34. številka
¥ Ljubljani, dne 25. avgusta 1917
IV. leto,
Delavec izhaja v .sak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5‘20, za pol leta K 2-60, za četrt leta K l'.'iO Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja, "ošiljatve na uredništvo in upravništvo: Jjubljana, Šelenburgova ''Hca St. 6, prvo nadstr.
DELAVEC
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enostclpnimipe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratn-objavi po 18 vin., pri trikratni po 16 vin., pri šesti kratni po 14 vin., pri celoletnih ebjaahv po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. —Reklam, so poštn. ine proste. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Trgovske pegocSb©
@ii vojsti© ©«85k©dmSre©I
Kdor hoče izvedeti, kakšna politika podaljšuje vojno, kaj najbolj neti vojni Požar, naj bere samo nemško časopisje; inozemskega mu potem ni treba brati. V Pospeševanje vojnega navdušenja, v pobudo Volje vsaj za nadaljevanje vojne, objavlja nemško časopisje neprestano vse sovraž-niske izjave proti Nemčiji z največjo skrbnostjo. S posebno vnetostjo sporoča to časopisje vesti o obsežnih aneksijah in o sovražnih in maščevalnih odredbah proti Nemčiji. S tem se hoče v Nemčiji usiliti prepričanje, da se mora vojna nadaljevati, če se hoče narod rešiti pogina. In dokazovati skušajo, da se z mirom sporazumljenja po načelih brez aneksij in vojne odškodnine ne da ničesar doseči. Zviti politiki pa pozabljajo, da delujejo nasprotniki Nemčije po istih načelih.
Jasno je, da ti ljudje kar najbolje opravljajo posle nasprotnikov, ki govore potem še bolj bahaško in delajo tako, kakor bi hoteli spraviti nasprotnika naravnost na kolena, preden sklenejo mir in mislijo, da bodo z objavljenjem aneksijskih načrtov in z zahtevo velikih vojnih odškodnin nasprotnika vznevoljili. Dajo namreč hujskačem na drugi strani priliko, da Vedno iznova zbujajo strast. Tako se spravlja narode do tega, da pustošenje še Vedno nadaljujejo, pri čemer imajo vojni gonjači prikrito nado, da bo nasprotnik končno izkrvavel, se zgrudil in potem moral sprejeti mir, kakršnega mu bodo sami narekovali.
V	teh strahovitih dogodkih gube vsi narodi tem več, čim dalje traja morjenje in pokončavanje. Naši vladajoči politiki skušajo sicer dejstva postavljati na glavo. Tako je omenil poslanec dr. Rosicke v nemškem državnem zboru v razpravi o mirovnih smotrih: Vojne odškodnine bi Utegnili doseči, ne da uničimo nasprotnika, dobre trgovinske pogodbe pa le tedaj, če mu jih moremo usiliti.
Zakaj bi kdo rad prostovoljno plačal milijarde vojne odškodnine, toda se rajši dalje bojeval, krvavel in žrtvoval, namesto, da bi sklenil trgovinske pogodbe, ki jamčijo njegovi deželi potrebno gospodarsko svobodo in so vsakomur v korist, to utegne Ostati tajnost agrarskega voditelja.
Vemo sicer, da se po vseh deželah v *ej vojni izvojujejo gospodarska interesna vprašanja. Volja za nadaljevanje vojne Poneha, čim se narodi prepričajo, da se a?.io nasprotja najbolje izravnati s trgovskimi pogodbami, in sicer v občo in naj-čjo korist množic, ter da je ta način sPrave najprimernejši.
Ce bi narodom predložili vprašanje °jnih smotrov morda v tejle obliki: Napotnik želi skleniti mir na podlagi skle-dve trgovinskih pogodb, ki se ne bodo ja° v.a*e na®e samostojnosti, ki nam bodo 1 mcile naš nadaljni gospodarski razvoj; j,1 naj se kljub temu še nadaljuje vojna
dosego drugačnih vojnih smotrov, pa v se izrekla sigurno po vseh deželah ^iru Ve®*na nar°da za takojšen sklep
Na tak način bi se nedvomno čuval
sporazumljenja, s katerim bi se uredila in zagotovila gospodarska svoboda vseh narodov, bi vplivala spravljivo. Seveda, male interesne skupine na obeh straneh bi pri tem ne dosegle svojih političnih in gospodarskih nad in želj.
Če usilimo nasprotniku vojno odškodnino, zbuja to v njem nevoljo, kar je popolnoma naravno. V njem se zbuja hrepenenje po maščevanju in išče, kako bi se odškodoval za plačano odškodnino. Če se nahaja tako razpoloženje, potem imajo pristaši visoke carine svobodno roko, dobe vpliv s svojo politiko, ki jim dovoljuje diktirati cene v svojih deželah in s tem omogoča, da dosezajo na stroške svojih lastnih narodov velike dobičke.
