Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto - v. .	$6.00
Za p«J leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
ITI
NARODA
List isloveriskih idelavcev y Ameriki.
The largest Slovenian Daily in |!	the United States.
□ Issued ev$ry day except Sundays 1	and legal Holidays.
75,000 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 287«.	Entered aa Second Clan Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	• TELEFON: COBTLANDT 2876.
NO. 96 — ŠTEV. 99.	NEW YORK, TUESDAY, APRIL 28,1925. — TOREK, 28. APRILA 1925.	VOLUME XXXni. — LETNIK XXXIII
HINDENBURG DOBIL VEČINO
Maršal von Hindenburg je bil izvoljen predsednikom nemške republike. —Njegova večina gl£-sov je znašala 900,000. — Število nacionalističnih glasov se je povečalo za štiri milijone, kajti ženske so rajše glasovale zanj kot pa za dr. Marxa, apostola miru. — Nasilja v glavnem mestu. — Policija ni mogla preprečiti spopadov med monarhisti in republikanci.
Poroča Samuel Spewack.
BERLIN, Nemčija, 27. aprila. — Maršal Paul von Hindenburg je bil izvoljen predsednikom nemške republike z večino, ki je znašala več kot devet sto tisoč glasov. Porazil je svojega republikanskega nasprotnika, dr. Marxa.
Popolna poročila, ki so dospeda do danes zjutraj ob dveh, kažejo, da je izvojeval oseminsedemde-set let stari vojak neoporečno zmago nad državnikom Marxom. V Nemčiji je zmagala reakcija.
Zadnje volitve so pomenjale najhujši poraz, kar jih je kdaj doživel republikanizem v Nemčiji. Končno glasovanje je izpadlo takole:
D7. Marx .......................... 13,740,000 glasov
Thaelmann ........................ 1,789,000 glasov
Von Hindenburg ............14,640,000 glasov
Volitev se je udeležilo skoro prav toliko žensk kot moških. Celih pet in osemdeset odstotkov vo-lilcev je prišlo na volišča, kar pomenja naravnost presenetljivo število v nemški politični zgodovini, kajti večino volilcev je privabilo na lice mesta magično ime starega maršala. Ljudje, ki niso ponavadi nikdar volili, so prišli ter pomagali monarhi-stu zasesti predsedniški stolec.
Hindenburg je zvabil na svojo stran štiri milijone več volilcev kot pa jih je dobil dr. Kari Jar-res, nacijonalistični kandidat tekom volitev, ki so se vršile pretekli mesec. Dr. Marx je ohranil izključno le republikansko silo. Ernest Thaelmann, kandidat komunistov, je dobil več glasov kot pri volitvah v preteklem mesecu.
Glavna opora Marxa je bila katoliška Porenska, dočim so bavarski katoliki zapustili republikanski tabor ter glasovali za Hindenburga. Proklamacija prejšnjega kronprinca Rupprechta, v kateri je izjavil. da podpira kandidaturo pristaša Hohenzollern-cev, je rodila na Bavarskem obilne sadove. Čudno pa je, da je bil Hindenburg poražen v svojem lastnem mestu Hanovru dočim je zmagal v socialističnih postojankah, kot sta Lipsko in Franfurt. Berlin je bil strogo republikanski, kajti republikanski kandidat je dobil skoro še enkrat toliko glasov kot pa monarhistiČni.
Štirje milijoni glasov, ki so pripomogli Hinden-burgu do zmage, predstavljajo molčeče volilce, katerih so se bali republikanci tekom cele kampanje. Ti štirje milijoni obstajajo iz oboževalcev vojnih junakov in paradnikov. Vspričo teh so bili pozivi Marxa na mir popolnoma neslišni.
Volilni dan se je pričel zgodaj zjutraj z dežjem, in prišlo je do številnih nasilij, posebno v Berlinu, kjer je bilo ranjenih najmanj petdeset ljudi, med temi dva smrtno-nevarno.
Glavna bitka v Berlinu se je za vršila pred spominsko cerkvijo kralja Viljema. Nacijonalisti in republikanci so pričeli streljati drug na drugega dokler niso odvedli v bolnice nekakih 30 ranjenih. Nobena policijska odredba ni mogla preprečiti izgredov.
