Posamezne Številke: Navadne Din —’75, ob nedeljah Din 1*—. UREDNIŠTVO «c n»h*i« v M.ri-boru, Jurčičeva ulica it* 4» I. nadstr-UPRAVA sc naKaja » JorJičevi ulici sL 4, pritličje desno. Tele« fon it. 24. — SHS po.tnočeVovni račun stav. 11.78?. Na naročila brc* denarja' ae n« Mira. — Rokopisi a« ne vračajo. P8SKlifirilfiainnri5!M Cena 'današnje §!®v- —'75 Posamezne številke: N avadne Din —*75, ob nedeljah Din 1’—. „TA150R“ izhaja vsak dan, razven nedelje in praznikov, ob 18. uri x datumom nailednjcga dne ter stane mesečno po pošti D 10-—, za inozemstvo D 18' , dostavljen na doin D 11'—, na izkaznice D10*-> inserati po domovom. Naroča se pri upravi »TABORA* MARIBOR, Jurčičeva ulica štev.4. Leto: VII. Maribor, četrtek 4. novembra 1926. Številka: 250. Nedolžnega so linčali! Pravi atentator je baje pobegnil. — Kako sc ščiti junaški Mussolini pred atentati. Ženeva, 3. novembra. Vedno bolj se potrjuje verjetnost vesti, da je bil lSIetni Anteo Zanboni, ki je bil jv Bologni radi atentata na Mussolinija linčan, popolnoma nedolžen in da Je pravi atentator v nastali zmedi in gne-. Si izginil. Rodbina Zanboni je vsa faustovskega mišljenja. Poroča se tudi, da je Mussolini nosil Pod srajco železni oklep, od katerega se ie krogla odbila. Kolajna reda sv. Mav-riciJa tedaj ni neposredno preprečila ra-njenja. Pred novimi konflikti v Uzunovi£evi vladi Stj. Radič nenadoma odklanja tajni pro. tokol, ki je podaljšal koaliciji RR življenje. Beograd, 3. nov. Položaj vlade je v zadnjih dneh znatno oslabljen, deloma tudi radi tega, ker radičevci izjavljajo, da ne bodo glaso-, vali za nettunske konvencije, ako ne bo v|ada spremenila nekaterih določb. Radikali pa so vsi za to, da so sprejmejo konvencije v sedanji nespremenjeni o-bliki. Nadalje povzroča trenje med zaveznikoma v vladni koaliciji tudi to, da noče Stj. Radič izvrševati obveznosti, ki jih je HSS sprejela povodom zadnje krize in ki _so označene .v tajnem protokolu. Radič izjavlja, da ga ni takrat nihče vprašal za njegovo mnenje in da eo se HSS v tem protokolu preveč zvezale roke. Z današnje skupščinske seje Beograd, 3. novembra. Današnja skupščinska seja je potekla izredno suhoparno. Prisotnih je bilo je-ava kakih^50 poslancev. Razpravljalo se je o poročilu finančnega odbora glede naknadnih kreditov za L 1926 in 1927. ^euspe^^7itede??jai4,", finančnega ministra Beograd, 3. novembra. Kakor znano, je finančni minister dr. Perič zahteval od vsakega ministrstva! da mora prištediti najmanj 10 odst. Sedaj se je izkazalo, da njegova akcija ni imela uspeh, ker sc je z raznimi črtanji in odpustitvami zmanjšal celoten proračun jedva za kakih 800—900 milijojiov Din, medtem ko je dr. Perič trdno računal, da bo prištcdil najmanj dve milijardi. Dnevna kronika StroBmayer in Sokolstvo Dne 7. novembra t. 1. se bo na zelo svečan način odkril v Zagrebu dolgo pripravljam spomenik velikemu glasniku današnjega jugoslovanstva, vladiki Josipu Jur-ju StroBmayerju. Ta dan bi moral biti pravi jugoslovanski praznik, ki naj bi pokazal med brati iste krvi to, kar jih združuje, ne pa ono, kar jili loči. Strol3mayer, utemeljitelj »J u g o s 1 o v. akademije« itd. je Hrvat, ali ne Hrvat v separatističnem smislu. Žal, da se je morala tudi ob tej priliki pojaviti nestrpnost in zagrizenost tistih sinov lirvatske matere, ki ne b ibili