesniško pripovedovanje kar ustvarjen. A pohvaliti moramo pesnika, da se je pri vseh dotičnih pesmih — in dobra petina jih je — takö strogo ravnal po närodnem vzgledu. Da bi ga drugi pesniki tudi v tem oziru posnemali! Niti tega ne moremo pesniku šteti v grčh, ako tu in tam v verzu rajši po pol stopa odkrhne, nego da bi se poslužil kakšne prazne jednozložne besede ter s takšnim »mašilom* napolnil verz. Za to nas pa v obfli meri odškodujejo njegovi polni, krepki stiki, med katerimi so pogostoma rabljeni moški posebno blagoglasni.
Pri kraji smo!
Pesnik, ki se je do malega deset let skrival pod prozörni zävoj staro-slovenskega »G o raz d a*, odgrnil je sam tančico, ki ga je prikrivala našim očem. Zatorej nam oprösti, da navedemo nekoliko črtic iz življenja njegovega, ker je naravno, da občinstvo mikajo tudi zunanje zazmere, v katerih živč ljubljenci-pesniki njegovi.
Anton Aškerc je porojen dnč 9. prosinca 1856. leta v vasi Globoko tik Rimskih Toplic v fari sv. Marjete. V šolo je' hodil v Celji, kjer je leta
1877.	prebil maturo, potem stopil v mariborsko bogoslovnico ter bil leta 1881, posvečen duhovnikom. Najprej je služil v Podsredi od leta 1881. do
1884.; natö je bil nad pet let kaplan v Šmarji pri Jelšah in od letošnjega leta sem je kaplan v Juršincih pri Ptuji.
Kedaj se je začel ukvarjati s pesništvom, to nam ni znano; sošolci njegovi nam pripovedujejo, da pač niso nikdar slutili, da Aškercu bije pevska žila. Prvo pesem svojo »Trije pötniki« je priobčil bogoslovec Aškerc (»Gorazd*) dnč i. malega srpana 1880. leta v Stritarjevem »Zvonu«, kateri je vzbudil pri nas toliko novih talentov. »Ljubljanskemu Zvonu* se je pridružil takoj leta 1881., vender se nahajajo prvi njegovi proizvodi šele v letniku 1882. Prvi doneski Aškerčevi so bili lirski, a urednik, spoznavši epsko nadarjenost njegovo, svetoval mu je posvetititi se pripovednemu pesništvu. Pri takö izredno nadarjenem mladem moži je zadostoval samö migljaj in začele so se kmalu oglašati v »Ljubljanskem Zvonu* balade in romance, ki so dandanes in ostanejo na večni čas prava dika in pravi ponos tega lista. Pesnik je rastel od leta do leta, širil si obzorje, napredoval v obliki. Pesništvo mu je postalo svet poklic, na katerega se je resno pripravljal in za katerega se mnogo učil. Vesten duhovnik imel je vse leto polno službenega opravila; prosti čas je prebil pri knjigah; kratko dobo svojih počitnic pa je vsako leto potoval, ne za veselje in razvedrilo, ampak da bi spoznal tuje kraje in tuje ljudi. Že leta 1878. ga je prvo potovanje pri velo v Ljubljano, leta 1879. si je ogledal Zagreb; leta 1880. Trst in Koper. Leta 1884. je obiskal Dunaj ter se peljal po Dunavu v Budimpešto. Leta 1885. je romal na Velehrad, od koder je čez Prago, Linec, Solni Grad, Išl, Celovec in Bled krenil v Ljubljano. Leta 1886. je potoval v Sarajevo, Djakovar, Novi Sad, Zemun in Beli Grad. Leto pozneje ga nahajamo v solnčni Italiji — v Benetkah, kamor je potoval čez Zagreb, Reko in Gorico in od koder se je vrnil čez Pulj in Trst. Leta 1888. si je ogledal obrtno razstavo na Du-naji in lep kos zapadne Ogerske. Lani pa je krenil znova čez Budimpešto na Slovaško, od koder je šel čez Jablunko v Oswiecim in Krakov, kjer si je ogledal krasni Wawel in gorico Koščuskega. Lahko si mislimo, koliko osnov so mu rodili vsi ti razni potje! Le škoda, da pesnik doslej ni priobčil še vseh svojih potnih pesmij, ampak samo tiste, ki so nastale na potovanji po Bosni in Srbiji.
tBalade in romance* stojč v književnosti slovenski kakor daleč vidno belo znamenje, kažoče pesnikom našim pot, po kateri jim je hoditi. Zdravi vedri duh pesnikov, ljubezen do umetnosti, veselje do dela, resnoba v pesniškem stvarjenji. jekleni značaj njegov, ki nasprotnikom svojim na njih iz trte izvite napade in sumničenja kliče: »U jednom selu straše, a u drugom se ne plaše« — vse to nam je porok, da bode štiriintridesetletni pesnik vzdušno nadaljeval in izvrševal umetniški svoj poklic ter narod slovenski skoraj oveselil z novim zvezkom divnih svojih poezij.	B.
Statistična črtica dijaštva avstrijskih visokih š61.
Spisal Jos. Apih.
(Dalje.)