Ta politika pa ni v interesu kupujočih množic in niti ne služi gospodarskemu razcvitu dežel; ovira pa svetovno gospodarski razvoj, namesto da bi ga pospeševala. Ni torej težavno uvideti, da je postavitev mirovne zahteve : Trgovinske pogodbe, ki zagotove vsem narodom svobodni gospodarski razvoj na podlagi njih posebnih zmožnosti kakor tudi njih naravnih predpogojev za, produkcijo poljedelskih in obrtnih pridelkov in izdelkov, bi bile najboljši in najučinkovitejši mirovni program.
Misliti pa moramo pri tern še na to: Vojne odškodnine ne nudijo narodom vobče mnogo koristi; v marsikaterem oziru mu utegnejo še škodovati. To smo doživeli v Nemčiji, ko se je stekala tja francoska vojna odškodnina — leta 1871 in naslednja leta. Prišla je zloglasna doba ustanavljanja podjetij. Kapital je kupičil ogromne dobičke. Delavci so dobivali boljše plače vsaj v posameznih industrijskih skupinah, pa tudi cene blagu so silno poskočile. Kupna vrednost mezde se bistveno ni izboljšala. Prav po kratkem času pa je vsa slava minila! Nastal je bankerot. Brezposelnost in utrgavanje plač sta poslabšala razmere. Beda in pomanjkanje sta zadeli večinoma vse delavstvo. Kapital je pospravil svojo žetev na varno, delovnemu prebivalstvu pa vojna odškodnina ni le prinesla nikakršne koristi, marveč ga je celo pahnila v bedo. Da bi se obnovile take razmer, tega ne hrepenimo.
Premotrivajmo stvari kakor le hočemo, vedno prihajamo do zaključka, da ni nič bolj napačnega in kvarljivega kot smatrati za podlago sklepa miru aneksijske namene in zahtevo vojnih odškodnin, kakor tudi opustitev ureditve vseh svetovnogo-spodarskih odnošajev med narodi v njih gospodarskem občevanju z drugimi deželami.
Kdor krepko naglaša zadnjo zahtevo, odklanja aneksije in vojne odškodnine, ta jemlje snov hujskačem za agitacijo v drugih deželah, ter krepi tam voljo med množicami, da prisilijo svoje vlade k miru sporazumljenja. Obenem pa zagotovi s sldepom takega miru svoji deželi najboljšo gotovost nemotenega nadaljnega gospodarskega razvoja.
MBH3EBEB3igBiBBBBS335SB3gBE35BiSS3gBBEBB
»Proletarci vseh dežel, združite se!“
Avstrijske strokovne organizacije.
V avstrijskih strokovnih organizacijah se pojavlja že nekaj časa prav razveseljiv napredek zlasti v vojni industriji. Nismo še povsem prekoračili dobo, ko smo zaradi vpoklicev in slabih gospodarskih razmer izgubljali člane. Tudi med delavstvom še ni povsod živahnega delovanja za organizacijo. Smelo trdimo, da je napredek, ki ga imamo zabeležiti, naravnost delo organizacij samih. Razmere, ki so nastale zaradi vojne, so silile strokovne organizacije, da so izposlovale pri vladi nekaj naredeb v varstvo delavcev, na podlagi katerih so delavci mogli zakonitim potom zahtevati boljše mezde spričo ogromne draginje. Skoro pri vseh mezdnih gibanjih so bile delavske zahteve v prvi vrsti boljše plače in boljša aprovizacija. Velika zasluga strokovnih organizacij pri vseh teh mezdnih gibanjih, ki navadno nastanejo iz nujne potrebe, pa je, da se ta mezdna gibanja vrše po določenem redu potom obravnav in zagotove nekaj uspehov, dasi uspehi le deloma ustrezajo potrebi.
V Avstriji so bile pred vojno majhne mezde. Zato je čim lepši uspeh bolj razveseljiv. Pred nekaj tedni so imeli na Dunaju v kovinski stroki mezdno gibanje, ki je javnost tudi sicer precej razburjalo. Udeležilo se je gibanja okolo 65.000 delavcev in delavk in so dosegli draginjske doklade od 20 K na teden (pri tedenskem zaslužku do 50 K) do 7‘50 K (pri tedenskem zaslužku nad 10 K) in obenem doklade za žene in otroke (do največ 13 K). Za delavke znaša draginj ska doklada 5 K na teden (do 50 K tedenskega zaslužka) in za vsakega otroka po 10 K na teden.
Te izboljšane mezde ob sedanjih razmerah ne pomenijo mnogo, toda v primeri z mezdami pred vojno so napredek. Podjetniško časopisje pa že pričenja gonjo proti visokim mezdam. Znižavanje mezd, ki ga že sedaj zagovarjajo, bi sigurno naletelo med delavstvom na naj-odločneji odpor in moramo z gotovostjo računati, da bo delavstvo imelo, čim nastanejo po vojni normalne razmere, dobo najhujših mezdnih bojev.