dandanes častilci StroBmayerja — Jugoslovana, če bi veliki biskup še živel. Prireditveni odbor je namreč izdal proglas, v katerem pravi: »Zovu sc u punom broju samo isključi-vo hrvatska društva, a ostala tek da šalju zastupnike. Jugoslovansko, Sokolstvo nije im poželjno, kako ne bi radi poznatih prilika u Zagrebu pred očima kralja došlo do ncželjnil) incidenata«. Starešinstvo Jugoslov. Sokolskega Sa-veza nam jc poslalo oklic, iz katerega smo posneli to nečedno in nebratsko gesto zagrebškega odbora in po katerem objavljamo, da je vse jugoslov. Sokolstvo ogorčeno In se seveda ne bo udeležilo odkritja spomenika. Vzlic temu pa bo jugoslov. Sokolstvo slavilo povsod, kjer sc vije njegov prapor in ;tirijo mišice njegovih bratov in sestra, velikega Jugoslovana in Slovana Josipa J. StroBniayerja. Fiasko trgovinskih pogajanj s Francijo Beograd, 3. novembra. Iz Pariza sta prispela člana naše delegacije za trgovinska pogajanja s Francijo, generalni direktor carin dr. Šmid in sekcijski načelnik Milan Lazarevič Poročala sta vladi o težkočah, ki so nastale ■v teh pogajanjih. Francija je ponovno od klonila, da bi dala naši državi iste u Rodnosti, ki jih naša država nudi Franciji. VLADA IN MESTNE HRANILNICE. Beograd, 3. novembra. Trgovinski minister dr. Krajač Izdeluje osnutek zakona o mestnih hranilni-c? / J zakonu se bodo izenačili statuti vseh mestnih hranilnic Jugoslavije, osnovala pa se bo tudi zveza jugoslovanskih mestnih hranilnic. CURICH. Avala. 3. novembra. Izvirno Beograd 9.145 Pariš 16.525 London 25.135 New Jork 518.50, Mi lan 22, Praga 15.36 Dunaj 73.i75i Budimpešta 0.726, Berlin 123.35, Bruselj 72.15, Amsterdam 207.40 Bukarešta 2.93. Zofija 3.7425 ’ — Kraii se je vrnil Iz Južne Srbije. Po službenih vesteh sta sc kralj in kraljica vrnila iz Skoplja v Topolo. — Z nogami so poteptali atentatorja. Najnovejši atentat na Mussolinija je izvršil ISletni deček, sin knjigarnarja Za-nibonija v Bologni. Za sedaj še nihče ne ve pod kakimi vplivi se je odločil ta mlečnozobi mladenič za politični anarhizem in kdo mu je stisnil revolver v roko. Za razmere v Italiji jc to dejstvo nedvomno značilno. Vidi se, kaka mržnja plamti meri onimi, ki jih fašizem pritiska k tlom. Atentatov noben prijatelj svobode ne zagovarja, ali v Italiji, kjer se načelo svobode in pravice neprestano skruni s krvjo, y Italiji, kjer se je na mjgbaj od zgoraj, izvršil eden najotrab-nejših »olitičmh atentatov zn d ni c dobe, umor Matteottiia, v tej Italiji ni č"dno, če je Mussolini vedno ogrožen. Toda 'Pustimo vse to ob strani in se ustavimo samo pri tcj-ie vesti; Ko so se fašisti po strelu na Mussolinija zavedli, so urno zgrabili 15!etnega atentatorja, ga vrgli na tla in ga jeli tentati s kooiti svojih čevljev, kakor da bi imeli pod sabo bla-o, ne_ pa človeka. Drugi so ga zbadali z nozi, Ko so pozneje dečkovo truplo prepeljan v mrtvašnico, ic bil obraz tako izkaz en. da ni bilo mogoče ničesar več razločiti: samo krvavo meso in kosti so sc ostale. Mi navsezadnje razumemo ogorčenje, ki so lahko polasti v takem trenutku# toli fanatičnih oboževalcev Mussolinija, kakor sn črnosrajčniki, nli^ to, kar so storili fašisti s 15!etnim dečkom, .ie rfokaz bori’o«-ske brutalnosti Italijanov. Drugod bi dečka vzeli v zaščito in izročili na varno, da bi se do-'THalo, kaj ga je napotilo k atentatu in