117. številka Trst, v petek 28. aprila 1905. Tečaj XXX Wm~ Izhij« vaaki dan. "VI Tudi ob nedeljah in prsznitih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob uri ziutrai. puunt' ic številke s»e prouaiaio po 3 nove. (6 atotink) • mcneii tobakamah r Tr«tu in okolici. „Ljubliani. Gorici, Olji. Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji, St. Petru. Sežani, Xabrežini. Noveinmestu itd. »ria*e 1c nanu-be sprejem« uprava lista „Edinost", ulica »:vrri«» Galatti št. iS. — l radne ure so od 2. pop. d« . rvečer. — Cene oeiasom 16 nt na vrsto petit; poslanice, smrtnice, javne zahvale in domači oci&ai po pogodbi. TELEFON štet. llil. Sdinost Glasil« političnega društva „Edinost" za Primorsko. ^ edinosti je mod / Naročnina znaia sa vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — N« naročbe brez dOposiane naročnine se upravi ne o :;, a Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank- pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vrač;-.-Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo UREDNIŠTVO: nI. Giorgio Galatti 18. (NnroJnl dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GOD NA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiska: konsorciia lista ..Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. Poštno-hranilnient račun št. 662.H41. (Brzojavne vesti). Kabel v Hainan pretrgan LONDON 27. Kak r bo iz Hongkonga brz javili »Da:ly Ma lu«, je bil pretrgan kabel (jotimcreki brzojav) v Haiman. Kakor M sodi so to storili ruski agentje. Ruska eskadra pred zalivom Kam-Rank SAIGON 27. (Agetca Havae.) Vfe transportne ladie in tudi lazaretna ladija »Orel« so včeraj popoludne zapustile notranje pristaiišre K« m Rank, kjer so cBtale e et ri nemške ladi e. Ruska essadra tvori isvea zaliva vel k polukrog, ki se razteza od predgorja Varella do malih nosov poluotoka Kam-rank. Torpedovke rekognoscirajo na vse etrani. Zdi ee, da pričakuje Rožde-stvenski prihoda eskadre Nebogatova. Admiral Jcjuieres paB ral je na križarju Descartes cijelne raimeie, ako ne rusko brodovje tar s 3 vrnil v SaigOD. Trans- katastrofe. Na vprašanje, rtna parnika, ki so ju nedavno Ru« uple- nanj napravila obtoženca, je priča izjavi), nili, eta :me!a rszvito nemško z;s:avo. da je Klein napravil nanj utia, kakor dobro- srčen, pošten človek, ona pa kakor pleme-Dogodki V Rusiji nits, odlična oseba. Kakor druga priča je PETROGRAD 27. (Petrogr. brz. agent.) bil "plišan drug Kleinov, Ferdinand Pietscb. Meeto generalnega guvernerja v Moskvi, ki ^'P^eda! je o vseh pedrobnostih, ki so že e bilo dne 13. januvar ja začasno odprav- enane 1Z obtožnice. Na vprašanje, kaj ijen >, je za carjev ukaz zopet vzpostavljeno. Ž9aec Ogovori na njegovo izjavo, je r- i ■• i_ j . * j j odvrnil, da je priča govoril resnico: • pravno polic.jsko vodstvo ostane pol nad- » j r & » zorstvom generalnega guverner t v rokah 6iška Kkin je Pa rekla' da > Piet^ch ° ne" Volkova, k, ie bil ime- bat*rih Et*areh Poro5al »Junevo« pjron:jma un čil p ž_r. Bati se je, da je zgubilo ž.vljenje 150 kitajcev. Namestnik princ Hohenlohe. DUNAJ 27. Namestnik princ Hohenlohe je popolnoma okreval ter je v početku tega tedna zapnstil sanatorij Lo\v in so »a kratek čas nastanil v palači kneza Fiirsten« berga. Ko ee bo namestnik čutil dovelj okrepč»nega, si vrne na svoje mesto v Trst. Kazenska razprava proti zakonski dvo jici Klein. DUNAJ 27. Na današnji razpravi sta najprej izjavila sodnijska psihijatra, da je Frančiška Klein zelo inteligentna in ne slaboumna ; potem je branitelj dr. Ellbogen predlagal, naj se pozovejo priče za Henrika Kleina. Kakor prra pr ča je bil zaslišan od ve tn is dr. AleKt-ander Marschik, ki je izjavil glede uied tve financijelnih razmer tvrdke Piet?ch nas bili nagnali naSi vojnih ladij. Manjšina je glasovala z* dovo-I vsrobči »prijateljic, Nemci in Madjari. ljenje 5 520.000 kron. Branimo svoje morje! Tužni dnevi so napočili ea nas Hrvate. Ali mi, kakor Slovani, moramo verovati v bodočnost Slovanstva. A verujoči vanje, moramo tudi delati zanje ! Zaključek se glasi : Čas je, da pokažemo vsem osvojevalcem našega Jadran s besedo in delom, da nikakor niemo voljni V zadnjem »Trščanskom Lloydu« čitamo ta le vele&ktuelna izvajanja: Danes, ko vprašanje samostalne Ogrske zan;ma vse novinstvo, da ne re*em : ves na-1 dopustiti da nas tuji elementi pobijejo in po-obraženi svet je li čudo, da to vprašanje ganejo na pomorskem, na ekonomnem in jemlje v svojo efero tudi sinjo Adrijo — političnem polju. To morje, ta ' mora ostati naš. Treba zato, da žrtvujemo mestnega glavara Volkova, ki je novan meseca jenuarije. Generalu m guvernerjem v Moskvi je imenovan geneial konje-n šiva ia b vsi vcd'telj petrrgrajske iD mog-, kovske pelicije, Kozlor. PETR to leto vršila v t irskem Salu :n ne v zina-ki psluči. Carica-vdova te po vskrsnih praznik h poda v { Gjčino, od tam ja oipotue potsm na' Dansko. ZDUMSKAJA VOLJA (gubernija Ka-i - 27. Tukaj je bil aret »van ueki žid, ki ^e mel pri feb oneot p-oglss >v. M nož ca žid-c oblo Klein F* an- Priča je neresnico, prisegel, da vzdržuje svoje izjave. Vojvoda D* A varna DUNAJ 27. Italijanski poslanik vojvoda D' Avarnc je odpotoval v Benetke. Švedski prestolonaslednik vladar. STOKHOLM 27. Prestolora^lednik-vlr-dar je s noči odpotoval v Kr at janijo. General Cirruić CET1NJE 27. General Gru d ee je v Baru ukrcal na para k, da s t vrne v Bel grad. Novi rnski odposlanec. PEKING 27. P >kotii >v, eden ravna- je pkušila z revolverji n noi: osvoboditi aretovanca, a ee j m ni posrečilo. Nekoliko teljev ruako-kitajeke banke, je na mes o Lesarja imenovan ruskim cd .»csianoem na tu- še j m i d^v ja bilo ranjenih. Brzojavne vesti. Nemška cesarska dvojica. PALEKMO 27. Nemška cesarska dvo-•d ie danes zjutraj na jahti »H »henzollern« odolula v Bar . + Jakob Krall. DUNAJ 27. Redni profet r fa staro zgodovine orienta, dr. Jakcb Kruli, je umrl. Parnik zgorel. LONDON 27. Glasom nekega' poročila »Llc\ i so ve ageneje« iz Siig.ma, je parn.k PODLISTEK. 