Cltotelf-ein v pouHc in zabavo, ObuHolani šporfn! mili- Ko je zapustil svetovni mojster v dviganju težkih uteži Maks Roseniblom MadLson Square Garden v Ameriki, je poklical avtotakslerja. Zelo se je začudil, ko je prepoznal v šoferju svojega prednika Pavla Berlenbacha, ki je bil pred leti ravnotako svetovno znan ter priljubljen kaikor boksar Ja.k Dempisey. Berlenbach je bil milijonar. Ko se je odrekel boksu, je bil tudi njegov bančni kapital že precej izčrpan. Doletel ga je denarnl polom, čeravno je zaslužil kot boksar neverjetno visoke svote in ije prejel enkrat za eno zmago 10 miligonov Din. Kafcor pridobljeno, tako zgubljeno. Berlenbach je nastopal nobel in je posedal več raznih oblek nego angleški kralj. Preostanefc njegovega -gromnega premoženja je jedva zado_čal za nakup prevoznega avtomobila ;ali taksija. Berlenbach nikakor ni osamljen glede usode. Malodane vsi, ki so veliko zaSlužili s športom, so tudi mnogo mnogo izmetali. Nobenemu se ni posrečilo, da ibi bil neverjetno visoke in s športom pridobljene svotc tudi ohranil. Seveda, .tudi med športnimi milijonarji so izjeme in med te spada Gene Tunney. Ko je bil na vrhuncu svoje slave in obče priljubljenosti, se je odrekel prostovoljno športni slavi in pričel s pridobljenijni milijoni mirno ter štedljivo živeti. Zamorskemu boksarju Jacku Jobnsonu so tud brzeli milijoni skozi prste. Sedaj je star 50 let in se zastonj trudi, da bi si zaslužil Ocot rokoborec toliko dcnarja, da bi imel svoj vsakdanji trdi liruh. Georges Carpentier, veliki Francoz, ;tudi ni mogel obdržati bogastva. Tudi on je zaslužil ogromne svote, a danes Se komaj životari. Hans Breitenstatter je zaslužil najjveč z nemškim boksarskim športom, a danes se preživlja na ta način, da pofcoja svoje ime kot tehnični vodja bokearskih. predstav. V Čikagi šofira taksi nekdanji bokear Kurt Prenzel, mož filmske dive Fern Andre. Med kolesarji si je pridobil Walter -Riitt naslov »šestdnevni cesar«. Povsod so ga poznali, kjenkoli se je udeležil kolesarsfcih dirtk, so mu nakazovali rekordne nagrade. Ko je ostavil šport, si jje zgradil kolesarsko dirkališče, ki je joosilo njegovo ime. Riittova arena je Kgorela pred par leti in njen lastnik prodaja danes kolesa v neki trgovini. Še slabša usoda jedoletela amerikanskega kolesarskega dinkača Jurja Hen?,ey. V mladosti si je prislužil bajne svote s športom, a s. mora danes zadovoljiti s službo vratarja. Tod Sloom je bil najznamenitejši jezdec. Prislužil si je neverjetno veliko i remoženje in je bil dober znanec najbogatejših plemenitašev, ki so se pečali z jahalnim športom. Umrl je kot revež v neznatni bolnici. Njegove zadnje bcsede so bile: »Ni mi bilo žal.« Nobeden od športnlh milijonarjev se ni kesal, da je zgubil premoženje. Sanjarijo radi o preteklosti, ki je njihova življenska vsebina, in o onih blaženih časib, ko so bili v šport _ na viišku in so razmetavali z — milijoni . . . * Ogrešeiiilf zaniorcc? Ą fefaia, »Odrešenik v letalu«, to je amerikansiki črnec in njegovo kraljestvo je povsod, kjer prebivajo po Združenih državah zamord Njegov sedež je v zamorski prestolici v Harlemu, v njujorškem zamorskem oikraju. Njegovo meščansko ime se glasi Jurij BaJker. Njegovi verniki ga nazivajo »nebeškega očeta« in se ni? spotikajo na dejstvu, da j. visok jedva 1.37 m. Njegov pribočnik in stalni spremljevalec je goljatski zamorski letalec polkovnik Herbert Julian. Ko je pričel Jurij Baiker pridigarsld posel, je bil ubog, kakor vsi povprečni zamorci v Harlemu. Danes je bogataš. Iz cele Amerifce se steka k njemu denar, katerga si pritrgajo njegovi verniki od ust in mu ga pošiljajo. Črni odrešenik razume dušo svojih rojakov. Znano mu je, da ljubi črnec zunanji lesk ter tam-tam in vse to mu nudi v obilni meri. Zamorci so ponosni, da izvrši njih rešitelj vsa misijonska potovanja v rdečem letalu, bahajo se z njegovimi razkošnimi