kakšne zveze je imel, kar je politično ne-dvoimno ^zelo važno, ali tu so ga razjar-jern. ljudje sami justificirali na ogaben način, ki je vreden onih, kateri imajo na svojih praporjih Metteottijev madež. Tudi to je dokaz velike surovosti, ki jo skriva na zunai kulturno politiran italijanski enačaj, Slovenci smo to brezprimer-no surovost spoznali že olb zažigu Narodnega doma v Trstu: tako kakor so so Lahi takrat obnašali, se niso nemara obnašali niti Vandali. Je že nrav, da so fašisti v skrbeh1 za svojega Mussolinija, alt tistega poteptanega dečka jim syet ne br> zlahka odpustil. — O atentatorju na Mussolinija 15 letnem'Zamboniju poročajo, da je pripadal Zvezi fašistovske rnladcži, pred enim letom pa jo izstopil iz nje. Mladenič se je potemtakem vzgojil v duhu fašizma! Ni tedaj čuda, če se tudi potem, ko jc prešel k nasprotniku, ni spomnil, da je treba spoštovati tuje življenje in prepričanje. Take sadove rodi prezgodnje zastrupljanje mladine s politiko! Sicer pa po zadnjih vesteh sploh še ni gotovo, ali je ustrelil na Mussolinija ta dc-ček ali pa kdo drugi, ki se je znal bolj'skriti in uteči. Zdi.se, da je bil atentat organiziran. — Bog ščiti Mussolinija. Ko je papež izvedel za atentat na Mussolinija, je dejal kardinalu Gaspariju: Zopet znalo da stoji Mussolini pod varstvom Vseviš-njega! — To pa najbrže ne bo povsem točno. Tokrat je stal pod zaščito sv. Mavricija, oziroma, kolajne reda sv. Ma-vricija, ob katerem se je odbila atentatorjeva krogla. — Mleko, vino in žganje ter Radičeva politika. Na nedeljskem shodu v Livnu je Stjepan Radič takole označil jugoslovanski problem; Deset milijonov Srbov in Hrvatov, 1 milijon Slovencev iti 4_ milijone Bolgarov — to je velika številka. Bolgari pijejo mleko in so dobri, Hrvati pijejo vino, pa so veseli, Srbi pijejo žganje, pa so junaki . . .« Iz tega bi sledilo, da hi bili Bolgari najbolj nedolžni, ker pijejo mleko. Toda Srbi, ki so junaki, dobro vedo kakšen značaj imajo na žalost ti naši »mlečni« bratje. Radičeva v i n s k a (hrvatska) politika je preveč vesela in ne vidi, da so Bolgari z vsakim dnem dalje od Jugoslovanstva ter da od mešanja mleka, žganja in vina ne bo tako kmalu užitne politične pijače . . . — Radetu Pašiču, sinu bivšega ministrskega predsednika, ne da parlamentarni odbor miru in še naprej pridno stika po njegovih »poslovnih« zadevali. Vče raj jo bila zaslišana vdova bivšega bančnega ravnatelja Milina, ki je izpovedala za Radeta Pašiča precej obte žilne stvari. — Koroščevi »popovi« ne dajo Stj. Radiču miru, odkar je polomil s svojo akcijo, da bi se tudi dr. Korošec vpregel v jarem sporazuma, kjer sc radičevci tako »požrtvovalno« pote za narodov blagor. Na nedeljskih shodili je Stj. Radič •vihtel bič svoje zgovornosti nad Korošcem in njegovimi »nonovi«, kar s° smatra za najboljši znak, da HSS in SLS ne bosta — vsaj za sedaj — skunno hodili radikalom na dnino. Morali bodo pač radičeva sami nojesti juho sporazuma, ki so si jo zvn-iij z vso panriko in vsem octoni vred. ki so ga radikali natrosili in nalili radi ljubega sporazuma in ki radičevcem očividno ne tekne . . . — Ciklon, ki .ie divjal v noči od petka na soboto, jo povzročil prccejjšnjo škodo tudi v Slov. goricah. Segal ic do bližine Gradca. Močno prizadeti so kraji med Sv. Ujem in Wildonom. — Smrt profesorja Siegerja, V Gradcu