1K9 Prokletstvo. & f odo vi ns z i roman Avgusta l«Doe — Nadaljeval ia 4ovrlil L E. Tomić. Prevei M. O—O. Ob životu se mu je zbirala dolga halja od zlatega brokata, prevezana črnimi levi. Zlatom okovani meč mu je blestel ob boku, ta pa tam ga poteza, zlate ostroge na rdečih čižoiih le po redko zbadajo konja vueza. Mnogo plemčev se gnete okjlo njega, ali klimao govori le malo, slab prijatelj je latinski gramatiki, a hrvatski ne umeje. Kraj njega se ziblje plaho na konju kardinal Dmitar v škrlatni ob eki in kapetan Lacko Lučecac pod visokim kalpakom ; pod črnim orežjem stops korak za korakom Gorjanski s M^rdvićeos i» gospodom Koroga s Alsa-nom in črnc-oblečenim sušcem Panteleonom kajšnjem dvoril. Crnogorska železnica. CETINJJE 27. Komisija, obstoječa iz italijansk h in Črnogorskih inženirjev, ki tra-s ra deia za ždletuišk > prt go Bar—Skadar, je na meji naletjla na množico oboroženih Albancev, k: s > hoteli nie dela ovirati. Vojaki, ai so komisijo eprem jali, so Albance razkropili. An?ležka kraljeva dvojica na potovanju. MARSILJA 27. Jutri popoludne dospe semkaj jahta »Victoria and Alberte. Kralj Barbad ga, poslanikom Venec je, in ostalim plemstvom. Nemirno pa je Bkakal v sedlu v modri obleki btn Ahacij Prodanič, plaho bližaje se se^aj temu, sedaj onemu plemiču in na°mibaje se sladko. Naj zadnji so šli konjeniki Kumani na malih konjih, mračna, črno brka četa. Kalpak in jopič sta jim bila iz kožuhovine, preko rame jim je bil lok, na hrt tu so silile strele iz tula, a ob boku jim je igrala zakrivljena sablja. Tako je šel Si-šman pred Marijo. V ravnic , kraj predmestja Ilice, kjer so se po zeleni poljani razprostirale bele vrste kraljevskega taborišča, visel je ca holmcu, pokritem z ogrinjali, kraljevski Šator. Na štirih pozlačenih stebrih se je dvigala široka Btreha od škrlatnega sukna, a nad njo je ■evala velika pozlačena krona. Na stebrih so plapolale sastave, ob lo stebrov eo se vile rože. Pod to Btreho, vspričo vojsk«, je sedel na sedežu kralj Sišman, držeči pred seboj z obema roksma kristalno drftalo kraljevskega meča. Nikogar ni bilo poleg njega rszua kardinala Dmitarja in gospoda Lučeaca. naš Jadran ? In glej ! Že nemški listi dele to morje na dve polovici, katerih jedno podajajo ef^ri velikega madjarstva, a drugo pridržujejo — seb;, kakor s'aro ded^č no. Seveda : lokavi Nemci in naduti Madjari so pozabili na nas Hrvtte. A poleg tega so pozabili tudi na svoje zaveznike Italijane. V svoji nebrzdani imperialistično gospodarski pohetnosti so zasnovali Nemci — za sedaj samo na papirju — veliko »Germani j o, kateri se imjjo meje razprostrti od Savernega do Jadranskega morja, od Carigrada do Alp. Ali, da bi laglje izveli svoj političac-ekonomni načrt, poslužujejo Be nas Jadran, Treba zanj vse svoje sile, vso svojo moč, vso svojo dušo in telo. Ker brez Jadrana ne bi bilo več Hrvatske. Brez Jadrana ne bi bilo več Hrvatov. Jadran v nehrvatskih rokah bil bi naš grob. * * Uredništvo »Edinosti« dostavlja : Mu-tatia mutandis velja to v polni meri tudi za narod Blovenski. Brez morja Adrijanakega in velikegi trgovinakegi emporija ob n:eoa ne bi bilo več Slovenije. Brez tega m< rja ne bi bilo več Slovencev. To morje in nas Trst v ptujih rokah bi bila 8;naš grobi Z ate resnične basede, ki naj bi si j;h a srce tisti naši ro- Rusko-japonska vojna. prežeto prefiiganostjo neprem stjenih ambicij velikomadjarstva, prepuščajo Umu poaled- j dobro utonili v parne*. njemu Hrvttako in njeno morje, a pndržu- jaki» ki eo Š9 vedno popravljeni za lahko, joči za se obali Istre in D a 1 m a- mišljeno igro z u?odo Slovenstva na tržaškem c i j e. A to je ravro tisti debelji krneč, ozemlju ! ! Kajti, čegar bo Istra, njega bo sreduje-e;ropsko zaledje. Čegar pak bo Dalmacija, njega bo tudi B3saa in Hercegovina, njega bo malo ne ves Balkan. j TRST, dne 27. aprila 1905. Načrt bo veliki zares. Navihani so V tvojih izvajanj h, ki smo jih onenili Neme. ia navihani so tudi Madjari. Ti po- včeraj, pravi »Neue Fre'e Presse« : »Če te slednji, s vinisti, s domišljajo, da eo bolj potrdi vest, da ee je Tcgo potegnil v zaliv zviti od Nemcev. Da-'i se tudi ti punger- Masampho, potem bi to pomenjalo umikanje maneki načrti ureen čijo to bo c dvi no od Hrva« Japoncav pred brodovjem Roždi stvenskega. tov. Neacci eo jaki in močni industrijalno in Kajti znano je, da je T( go že konc9m dec ion- napredni kulturno. Je-li čudo potem, da bra namerjal pasirati preliv Malaka tsr pluti smatrajo te svoje načrte dovršenim činom ? proti Madagaskarju, da tam napade rusko V Bice mora zaboleti vsakega Slovana, ko brodovje. To namero pa je preprečilo z lru- te le domišlja nemarnosti Hrvatov, nad ženje admirala Felkersama (II. eskadra) z katerimi ž j visi Damoklejev meč. Hrvatov, Roždestvenskim. Oba fl^ti sta znali na moi- ki bi se — ako bi si b.li svesti svojih sterski način zakrivati svoja gibanja in zdi pravic in svojih dolžnosti, naloženih jim od se, da je Togo dobil koačn > v osebi vsega Slovanstva — iztrgal iz Bvoje zapu- Roždestvenskega enakovred- šSenosti in mrtvila. Skcčili bi po izgledu nega nasprotnika, kar se tiče pradedov, ki so zlomili moč Avarov, Fran- strategije na morju«, kov, Turko7 in ostalih < svojevalcev. Pokazali bi grabežljivemu! našega Jadrana, da to Ta dva miljenca sta stala za sedežem kralja. Kardinal je sklenil roki, ponižno gledaje v tla, Lučenac pa je oholo dvigal svojo glavo in meril s očesom kolo plemičev, bi je na vilovitih konjih obkrožilo dno holmca. Hkratu ee je začula od ceste susjedgradske trobenta in skoro je zabliskalo izza ovinka poti ubijalno kopje. — Njena svetlost gre, je šepnil kardinal, nagnivsi se proti kralju. — Dobro, je rekel Sišman, dvignivši ee v isti čas pokonci. Trobenta od kraljevega šatora je odgovorila prihajajočim. Sigismund je namignil Gorjanskemu, a ta je poletel z desetero konjenikov kraljici nasprot:. Iz oblaka gostega prahu se je isvilo kraljičino spremstvo, četa primorskih konjenikov gospoda krškega, sami izbrani ljudje pod železno srajco, okroglim ščitom, b težkim buzdovsnom ob Bedlu in kopjem v roki. Pod pereiom jim je sijala frankopanska zvezda, a vrhu čelade se jim je tresla perjanica modre barve knesov krških. Sredi te »Neue Freie Preske« priznava tudi, da bodo Japonci res definitivni zmagovalci še !e čete, pred katero je jahal trobentač, so nosili četorica močnih ljudij nosilnico kakor malo kočico, kateri so bila okna zastrta s svileno zaveso, a kraj nje je jezdil na vrancu gospod Ivan, knez krški, prava podoba brata ai Sujepka, le nekoliko stareji in bolj osivel. Bil je to človek kakor gora in za svoja leta jedrnat in lep, vzravnan kakor cipresa na primorskem griču. Nad surko od črnega