A predaleč bi zašli, ako bi hoteli na vse stran f premišljevati »morälo* na sebi suhoparnih številk. Oglejmo si naše vseučiliŠnike še kar se tiče na veroi z poved a nja. Bilo je med vsemi visokošolci (ne izvzemši ogerskih, hrvaških, srbskih in rumunskih) poleti 1886/7. 1- katolikov 10.099= 73'8%> pravoslavnih 379 = 2"7°/0, evangelikov 440 = 3*2%, Židov 2635 = x9'3°/o *n drugih (unitarcev, starokatoličanov, nekonfesijonalcev) 109 = 1*0°/0. Navedli smo že, da je med našimi visokošolci nad desetino inozemskih, ki so nedvojbeno večinoma nekatoliki; zatorej so katoliki, sestavljajoči 9 r3% prebivalstva Cislitvanske, zastopani na univerzah samö s 7 3'8°/0, dočim so pravoslavni razmerno nekaj številnejši nego med prebivalstvom, Židi pa, katerih broji Cislitvanija samo 4'5%, napravljajo 19'3%, ali skoraj petino vseh visokošolcev. Znan je pritisek ogerskih Židov na dunajski univerzi. A dasi ni navedeno razmerje nepopačen izraz zanimanja avstrijskih konfesij za vseučiliške študije, in dasi ne moremo podati približno natančnih številk, vender se smč reči, da so avstrijski katoliki in pravoslavni pasivni, dočim so poleg evangelikov sösebno židje aktivni. Dotično razmčrje pojedinih je nastopno:
Univerza		katolikov	pravoslavnih	evangelikov	Židov	drugih
dunajska	abs. °/o	3.070	202 3*76	249 S*,3	i 826 33*54	79
graŠka	abs. Io	1.134 86„	ss 4*20	67 5*12	5° 3*8,	2
inspruška	abs. °/o	808	i	6	I o*,3	2 0*24
praška nemška	abs 0/ /0	1.072 72'3,	5	»7 «M	387	2 °13
praška češka	abs. 0' jo	2 087 95*37	6	54	44 2*oo	—
lvovska	abs. 01 /0	937 86„		5	142 '3,0	—
krakovska	abs. 0/ i 0	917 83*70	i °*08	5 °V	129 "m	44 4'ao
černoviška	abs. <0	74 29'W	i09 43*88	9 3";o	56 22w	i
Posebno ugodno je razmerje Židov na univerzi dunajski, nemški praški, in černoviški; na dunajski je žid skoraj vsak tretji, na nemški praški vsak četrti in na černoviški več' rego vsak peti dijak; sevčda imajo tudi v Kra-kovem in Lvovu izdatno židovskih vseučilišnikov. Denimo zdaj ,nemške* vseučilišnike na tisto ,čisto-nemško* »rajtro* Schönererjevo, pa odleti toliko »buršev«, da ostane ,pravcatih« Nemcev na praški univerzi samö 708, t. j. 47'74°/o vse^ ondotnih dijakov, v Čemovicah samö 37= 14*8%: na nemški univerzi v Pragi so torej ,Nemci* v odločni manjšini nasproti Cehom in Židom t
Leta 1868. pa je bilo med vseučilišniki katolikov 83'66°/Qf pravoslavnih i*o8°/0, evangelikov 346%, Židov 11-29%, drugih 0*51%. Napredovali so torej židje za celih 801%, pravoslavni za 0*9%, »drugi« za °'49°/o j nasproti pa je padlo število katolikov za 9*86%, evangelikov za o-2 6°/0.
II. Tehniške šole.
V poletnem tečaji 1886/7 k je bilo na vseh tehniških visokih šolah Cislitvanije 1.722 tehnikov (za 533, ali za 44 8°/0 več nego 1868. 1.). Pa tudi od teh nam je odbiti 113 ogerskih, 34 hrvaških, 13 rumunskih dijakov poleg i iz Srbske; ta odbitek odštejemo razmerno pri dijakih nemške, madjarske, rumunske, srbsko-hrvaške in ,druge« narodnosti in na tej podlagi vidimo, da je bilo med ostalimi 1.561 tehniki
Dijaki	Vseh dijakov do-	Rektilikovani	Odstotki dotične ndrodnosti	
po ndrodnosti	tične narodnosti	broj	med tehniki	med avstr. prek
Nemcev	873	826	52e	
Cehov	412	412	26'.,	23,7
Poljakov	231	231	H*	14S«
Rusinov	16	16	1 0	»a«.
Slovencev	18	18		S 33
Srbo-Hrvatov	39	9		2*88
Lahov	41	41	2*7	3*07
Kumunov	7	3		
Madjarov	52	2		
drugih	33	3	<>•3	°!0
Aktivni so torej Nemci in Čehi, med pasivne spadamo poleg Rusinov, Hrvatov in I>ahov tudi Slovenci z jako velikim dolgom.
Ako pride 1 tehnik na 14.862 prebivalcev Avstrije, pride
i nemški tehnik na...... 9-987 Nemcev,
i češki tehnik na....... 12.621 Čehov,
i poljski tehnik na...... 1 4.800 Poljakov,
i rusinski tehnik na.....175.000 Rusinov,
i slovenski teknik na..... 63.333 Slovencev,
i hrvaški tehnik na...... 63-333 Hrvatov,
i laški tehnik na....... 16.341 Lahov,
i rumunski tehnik na .... 63.333 Rumunov, i madjarski „ ...... 5.000 (?) Madjarov.