je umrl vseučiliščni prof. dr. Rudolf Sieger. ki_ sc je posebno živahno udejstvoval pri Siidmarki in je skupaj s Pirch-eggerjem in drugimi vodil po prevratu skrb. za obmejne kraie in Ncmcc v Sloveniji. Bil je naš odločen nasprotnik. — Razpis mest v območju okrožnega sodišča mariborskega. Pravosodna u-prava razpisuje v območju okrožnega sodišča mariborskega sledeča mesta: 1. izvršilnega uradnika, ali poduradmika ali sluge pri okrajnem sodišču v Ptuju, 2. ? jetniških paznikov in eno mesto jetniške paznice pri okrožnem sodišču ■v Mariboru. 3. po eno mesto zvaničnika (pis. oficijanta oz. pomočnika) pri o-krožnem sodišču v Mariboru in pri okr. sodiščih v Ptuju in Prevaljah. Lastnoročno pisane prošnje se morajo vložiti najkasneje do 15. novembra 1926 pri predsediništvu okrožnega sodišča v Mariboru. — Finančni minister in invalidi. Beograjska »Politika« piše_ pod naslovom »Jedan nov škandal«, da je finančni minister izdal finančnim upravam naročilo. naj ustavijo invalidnino vsem onim. .va'H'im. ki imajo pokojnino ali plačo v znesku 1111.10 dinarjev na leto ali 92.59 Din mesečno, a vsem onim, ki plačajo več kot 20 Din osebnega davka, ’ ■ n ca samo polovica invalidnine. Potemtakem bodo dobivali invalidnino zgolj oni, ki imajo manj kot 92.59 Din mesečno. Kor pa tudi ti sigurno, plačujejo 20 Din davka, bodo dobivali le polovično. »Politika« pravi, da je s tona-odibo invalidsko vprašanje »rešeno« in da ne bo ostala niti desetina dosedanjih invalidom. Če. pa so poteptani ustmeni in pismeni zakoni državne in narodne hvaležnosti im razveljavljeni mnogi sodni sklepi, ki so bili izdani na osnovi zakona, — tp pač nikomur ni mar. Tako kot se pri nas postopa z invalidi, se naibrže drugod ne postopa. Državno »hvaležnost« naj si vzamejo k srcu oni, ki se navdušujejo za novo vojno, katera utegne nje spremeniti v invalide, če ne v pozabljene mrliče — ki se zanje, kakor priča otok sv. Vida pri Krfu — naši krogi še manj zmenijo ko za žive, ker so mrtvi pač lahko z vsem, prav vsem zadovoljni .. . — Anketa o stanovanjskem vprašanju. Načelstvo Zveze gradbenih zadrug ■v Ljubljani jc na svoji seji dne 29. t. m. definitivno sklenilo, da z ozirom na pro-tivna mnenja, ki se pojavljajo .v javnosti, skliče anketo o pereči rešitvi stanovanjske bede na soboto dne 6. novembra 1926 ob 16’ (4. uri popoldne) v sejno dvorano na mestnem magistratu v Ljubljani. Povabljeni so vsi merodajni, kakor tudi prizadeti faktorji, da se je vde-lc-žc in pojasnijo svoje stališče, da se z a dobi jasno sliko o možnosti realnega načina rešitve stanovanjskega vprašanja (zidanje hiš itd.). Kdor se razen teli želi vdeležiti ankete- naj javi po dopisnici svoj naslov, da se mu po razpoložljivosti prostora dopošlje vabilo, ki bo opravičevalo do vstqpa. — Bivši nadvojvoda — branjevec. V neki proletarski četrti Dunaja si je pridobil branjevsko koncesijo bivši nadvojvoda Leopold, ki ima meščansko ime Leopold Woling. Prodajal bo klobase, sir, sladkor, moko in druge drobnarije. — Staroslav: Gostilne v stari Ljubljani. Popravljeni in pomnoženi ponatis iz »Jutra« 1926. S slikami. Založilo »Jutro«. Mnogi, zlasti starejši Ljubljančani so z zanimanjem čitali črtice o gostilnah v stari Ljubljani, ki jih je prinašalo letos »Jutro«. Na željo mnogih, so izšli sedaj ti članki, pomnoženi in popravljeni, v založbi