baržuna se mu je blestela srajca od srebrne žice. Srebrna žica je pokrivala njegova velika stegna, a nad okroglo srebrno kapo je sijala zlata zvezda. Tako je jezdil ob nosil-nici kraljičini, držeči z desnioo goli meč, z levico pa brzdaje nemirnega vranna na srebrni verižic;. Sledil je še ropotaje obrabljen vos, na katerem sta sedela, oblečena v črno, beneška odposlanca Leonardo Dandolo in Pavle Mavročen, nekoliko bleda in utrujena od težavna poti preko primorskih strani, a za njima je stopala gruča težko obloženih mezgov, ki so nosili kraljičino blago. (Pride še.) p tem, ko zmagajo Rožaestvenskega (Torej — niso še zmagovalci !) Če pa bodo Japonci — piša rečeni list — pr« me gani od Rožde-stven*kega potem ne ba več nobene nevar-noeti za Vladivostok in zadobi soeebno ruska vojska na kopnem svoboda za operacije. Vseri ransko se torej potrja vpliv baltiškega brodovja na ves vojni položaj, kakor smo na tem mestu napovedovali v mnogih člankih. Včeraj smo pojasnjevali, kako usodno bo vp ivalo na ves polcžij Japonske na bojišču t d jmovini, ako sa Rusom posreč v izdatni mer. preprečati dovažanje glavnega živeža za Jap nsko — rila. Danes pa nam je opozoriti na neko drug) veliko nevarn st( ki bi mogla usodno vplivat: na izid vse kampanje na morju. Nedavno temu je že Evropo presenetila vest, da so ruski Egenti potrgali eno podmorsko zveeo, vsled česar da so v Tokiju zelo iritirani, ker ne morejo nič gotovega doznati o gibanju in bivanju baltiške fl te. Danes prihaja z pet druga ^'ična vest, da so namreč ru-tki agentje potrgali kabel (podmorsko zvezo) me i mestom Hongk jng ia otokom Hajnan. (H ngkong je zaamenito angležko t'govinsko mesto na kitajskem obrežju, otok Hajnan pa j« kitajska last). S tem bi bil še v ve5i meri dotežeo za Ruse velevažen o lj, ki je, da gibanje ruske fl jte ostane kolikor možno pri-kr.t> Japoncem. * * * Ruska oboroževanja. Iz Spandava (blizo Berolina) javljajo, da ja ru»ka vlada v pruskih tovarnah za patrone naročila 200 milijonov patron. Novo rusko brodovje. Kakor javljajo iz Petrograda, se širi tamkaj gls- da v kratkem prično gradit' novo vojno brodovje, za katero bo trebalo 750 milijonov rubljev. Največ novih vojnih ladij Be bo gradilo v nemških ladijelnicah. Ruska ofenziva v Mandžuriji. L ndonske »Times« [oropajo ia Petrogred j, da majo vojne operacije, o katerih je sporočil general L:nevič, nm'd, da zadržujejo prodiranje Japoncev proti Vladi VGst ku in da utegnejo Rusi stopiti tudi v tf^nzivo. Združenje ruskih eskader. \z Petrograda javljajo, da vlada v tamo-šnj n pomorskih krog h prepričanje, da sta se že zdrežih obe rueki eskadri tir da to izid eventuelne pomorske bitke za Ruse ugoden. Sestanek Goluchovvskega in Tittonija. A\ ^tro-ogrski minister vnanjih stvari, gr, t Golueho\vski despe v Benetke v soboto ob '2. uri popoludne. Še istega dne popoludne se bodo vrš li razgovori med grofom Golu-chowskim in Tittonijem ter avstro ogrskim pos anikom v R mu in italijanskim poslanikom na Dunaju. V nedeljo zjutraj obišče grof Golr.cbowski razstavo lep h umetnosti ter sa vrne ša v nedeljo na Dunaj. »Gazzetta di Venez a« poroča tozadevno z Dunaja: Sestanek obeh minstrov velja v pr/i vrsti ba kanskemu vprašaoju, v ktterem ee zdi, da hoče si daj avstro ogrska diplomacija uvaževati interese Italije v toliko, v kolikor jej pripadajo, primerno položenju nje vlasti. K tej pozni, toda oprav čeni obzirnosti od -trani zav(zci:e je pripomogel poraz Rusije v Maticžuriji. »Gazcetta di Venezia« opaža dalje k temu : Odkar je Italija pokazala, da hoče iaeti Bvojo besedo tudi v balkanskem vprašanju, je sp» r^zumljenje z Avstro Ogrsko postalo ne zogibno. Kakor zaveznici sta obe državi dolžni, da sta s ena naspro i drugi zvesti. Ita ija m ira s politično modrostjo popraviti, kar je zamudila in to je tem laglje, ker morajo na Dunaju znat;, da bi Italija izvrfi la aa sebi eamncjor, »ko bi popust la svoje inte-ies9 v Adrijaoskem morju. Takega samomora pa Italija ne more izvršiti. Cud co se suče svet v italijanskih glavah, v katerih menda ni meata ra log čao mišljenje. Ce h če Italija na vsaki nač n čuvati svo e aspira-? je ne Adrijan*ko mor e, in če bo hotela tudi Avstr.ia — in to mora hiteti, ako n^ «"*e abdicirati od svo'fga velevia^tnega položenjf, ako noče biti degradirana v vlast druge ali tretje vrste — potem nam pravi oajje Inr !* avneja log ka, na sa tu italijanski in avetrijski interesi neizprosno križajo. Ii ista og:ka nam pravi nadalje, da to križanje interes >v ne more hiti moment — kakor bi hotela trditi »Gazzetta di Vene« a« — ki s li o e državi v zavezoištvo, marveč je moment, ki ja sili v kolizije in ju razdvaja. Saj pri p zna vajo to tudi nekattri dunajski listi, ki so sicer — radi svojega sovraštva proti S o vanom — večni pri poročevalci zavezništva med Avstrijo in Italijo. L:st »Zeit.« pripo-znava n. pr., da se že par let sem množe nesporazumljenja in navskrižja med obema državama. Jako interesantno in za napetost med obema državama zaačilno je naglašanje v liattu »Zeit«, da do sestanka -v Benetkah niti na bi bilo moglo priti, ako ne bi bil posegel posredovalno vmes nemški cesar Viljem. Ta moment torej ni značilen le za naše razmerje do Italije, ampak tudi do Berolina. Tu se namreč povdarja sicer že stiro dejstvo, da je krmilo avstrijske vnaoje politike prav za prav v berolinskih rokah. Tu bodi omenjeno mimogrede, da rečeni list beleži govo-r co, da Be na sestanku v Benetkah utegne reš ti tudi vprašanje povrnitve obiska od strani cesarja Frana Jjsipa I. italijanskemu kralju. Klasična, to je stara, vedno it ti se nam kaže glasovita »Neue Freie PreBS« v svojem komentiranju sestanka v Benetkah. Prava slika nemške nadutosti in neznosljivosti in megalomanije. Po svoji stari navadi in tradiciji in v sm slu svojega strupenega sovražtva proti Slovanom, nem zopet tudi v tem komentiranju si ki paralelo med italijansko in nemško kulturo ter zahteva že v imenu te namišljene jednakoveljavnost obeh kultur popolno sporasumljenje med Italijo in Avstro-Ograko. Pravi namreč porogljivo in žaljivo, da je že res, da s% Nemci borćprct tistim malim narodom, ki so sisali na prsih j nemške kulture, ki pa zdaj z uporno pestjo bijejo po prsih, ki so jih radila. Toda Nemci pripoznavajo radi, da so Italijani na isti visini kulture, kakor Nemci in da ss zbog tega ta dva