Ako bi bilo Onih 1.561 tehnikov razdeljenih v jezikovnem oziru primerno razmčrju stanovaštva, moralo bi biti tehnikov nemških samö 539, čeških samö 336, poljskih samö 218, madjarskega nobenega, nasproti pa rusinskih 188, slovenskih 76, hrvaških 38, laških 45, rumunskih 13. Ker je pa slovenskih tehnikov samö 18 bilo, bili smo na dolgu za celih 76*7°/0; jednak je bil dolg Hrvatov, dočim so Rusini zaostali za qi'5°/0!
Narodnostno razmčrje pojedinih tehnik je razvidno iz nastopne tabele:
>	o	>	S	>	1	S
Tehnika
c	o	a	.2	£	c«	o	a	^	ho
C	JS	Vi	>	>	Xi	B	2	2°
«	«	^	s	J2	J2	««	»J*	C
200,	oŠ	55	S	J	a!	5	~
abs. 492	20	70	7	15	18	24	6	47	17
dunajska
°/o	2'tv	9 79	*'io	r8.	3"as	O«	<>«	23t
abs. 131	i	6	—	2	18	17	i	2	3
graška
/o 72'ii0	°*R8	3-31	«'.O	9'w	9 3»	1 "10 1 «16
praška abs 143	42	*	—	—	2	___4
nemška 0;	2I-	0■	__________2*
10 /'»jo	1 00	on
praška abs- 2	333	3	—	«	*	_	_	—	8
češka oo o„	95'es	°"86	~	-	—	"
abs. 103	16	—	—	—	—	—	—	3	—
brnska
°.'o	84« 13-,*	— — 2«
abs.	2 — 151 9 — — — — — i
lvovska
%	'« - 92M Sm ----- o-M
Nemci so v absolutni in relativni večini na Dunaji, v Brni in na nemški tehniki v Pragi; Čehi na češki tehniki v Pragi, Poljaki na lvovski. Slovenci so tudi tu večinoma na Dunaji (83*3%), ostali so v Gradci in Pragi. Čehov je jako mnogo na nemških tehnikah v Pragi (10 2 °/0 vseh čeških tehnikov) in v Brni; Poljakov je precej na Dunaji (30*2o/0 vseh poljskih tehnikov, Rusinov največ (56°/0 v Lvovu, Hrvatov v jednakem številu v Gradci in na Dunaji, Lahov, Rumunov in Madjarov največ na Dunaji. Zaradi znatnih nenemških manjšin sta tehniki na Dunaji in v Gradci najbolj »mednarodni*; lvovska, brnska in češka v Pragi so najbolj »närodne«
tehnike. Tudi tu je opomniti, da se slovanski tehniki ogibljejo slovanskih tehnik v Pragi in Lvovu in da pohajajo, ne izvzemši samih Poljakov in Cel lov, najrajši nemške zavode.l)
Z ozirom na veroizpovedanje je bilo med tehniki poleti 1886/7 katolikov 1.266 = 73 50°/0. pravoslavnih 54 = 3'i3%» evangelikov 86 = 4*99%, Židov 299= 17 40% in drugih 17 =098%. V primeri z vse-učilišniki je razmerje ugodnejše pravoslavnim in evangelikom, dočiro je Židov za blizu 2°/0 menj. Katolikov je razmerno toliko kakor na univerzah, gotovo menj, nego bi se nam bilo smeti nädejati z ozirom na katoliško stanovnistvo avstrijsko.
Po veroizpovedanji je bilo dijaštvo tehnik razvrščeno tako-le:
Tehnika	katolikov pravoslavnih evangelikov Židov	drugih
dunajska	abs.	413	31	37	201	4
					««ot	
	i 0	61 w	4*35	5 tt		
graška	abs.	'5*	(0	»5	4	i
	/0					
			5*53			o»
praška	abs.	«33	3	11	45	—
nemška	®/ /0	69\7	®*60	Su	23«	—
praška	abs.	324	9	12	3	—
češka	0/ /0	93io		3«		—
	abs.	9*	_	6	25	
brnska						
	/0	74'uo	—	4'M	20'so	—
	abs.	124	i	S	21	11
Ivovska						
	0/ <0		O'«	3*40	12 «s	
Češka tehnika		v Pragi je najbolj »		katoliška* ;	izmed ostalih	presezajo
katoliki poleg graške samö v Lvovu tehnikov; najbliže stoji lvovski brnska; dunajska je pa v istini medkonfesijonalna; znači jo liki dunajsko univerzo, ogromni odstotek židovskega dijaštva; nekaj menj Židov nahajamo v Brni in na nemški tehniki praški. Češka tehnika ima neznatno število Židov, katerih je pa med lvovskimi tehniki osmina. Ako ločimo tudi tukaj židovske >Nemce* od , čistokrvnih* Nemcev, moramo odstotke Nemcev tu in tam znatno znižati. Brnske tehnike židje so gotovo ravno takö za Nemce vpisani, kakor öni na nemški tehniki v Pragi; odštejmo torej od brnskih 103 Nemcev 25 Židov, in ostalo bode pravih Nemcev samö 78, t, j. 63.93°/0
2) Z 1. 1868. žil ne morem primerjati odnošajev 1886. 1., ker statistika za dno leto ne pove, koliko je bilo tehnikov Nemcev, Čehov i. t. d. Isto velja o dijakih rudarskih akademij in ostalih visokih šol dne döbe.