Osrednje strokovne organizacije mislijo že danes na to; to sklepamo iz različnih dejstev, zlasti iz dejstva, da skušajo izvesti čim strožjo centralizacijo, ki organizacijo krepi, pa je v Avstriji zaradi mnogih narodnosti težje izvedljiva kakor v državah z eno narodnostjo. Centralizirale so se tesneje stavbene organizacije, živilske stroke in uradniške organizacije. Najznačilnejši pa je sklep zadnjega zveznega shoda zveze tiskarskih pomočnikov. Ta stara krepka organizacija je štela doslej 15 samostojnih društev, ki so imela skupen račun izdatkov in skupno mezdno pogodbo. Velika stavka leta 1913/14 pa je pokazala, da je mezdno gibanje največjega pomena ter da je povoljen uspeh zajamčem le močno centralizirani organizaciji. Pri tej organizaciji se uvede sedaj centralizirani prispevek 2*30 K na teden, zveza pa skrbi potem za vse podpore in za stroške mezdnih gibanj. Sicer pa osta-
za svoje krajevne potrebe (lokal, knjižnico in upravo) posebne prispevke (50 do 80 h na teden).
Strokovne organizacije se torej pripravljajo v svojem področju z izpopolnitvijo svoje uredbe. A vse to še ne zadostuje. Tudi delavstvo se mora zavedati svoje dolžnosti, pristopiti mora vsakdo svoji organizaciji zato, da bo v času bojev in potrebe mogel v nje okrilju braniti svoje življenske pravice.
Papež En mir.
Papež je poslal vojujočim in nevtralnim vladarjem noto, v kateri priporoča, da se naj države sporazumejo in sklenejo mir. V noti se približuje Wilsonovim nasvetom in nazorom francoskega ministra Thomasa.
Papež je izdal že več okrožnic, v katerih je priporočal mir. Tako pozitivna in naslovljena naravnost na vlade in vladarje ni bila nobena. Poskusi s Španijo, z Wil-sonom, s Švico, belgijskim kraljem niso imeli uspeha. Sedanjo noto je poslal papež sigurno šele potem, ko se je po svojih zaupnikih prej informiral pri posameznih vladah, kako bi bilo sprejeto njegovo posredovanje in kakšno podlago naj ima predlog, ker bi sicer, če bi vlade naravnost odklonile posredovanje, preveč trpel ugled rimske papeževe stolice. V Avstriji sprejemajo papeževo ponudbo še precej prijazno, v državah sporazuma jo zlasti francoska in angleška vlada odklanjata. Časopisje pa je razdvojeno; velik del časopisja trdi, da je nota v prilog centralnih držav, ker se povečini ujema tudi z izjavami grofa Czernina in z resolucijo nemškega državnega zbora.
Papež priporoča mir brez vojne odškodnine in brez zahtevkov na povrnitev škode, dalje opustitev zasedenih ozemelj. Načelno priporoča papež razoroženje: namesto „materielne sile orožja naj stopi moralna sila pravice". V narodnostno spornih deželah naj odloča sporazumljenje vpoštevajoč interese prizadetih narodov, kar se zlasti nanaša na Alzacijo in Lota-ringijo ter avstrijske italijanske kraje. Za ugotovitev trajnega miru se naj ustanove mednarodna razsodišča. Enako naglaša papež v svoji noti tudi svobodo morja in prostost razvoja posameznih narodov.
Iz vsebine note je razvidno, da se je papež precej približal zahtevam delavske internacionale in po vseh okoliščinah soditi imajo vlade sedaj odprti dve poti: ali Štokholm ali Rim. Iz Štokholma prihaja zahteva po miru v znamenju demokratizma, ki jo zastopajo milijoni proletariata vseh narodov in ver, takorekoč vesoljni svet, jedro demokratizma, množice brezpravnega ljudstva, ki krvavi v tej vojni že tri leta, iz Rima prihaja tudi mir, mir, ki ga priporoča cerkvena organizacija, zaščitnica katoličanov in reprezentantinja sedanjih družabnih razmer ter sovrstnica suverenih vlad. Vsekakor nas veseli tudi papeževo posredovanje, ker je ta korak znamenje, da se bližamo miru ter bodo najbrže vlade po daljšem in krajšem prerekanju formalno akceptirale ponudbo, oziroma na ta predlog poiskale posredovalca, ki se jim bo zdel primeren.
Tako se utegne zgoditi. Nikakor pa ne smemo misliti, da je s tem postala nepotrebna štokholmska konferenca. Mir, ki bi se sklenil brez sodelovanja internacionale, ne bi bil ugoden za delavstvo. Pri sklepanju miru bi se v tem primeru ne upoštevale zahteve delavstva, ne dovolj demokratizacija, ne socialna vprašanja, ne enakopravnost. To si mora delavstvo priboriti samo, samo priti z zahtevami internacionale na mirovno konferenco in jih tam z odločnostjo zastopati. Zaraditega je v tem trenutku postala mednarodna konferenca le še bolj važna, naravnost nujna. Smatramo sicer vsakega posredovalca miru za angela miru, toda
| demokratični mir, ki ga človeštvo potrebuje ; ■ vojne- stranke same ne morejo skleniti takega miru, ker so se vojskovale za imperializem in proti imperializmu. To ve delavstvo povsod, zlasti pa zavedno delavstvo v državah sporazuma. Če z novim mirom ne bo odpravljen pohotni imperializem, uvedena demokratizacija, svoboda narodov in posebej svoboda delavskih razredov, ne bo odpravljena nevarnost novih krvavih bojev, kakor je bila ta svetovna vojna.