naroda lahko sporazumeta. Tej imperti-nenci na Škodo slovanskih narodov je postavila »Neue Freie Presse« primerno krono z izrekom: »Zato ni grofa Golu-cho\vskega in Tittonija v tem momentu smatrati le zaBtop* n i k o m a dveh zveznih držav, ampak tudi dveh starih pleme- nitih in zvezanih kultur, ka terih vzajemnost objema stole t j a«. Mi smo v zadregi in ne vemo, ali naj v tej insinuaciji vidimo brezmejno perfiiijo in nasilje na reelnih potrebah države, kakor izhajajo iste ie nje faktičns sestave, ali pa naj vidimo v tem dokaz, da se Nemci nahajajo sedaj v patologičnem, bolnem duševnem stanju, da so zblazneli in da eo v tej blaznosti popolnoma izgubili vid za reelne obstoječe odncšije. Nemci sestavljajo komaj tretjino prebivalstva C s1 aj ta nije, a komaj četrtino prebivalstva skupne monarhije. Kako naj vspričo tega dejstva kvalifikujemo za htevo, da naj minister za unanje stvari na sproti drugim državam zastopa le njih, Nemce, manjšino?! To je za večino, za Slovane, pr.ivokecija, insult, ki priča, da so sedanji Nemci destruktiven element, element razsula v državi. Kajti tega ne bo menda nikdo pričakoval, da bi se večina prebivalstva navduševala za unanjo politike, ki to večino popolnoma eliminira z vsakega vpliva in moči, in ki zahteva še vrhu tega, da te tudi v notranji politiki ta večina davi in duši. Žal le, da je v unanji politiki Avstrije res vsprejet princip, ki ga tu zastopa »N. Fr. Presse« in po katerem se bodo bržkone zopet iz slovanske kože in na slovanskih hrbtih rezale krpe in cunje, s katerimi zakrpajo zopet za silo tisto zaveso, ki naj za nekoliko časa še skriva resnico, da navskrižja interesov med Ital jo in Avstrijo — trajajo dalje. Neprijetnimi čutili moramo torej, izlaeti mi Slovani na jugu, pričakovati sestanka na jugu, in pripravljeni moramo biti. da bomo morali tudi to pot — kakor vsikdar do se daj — mi plačevati račun potovanja Golu-ohc\v^kega v B-netke. Toda to bodi zabeleženo : kar sejejo sedaj avstrijski državniki, že'a bo svoj čas avstrijska država. Ti avstrijski državniki bodo krivi, če se v avstrijskih- nenemških narodih ukorenini prepričanje, da njihovi interesi in volja oficijelne države nieo v soglasju, ampak da se jim pota križajo. ŠEof Braga bo sploh prvi kardinal v Braziliji. (Po tem takem ni bila resnična veat, da je med kandidati tudi ogrski nadškef Samasaa. Pa bi bila ta kandidatura res čudna vspričo dejstva, da se je nadškof Samassa demonstrativno udeležil pogreba pokojnega Ludovika Košuta, ki ni bil le revolucijonarec in smrten sovražnik dinastije Habsburgov, ampak tudi _ Kalvin. Gori rečeno de>:vo, da se je nadškof Samaesa demonstrativno udeležil pogreba moža, ki ga moremo smatrati motorjem vsemu dosedanjemu, narodne stim na Ogrskem ubijajoČemu besnenju madjarskega šovinizma, to dejstvo povdarjamo danes šs posebno v podkrepljenje tega, kar smo rekli včeraj na račun nadškofa Samasse in madjarBkih »katolikov« v takozvani ogreki »ljudski« stranki.) Drobne politične Testi. Dogodki v Rusiji. Iz Varšave poročajo, da je v.ši varšavski policijski načelnik Nolken odpuščfn iz Blužbe, ker se mora radi zdravstvenih ozirov podati v kako inozemsko zdravilišče. Njegov name-tnik postane baje dosedanji policijski načelnik v Vilni, Mayer. Nov nizozemski red. Nizozemska kraljici Viljemina je ustanovila nov red imenom »Huisorden van Orenje« (Hišni red Oranjski). Red ima pet razredov, istotako je združena žajim pc delitev raznih kolajn. Turški sultan. O stanju sultana i Abdul Hamida II. so se v zadnjem času razširjala razna neugodna poročila. Temu nasproti konstatira carigrajska »Agence de Con-stantinopel«, da je sultan popolnoma zdrav ter da je minolega petka vsprejel v nvdijenci apostolskega delegata, mons. Tacci ja. Otok Kreta. Z Dunaja poročajo, da se v tamošnjih vladnih krogih smatra položaj na Kreti veleresnim. Sodi se, da se bodo KreČuni uprli sklepam štirih garancijskih velevlasti, ki jih je priobčil princ Juiij. štiri velesile menijo, da za sedaj zadostuje 4000 mož mednirodnih čet, da bodo strahovali ustaše ter da ne bo treba odpcslati na otok novih čet. Sploh bo rečene velevlasti odločile, da ne odjenjajo, ker se bo,š, da bi se gibanje za neodvisnost utagnilo razširiti ne le na Bolgarijo, ampak tudi na druge pokrajine evropske Turčije. Skupščina dalmat nskih hrvatskih poslancev ee je vršila v sredo v Spljetu. Skups5inarji so sklenili osnovati v deželnem zHoru istrskem skupen klub pod imenom >Hrvatski klub«, in boriti se za zjedinenje Dalmacije s Hrvatsko. Konečno so se izjavili za slogo s Srbi. Sestanek kralja Edvarda in Del* cassč ja. L:et »Echo de Pariš« poroča, da se angležki kralj Edvard vrne na Angležko preko Londona ter da se v Parizu sestane z ministrom unanjih stvari Delcassć-jem. Pogajanja med Čebi in Namci. Z Dunaja poročajo, da bo se pričela pogajanja radi spravnih reform, ki naj bi jih sklenil Češki deželni zbor. Dospel je na Dunaj tudi češki deželni maršal knez Lobkovic in več Čeških poslancev. Romunska kraljeva dvojica. Iz Opatije pišejo, da ee tam razširja glas, da pride kmalo tjakaj romunska kraljica Elizabeta. Pozneje da pride tjakaj tudi kralj Karol. Novi kardinali. Iz Rima poročajo, da bodo v konzis&orijr, ki Ee bo vršil meseca junija, baje imenovani za kaidinale mons. Da Azevedo, sedanji papežev majordom, mons. Scalabrini, škof v Piacenzi, mons. Luald , nadšk« f v Palermu, dr. Frančišek Doppelbaaer, škcf v Liscu in mons. Braga, škcf v Petro polit u v Braziliji, je hotelo Domače vesti. Preko groba celo nas proaranjajo naši narodni sovražniki. Niti ob grobu jim ne mineva njihova 6trast. Se potem, ko je že položen v sveži grob, mu ne morejo odpustiti groznega zločina, ki ga je imel na vesti, zločina, da se je — porodil iz slovenske matere. Še notri v grob ga zadevlje maščevanje narodne bruialitete. To maščevanje sestoji v tem, da niti zadnjega pozdrava mu ne morejo in ne smejo poslati v grob zbrani žalujoči.... Te dni je umrl v Mariboru cdličen učitelj, Fran Breznik. Da-si še v mladostni dobi — bilo mu je komaj 33 let — užival je velik ugled po vsem ekraju. Bil je pač mož. Zato pa se je tudi pogreba udeležilo nad 100 učiteljev iz okolice mariborske, iz mesta in iz sosednjih okrajev, potem mnogo duhovnikov, profesorjev, c. k. učiteljišče korporativno in mnogo občinstva. Na lep, dostojanstven način so slavili