brnskih tehnikov, ne pa 84*42%; od nemških tehnikov praških pa ostane po odbitih Židih 98, t. j. samö 51% vseh ondotnih tehnikov, takö da je nemška tehnika v Pragi baš na pol nemška; statistika nam je tudi na tem polji dokaz, kakö silna opora so židje avstrijskemu nemštvu. Ako na dunajski tehniki odbijemo od »Nemcev* samö polovico židov, ostane samö 392 Nemcev = 54-75%, torej tudi malo nad polovico dunajskih tehnikov; a uverjeni smo, da bi smeli še lepo število več odšteti. Nasprotno smemo pa pri Poljakih Ivovske tehnike odbiti žide; potem je tu »Poljakov* samö 130 = 80'2%, za 12 44% mcnj než>° odstotek Poljakov krščenih in obrezanih vkup.
III. Visoka šola za poljedelstvo.
Na Dunaji je brojila poleti 1886 7. 1 247 slušateljev, med katerimi jih je bilo 28 iz Ogerske, 10 iz Hrvaške in 3 iz Rumunije. Ako z ozirom na te inostrance znižamo število nemških, madjarskih, hrvaških in romunskih slušateljev, nam je ostale slušatelje poleg närodnosti razvrstiti tako-le:
Dijaki Vseh dijakov do- Rektifikovani Odstotki dotične narodnosti po narodnosti tične narodnosti	broj	med temi dijaki med stanovdlstvom
Nemcev	»35	123	59 s,	36'TO
Čehov	49	49	2 3'so	
Poljakov	(6	16	7"to	14«
Kusinov	i	i		
Slovencv	i	i		5-2,
Srbo-llrvatov	»3	S		n»
Lahov	7	7	3*o	3'or
Rumunov	7	2		o8s
Madjarov	16	i	0-4*	°'to
drugih	2	i	O«	
Aktivno so torej Nemci, Čehi, Lahi — dočim hodimo Slovenci, Rusini in Poljaki k srečnejšim sosedom na pösodo jemat. Da naš oskromni narastaj ne zadošča dejanskim potrebam, nam svedoči istina, da pride pri Slovencih i slušatelj omenjenega zavoda na 11 ß milijonov slovenskih stanovalcev; pri Rusinih celö na 2% milijonov, dočim pride pri Poljakih 1 na 203.000, pri Čehih na 104.000, pri Nemcih na 65.122. Slovenskih dijakov te šole je premalo za celih 90%, rusinskih za 96%. poljskih za 47%. Kdo ima tu ugodno priliko, izvežbane svoje sile posojati tem zaostalim närodom? — Katolikov je bilo med önimi dijaki 204=82 90%, pravoslavnih 7 = 2-82%, evangelikov 18 = 6*89%, židov -15 = 6-15%, drugih 3 = 1*20%. Sösebno zanimiva potčza v tej sestavi je relativno oskromni »ak-tivum* Židov.	__(Konec prihodnjič )
LISTEK.
Jednajsta stoletnica Pavla Dijakona. Glasoviti langobardski zgodovinar ,.War-nefridi Paulus Diaconus" je bil rojen okrog 1. 730. v Čedadu iz plemenite langobardske roiovine. Njegov praded Leupichis je bil prišel z Alboinom v Italijo in ded njegov je na čuden način ušel avarski sužnosti s pomočjo Slovanov, kar Pavel Dijakon zelo pri-prosto opisuje v 38. poglavji IV. knjige svoje zgodovine. Pavel je bil odgojen na dvoru langobardskega kralja Ratchisa (744—49) in je živel pozueje na dvoru vojvode Arichisa v Beueventu kot učitelj vojvodove žene Adelperge, hčere kralja Desiderija. Za njo je spisal „Rimsko zgodovino«, katero je pa le po Eutropijevi ,,Historia romana" razširil. Takrat je bil Pavel že duhoven in ko je videl nesrečno usodo svojega naroda, šel je užalosten v samostan Montecasino. Od tam ga je poklical zaradi njegove učenosti Karol Veliki ua svoj dvor kot učitelja grščine. V svojih prostih urah je sestavljal nadgrobnice in zložil je tudi slovečo pesen na sv. Ivana „Ut queant laxis". Vrhu tega je sestavil zbirko homilij, kakersna je še sedaj v katoliški cerkvi v navadi. Decembra leta 786. šel je Pavel s Karolom v Italijo in je stopil zopet v samostan Montecasino, kjer je prebil svoja zadnja leta. V tem času je spisal svoje najvažnejše delo „De gestis Langobar-dorum", katerega pa ni mogel dovršiti, ker ga je smrt prehitela. Umrl jo 23. aprila, in sicer, kakor se sploh misli 1. 799 , ker letnica njegove smrti ni nikjer zabeležena. (Abel-Jacobi, Paulus Diaconus unl die übrigen Geschichtsschreiber der Langobarden, Leipzig 1878. — Glej tudi prof. Rutarja spis o Pavlu Dijakonu v letopisu „Matice Slo. venske,, 1. 1885. Ured.)