avtomobili, z v krasne uniforme oblečeno telesno stražo in s stenografi, katerih kar mrgoli krog učenika, da beležijo vsako besedo, ki pride iz njegovih ust. Njegova obča priljubljenost temelji na naravnost razsipni darežljivosti. Za letošnjo veliko noč je pogostil v Harlemu 5000 črncev. Vsaik gost je prejel veliko porcijo purana. Pred omenjeno pojedino so priredili zamorci po celem Harlemu ogromni obhod kot odgovor na običajno velikonočno parado bclokožcev v Njujorku. Jurij Baker sc upira v Združenih državah na 1 milijon udanih mu vernikov, na celem svetu pa na 10 milijonov. Po Ameriki je organaziral posamezne verstke občine v obliki majhnih kraljestev, ki so pod strogim nadzorstvom. Mall črni Mesija se ukvarja z na.rtom, da bi ponesel svojo blagovest s pomočjo letala tudi še drugim narodom na širnem svetu. Vasi ^olgcga IiwSi€n|a. Splošno je znana trditev, da je Perzija ona pokrajina, v fcateri živijo ljudje najdalje, v Evropi je najti najstarejše Ijudi na Bolgarskem. V zapadni Evropi se ne prepirajo več dežele, ampak kve.jemu kraji, na Angleškem samo posamezne vasi za čast dolgotrajnega življenja. Na sredi angleške grofije Hertfordshire leži vas, ki se imenuje Benington. Na imenovanem selu ni nič fcaj posebnega, znam.nito je postalo le po starih osebah. Na tucate ljudi doseže tamkaj starost nad 80 iet. Ugotovili so celo družino, v kateri živi še sedaj šest sester, ki so preikoračile 80. leto. Pri starcih nas zanima predvsem recept, katerega so se posluževali za dosego visoke starosti. Najstarejša od šestih sester je izjavila: »V nekaj dneh bom stara 90 let. Skvupno s sestrami znaša naša starost 510 let. Oh, ko bi še živela sestra Betka. Umrla je zgodaj. S 83. letom. Kako smo dosegle toliko let? Vedno smo delale in neprestano smo morale delati. Pa še nekaj: zg-daj k počitku in zgodaj na noge. Y mestu smo bile le redkokedaj. Če smo se vrnile iz mesta, smo bile vsikdar bolne. Tak je naš recept za dosego visoke starosti.« Pri sedanjih na Španskem tolikanj razburkanih časih spominja neki list na pripovedko, ki je pomenljiva za današnjo dobo, katero preživljajo ŠpancL Storija pravi: Ko je odvzel španski kralj Ferdinand III. mohamedansikim Mavrom mesto Sevilla, je umrl. Kot svetnik je prišel takoj v nebo, kjer ga je predstavil sv. Jakob zaščitnici Španije, sv. Mariji. Matl božja mu je dala na izbiro nekaj želj za njegovo ljubo ter od mohamedanov stiskano domovino. Ferdinand je prosil nebcško mater za olje, vino in žito. Vse mu je bilo dovoljeno. Prosil je še za solnčno podnebje, za hrabre moške in lepe žensfce. Zahte-. val je še smodke, svete ostanke, česeri in tdike za španske bikoborbe. Tudi ti darovi so bili naklonjeni Španiji. Slednjič je še predložil prošnja za dobro vlado, a tedaj mu je rekla Mati božja: »Ne, dobra vlada je na Španskem n.mogoča!« Naitiastsi predor. V prvih dnevih letošnjega decembra bo predan na Japonskem prometu na celem svetu najdaljši predor, ki je dolg 21.600 m. Delo je trajalo 16 let. Z naj-> daljšim tunelom bosta naravnost zvezani važni točki Namazu in Atami. Ž«. med svetovno vojno se je pokazala potreba te zveze radi prevoza vojaštva in raznega materijala. Z gradnjo so pri-. _eli takoj leta 1918. Delo so morali večkrat prekiniti za dalje časa radi delavskih stavk, nesreč ter potresov, ki 80 obiskali v tcj doM Japonsko. Pri med Japonci običajnimi najnižjimi mezda^ mi je stal pr.dor 1 milijardo dinarjev, V svoto niso vračunane odškodnine 160 družinam, ikojih očetje so pri gradnji srnrtno ponesrečili. Predor bo blagoslovil sam japonski cesar, ki se bo kot prvi peljal z vlaJkom skozi tuneL Ravnanje. Gospa doktorjeva: »Pri nas ostanejo dekle jako dolgo. To je mogoče \e radi tega, ker ravnamo z njimi, kaJkor bi bile družinski članL« »Tako sem tudi jaz postopala«, pravi gospa notarjeva, »a večina mojih dekcl si ni pustila dopasti družinslkega člaar« stva.«