spomin pokojnikov do — groba. Tu pa... nu, najbolje bo, če ponatisnemo tu notico, ki jo prinaša zadnji »Učitaljski Tovariš« in ki bo glasi : »Na pogrebu g. Frana Breznika zbr&no učiteljatvo s čitalniškimi pevci peti drugo pesem; prvo so peli uči-teljiščniki in seveda — nemško. To (slovensko petje) paje neki gospod na prav surov in rovtarski način prepovedal. Vse tamkaj zbrano učiteljetvo pro-testuje na tem mestu proti takemu postopanju in naj bi bil dotični gospod sam naučni minister«. Nam ni toliko do tega, da bi poznali osebo in doznali ime dot'čnega euroveža, ki je na grobu g. učitelja Breznika ali kazal svojo nemško n&cijonalno politiko, ali pa se kazal samega sebe kakor suženjsko poslušno orodje glasovitoga vladnega zistema v naši državi, tisttga zistema, ki hoče, da Slovenec mora še notri v grobu občutiti moč njegovega sovražtva.... Maribor je mendi v Avstriji in naš Trst tudi. Tu in tam pokajo nam Slovencem kosti pod težo istega zistema. Ko čitamo to sporočilo o pogrebu pokojnega Breznika v Mariboru, se nam zdi, kakor da čitamo kako povest iz resničnega življenja — tržaškega. Dejstvo, da tudi nam v Trstu ne dovoljujejo, da bi v svojem jeziku vršili čine pijetete in izkazovali zadnjo ljubav milim pokojnikom — to je žaloBtno domače poglavje, ki se noče zaključiti, marveč se obogatuje po vedno novih prispevkih... ! V »Učiteljskem Tovarišu« protestujejo. 0 ti ljubi Bcig, koliko Sa3a proteBtujemo že mi tir zahtevamo," da naj se — evropejizira vsaj v toliko, da ne bodo tudi mrtvi na pokopališ8u trpeli pod njega težo! Nič no pomaga. Pretrdni so njega posvetni in cerkveni stebri, da bi mogli kaj opraviti proti njemu s protesti. Treba bo že misliti na drugačna sredstva. Bedaki se šalijo! Iz delavskih krogov nam pišejo: Pred par dnevi je nekdo tožil na tem me3tu, da smo Tržačani na slabem glasu pred ostalim svetom in to vsled tatinske druhali, ki vrši po našem mestu svoje tatinsko in roparsko rokodelstvo. Dotičnik je tudi omenil konkretnega slučsja, v katerem bi lahko koristil javni varnosti, da ni imel strahu pred lahonskim novinstvom, katero drži roko lopovom s tem, da sramoti, ali vsaj smeši slehernega, ki bi kaj vkrenil v pogledu javne varnosti. Kakor ste obširno poročali tudi vi, se je v minolem tednu posrečilo neki tatinski druhali, da je v »imenu zakona« okradla neko mestno gospo. Redarstvo je storilo vse možno, da najde te lopove. Neki redar je dal n. pr. aretirati četorico oseb, ker je pi-dal nanje eum ; ki pa so b.le izpuščene takoj, ko se je dokazalo, da so dotičniki nedolžni. Mi vemo, da je tak slučaj skrajno neprijeten njim, ki jih je zadel in tudi njim, ki so iz vršili aretacijo, toda, ako pomislimo, da je slučaj, izigran po omenjenih lopovih, naravnost grozen — moramo imeti z eventualnimi pogreškami redarstvene oblasti v takih slučajih vsaj nekoliko potrpljenja. Tako mislim jaz, ki pa nisem nikak zaščitnik redarstvenih organov. Tako pa ne mislijo Židje na Goldonijevem trgu, ker, ko bi mislili pošteno, bi ne bili napisali csle litanije z namenom, da osmešijo redarstveno oblast in v prvi vrBti onega redarja, ki je v svoji službeni gorečnosti aretiral nedolžne osumljence. Na tak način ne bomo nikdar imeli vestnega redarstva, ker se bo sleherni redar varoval pred eventualn mi zaeramova-nji. Ako ste pešteni in vam je ležeče na izčiščenju tatinskih zaleg, mor&te opustiti mržnjo do redarjev, tudi če ho ti slučajno — avstrijski ! Ker ti so ravno taki reveži, kakor bi bili reveži po vas toliko zaŽaljeni — karabinjeri! Mesto torej da rasramujete onega, ki je — recimo nehote — nekaj za-greš 1, a je to storil z dobrim namenom, tla bi koriBtil javni varnosti in s tem vsemu prebivalstvu — mesto da delate to: dajte, predlagajte, naj bo odlikovan oni redar, ki je te doi po strehah, torej v smrtni nevarnosti, lovil lopove ! Moje mnenje je, da tak mož zaslužujo 'odlikovanje od strani svojih višjih in od 1 strani meščanstva. Odlikovanje zaslužuje tudi ' marsikdo drugi, a mesto tega dobiva — za-Iničevanje! Jeli možno, da bomo imeli dobro redarstvo, ako isto prejema zaničevanja, preziranja in zas amovanja tudi v slučajih, ko je delovanje istega zaslužno za vse prebivalstvo !! F. K. Kronska vrednost. Iz trgovskih krogov smo prejeli: Te dni Bte pisali v »Edinosti« o »kroni in goldinarju«. Dovolite mi odkritosrčno pripombo! Saj je menda vsakomur dano na svobodo, da misli, kar hoče ! Jaz sem bil vedno nasprotnik tej kronski vrtdn sti. To pa največ is razloga, ker mi dni, a od teh je prebil že 8 dni v mestni toli neljubo zvene na uho tisti »centesimic. ! bolnišnici. a , ker je že u\edena ta kronska vrednost, Babji pretep vsled plsmonoševe po- pa bodi. Cvede naj se popolnccra. A kdo je MOte. V hiši št. 24 v ulici Media stanuje t -t;, ki bi moral prednjačiti z dobrim izgle- družina Josipa Ger n, a v hiši št. 26 v istej i m * Menda vendar t s*a v 1 a d a, ki je to ulici stanuje pa družina Josipa Germ. Za ivela. Da pa temu ni tako, o tem se lahko velikonočne praznike je pa neki Bussig po prepričate, kaoar hcčete. Pojte le kaj »daci- slal družini Germ eno razglednico. Pismc-rat« v svobodno luko. In če nočete tega, ncša je pa pj pomoti Stal naslov »Josip vam morem daii jaz na razpolago več »bo- Gerin« mesto »Josip G*rm« in nesel raz-- « iz nsjnovejega časa, ki se glase na glednico družini Gerin. Josipu Gerin je bil »'Talden« in na >h rini«, ne da bi kaj ve- pa na razglednici podpisani BnBBrg popol-eli o kakih kroccah ! Zdravstvujte *. noma neznan. Vprešal je se svojega sina, ki Za 1. maja. Uslužbenci prodajaln e me- j« tadi Josip, da-li ni Bussig morda njegov aega blag« (lestvin) so imeli sinoči shod v prijatelj, * niti sinu ni bil znan pošiljatelj Delavskem domu« v ulici del Borcheto. razglednice. \a tem shodu bo soglasno sklenili — vkljub No. Gerinovi si niso dalje razbijali Iredbi c. kr. neme^tništva glede podaljša j glavo ter 80 razglednico djali na stran, aia delavnega ča*a za nedeljo dne 30. aprila Predvčerajšnjim je pa pismonoša princ- — da ostanejo pri svoji prvotni zahtevi, j Gerinovim neko zaprto pismo. Gerinovi :> je: popolen praznik dne 1. maje. 80 odPrli Pi8m0» 8 tndi to je b lo foipiseno Iz Oradea Nove ideje so vlile v na- »Bussig«. Tudi to pismo so Gerinovi djali rodno giban e grtških Slovencev novo živ na 8tran- Zvečer istega dne je pa Josip Ge-ljenje. Izlasti