Odvetnik Karol Podrecca v Čedadu je sprožil v rimskem listu „Fanfulla della Do" menica" od 28. septembra 1890. misel, naj bi Italijani, Nemci in Slovenci 1. 1899. skupno praznovali jednajsto stoletnico Pavcl-Dijakonove smrti. Svoj predlog utemeljuje Podrecca s tem, da imajo vsi ti trije narodi jednako pravico in jednako dolžuost proslavljati Pavla. „Kadar si predstavljam Alboina stoječega na vrhunci Matajora (Monte-maggiore) nad Čedadom in motrečega italijansko nižino; ali pa kadar gledam z duševnimi očmi prvega Slovenca, ki Je stopil na videmski grič, okolo katerega je pozneje mesto nastalo, ter rekel videm (vidim), takrat si mislim, da noben drug predel Italije ne more tako živo predočiti sestanka treh velikih narodov, latinskega, germanskega in slovanskega, kakor baš Furlanija. Zato si lahko mislim, zakaj je Alboin tu utemeljil svojo prvo vojvodino, zakaj je Karol Veliki tu postavil svojo mejno marko in zakaj so akvilejski patrijarhi tu osnovali svojo obširno cerkveno državo. Zato tudi razumem, da sedaj prebivajo po vsi nižini do morja latinski kmetje, zakaj počivajo Nemci od zadaj za črto porušenih subalpinskih gradov in zakaj prebivajo med gorami Slovani, ki se, če so se ravno v srednjem veku umaknili iz ravnine napolnjene z njih krajevnimi imeni, sedaj vender vračajo in napolnjujejo trgovišča, zemlje, učilišča, uraduije in vse drugo, tako da se ni čuditi, ako je „uesumnjivi" poverjenik Valussi zahteval v listu „Giornale di Udine" od 25. sušca t. 1., naj se poučuje na vzgajališči v Čedadu tudi srbski jezik."
Ali bi se ne mogel ta izvenredni in mirni sestanek treh narodov s tem izkoristiti, da skupno praznujejo 1. 1899. jednajsto stoletnico Pavla Dijakona? Furlani so bili z mojim predlogom takoj zadovoljni in so poudaijali, da se tu ne gre za kakega navadnega Pavla; Nemci opevajo Warnefridovega sina kot svojega rojaka, ki jim je zapustil jedino zgodovino njihovih prednikov; in Slovani spoznavajo v Pavlovem glavnem delu
prve vrste tistih Slovanov na naši zemlji, ki so morda le predstraže prihodnjih borilcev. Vsi so jedini v tem, da je Čedad najpripravnejše mesto za praznovanje stoletnice, ker tamošnje rimske, langobarške in slovenske starine potrjujejo to, kar pripoveduje Pavel."
„In kadar se bodo zastopniki treh narodov sešli v starodavnem Čedadu, ki je zaradi svoje malosti, skoro bi rekel, nevtralno mesto, takrat Italijani ne bodo mogli za-nekavati, da tudi njih Slovani imajo etnografske pravice, ne da bi s tem državni celoti škodovali. In nasprotno bodo morali Nemci in Slovani priznati, da zemljepisje stvarja države, kakor je to priznal tudi Pavel, ki je na latinski zemlji živel in zato tudi v latinščini svoja dela pisal. In tako se bodo vsi sporazumeli kot možje, ki se gledajo kot psi, dokler se ne poznajo, ki pa postanejo najboljši prijatelji, ako se jeden drugemu približajo in jeden drugemu svoje misli razodenejo."
„In Italija, ki se je sedai na severu združila z Nemčijo in na jugu z Afriko, bode morda takrat v svojem zmemo-vročem pasu iztegnila jedno roko na zahod k svoji latinski sestri, drugo pa na vzhod k Slovanom, ki so na več načinov dediči stare Grecije. To so morda sanje, ali do 1. 1899. je še devet let !'• . . . Tako piše g. Podrecca. Prepričani smo, da njegova ideja najde tudi med Slovani prijazen odziv !
Listina iz 1. 1x70 — 1190. V spomin umeščevanja č. g. Jožefa Gožnjaka v župnijo Sv. Marije v Dreki, izdala D. Ivan Trinko in D. Jožef JuŠič (učitelja v bogoslovnem semenišči v Vidmu). Tiskarna »Del patronato« v Vidmu 1890. — Pač rcdkokd&j se je zgodilo, da se je khj slovenskega v Vidmu tiskalo! Toliko bolj mora razveseliti vsacega Slovenca 14 strani) obsezajoča knjižica, ki je nedavno ugledala beli dan na nekdaj slovenski, a Ž.M, davno že potujčeni zemlji. In ravno v tej knjižici priobčcna listina nam podaje nov, sijajen dokaz, da so še v XII. stoletji Slovenci sezali daleč tja doli po beneški ravnini, posebno da so bili razširjeni okolo srednjega in dölenjega Tu Im en ta (Tagliamento).