SmiiBi© za mir sporazumijenja.
O kongresu angleških socialistov in demokratov; ki se je vršil dne 3. junija v Leedsu (srednja Anglija) poroča angleški list »Manchester Guardian" jako obširno in pove, da je bilo na kongresu okolo 1200 oficielnih delegatov. Med njimi so bili znameniti delavski voditelji kakor Tom Man, Ramsay Macdonald, Snovden in drugi. Predsedoval je kongresu prvi predsednik velike britske rudarske zveze Robert Smillie. O njegovem otvoritvenem govoru pravi omenjeno poročilo:
„V svojem otvoritvenem govoru je naglašal predsednik, da bi po njegovem mnenju brez ruske revolucije ne bilo misliti na prireditev kongresa. Prišlo je v naši deželi polagoma tako daleč, da naša duša ni več naša last. Pravice, določevati
o	našem telesu že delj časa ni več. V resnici je čudovito, da nam je prišla luč sedaj iz izhoda, od tlačenega ruskega ljudstva. Če je opravičeno čestitati Rusom za doseženo svobodo, tedaj ne more biti krivično za Angleže, če tudi sami zase žele svobodo. »Nismo se sešli, da napravimo izdajstvo, marveč da pokažemo razum," je nadaljeval Smillie, omenivši, da so poskušali zborovanje preprečiti ter da je potrebno združiti civilno in oboroženo ljudstvo v organizaciji kakor delavski in vojaški svet v Rusiji. »Sedaj nimajo naši vojaki nobenega glasu", je rekel. »Nimajo organizacije, nobene pravice, pripadati kaki organizaciji, da bi branili svoje pravice ali predložili svoje pritožbe."
»Polagoma postaja dovolj jasno, da miru ne privede takozvani »uničujoči udarec". (Odobravanje.) Ni nobenega dvoma več, da pride mir, če pride, potom sporazumljenja. Kakšen namen naj torej ima še pomoritev par milijonov naših sinov? Ne želim posebnega miru med Rusijo in Nemčijo. (Odobravanje.) Zakaj to bi ne bila samo nevarnost za Rusijo, nego za vse demokratične narode sveta. Menim pa, da ima sedaj rusko ljudstvo nalogo, da se izjavi, da je pripravljeno in da hoče skleniti mir in nas pozvati, da povemo svoje stališče."
Ta govor najznamenitejšega britskega rudarskega tajnika pove dovolj jasno, da angleško ljudstvo ni tako strastno vneto za vojno, kakor nam to hoče natveziti mednarodno vojnohujskaško časopisje. Nikjer med delavstvom ni vojnega razpoloženja ; sedaj je nastopilo tudi francosko delavstvo odločno n. pr. za štokholm-sko konferenco. Delavci nastopajo pač za demokratizacijo v vseh državah, ne pa za vojno, kakor čitamo po vseh listih.
Svetovna vojna.
Vojna besnost je zadivjala zopet v vsej svoji razposajenosti. Že teden dni divja enajsta soška italijanska ofenziva.
Naša bojna črta ob Soči teče, kakor razvidno iz poročil, zapadno Tolmina do Kanalskega še ob desnem bregu Soče, potem ob levem bregu preko Svete gore in Sv. Gabrijela, ob vhodu v Vipavsko dolino in se povspne preko kraškega gričevja na Kraško planoto, odkoder pade
I	proti morju. Gre torej čez gorovje, visoko
do 100 metrov, čez gozdnate strmine, ob katerih vznožju teče bistra Soča, mimo rodovitne Vipavske doline in čez krasko planoto, kjer je pričakovati posebno ljutih bojev, kakor tudi na devinskem obrežju, na katero utegnejo navaliti z morja. Tretja bitka v avgustu je sedanja. Prva je bila v avgustu 1915, druga lani v avgustu, ko so zavojevali Gorico. Po 100.000 so štele italijanske izgube v avgustu 1915 in 1916. Tudi letošnji avgust najbrže ne zaostane za prejšnjima, kajti z velikim navalom so se zagnali Italijani na avstrijske postojanke.
Vojni poročevalec pravi o enajsti soški ofenzivi naslednje: Na južnem krilu se jo | končala 10. italijanska ofenziva tako, da so c. kr. čete s presenetljivim napadom Italijanom vse vzele, kar so bili pridobili-Lah se je živahno pripravljal na še moč- / nejšo enajsto ofenzivo. Pričakovali smo jo že več tednov. Včeraj je izbruhnila. Italijani se s topovi niso zanjo tako dolgo pripravljali, kakor ponavadi, a streljali so izredno besno. Topove so od majnika zelo pomnožili; v deseti ofenzivi so jih podpirale še angleške baterije, zdaj so jim pa pomagali najtežji angleški topovi, kakor tudi francoski topovi. Zelo so tudi pomnožili lopove z ladij, ki so zasidrane na najskrajnejšem južnem krilu pri izlivu Soče.