dijaške razmfre so se zboljšale rin prisedš; domov, izjavil sum, da v mnogih ocir.h. Romantično življenje po 8ta mord» Pi8"»o in razglednica naslovljena gjetilnah in kavarnah se vedno bolj umika na Josipa Germ, ki stanuje v hiši št. 26. rednemu delu. Zii se, da s je mladina po °fe in matl pritrdila sinu, češ, da bo nala svfsta težse naloge, ki jo čaka. Tudi najbrž tako. Sin je torej šal k Germovim in društva so se začela gibati. Z redko živa jih vprašal, da li poznajo oni kakega Bussig a, hnoetjo je et .palo pred slovensko javnost na kar 80 oni odgovorili, da ga res po- najnoveše akad. društvo in je s tem doka- | ™ajo. Tedaj jim je pa povedal o pismono-zalo, da je društvo, stoječe na programu ševi pomct; ter jih ob enem povabil, naj si dela, potrebnOitaii akad. drukvi za sedaj pridejo po razglednico in po pismo. Ger- - cer ne moreta nastopati v istem slogu, mova 2enfl. Marija, je pa osorno zahtevala, endar pa obirata iste stopinje po potu del«. naJ JeJ Gerinovi sami prinesejo pismo in raz- A tudi slabe posledice cepljenja slov. j gledniec. Tfga pa Gerinovi niso hoteli, kava ee že opažajo. Predvsem se pogreša kor niso hoteli niti izročiti pisma in razgled -o ae organizacije vsega dijastva, brez ka-|nice tretjim osebam, ki jih je Marija Germ r' morajo vedno ponesrečeti skupni na- i poslala po nje. Slednjič je Marija Germ pri--:.»pi za skupne interese, bodisi samo di- ( šla 8ama k Mariji Gerin. Začeli sta se seveda -Ke. bodisi sp'osno-narodne. Kajti ponesre- j tak°j kregati, a iz besednega prepira je pri-ne moramo imenovati nastope, o katerih ee 8,0 kma'u do — vročega pretepa. Žanski sta mora v poročilih neravnost lagati javnoUi, da 88 Pf steno naklestili ena drugo, a potem Bta -e iv gne opravičeni obe dbi. Ako se stav- Ife 8li ena drugo tožit na redarstveno straž ijo resolucije za eov*a v ulici Media in slednjič — a to vršenem shodu Eak< r slučajnosti, je to pBč ce eDa drug° — zdravit na zdravniško kamenje nezrelosti. Vprašanja tolike važno- p°*taJ°- dijaštvo, mora pretresati vse dijaštvo, s.eer to »slednje ne mire biti odgovorno za čine nekaternikov. Brez skupne organ zacije pa to n mi no. Ravno tako te brez poslednje ne n re rešit gmcJtao vprašanje djašlva in se na more ureiit akad. podružn ca bv. Cirila n Melodija, ki je še vedno slika nezdravih r?rmer, ki so vladale med dijaitvom v zadaj h letih. Običajne prireditve (plesi, kon-ert ) te prdružn ce so izostale popolne ma, ni se vsprejemalo novih členov, udnina se ni uposlala družbi, niti občnega zbora še ni bilo ! Ali niso to dovolj tehtni razlogi ca to, ia se ustanovi cdaek, obstoječi iz zastopnikov vsega eloveaskega dijastva. ki se naj bavi s sličnim: vprašanji ? ! St—k. Pevsko društvo »Kolo« bo imelo pevsko «-ajo v soboto dne t. m. ob 8. uri zvečar v pevskih prostorih. K-r bo ob isti priliki razgovor o skupnem slikanju upamo, da pridejo vse pev-sae moči. Bralno-pevsko društvo »Ladija« t Devinu priredi dne 7. maja (to je, prvo I nedeljo maja) javni ples na devinski postaji pri g. Ant. Peric. Zečetek ob 3. uri popo-ii ine. Svirala bo vrla narodna godba iz sv. Križa. tfad pičil. V torek je v gozdu pičil <:a 1 11 letnega Dominika Peterka iz Klobe v kamniškem okraju. Pičil ga je v kazalec f?azne vesti. Najveće gledališče na svetu. — Pred Velikonočjo je bilo otvorjeno v Ne\v Yorku gledališče »Hipodrom«, v katerem je prostora za več tisoč ljudi j. Na prvi predstavi jih je bilo prisotnih 6000, a vsak prostor je t°ga prvega večera doue§el 120 kron. Gledališče je stalo nad 6 milijonov ter je zgradjeno na načic, da se za morajo v njem dajati cirkusne pieJstave, razne vodne igre, melodrame itd. Telesni zdravnik cesarja Maksimilijana. Na Dunaju je umrl v starosti 67 let bivši teieeni zdravnik meksikanskega cesarja Maksimilijana, dr. Baecb. Štiri milijone mark v dobrodelne svrhe. Nedavno umrli veliki nemški industrijalec Lane: je zapustil mest i Mannheim štiri milijone mark v dobrodelne svrhe. Za otrpnjenjem tilnika je cboMa v okrožju Beuthemu na Pruskem od 13. čo 19. t. m. 275 oaeb. Od tih jih je umrlo 115. Todi iz In'mosta javlajo, da je tamkaj umrla za isto boleznijo neka 17 letna deklica. Zadnje brzojavne vesti. Rusko-japonska vojna. Poročilo generala Lineviča PETROGRAD 27. General Linevič je včeraj brzojavil carju Nikolaju : Na levem leve roke. Pripeljali so ga v ljubljansko de- boku eo naš; oddelki r,prednjih straž nadaljevali svoje prodire njo. Dne 22. je bil en od- že.n j bolnišnico. Strašna toc-a je padala v minolem tedau po enem delu občine Motovun v Istri. Tako debele toče ne pamtijo ni starci Polja, vinogradi, travn:ki itd. so bili pobeljeni kakor v sredi z'me od snega. Toča je prov-zročila mnogo škode, ker so trte že pričele zeleniti. '.*.» (HM) vred riža sta pripeljala v našo iuso parnika »Hdltarn« in »Thea«, ki tehtajo »kupno okolu 10.000 tonelat. Od teh je 22.000 vreč namenjeno za Benetke. delek napaden od sovražnika v vasi, 10 verst južno-zapadco od Š:miaodz''. Napad je bil odbit in soviažnik Be je umaknil v vas Padziadei. Konjen štvo je melo v Btt9skah Ha-malin in Davangulin b:j z japonskim oddelkom, ki se je umaknil proti Utanlu. Dne 23. t. m. je naša konjaništvo zasedlo vasi Simenpu in Ufanlu. Na fronti armade, 4 do 5 vrst od Kajnansiana, so bi.i Japonci b streljanjem topov pregnani is svojih utrdeb v bližnje vasi. Sovražnik se je umaknil do Aretovan tat. Predainočnjim je bila nekega hriba, ležečega za vasmi ter je v v nekem stanovanju v hiš št. 37 v ulici ^ojo obrambo napravil tri vrste utrdb, na-> l oroneo ukradena ročca torLica, v ka- ' hajajoče se ena na drugi. '-r: je bilo par dn=g(cenih predmetov in PETROGRAD 27. (Petrogr. brzojavna ma a svota denarja. Okraieni je tatvino ta- agentura.) General Linevič je včeraj poro-pri avil na redarstveni stražnici v ulici : Dne 23. t. m. popoludne se je naše L i:gi R eci, a pol ure pozneje eo redarji te konjeništvo bojevalo z Japonci pri Taiatsia-- ratnice žs aretovaii tatu. ki je neki nem- tunu, ki so se morali umakniti. -ki vandrovec, menom Elmuud Freund.; -- Ta vacdrovček ee nahaja v Trstu še le 14 Svetovna razstava t Litihu. LITIH 27. Svetovno razstavo je otvo-ril danes princ Albert v navzočnosti diplo-matičnega zbora, civilnih in vojaških oblaatnij ter zelo velike množice naroda. Večina oddelkov še ni dovršena, zato bo treba še mnogo časa. Ttorsna poročila dae 27. aprila Tržaška borza. Napoleoni K 19.06— 19.08—, anglsžke !ir* K-- do —.