imenovanega dnevnika v lični knjižici, ki jo krasi na ovoju slika ma-jolike iz 18. stoletja, opremljena s starim napisom: Sravie Lublansche Ga-spodc. Pisatelj je zbral iz knjig, časnikov, arhivov in ustnih poročil zanimive podatke o starih gostilnah v mestu in pred-mestih. Njegovo pripovest spremljajo slike nekaterih starih gostiln. Ob marsikateri se ustavi bralec, se nasmehne in sc spomni dragih prijateljev, češ, v tej gostilni, ki je ni več, smo se tolikrat dobro imeli. Komur je draga ljubljanska preteklost, katere lep košček nam je predložil Staroslav v svojem delcu, z veseljem pozdravi njegovo knjižico in si jo nabavi. Harsborske vesti Maribor, 3. oktobra. m Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl železniški uradnik g. Štefan Škrbin-š e k, oče bivšega režiserja mariborske drame g. Milana Skrbinška. Rajni je služboval dolga leta v Mariboru in se je uveljavil v naših narodnih krogih kot kremenit narodnjak in posebej šo dober pevec. Blag mu spomin! m Velikemu županu dr. Pirkmajerju je v nedeljo posebna deputacija izročila diplomo častnega občaustva Rogaške Slatine. m Spomin mrtvih. Radi pomanjkanja prostora je izostalo za včerajšnjo številko pripravljeno daljšo ooročifc* o p raz- SfrMl Ž iTSBoBc Maribor* r4. novembra5! miku mrtvih. Iz poročila posnamemo le ge sledeče odstavke: Na pobrežkem mestnem pokopališču se de vršila ojb nav. zoonosti službenih predstaviteljev in številnega občinstva svečana ceremonija v spomin vojakom; ki so umrli med svetovno vojno. Sodelovala je vojaškp (rod ba. Proslavo je priredilo tldružcnie voj nih invalidov, ki de tudi letos primerno uredilo in okrasilo vojaške grobove. Da Slovanstvo ni prazen zvok, je pričal doslej pozabljen grob na novem mestnem pokopališču: grob ruskega kapelnika V. Cibulevskega, ki je med drugimi dirigiral — prvikrat v Mariboru — mogočno simfonijo Čajkovskega »1812«. Naš vneti slovanofil in muzik g. prof. Beran je zbral med prijatelji in znanci nekaj denarja in je dal grob tega ruskega emi granta prenoviti, ^ označiti z marmorno ploščo in ozaljšati. Po glavni ceremoniji so vojaški godbeniki zatrobili ob grobu spominski koral in tako posvedočili našo ljubezen do onih, ki jih de vihra revolucije zanesla iz Rusije v maše kraje. m Prijeten češkoslovaško - jugoslovanski večer se je vršil minulo soboto v Narodnem domu: Češki klub je priredil proslavo največjega čsl. državnega praz nika 28. oktobra. Prireditev de počastil s svojo navzočnostjo čsl. konzul v Ljubljani g. dr. Franc Resi. Navzoči so bili: v imenu velikega župana srezki poglavar g. Ivo Poljanec, podpredsednik Jč. lige g. dr. R e i s m a n s skoraj vsemi odborniki lige, starosta Sokola Jul če N o v a k in drugi. Proslavo je otvo-ril predsednik gosn. B u r e š, slavnostni govor na je imel priljubljeni podpredsednik Češkega kluba in Jč. lige. starosta mariborskih Čehov g. svetnik Knop, ki je vzbudil spomine na veliko prevratno dobo v Pragi; zlasti pa na dtelo T. G. Masaryka. Njegov govor je bil sprejet z burnim aplavzom. V imenu lige je govoril g. dr. R e i s m a n, ki je tudi napil Masaryku, nato pa je gosp. konzul dr. R e s 1 v daljšem govoru očrtal razvoj češke revolucije na podlagi najnovejše literature o tem zgodovinskem dogodku. Med govori je pridno sviral dobro iz vežbani orkester Češkega kluba. Bil je animiran