Dež je preprečil običajne spomladanske izlete v okolico Berlina ter povečal število volilcev v večjih mestih. Tako monarhisti kot republikanci so dobesedno vleki volilce iz njih domov na volišča, e popolnoma prebrisani državljani so se mogli" iz-gniti glasovanju.
Ceste so bile polne ljudskih množic od zjutraj aprej in zbirale so se množice kot jih ni videl Ber-in izza prvih dni vojne. Republikanci so najeli ebroj tovornih avtomobilov ki so vozili po cesti agitirali za republikanskega kandidata.
Razumni nazori senatorja Boraha.
Senator Borah se je povsem razumno izrazil glede izida nemških volitev. — Kot znano je predsednik inozemskega komiteja.
WASHINGTON. D. ('.. 27. apr.
Senator Borali. 'predsednik senatnega komiteja za izimaiije zadeve, je izjavil, ko so <ra vprašali jrle*le utiša, katerega je napravila nanj izvolitev Hindenburga.
— Xisetm mnenja, da 1»I morala
Premogar. baroni proti unijam.
Če ne bo drugače, bodo dali zapreti vse unijske premogovnike. — Na ta način se jim bo posrečilo znižati plače. — V Ohio bodo zaprli 69 premogovnikov.
njeprova izvolitev takoj povzročiti r;,ij zmed". Nil i malo ne dvomim o tem. da je bilo v Nemčiji ojaee.no nae\j o nalili eno razpoloženje, a to bo koristno, če se jra bo poved-'o v pravilno smer.
— Dobili bomo številne komentarje. da Nemčija zope^ oboro-'.nje ter pripravlja na novo voj-j
NEW PHILADELPHIA. O.. 27. aprila. — Pre mo garski baroni so se posluižili vseh moppoeih sredstev v nam nn. da prisilijo United Aline Worker* modificirati pr>-1 frodibo. ki je bila sklenjetna v Flo-
Zaenfcrat so omejili produkcijo v onih rovih, kjer so zaposleni imij.-jki prennojrarji.
Pikfcslvurjrh Coal Company je na primer Objavila, da bo zaprla v državi Ohio 69 majn, v katerih ] so zaposh-ni imijski premocrarji. ■ Družba baje ne more konikn-
no. Jaz osebno pa ne mMim, da ,rirati. z nminij^lrimi rovi, v ka
se je treba bati kaj siienega. Nemčija je razorožena ter se ne more oborožiti, tudi če bi hote-la. Tudi ne mislim, da hoče storiti to.
— Prieafcujjem močnega. ]X>nos-ne«ra poskusa od ^strani Nemčije, da ohrani svojo iivteprriteto. svoje ozemlje in svoje growpodartstvo. Po
moj^jti mnenju bo to tudi dosegla.	_
To bi bilo v interesu Evrope in j
celega sveta. Na drugi strani pa Los Angeles bo odjadra-
terih je plačala za dvajset do 25 "procentov mižja kot, pa v linijskih.	""vrT
V	Hocking Valley imajo železniške družbe 3S8 majn. obratuje jkh pa samo 14.
V	vzrodncm delu Ohio obratuje 32 majn. dočim jih S3 počiva.
želeti, da se bo nova vlada zavedala sedanjega položaja ter upoštevala obligacije, katere je prevz-da Nemčija.
— V splošnem pa mislim, da se mora zunanji svet sprijazniti z mislijo, da ima Nemčija pravico izvoliti svojim predsednikom moža, katerega hoče.
Potres v Massachusetts.
NEW BEDFORD. Mass.. 24. ttprila. — Tukaj je bil danes precej močan potresni sunek, ki pa ni povzročil nikake škode.
la v Porto Rico.
.WASHINGTON, D. C.. 2G. apr. I)ve->to funtov pošte bo odvedla največja ameriška zračna ladja. "Los An<reles*\ na Portorieo. Generalni poštni mojster New je br-z o javi L poštnemu mojstru Kielv v New Yorku ter odobril prevoz, pc dogovoru, ki je bil sklenjen z morna rišk mu depa rt men t om.