—, London kratek termin K 239 50—240 30 Fraacija K 95.35-95 55 Jtalija K y5 30 -i*5 50 italijanski bankovci K —.— —.— Nemčija k 117.15—117^0 nemSki bankovni ~--•-- avstrijska ednotna renta K 10030 100.50, ogrse kronska renta K 97.35 94.25 itaUianska rent- — —.— kreditne akcije K — — e'67 — državne železnice S 660.— — f 62 — L.oro>>n" • 8H50 91. — , Llojdovo akcije . 648 --652 — Srečke: Tisa K 3S8.--342 —, Kredit 485 - do 494.—, Boden kredit 1880 K" 310.— 319.— Br-denkredi; 1889 K 3UH.— 316 —. TnrRro K 143.— do 145.— Srbska —.— a o — — Dunajska borza ob 2. uri pop. včeraj danes Državni dolg v papirju 100.90 100 &> „ „ „ srebru 100.90 100.85 Avstrijska renta v zlatu 119.b0 119.6 > „ „ kronah 4 lOO.fO 100 45 A vat. investicijska renta 3l/»°/, 93.40 93.40 Ogrska renta v zlatu 4 118 40 11* 20 „ „ „ kronah 4 •/• 97 9-t 97.90 m r> 3*/» 89 70 89.65 Akcije nacijonalne banke 1648 — 16 18.— Kreditne akcije 660.31 664.75 London, 10 Lstr. '239.87% 239.95 100 državnih mark 117.12'/j 117.12 V» 20 mark 23.43 23 44 20 frankov 19.C6 19.09 100 i tal. lir 95.50 95.40 Cesarski cekini 11 25 11.^5 Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta italijanska renta 105.35, španski esterieur 89 80, akcije otomanske banke 598—. Menjice na London 251.50. Pariz. fSklep.) Avstrijske državne želi zn " 711.— Lombardi 94— unificirana tu' Sta rents88 05 avstrij. zlatr rm 100 50, ogrska 4 */B zia. renta U 0 50 Lfnderbai: 48>.-~ tnrSke srečtc 134.— paržzs banka 13.01, italijanske maridi-jonalnr akcije 770.—. akci e K o Tinto 15.55. Slabo na. London. (Skleui Koncolidir^n doiv 90l/a Lombardi 'dniA srebro 263/1B, ŠpaaRka renta 89 V« italijanska rentM 105—, tr£u. dia^cct, 2*'4 mcujtu.- » Dunaju 24.21 dohodki banke —.— izplačila baa> —.—. Mlačna. Tržna poroč ta 27. aprila. BudimpeSts. Pšenica za maj S 17.48 d<> K 17 50; rž za mej K —.— do K —; oven z>- maj od K - -.— do--; koruza za maj K 14.74 do K 14.76. Plenica: ponudbe srednje, DovprnsevHn e srednje, trdno, vzdržano. Prod&ifi 12.0JO met. «tot. zt 5 sc zvišanja. Druga žita nespremenjeno. Vreme: lepo. H a v r e. (rikiep } Kava rianto» k j— -rap* za tek. mesec po kg 43.50 frk, za julij 44 25. New-York. (Otvir Kava e^ »oJu«e dobave, t talno, nespremenjeno, 7(J00 vreč Ham b ur p. (tifciti -j p. j 'vav«> ^»ntos go.> average z< nai 36— za aajte-nber 363,'4 za dec. 37 I/4, za marec 3S—. — Vzdržano. — Ka-7* Bio nnvadr» loco 37—39, navadna roolm 40 —41 navcdca dobj» . 42—44. Hambnrg. iHklap Gladko«- zi aoiil 25.75, ef maj '25.80 ium 25.8zh julij 26 —, «» avgust 26.20, za september —.—. — Mirno.-- Vreoae: lepo Sladkor tuzemski. Oentrifugal pJi*», prooapti. < K 66.50 do 68.00, za septi uoer K — — d> —.— marec-avg. 66.50 do 68.—. Ooncaas^ in Meiisp 1 promptno K 68.30 do 69.3J. :a sept K —. - i —.—, marec-avg. 68.30 do t>: 30. London. Sladkor iz repa surov (2t5/ie 31 . Java —. Stalno. Pariz. RŽ za mene.- ap il 15 50 rž -.i maj 15.50, za maj avgust 15 nO. za sepfcsrr ber-de-cember 15.— jmirao.) — "'tejica ia tekoči m • sec 23.8), za maj ^4 0) za maj - avgjst 23 85 za aept-december 2165 (rair o). Mosa za te koči mesec 30.20, za m^j 30 40 maj-avgin. 30.70, za s pt. - december i915 imirai). Repično olje za tekoči mes-jc 50 75 z* maj oO 50 za maj - avgust 51.— za septenbe - - december 52 — (tidno špirit za tekoči me>*er 49.25, za mai 48 -z- maj-avguat 47.75 »a september-december 43 25 (stalno). Sladkor surov uho dov 33'/4—34 (stalno be» za tekoči mesec 37a/, za mai-avgust 381;„, z^ julij-avgust 36'/,, za okiouer-jauuvar 33ml čnoj rafiniik. 6b1/, — to Vreme : lepo. POSLANO*) na naslov uredništva „Slovenčevega". V številki »Slovenca« od 2(>. aprila t. 1. ste priobčili uvoden članek pod naslovom »Ricmanje«. Sami priznavate, da je bil ta članek pisan na podlagi neke brošure, izdane v Trstu. Z zavijanji in tudi direktnimi lažmi, ki so obseženi v omenjeni brošuri in ki so prešle tudi v Vaš uvodni članek, ne bom izgubljal besed. V kolikor se ta zavijanja in laži tičejo stvari same, to je, bitstva takozvanega riemanjskega vprašanja, jih je že od tal do vrha podrl v svoji glasoviti izjavi od dne 1. novembra 1904. g. dr. Fran Brnćić, kakor klasična priča dogodkov v razvoju riemanjske afere. Rečeno svojo izjavo je g. dr. Brnčic podprl s svojo možko besedo in svojim poštenim podpisom. Zaključil pa je svojo izjavo z znamenitim vsklikom : »Kdor drugače trdi, ta je lažnjivec«. Zato si jaz lahko mislim : transeat ! Tudi radi neslanih čvekarij, ki se tičejo moje osebe, se ne razburjam ni malo in ostajam hladen do dna duše. Diktirnla sta jih maščevalnost in z!« volja. To vem in zato hočem z božjo pomočjo molče prenesti tudi to, kakor sem srečno prebil že marsikaj — zlobnega. Meni zadošča moja vest, a dvomim, da bi bila vest vsakogar tako mirna kakor je moja. Samo na jedno trditev v »Slovencu c ne morem molčati. Predragoceno mi je moje osebno poštenje in integriteta mojega značaja, da bi dopuščal komur-si-bodi, da meče senco name s trditvijo, da sem se v kritičnem času — ko so mi bili od činiteljev, močnejih od mene, od tegu jeni dohodki in sredstva za ekzi-Stenco — puščal vzdrževati od njih, ki sem jih — kakor hoče trditi »Slovenec« — zavel. A to ravno trdi »Slovenec« z besedami: »Ljudje (Ricmanjci) so verjeli iu mu prispevali za privatno stanovanje ter ga vzdrževaliObračam se sedaj do urednikov »Slovenca« in jih poživljam pri njihovi osebni in duhovski časti, naj dokažejo resničnost te trditve in naj čim prej priobčijo imena onih Ric-manjcev, ki so me vzdrževali, in pa svote, ki sem jih prejemal od njih ! Trst, dne 27. aprila 1005. Dr. Anton Požar, bivši riemanjski kapelan. *) Za članke ped tem naslovom uredništvo odgovarja le toliko, kolikor mu zakon veleva. Karlo liouvier zlatar in draguljar Trst - v ulici Barriera vecchia 10 - Trst. Prodaja in zamenjava zlata, srebra iu drug-uij ter izvršuje vsakovrstne poprave. Dragotin Vekjet - zlatar v Trstu, Corso žir. 47 priporoča vsakovrstne a^zlatenine in srebrnine ter- žepne ure. W Sprejema poprave ter kupuje zlato. "Vi I — Cene zmerne. —I W Tovarna pohištva Aleksander £evi jtiinzi ulica Tesa štv. 52. H (lastna hiša). ^ ZALOGA: PinZZA ROSARIO (šolsko poslopje). Cene. da se ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po