V listini čitamo namreč vse polno krasnih slovenskih imen, katerih si v XII. stoletji še niso upali potujčiti. Zlasti mnogokrat čitnmo naše ime Ivan (Jovan!), čeravno je moralo izobraženejšim gospodarjem slovenskih kmetov dobro znano biti, da slove naš Ivan italijanski »Giovanni«, a latinski «Johannes» Poleg Ivana nahajamo še naslednja, zclö pomembna imena: Dobrozanj (Dobrozain), Mestibor (Mistibor), Radul, Moryt (Murunt). Moraš (Moras), Abram (Obram), Sobatin (Sabatin), Stoja n, Drogovi/ (Dragonit), Kocel (Cacil), Dragoslav (Dragozlau), Bedenet (slovenska metateza mesto »BcncdeU-Benedictus), Gošprec (Gozpret), Stanislav (Stanizlau), Vitigoj, Stegoj, Lastigoj, Durogoj (Tvrdogoj ?), Sinče, Goste, BrekJa (Prechsa), Stanon, Buditi, Stebor (Zdebor), Trebula*, Kos (Cuossa), Btzljaj ali Bezljal (Bizlau) itd , itd.
Drugim , ncslovanskim imenom se očito pozna slovenski vpliv, n. pr. Lienart. t. j. Lčnart, Leonhard, kakor to ime izgovarjajo beneški Slovenci še sedaj. Nekatera imena so pa bila najbrž na italijanščino preložena, n. pr. »Rosso« namesto Rusec »Orso« namesto Medved, »Nadal« namesto Božič itd., ker vemo, kak<S zelo obična so ta imena med slovenskimi kmeti. Sedaj ne more sevlda nihče več kontrolirati, koliko slovenskih imen je pisateljica listine svojevoljno prev&lla na italijauski jezik. Prav mogoče je, da je tudi kakega Nedeljka spremenila v »Mingo« (Domingo, Dominicus).
Pisateljica listine se nam sdma predstavlja z besedami »Ego soror Ermilint dei ordinatione ancillarum sanete Marie humilis ministra«. Bila je torej nuna v samostanu Sv. Marije v Monasteru pri Akvileji. Ta samostan je ustanovil leta 995. patrijarh Janez III., a šele patr. Popo ga je leta 1041. bogato obdaril in '.akorekoč na novo utemeljil. Po-ponova daritev je obsezala vse zemljišče in vse vasi med Akvilejo in Strassoldom. To daritev je potrdil leta 1139. pat. Pelegrinus ter dodal še štiri vasf ob desnem bregu rečice Corno
«ad Codroipom. Vse te daritve je potrdil leta 1161. patr. Ulrik //. in sicer v sporazum-ljenji z goriškim grofom Engelbertom II., ki je bil brauitelj in odvetnik akvilejske cerkve in monasterskega samostana.
Starejši Engelbertov brat se je imenoval Henrik /. in je bil tudi branitelj akvi-lejski. Tega Henrika se spominja naša listina z besedami »post mortem dileeti fratris nostri Ileinrici, qui nostra fideliter et deo digne dispensaverat « Henrik je torej zvesto varoval posestva samostanska. Po njega smrti pa se je sestra Ermilinta zbala, da bi se sčasoma ne poizgubil spomin tistih davščin, katere je samostan dobival od podložnih kmetov, ali da bi kdo ne utajil tega, kar je dolžan dajati, in zato je sklenila na omenjeni listini vsa samostanska posestva in vse podložne kmete ter njih dolžnosti natanko zabeležiti.
Kolikor se iz zgodovine vč, umrl je Henrik okolo leta 1150. (Czörnig, Görz und Gradišča pg. 497 ). Ni verojetno, da je sestra Ermilinta dolgo po njega smrti odlašala popisati samostanska ddbra, ker strah, da se ne poizgubč, moral se je vzbuditi v nji takoj po braniteljevi smrti, ker morebiti ni prav zaupala njegovemu bratu in nasledniku Engelbertu. Dalje je razvidno iz listin, da je bila leta 1161. —1169. neka llermelinda opatica v Monasteru (Archeogr:ifo Triestino XI. pg. 385 ) Mogoče je, da je bila tudi pozneje še opatica, ali o tem se ne more nič reči. Ne razumem torej, zakaj sta gg. izda vatelja datirala listino z letnicama 1170. — 1190. Po mojem mnenji je bila napisana že okolo leta 1160.
(ig, izdavatelja sta se držala italijanske navade, da se o važnih in svečanih dogodkih izdd na čast slavljencu, ali pri ženitbah na čast novoporočcncema, posebna knjižica, v kateri so natisnjene Časih najzanimivejše listine ali zgodovinske razprave. Take knjižice pa ne prihajajo širšim krogom v roke in le redkokdäj zvedd zdnje strokovnjaki, ki bi jih mogli porabiti Zato bi bila gg. izdavatelja storila bolje, da sta izdala listino s pojasnili in opombami n. pr. v letopisu »SI Matice«, ker ta knjiga pride tudi zunanjim učenim krogom pred oči.