Kakor takrat, ko se je pričela zadnja bitka, je tudi sedaj italijanska pehota na- : skočila na celi bojni črti. Najbrže bi sovražnik rad utrdil svoje postojanke pri Gorici, da bi vzel Sveto goro; vse sile bo napel, da doseže smoter 10. soške bitke: Grmado. Po italijanskem nazoru gre pot v Trst čez Grmado.
Italijanski letalci so metali v zadnjih tednih letake na c. in kr. postojanke, ki so razglaševali, da bo bobneči ogenj prekosil vse, kar se je dozdaj doživelo. Pripravili so silovite množice. En mesec so hitele vedno nove brigade na bojišče. V deseti soški bitki je nastopilo 36 italijanskih divizij, zdaj bodo vrgli še več ljudi v ogenj. Od ranih jutranjih ur naskakujejo tisoči in tisoči na 60 km dolgi bojni črti razstreljene postojanke avstrijskih čet.
Naskakovalne gosto strnjene gruče, ki so bile celo do 700 metrov globoke, so napredovale na obali pri Sv. Ivanu, kjer se raztezajo sovražne postojanke ob pokopališču in cerkvi; pri Jamljah in Kostanjevici ; severna stebra ' postojanke na Krasu, na Fajti hribu, pri Sv. Marku, na rožnodolskih gričih in ob Panovskem gozdu, na Sveti Gori in severno od tam do gora, pri tolminskem mostišču. Dozdaj je bil sovražnik krvavo poražen. Branilci so svoje jarke povsod držali. Veliko krdel je palo že v zapiralnem ognju; krvave, težke izgube so imeli napadalci tudi v besnih borbah moža z možem.
Boji na Goriškem trajajo dalje že skoro ves teden. Pri sveti Gori Avčah in Selu so Italijani nekoliko napredovali ob ogromnih izgubah. Glavni napad je namerjen zopet na kraško planoto in Grmado, ki je ključ do Trsta. Italijani pritiskajo tudi v Vipavsko dolino. Avstrijske čete so ujele v prvih dveh dneh bitk skoro 6000 italijanskih vojakov in zajele nad 30 strojnih pušk.
»Kolnische Zeitung" poroča k enajsti soški bitki: Strelja okoli 5000 topov; niso pa vštete težke angleške in francoske baterije. Stres in detonacija vsled bobnajočega ognja sta tako grozna in ogromna, kakor doslej še nikdar niti približno. Cujo se grom preko gorovja celo na Tirolsko-Opremljeni smo, da izbijemo tudi to bitko-Priprave, katere je izvršil Cadorna, s0 trajale sedem tednov. Artiljerija je dobil® pomoč tudi od solunske armade.
Stebrišča soške fronte je: Tolminsk0 mostišče, Sveta Gora, griči Sv. Marka Grmade so bila posebno grozno obstrel.jp' vana. Debeli, temni oblaki Ldima so J*** zagrinjali. Ponavlja se slika iz desete sosl£e bitke. Od ene soške bitke do druge so s
trudili Italijani zlasti, da zvišajo kar le mogoče silo svojega ognja in ogenj sedanje artiljerijske priprave je dosegel višek; doslej takega ognja še ni bilo. Prav posebno strašen, gost in grozovit je bil v okolišu Svete Gore in Grmade. Na ta dva frontna odseka je naperjen najsilovitejši sovražni ogenj.
Dasi so nastavili Italijani v tej ofenzivi nad 6800 topov, med katerimi jih je okolo 1800 francoskih in amerikanskih, pravijo vojna poročila, da je potek bitke doslej ugoden za avstrijske čete.
Veliki boji se pa vrše tudi na Francoskem ob obeh straneh reke Može pri Verdunu, kjer so dosegli Francozi majhen uspeh. Na Flanderskem so večinoma topovski boji, ki so zadnje dni tudi slabejši.
Na rusko-rumunski bojni črti so bili manjši boji v Galiciji pri Tarnopolu, sicer se položaj v severnem delu te bojne črte ni spremenil. Nasprotno pa se je vnela velika bitka na 100 kilometrov dolgi črti od doline Slonik do Galaca v Rumuniji. Na vsej rusko-rumunski bojni črti so ujele'čete centralnih držav od zadnje ofenzive blizu 50.000 ruskih in rumunskih vojakov ter zajeli mnogo vojnih potrebščin in živil.
Na Balkanu so le manjši boji. V Solunu so imeli velik požar. Nad 70.000 ljudi je brez strehe. Grčija mobilizira.
V	zadnjih mesecih se je silno pomnožilo delo vojnega letalstva, ki neprestano opazuje in nadleguje razne kraje za bojno črto.
Z drugih bojišč ni posebno važnih poročil.
Avstrijski ministrski predsednik v.