in res prijateljski večer, poln prisrčne slovanske družabnosti. m Kako ie prišlo do koncerta Tržaškega kvarteta? Prejeli smo: Gg. Jankovič. Viezzoli. Dudovič in Baraldi so muziki po noklicu. Kakor vsakega drugega, de tudi nje vojska presenetila sredi umetniškega udejstvovanja in hočeš nočeš, so tudi oni morali v vojake. Komanda je imela še toliko uvidevnosti; da ima več od njih. če jim pusti njih instrument ko če ji-m brhki meč vsili v roke. In (vsi štirje umetniki so prišli pod taktirko g. Hladeka. sedandega_ ravnatelja Glas. Matice. Navzlic svoji umetnosti pa so dosegli samo dostojanstvo avstrijskega frajtarja brez vsake kolajne. Svojemu nekd. dirigentu na ljubo se hočejo v petek ustaviti tudi v našem mestu. Kritika gosp. Hladeka o njih ie zelo kratka: »Neverjetno, kako ti ljudje igrajo; včasi se zdi, ko bi igral cel orkester«. m Klavirski večer prof. Anton Trost. četrtek 4. t. m. bo koncertiral naš roiak pr-of. A. Trost z Dunaja, ki je s svojimi nastopi povsodi vzbudil največje priznanje in zanimanje. Tako piše n. pr. »Slov. Narod« z dne 7. novembra 1923 o ljubljanskem koncertu: »Trost se je pri nas s svodo klavirsko umetnostjo ustvaril že celo pobožno občino, rekel bi, svojo faro, v kateri ga častimo in ljubimo kot pastirja, ki nam s svojo globoko, prepričevalno besedo vedno in vedno odkriva nove svetove svoje umetnosti, nove glasbene preroke. Ganljiva je ta naša medsebojna naklonjenost iin ljubezen. Vsikdar najde isto verujoče občinstvo, ki ga sprejema z isto vero, z istim iskrenim občudovanjem, a še ganljive.iša je njegova pripravljenost, s katero on prihaja k nam, brez ozira na mnogobroine težave, vedno in vedno. In vsikdar, kadar pride, prinese nam nov-ih odkritij. On vedno študira, dela vztrajno. Njego- vi programi so priča njegovega železnega hotenja. Pot 'njegovega dela gre navzgor; na istem mestu ne more obstati*. m Češki tečaj JČ. lige. Kakor lansko leto, priredi mariborska Jč Liga tudi letos teča,j_ češkega jezika, ki ga bo vodila učiteljica mariborske dopolnilne češke šole ga Š v c c o v a. Priglase sprejema predsednik Češkega kluba, g. B u r e š, urar v Vetrinjski ulici. Opozarjamo _na t0 priložnost zlasti Sokole 3n srednješolsko mladino, ki se bo goto-yo z isto vnemo oprijela učenja, kakor ljubljanska, kjer se je upisalo nad 300 slušateljev. m Nadaljne prireditve »Ljudske unl-yerze«. V četrtek, dne 4. t. m. koncert pianista prof. A. Trosta. — V pondeljek dne 8. t. m. predavanja B. Borka o psihologiji revolucije. m Pevsko društvo »Jadran« poroča, da se bo vi četrtek, 4. t. m. ob 20. uri začela plesna šola v dvorani pri Kosiču. Pristop imajo tudi dame in gospodje izven članstva. Prav tako se poroča, da priredi društvo »Jadran« v soboto dne 6. novembra t. 1. Martinov večer v restavraciji »Union«. Svira godba »Drave« in ne vojaška, kakor je bilo pomotoma preje objavljeno. — Vstopnina prosta. — Odbor. m Cercle francais. Francoski krožek v Mariboru bo odslej prirejal dvakrat na mesec, in sicer vsako prvo in tretjo soboto od 5. do 7. ure zvečer, v svoji čitalnici na drž. gimnaziji konverzacij-ske sestanke, ki naj nudijo članom priliko, da slišijo prosti neprisiljeni francoski razgovor in se sami v njem vadijo. Prvi sestanek bo v soboto, dne 6. novembra; naj pridejo vsi, ki se žele izpopolniti v praktični rabi