Tu omenjenih pojasnil in opazek pa zastonj iščemo v videmski knjižici, in to je po mojem mnenji napak, zakaj vsakdo ne more vÄleti, kje leži Mala Seinpicca (-Mala-cipica, t. j. Mala Zompichia vzhodno od Codroipa). Morda bode celo rodnih Furlanov dosti, ki ne bodo včdeli, kje je Caselis ali pa Per t eg il (Perteole)? Takisto se bode redkokdo domislil, da v izrazu Celean je treba iskati naš Solkan pri Gorici
Navzlic tem nedostatkom pa moramo gg. izdajateljema prav hvaležni biti na ob-ja\ljeni listini, ki bode marsikomu dobro služila kakor dragocen zgodovinski izvir.
S. P.
Cantica Sacra. Zbirka cerkvenih pesmi za moški zbor, uredil Ant. Foerster. založil in prodaja K. Milic v Ljubljani. Cena trdovezanemu zvezku 1 gld. (po pošti 5 kr. več).
V elegantni in lični obliki podaje nam marljivi skladatelj 70 izbranih skladeb, od katerih je 40 v slovenskem, 30 pa v latinskem jeziku. Akoravno so največ namenjene , ad usum studiosae juventutis", vender že iz opomina razvidimo, da se je g. Foerster postavil na praktično in vsestransko stališče in mislil pri tem tudi na razne druge cerkvene zbore. Kdor se je količkaj na deželi ukvarjal s cerkvenim petjem, znäno mu je, s kakimi težavami se je boriti pevovodji, kateremu sedaj moških, sedaj ženskih pevskih močij primanjkuje. Zarad tega je uredil Foerster to zbirko tako, da te pesmi ,poj6 ^tudi lehko ženski ali deški glasovi, ali pa tudi kvarteti (navadno za 2 tona niže). Gradivo je raznovrstno in tolikšno, da zadostuje za vse cerkveno leto, za praznike Marije Device in
nekatere druge svetnike i. t. d. Razne latinske himne se smejo peti pri slovesni maši kot ofertorij po recitovanem predpisanem tekstu dotičnega praznika, a slovenske besede teh napevov najti je v „Ceciliji".
Odveč bi bilo to lepo zbirko priporočati, — priporoča jo že ime skladateljevo in res lepa vnanja oblika. Ker je tisek v partium jako razločen, more vsak pevec iz par-titure peti in tako odpade tudi nadležno prepisovanje posamičnih glasov.
A\
Teoretično-praktična klavirska šola. Spisal Anton Foerster. Op. 40. IV. zvezek. Cena 1 gld. 30 kr. V Ljubljani. Založila ,,Glasbena Matica". Natisnila Engelmann in Mühlberg v Lipsiji.
Ta prekrasni IV. in zadnji zvezek izborne Foersterjeve klavirske Sole obseza naslednjo glasbeno tvarino: LIL so vaje s trilci, katere živo priporočamo vsakemu učitelju in učencu. Zatem nasleduje pojasnilo o dvojnih prestavnih znamenjah in dur-skale s podvojenim križcem in bb. x iS. št. je lepa „Večerna" od Rob. Mdsiola, a št. 119. lepa Foersterjeva „V spomin". Zdaj pridejo na vrsto moll-skale in vaje v mol-tonih. St. 120. je ctuda v a-moll; št. 121, je krasna ruska pesem „Ej uehnem", ki je v koncertih Slavjanskega učinila velikansko senzacijo; g. Foerster pa je dal pesmi arangement za klavir, ki je povsem dovršen. LVI. ima trizvoke z oktavo; LVII. pa arpedže. St. 122. je etuda v a-moll s končnim „glissando". 123. Husitska, 124. Predigra v e-moll. 125. Romanca v e-moll od Teodora Elzeja, 126. Etuda v d-moll, 127. Predigra od M. Clementija, 128. Bolero „španski ples" od K. Černega. glasovitega klavirskega učitelja na Dunaji, 129. Etuda po raznih modulacijah, 130. Italija, od F. Mendclssohn-Bartholdyja. 131. Krasna „Predigra" v h-moli, od J. S. Bacha, 132. Eksercicija v c-moll od K. Cernega, 133. Ekloga, „kmetski prizor", od V. J. Tomaška, čislanega kontra-punktista v Pragi, 134. Etuda v a-moll od J. Schmitta, 135. Enpromptu, od A. Foer-sterja, v f-moll; izborna skladba, 136. Češka ndrodna, 137. Arija, čveteroročno iz operete „Gorenjski slavček" od A, Foerstcrja, 138. Etuda v fis-moll od R. Musiola. 139. Predigra v cis-moll od M. Clementija, 140. Rapsodija v d-moll, od Tomaška, 141. Rusko kolo v b-moll, 142. Eksercicija v f-moll od Clementija. 143. „Moravska", v gis-moll, 144. Etuda v c-moll s prehajalnicami, 145. Gavota, „stari francoski ples" v d-moll od J. S. Bacha, 146, „Po plesu", 147. Etuda v a-moll s prehajalnicami, 148. Etuda s ter-cami I. Legata. II. Staccato, 149. Gique, „vesel ples" v g-dur od W. A. Mozarta, zel<5 umetno sestavljen z imitacijami, 150. Kanon v sekundi ali spodnji septimi od Clementija — d-dur, 151. Etuda v c-dur, 152. ,Jutro" od C. G. Reissigerja, v d-dur, ar-rang. A. F., 153. Etuda v des-dur. 154. Byvali Čechovč. Krasna transkripcija od A. Foersterja, 155. L. pl. Beethovna zadnja skladba v c-dur. Končno opazke določujejo red, po katerem se je ravnati pri porabi klavirske šole in kratko kazalo za pouk v igri na klavirji pri Šoli in po šoli, za 4 in 2 roki, in nekateri popravki. Opaziti gre, da so povsod med navedenimi številkami uvedene predvaje. G. pisatelj ne ljubi na dolgo in raztezno razlagati tvarine: vse omeni kratko ali jedrnato tako, da ni nikjer ničesar pogrešati a tudi preveč ni. To kaže, da g. pisatelj ni le dovršen mojster v glasbenem taktu, temveč, da ima istega kot učitelj v polni meri.