o posebnih načrtih. . Ilustrovan cenik brezplačno in franko Največja zaloga stekla in porcelana za domačo rabo in gostilne, ^^z Popolnoma konkurenčne cene. JAKOB HIRSCH m Vrsta vrčka itv. 5. Trst - ul. Cavana 15 - Trst (nasproti škofijski palači). Vrsta vrčka itv. 4 rfr-i. ■ M. SALARIN1 ▼ ulici Ponte della Fabbra it. ' Vogal nI. Torrente.i Pomiad! Poletje! Zaloga oblek in površnikov za gospode, dečke in otroke, velik izbor platnene obleki- in kostumov, raznovrstne jope ter rumena in -- T"- moilra obleka za delavce. Nov dohod blaga za obleke po meri. koje se izvrše točno in hitro po zelo nizkih cenah. \a deželo vzorci brezplačno in franko. PODRUŽNICA: , ALLA CITTA Dl LONDRA" tli. PoatC nnove št. 5. krb*-l ln">m. da bo ta moja filijalka vedno preskrbljena /. vsem v to stroko spadajoči m blagom. Za obilno podporo se priporoča JOSIP ZIGON mirodilnivar v TRSTI' — ulica Caserma. Odlikovana v Rimu s zlato kolajno in — zaslužnim križcem — Odlikovana tovarna zn čopiče in ščetke Odlikovana na Dunaju s zlato kolajno in — častno diplomo — IVAN ANGELI ulioa Vincenzo Bellftni (nosproti cerkve sv. Antona novega*. Er. olje, milo. belo in turšno moko, otrobi' itd. itd. priporoča ^ndrej Suc Trst. nI. Media 56 tzravon ui. Rcsseitl) Trst Proflajalnica nhm in"kravat A. HU5MANN Corso 19 — Ustanovi]. 1865 — Corso 19 rokovice glace I . 2 gumba gl. 1, Ji gunabi g'. 1 iiD rokovice od kože Dante za prati 3 gumbi I rokovice z imit rane kože, 3 gumbi rokovico od Škodske niti, 3 gumbi nvc. 4 > in ."«■■ rokovice perferirane, kineške, 3 gumbi nč. in " Polovične rokovice od svilnatega bombaža novost. — Milo .,kok" S nvč., gra^ki in grški prah za obraz 10 in 15 novČ. = Kmi-nte zadnje novosti. ■ Lil Kdor se hoče dobro in z veliko ekonomijo obleči, naj se poda v prodajalnico izgotovljenih oblek I. FARCHI Barriera veccbia5 kjer se vsaki dati izdeluje obleka _ v lastni krojačnici. - co cC cc Velikanski izbor mM\m\ mM oblek O.l K 20 — do 50 —, specijaliteta črne od K 30 — do 50 — Kostumi od platna ali sukna za otroke od K 3 — do 7 —. Velik izbor hlač od K 4 — do 15 —, delavskih hlač po 2 40. - Posebnost: delavske hlače iz tako zvane hudičevo kože K 4'—. Srajce bele ali od satena, kretona, spodnje srajce itd. itd. _ Cene brez konkurence. ===== TRST, ulica Arcata št. 9 (vogal ulice Sapone). i. go » CO Rokovice se opere v 24. urah. F.PeStOturar TRST - ul. Poste nttove št. tmet, k&Kor tu'ii raznovrstne drobnarije. r Ivan Ghistinčič ul. Sette Fontane At. 46 fiOgalll. Vitlonao dl Felffe). Trgovina s špecerijskim in kolonij, hlapu zaloga mokr. otrobov, kakor tudi najfinejših i4><.t«*uin d o mar etra in tujetra izdelka. = Zaloga izvozno-marčne (E*port-Marzen) in vležane (Lager) =zz pive = v -<>dčekih in v l»oteljkah, kakor tudi Najboljše STISKALNICE ZA GROZDJE IN OLIKE so naše stiskalnice ,,ERGOLE" najnovejšega in najboljšega sestava z dvojno In nepretrgano pritiskalno močjo; zajam- g eeno najboljše delovanje, ki prekaša vse ■fa^TA 1 druge stiskalnice. HIDRAVLIČNA STISKALNICA. N:iilii»]j.š»- aut»m;itično patentovane utue hriiigaloice, ki delujejo same sebe, ne da bi jih l>i!«> treba guuiti. .Syphonia" plugi, stroji, za grozdje, sadje in oljke, mlifl za miti giozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadju in drugih vegetalnin, življenskili in mi-ralnili pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilni«e za žita, AUtOmatlCna DriZgalniCa. č stilnice. r^šetalnice. — Slamorezniea, ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi siroji za poljedelstvo. Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot posebno najnovejžega izbornega uresničenega, najbolj pripoznanega in odlik, sestava. Stiskalnica za ^Tozdje. PH. M A Y F A R T H & Co. tovarna za poljedelske in vinske stroje, DUNAJ, II. TABORoTKAbbh st. /I. Odlikovani v vseh državah sveta z nad 530 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi kjer nismo zastopani. iz tovarne Bratov Reininghaua Steinfeld pri Gradcu. Zaloga JKattonijeve Qiesshfiblcr vedno sveže kisle vode po imarnlh eenab pri ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti štev. 10. Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Stantič Zalajratelj e. kr. redarstvene straže, e. kr. plavneera earin-skefa urada in skladišč, e. kr. priv. llovd. orož. e. kr. finančne straže t Trstu. Kopru in Pnlju. TRST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja najboljše ^aV... voščilo (biks) = Cene nizke. Postrežba točna. Leon Fano „^J^L, 4, — zlatar in draguljar —— prodaja, kupuje in zamenjuje zlatanino. sre-brnino in dragulje; sprejema poprave po najzmernejših cenah ter prodaja na mesečne obroke proti solidnemu jamstvu. i: Zaloga pristnih dalmatinskih vin lastnega pridelka kakor tudi oljkinega olja. » Prodaja na debelo in drobno. Franko na dom olje od '> litrov in vino j j v sodčekili. Peter G. Eervaidi j S ulica Gelsl štv. 1 TRST Drogerija GUSTAV MARCO ulica (liulia st. 20. Droge, barve, pokostj, petrolej, čepiči, ščetke, mila, parfumi itd. itd. .....: ■ Zaloga šip in steklenin. —i^— "ii i 1 i | Nad 40-leten vspeh. Najstarejša medicinaloa specijaliteta naše pokrajine. PASTIGLIE PRENDINI (od ogolunjene sladke >korje) Iznajditelj in izdajatelj P. PRENDINI v TRSTU. Odlikovane z kolajnami in diplomami »:i prvih mejnarodnili razstavah. Počaščene siJ zaupanjem odličnih zdravnikov ter predpisane kot domače zdravilo pri : grlobolu, kašlju, hripavosti. upadanji glasu, kataru. Zamorejo jih vživati tudi otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da zadohfc čist 5d svež glas. NB. Pazite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno ..Pastiglie Prendini". V škatlicah : v lekarni „Prendini v Trstu" ter v vseh boljših lekarnah tukaj in v Evropi. „SLAVLJA" sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnej^ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in »mrt z zmanjkuj očimi »e vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravio do dividende. 2 „S I a v i j a ti vzajemna zavamalna banka t Pragi. — Rezervni fond 29.217.694*46 K, izplačane odškodnine: 78,324 623 17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. ▼m pojasnila daje : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cemih. Škode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izilatue podpore v narodne in občnok jristne namene.