francoščine. Prispevek je 20 Din mesečno. m Drava neprestano narašča. Kljub temu, da zadnje dni y Mariboru in okolici ni deževalo, je Drava silno narasla. Od včeraj se je dvignila za celih 60 cm in pri tovarni Ježek preplavila cesto, ki vodi iz Melja v Št. Peter. Nad normalo se je dvignila za 2.60 m. m Promet na praznik Vseh svetih. Za praznik Vseh svetih je izdala policija obsežne ukrepe, ki so omogočili, da se je naval množic na pokopališču izvršil v popolnem redu. Ko so se posetniki pobreških pokopališč vračali v mesto, je poseben policijski organ dognal, da je tekom dveh ur pasiralo državni most 17.250 oseb, 304 avtomobilov in motornih koles, 340 koles in 245 vozov. Policijski organi so skrbeli, da se je povsod držala smer vožnje, s čemer je bilo gibanje množic znatno olajšano. Skrbelo se je tudi za to, da niso bile ceste k dravskemu mostu, zlasti Vetrinjska prenatrpane. Ker je Drava močno narasla im je postala zelo deroča, je bil promet na dravskem prevozu ustavljen. Vsekakor je policija z uspešno in gladko regulacijo prometa pokazala, da ie kos svoji nalogi in temu gre hvala, da se kljub nenormalno visokemu prometu ni zgodila nobena prometna nezgoda. m Sledovi ciklona, ki je divjal v noči od petka na soboto v našem mestu, se sedaj počasi odpravljajo. Prizadeti hišni posestniki so že popravili strehe, ki jih je vihar deloma razkril in tudi izru-ta drevesa se počasi odstranjujejo. Še nekaj takih orkanov — po bo mariborski park docela uničen. Kolika škoda je za drevesa v ljubkem, idiličnem smrekovem gaju, kamor je vihar butal z največjo silo, ker je izpulil kakih 8 dreves. Tudi v ostalih delih se je še včeraj poznalo, kako brezobzirno je ciklon razgrajal. m Kupujte knjige o Koroški! Pisarna Jugosloveuske Matice v Mariboru ima v zalogi knjige »Na Koroško« (cena 16 dinarjev) in «Koliko je Slovencev na Koroškem« (cena 7 Din), ki se dobe vsak dan ob uradnih urah od 17. do 19. ure v Slovenski ulici št. 2., prvo nadstropje. m Mariborski radio-klub obvešča svoje člane in druge prijatelje radio-fo-nije, da se vrši občni zbor kluba v četrtek, dne 4. novembra 1926 ob 20. uri v klubovi dvorani »Pri zamorcu« v Gosposki ulici 30. Ker se morajo na obč. zboru rešiti važna vprašanja, se pozivajo vsi člani, da se občnega zbora zanesljivo udeleže! m Redni občni zbor »Dramatičnega društva v Mariboru« se bo vršil dne 17. novembra ob 20. uri v Narodnem domu. Dnevni red običajen. — Predsednik. m Stanje nalezljivih bolezni. Izkaz mestnega fizikata beleži za čas od 22. do 31. oktobra 4 nova obolenja za škrla-tinko in 3 ozdravljenja, tako da je ostalo ll bolnikov. Davica je šla nazaj. Od prejšnjega tedna je ostalo 8 bolnikov, 3 so zboleli na novo, 1 je umrl, 7 pa jih je ozdravelo, tako da ostanejo samo trije. Edini slučaj tifusa je ozdravljen, na novo pa je nastopil 1 slučaj šena. m Izginil je neznano kam laborant Anton Borb as, stanujoč v Krekovi ulici št. 4. Sumi se, da se mu je pripetila kaka nesreča. Zadnjikrat so ga videli v družbi nekega vitkega mladeniča v gostilni na Koroški cesti. Borbas je star 25 let in ima plave oči ter svetle lase. Govori slovensko, nemško, hrvaško in malo madžarsko. Kdor bi bil o njem kaj izvedel, naj javi tukajšnjemu policijskemu komisarijatu. m S policije. Od torka na četrtek so bile izvršene 3 aretacije, a vloženih je bilo radi