Seidler še ni sestavil stalne vlade. Sedanja vlada pač pripravlja nekaj reform, ki jih bo nova vlada izvedla. Nova vlada bo u-radniška, ker so politične razmere v državi take, da ni misliti na parlamentarno vlado. Parlamentarci ne čutijo nobene odgovornosti ne napram minulosti ne napram bodočnosti, zato bodo tudi zvodeneli vsi lepi problemi reform v avstroogrski državi. Ce hoče Avstrija svojo politiko po vojni izboljšati, mora revidirati najprej svojo zunanjo politiko, se vezati gospodarsko po vojni šele ob sklepanju miru in se nasloniti na ozemlja, ki obetajo po svoji naravi, da bodo pospeševala gospodarski procvit. Zde se nam trgovinske pogodbe, ki se sklepajo že sedaj jako neprimerne, ker vežejo državo gospodarsko in jo obenem ovirajo v politiki, posebno pa ovirajo demokratične reforme. Demokratična Avstrija ima bodočnost po vojni na izhodu; to Velja tudi za razmere med Avstrijo in Ogrsko.
Strankin zbor avstrijsko nemške socialno demokratične stranke bo 28. septembra na Dunaju. Na dnevnem redu je nied drugim tudi točka: Uresničenje politične demokracije v nacionalni avtonomiji.
Socialistična konferenca vseh socialno demokratičnih strank centralnih držav bo 29. avgusta na Dunaju. Konference se udeleže tudi delegatje jugoslovanske socialno demokratične stranke.
Popravek iz Hrastnika. V zadnji številki se je vrinila napaka v dopis iz Hrastnika. Namesto: Seve, če vožnja dve Uri traja mora stati: Seve, če vožnja dve uri iznova stoji itd.
Sadne cene na deželi. Vedno bolj se Umože pritožbe, da se klatijo po deželi neopravičeni prekupci, ki delajo reelni trgo-vmi na razne načine veliko škode. Baš ti naravnost onemogočajo, da bi se moglo oddajati konsumentu sadje po uradno določenih maksimalnih cenah, če tudi so te precej visoke. Ukrenjeno je vse potrebno, da se bo z vso energijo zasledovalo take škodljivce. Kdor bo nakupoval sadje brez legitimacije ali kdor ga bo dražil, se ga bo
izročilo prvi žandarmerijski postaji, razen tega pa ga čaka še najstrožja kazen v zaporu, združenem z denarno globo. Kakor znano namerava mestna aprovizacija preskrbeti ljubljansko prebivalstvo s precejšno množino sadja. Pridobila je po celi deželi večje število nakupcev sadja, ki se bodo točno držali pri plačevanju tega blaga uradno določenih maksimalnih ceri. Uradno določene maksimalne cene so tako za producenta, kakor za veletrgovino prikrojene čisto drugim razmeram, kakor našim domačim. Pri nas kmet ne pozna neštetih vrst sadja in se tudi ne peča s takim sortiranjem, kakor to delajo po drugih deželah veleposestniki. Vsled tega tudi naša veletrgovina ne oddaja tako sortiranega sadja, kakršnega prodajajo dunajski, budimpeštan-ski ali drugi veletrgovci. Kakor je našim razmeram primerno, bodo na primer na-kupci oddajali mestni aprovizaciji le 2 poglavitni vrsti jabolk. Otresena in obrana.
V	zmislu ministrske odredbe bodo nakupci plačevali kmetom otresena, za trg sposobna jabolka na domu do K 44-— za 100 kg, obrana in prebrana, trpežna, povprečni letini odgovarjajoča zimska jabolka pa po povprečni ceni K 70— za 100 kg. Prvovrstne, obrane češplje bodo plačevali do K 60'— za 100 kg.
Prepoved prometa s krompirjem. Z ukazom c. kr. urada za prehranjevanje ljudi z dne 26. julija 1917. 1. drž. zak. št. 311, se je ves krompir letine 1917 zaplenil. Vsaka prodaja krompirja pri pridelovalcu je prepovedana in se bo strogo kaznovala. Zoper prepoved nakupljeni krompir se bo spoznal za zapaden. Prezgodno izkopanje krompirja stoji pod kaznijo in se bo tudi prezgodaj izkopani krompir proglasil za zapaden. Vojni zavod za promet z žitom, katerega organi so edino-le k nakupu krompirja upravičeni, prevzame in kupuje le zrelo blago. Prezgodno kopanje je za pridelovalca krompirja brez namena, ker se ne more tak krompir uporabljati.
Prebiranja v letih 1897. do 1899. rojenih črnovojnih obvezancev na Štajerskem se vrše: V Celju 3., 4. in 8. septembra j v Ljubnu 10.; v Mozirju 11. in 12.; v Šmarju 14. in 15.; v Trbovljah 17.; v Brežicah 19.; v Kozjem 21.; v Šoštanju 3.; v Slovenjem gradcu 4.; v Marbergu 6.; v Ljutomeru 8.; v Ptuju 10. in 11.; v Ormožu 13.; v Rogatcu 15.; v Konjicah 17.; v Radgoni 13. in 14.; v Mariboru-okolica 15., 16. in 17.; pri Sv. Lenartu 18.; v Slovenski Bistrici 20. in v Mariboru-mestu 21. septembra.
Premog na Nemško. Iz Češkega bodo poslali na mesec 35.000 vagonov rjavega premoga v Nemčijo.
Petroleja bo tudi bodočo zimo jako malo.