Ako hočemo biti pravični, moramo trditi, da ne najdemo lahko primernih besedij, s katerimi bi mogli to izborno klavirsko šolo po vrednosti oceniti. Trdimo pa z mirno vestjo, da jednake šole, ki bi imela toliko vrlin ne poznamo. G. pisatelj je s svojim epohalnim delom položil osnovni kamen prihodnji slovenski glasbi; nam je dolžnost, da podpiramo g. Foersterja in požrtovalnost „Glasbene matice" z naročbo na prekrasno
tiskane zvezke te izborne glasbene šole, ki je po pravici zaslovela v vseh glasbenih krogih v inozemstvu.
D. Fajgelj.
Jugoslovenska akademija v Zagrebu. — V Letopisu za leta 1889 tega prvega znanstvenega zavoda na slavenskem jugu beremo, da je njegova glavnica konec preteklega leta narastla na 394.839 gld. dohodkov da je imel 21 181 gld., stroškov pa 20.201 gld. Knjig je akademija ta čas izdala jednajst v obsegu kakih 200 tiskanih pol. Omeniti moramo dva nova sklepa, ki sta preimenitna za razvoj znanstvene literature. Najprej je akademija sklenila, da se loti novega začetja, namreč nabiranja tradicijo 11 a 1 n e narodne literature ter ie to delo poverila peteričnemu odseku, v kateri so izvoljeni gg. Rački, Valjavec, Nodilo, SmičikJas in Maretič. Drugi imenitni sklep določuje, da se imajo v prihodnje razpisavati nagrade za posebna znanstvena vprašanja, ki bi imela mlajše može vzpodbujati na znanstvena preiskovanja. Prva nagrada od sto cesarskih cekinov je namenjena tistemu, ki najbolje razjasni »etnografske odnošaje balkanskega polotoka od najstarejših časov do turškega osvojenja.« Med nekrologi čitamo tudi živo-topiš našega Frana Erjavca. Od društvenega glasila »Rada« so od zau njega našega poročila prišle na svitlo tri nove knjige, 99., 100. in 101. V teh knjigah razpravlja prof. Valjavec »o prievodu psalama u nekijem rukopisima hrvatsko-srpsko i bugarsko-sloven-skijem;« dr. Rački opisuje »nutarnja stanje Hrvatske prije XII. stolječa,« in sicer »državno uredjenje«, potem pa v drugem spisu razpravlja »o starom grbu bosanskom« • prof. Nodilo nadaljuje svoja preiskovanja »o staroj vjeri Srba i Hrvata« ; dr. Šrepel nam podaja lite-ramo-historično razpravo »Skup Marina Držiča prema Plautovoj Aululariji«; dr. Mulkovič razpravlja v X. Članku svojih potopisov po balkanskem polotoku v XVI. veku »o drugem putovanju Antuna Vrančiča u Carigrad 1567. godinc« ; dr Murko je priposlal spis »bu-garski i srpski prijevod knjige o sedam mudraca, njen izvor i kratak obzir na druge slovenske redakcije« ; dr. Fran Vrbanic je priobčil II članek svojega spisa »rad hrvatskoga zakonarstva od godine 1861. do najnovijega vremena« ; a prof. Valjavec razpravlja »o adverbiju 11a ski, ske, ke, ce, ice u kajkavaca«. Od »Starin« prišla je na svitlo XXII, knjiga, ki obsega »ljetopis bosanskih Franjevaca od god. 1339. do 1736.« ; potem /.e prej omenjeni »putopis Antuna Vrančiča v Carigrad 1567. godine«; nekoliko rokopisov iz praške knjižnice, tičočih se hrvaške literature v srednjem veku; in nadaljevanje »regest« pokojnega Kukuljeviča. Od »Spomenikov hrvatske Krajine« prišla je na svitlo III. knjiga, v kateri je Radoslav Lopašič priobčil dotične rokopise od leta 1693. do 1790. ter s tem dovršil svoja arkivalna preiskovanja od leta 1479—1790.
„Ljubljanski Zvon"
izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta i gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Lastniki in založniki: Fr. Leveč i. dr. — Izdajatelj in odgovorni urednik: Fr. Leveč. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, v Medijatovi hiši na Dunajski cesti, 15.
Tiska »Narodna tiskarna« v Ljubljani.