najrazličnejših prestopkov 13 prijav. — V Vojašniški ulici je obležal Ivan P. pijan do nezavesti. Ko so ga privedli v policijske zapore, se je ugotovilo, da je bil iz Maribora za dobo petih let izgnan. jPo prestani kazni bo zopet poslan v pristojno občino. — Iz predsobe dr. Miillerjeve pisarne je neznanec u-kradel dežni plašč, rokavice in ključe. Doslej tatu niso izsledili. — Neka Ele-onora je obiskala v kaznilnici svojega soproga in mu hotela vtihotapiti ciga rete, kar pa so pazniki preprečili. Ele-onora je pričela protestirati, kričati in psovati, tako da so morali poldicati straž nika. Ko ga je zagledala, se je vrgla na »la in se na vso moč upirala. Morali so celo poklicati zdravnika. Vtaknili so jo v zapor, da si ohladi iezo, nalo pa se bo morala zagovarjati pred sodiščem. m Sokol v Studencih priredi v soboto 6. t. m. v svojem domu Martinov večer. Martinovi večeri studenškega Sokola so bili doslej vedno lepa društvena prireditev. Letošnja pa obeta nuditi še več zabave in domačnosti. Zato se pričakuje obilen poset. m Grajska klet. Danes, v sredo u-metniški koncert s plesom. Začetek ob 20. uri. 2315 m Podpisana Marija Bregant obžaluje ker je razžalila Antonijo Krois. — 2314 Marija Bregant. m Čevlje po znižani ceni, ročno delo, najboljše kvalitete In popravila pri R. MONJACU, Jurčičeva ul. 9. 2226. Narodno gledalifie REPERTOAR. Torek, 2. novembra ob 20. uri »PagFac-ci« in »Bastien in Bastienne« ab. B. Sreda, 3. novembra ob 20. uri »Veronika Deseniška» ab. C. Četrtek, 4. novembra ob 20. uri »Morala« ab. A. Zadnjič v sezoni. Petek, 5. novembra. Zaprto. Sobota, 6. novembra ob 20. uri »Danes bomo tiči« ab. B. Popoldanske predstave v Mariboru. Madiborsko gledališče priredi to sezono serijo popoldanskih predstav, da omogoči tudi zunanjemu občinstvu obisk gledališča. Na vrsto pridejo razven ’jud-ske predstave tudi vse druge uspele igre, kot prva pa priljubljena veseloigra »Peg. srček moj« in sicer prihodnjo nedeljo 7. novembra ob 15. (3.) uri popoldne. /pori Lahkoatletski propagandni miting v Ptuju Dne 14. novembra t. 1. ob 2. uri se bo vršil na prostoru SK Ptuj v Ptuju lahkoatletski propag. miting za vse verificirane in nevenificirane člane klubov, ki so člani LLAP. Prijavnina za vsako disciplino 5 Din, za štafeto 30 Din. Prijave spre- jema gosp. Otmar Sarnuda, Ptuj. Tel. Trgovska banka, Ptuj, kjer se dajejo tudi vsa pojasnila. Zadnji rok prijav dne 7. novembra ob 12. uri. Naknadne prijave z dvojno prijavnino sprejema isti naslov in sicer do 13. novembra do 12. ure. Tekmuje se po predpisih JLAS. Teki se vršijo z Handikapom ki si pa pridržuje juri ja. Proga 400 m dolga je posuta z ugaski ter ima 4 ostre nedvignjeme zavoje. Stroške potovanja in prehrane sd ne povrnejo. — Discipline: 1. Pro- pagandna štafeta skozi mesto, 6 tekačev, 5 predaj (posamezne proge 120 do 180 m) ob 10. uri predpold. 2. Ob 2 uri popoldne na igrišču. Tek na 100 m s handikapom, tekmovalci s handikapom se ne udeleže predtekov. 100 m tek brez han-dikapa samo za nogometaše. Met_ krogle s poljubno roko. Skok v višino * zaletom. Met diska. Skok v višino ob palici. 3.000 m tek s handikapom. 100 m finale. Met' kopja. 4 krat 100 m štafeta s handikapom. Posamezne discipline se Vršijo, a ko se prijavijo 3 tekmovalci-Spremembo sporeda si pridržuje j"d-Za vsako disciplino sta razpisana