Izpremembe v ogrskem ministrstvu. Ogrski uradni list razglaša' cesarjevo pismo glede izprememb v ogrskem ministrstvu. Minister za Hrvatsko, grof Zichy, justični minister dr. Vazsonyi in mi; nister a latere grof Bathyanyi so odstopili. Ministrom za Hrvatsko ter ob enern ministrom brez portfelja je imenovan dosedanji namestnik deželnega šefa za Bosno in Hercegovino dr. Karl Unkelhhusser, justičnim ministrom državni tajnik Karl Grecsak, ministrom a letere grof Aleksander Zichy, za ministre brez portfelja pa grof Teodor Ba-thyanyi, dr. Vazsonyi in poslanec Foldes.
Na Ogrskem smejo porabiti producenti in težaki od 15. leta naprej 15 kg žita na mesec; druge osebe pa 12 kg.
Rešitev poljskega vprašanja. Glavni predmet posvetovanj vnanjega ministra grofa Czernina z nemškim državnim kanclerjem dr. Michaelisom je bila rešitev poljskega vprašanja. Uprava poljskega ozemlja se baje izroči v roke samostojne poljske vlade pri čemer pa ostanejo dosedanji upravni okraji. Celo, po Avstro - ogrski in Nemčiji okupirano ozemlje, naj se enotno upravlja. Vojaška okupacija pa ostane neizpremenjena.
Onlzšm Popovič. Hrvatski listi poročajo : Onizim Popovič je bil dober kmet v Kninu v Dalmaciji. Mlad, zdrav, krepak, bister, pameten in zato spoštovan, bil je več let načelnik občine. Intiligenten je bil, dober gospodar, organizator in govorhik. Ko je nastala vojna, so ga zaprli pa kmalu izpustili in poslali k vojakom. Nekdo ga je obdolžil, da je nekaj rekel. Izročili so ga vojni sodniji v Sinju in obsodili na smrt. Zjutraj so ga odpeljali iz ječe v spremstvu duhovnika in vojakov, in pred njim so nosili križ, na vojaško vežbališče, kjer so ga ustrelili. Poslednje besede njegove so bile: Kaj sem jaz zakrivil svojemu narodu? Zbogom, žena in otroci moji! Dva meseca potem je bil na smrtni postelji oni, ki je Popoviča ovadil. Umirajoč je zahteval duhovnika, kateremu je izpovedal, da je krivo pričal in da Popovič ni nikdar rekel onih besed. Popovičev odvetnik je zahteval revizijo procesa in pri novi razpravi je bil Popovič opročšen obtožbe. Vojaška godba je odšla na njegov grob in tam po predpisanem vojaškem počaščenju mrtvega odsvirala cesarsko himno. Tako je dala vojna sodnija zadoščenje pokojniku in njegovi obitelji.
Svetovni pregled.
Štokholmska konferenca zadobiva vedno zanimivejše lice. Priprave napredujejo, a spletke proti konferenci se množe kakor gobe po dežju. Angleško, francosko in italijansko delavstvo je za udeležbo, to vemo, kljub temu pa prinašajo listi nasprotujoča poročila. Tako poročajo, da je angleška rudarska zveza z drugim sklepom s 376 glasovi proti 354 odklonila udeležbo. Prihajajo pa tudi druga podobna poročila, ki jim ne smemo posebno zaupati. Saj smo vendar vsi prepričani, da si delavske organizacije ne bodo dale omejevati svobodo. Precej verojetna vest pa je, da je izjavil član konferenčnega Pripravljalnega odbora, da je za uspeh konference nujno potrebno, da zavzame nemška socialna demokracija napram svoji vladi drugačno stališče. Ruski delavski in vojaški svet je poslal angleškim in francoskim socialistom iskrene pozdrave, v katerih naglaša, da ima štokholmska konferenca namen, če že ne razgovarjati se o miru, pa vsaj posvetovati se o podlagi za mir. Prepričani smo, pravi pozdrav, da se bodo vrnili delegati domu s spravljivim duhom. To je glavno. Vse drugo bodo storile stranke.v Treba premagati imperialiste vseh barv. Ge bodo milijoni delavstva zvedeli, da ni več nasprotja med proletariatom, bodo .srca delavcev radosti vzkipela, temu trenutku se bližamo, sad ruske revolucije se bo pokazal. — Italijanski socialisti izjavljajo, da se udeleže štokholmske konference tudi brez potnih listov na svojo ^odgovornost.
Švica v nevarnosti. V Švici se boje, da utegnejo vojujoče države prekoračiti švicarsko mejo, ker vodijo pota preko Švice v osrčja sovražnih dežel. V tem primeru bi postala Švica glavno in morda odločilno bojišče, vkar bi bila velika nesreča za deželo. Švica se bo zato branila vsakršnemu vpadu do skrajnosti. Zlasti bi se utegnila pripetiti ta nesreča, če bi se sklepali v Evropi posebni miri (z Rusijo).
Nemški državni kancler je govoril v glavnem odboru državnega zbora, ki je razpravljal tudi o papeževi noti. Tudi ta kanclerjev govor ni obsegal nič jedra. Slavil je zvezo centralnih držav, naglašal uspehe, a prav ničesar ni povedal o mirovnih pogojih, kar bi utegnilo zbujati simpatije pri angleškem in francoskem prebivalstvu. Govoril je za Ribota in Lloyd Georgeja. Celo glede na papeževo noto ima nekaj pomislekov, zato pač pozdravlja posredovanje, a posredovanja ne sprejema brez razprave in eventualnih predlogov. Jasna izjava bi pa bila potrebna zlasti z ozirom na to, ker se upira
sporazum štokholmski konferenci. Z govorom kanclerjevim še meščanski listi niso zadovoljni.
Papeževa nota je bila sprejeta vobče simpatično v Avstriji in Nemčiji. Sporazum se bo šele posvetoval o noti in bo potem odgovoril. Nemški glavni odbor je imel sejo in je sklenil, da odgovori tako, da bo pospeševal mirovno akcijo. „Avanti“ je brezpogojno za akcijo, a ne zaupa ji, zato bo nadaljeval mirovno delo. Papež izdeluje še drugo noto, v kateri namerava predlagati premirje. Wilson namerava baje podpirati predlog, a le tedaj, če Nemčija opusti prej vojno s podmorskimi čolni in druge grozovitosti.
S podmorskimi čolni je bilo potopljenih v šestih mesecih poostrene podmorske vojne 5 */2 milijona ton ladijskih registr. ton.
Na Španskem so imeli po vsej deželi velike nemire. Nastala je tudi splošna stavka, ki je pa že ponehala. Vlada nastopa neobzirno; samo v Madridu so zaprli nad 300 oseb. Gibanje je republikanskega značaja.
Angleški delegati za Štokholm:
Henderson, Purdy, Mac Guerg, Robinson, Turner, Carter, Wiguann in Hutchinson. Zastopani sta tudi dve okrožji rudarjev. Torej vesti meščanskih listov niso resnične, da se rudarji ne udeleže konference.
Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik Viktor Zore. Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
500 KRON
vam plačam, če ne odpravi moj
f jft uničevalec korenin „Ria-Balsam"
vaša kurja očesa, bradavice in oroženelo kožo v treh dneh brez bolečin. Cena lončku s poroštvenim listom K 1'75, trije lončki K 4’50, 6 lončkov K 7'50. Stotine zahvalnih in priznalnih pisem. Kemeni, KoSice (Kaschau, Kassa) 1. pošt. predal 12/391, Ogr.
Zdravnik blagajne.	Ordinira dopoldne.	Za člane:
Dr. Tomo Zarnik v Zagorja.	od 9. do 11. ure	V občinah: Zagorje, Kotedrež, Aržiše St. Lambert in Kolovrat
Dr. Ivan Prenirov, Gradec od Litiji	od 8. do pol 12. ure	V sodnem okraju Litija, izvzemšl člane iz predilnice
Dr. Karol Wisinger, « nrec'ilnici v Gradcu pri Litiji	od 8. do 9. ure	Za člane iz predilnice v Gradcu pri Litiji
Dr. Božidar Kisel, Tret nje	od 8, do 11. dop.	Sodni okraj Višnja gora
Člani iz občin Zagorje, Kotedrež, Aržiše, St. Lanbert in Kolovrat, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika. Člani iz predilnice se izkažejo pri zdravniku s svojo izkaznico. Vsi ostali člani iz sodnih okrajev Litija in Višnjagora, se morajo pri-zdravniku izkazati z nakaznico, izgotovljeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list, se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico je treba nakaznice S pri-
' tožDami se je obračati na načelnika blagajne.
Načelstvo.
R§aiv@£3a slovenska hranilnica 2
Ljubljana, Prešernega ulica it. 3.
je imela vlog koncem leta 1916................K	555000.000 —
hipotečnih in občinskih posojil...............„	30,800.000’—
rezervnega zaklada.............................  1,500.000*—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po
4
0
0
Spomni se podpornega sklada!
Pisarna: V poslopju Občnega konsumnega društva I. nadstropje. — Uradne ure so od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje.
večje in nestalne vloge pa po dogovoru.
Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo
e. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5%, izven Kranjske pa proti 5V4°/o obrestim in proti najmanj 1°/« oziroma VA, odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.	I
ti m
Ljubljana Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
liso!#, stroje?
is s‘roIa n pleiaii
(ftttKSNH)
n mina in m.
Msi stoji iSlsi.
mk MS
P m mi
-■ ‘j	**
Mezsia telesa.
Ceniki se dobe za-stonj in Iranko*
Ok^aista bolniška
blagajna v Uubliani
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta
Zdravnik blagajne	Ordinira	Stanovanje
	dopol. | popol.	
I)f. Košenina Peter splošno zdravljenje	>/2ll —'/21	Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
	»/21.— '/23	Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Br. Alojz Kraigher splošno zdravljenje	1-3	Poljanska cesta 18.
		
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim iz* stavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico), brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih; Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do n»" čelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
lil
llrn
registrovana zadruga z omejeno zavez0*
Tiskovine za Sole, županstva En urade. Najmodernejše plakate In vabila za shode in veselice.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-.*. Sur, muzikallj itd.
Stereotiolia. Litnara#***'