Cveljavljejie bodo tudi nadaljne izpreincmbe v poi*tm službi, da bodo prihajala pisma hitrejše v Iztočne držaje, posebno pa iz južne Californije.
Žena priznala, da je umorila moža.
2 ena prejšnjega poseb-* nega policista Bauer-j^ v Garden Cit^, je priznala, da je umorila svojega moža, ki je bil še enkrat toliko star kot ona.
Policija ki je bila ob tej priliki oborožena s puškami je patrulirala po cestah. Kljub vsem varnostnim odredbam pa ni mogla preprečiti spopadov.
Ob tej priliki se je odel Berlin v zastave. Mo-narkistične zastave prevladujejo celo v okrajih, kjer stanujejo delavci. Večina teh zastav je še iz časa pred svetovno vojno.
2ENEVA, Švica, 27. aprila. — Izvolitev maršala von Hindenburga na mesto predsednika nem-Iške republike, je vrgla utež proti pripustu Nemči-*je v Ligo narodov. Izjavlja se, da se bo razvila o-pozicija, ki bo izključila Nemčijo, tudi če bi slednja naprosila za vstop:
Za gotovo se smatra, da bi bila Nemčija pripu-ščena v Ligo, če bi bil izvoljen republikanski kandidat, dr. Marx. Liga je našla Nemčijo zrelo za članstvo, in zavezniki niso bili še nikdar preje tako ugodno razpoloženi napram njej kot v zadnjem času.
Izvolitev Hindenburga pa bo vzbudila nove sume, posebno ker je jasno, da stoji Hindenburg pod vplivom mladih nacijonalistov.
M1XEOLA, U I.. 27. aprila. — V Nassau 'bolnici v MrneoLi. L. I.. jo umrl malo pred polnočjo včeraj Fred Bauer, prejšnji polici^, v Garden Citly, L. I.. vsled strela v »lavo. Dajiris zjutraj je njegova žena l^oti Bauer priznala, da je umorila svojejra moža ter sporočila policijskemu poročniku Rekerju. da mu je- pognala včeraj zvečer ob desetih krojijo v glavo.
To priznanje je podala ob štirih zjutraj in vsled tr^a je bila dvignjena proti njej obtožba radi umora po prvem redu. vsled odredbe mirovnega sodnika Jone s.i \z Hemsteada. Prevedli so jo v Nassau okrajno ječo. Stara je šest in dvajset let. Njen mož je bil star še enkrat toliko, namreč dva in petdeset let.
Po več ur trajajočem prigovarjanju. se je Mrs. Bauer uda J a ter pojasnila ikrvfavo tragedffjo takole :
—	Eden mojih dveh otrok je zbolel na očeh. da pozno zvečer <em se napotila^v lekarno, da kupim Lzmivalno tekočino. Ko sem se vrnila, sem našla vrata našega bimgalova zaprta. Potrkaila sem na okno ter prosila moža, naj odpre vrata. Odprl je vrata na zadnji strani hiše. a komaj sem stopila a-vežo. me je sunil z norro ter me udaril s pestjo po obrazu. Pohitela sem mimo njega ter snela klobuk.
—	On je sel za menoj ter rekel, da ne bom več zapustila hiše živa. .šel je k predalu ter vzel iz njega revolver. Reikla sem mu. ee je znorel. Skočila sem proti njemu ter ga tako razprasjkala. da je nehote izpustil revolver. Z revolver jetrn a* roki sem stopila na-l7.aj. Škripajoč z zobmi je skočil proti meni in tedaj sem iziprožila ter ga zadela v desno sence.
Nadalje je sporočila da je pohitela nato preko ceste <k sosedom, ki so poklieali zdravniška, a ji da-'i poprej nasvet, naj odstrani večjo nun ožino žganih pijač, katere je imel Bauer skrite na svoji verandi.
Prismojena babnica.
Predsednik nemške republike služi sedem let ter ga je mogoče zopet izvoliti. Vsak Nemec lahko .postane predsednik, tudi ženska, če je stara več kot pet in trideset let.
Splošna volilna pravica je odločila v sedanjih volitvah, kajti vsak Nemec, negl^de na spol, je lahko glasoval, če je star več kot dvajset let. Glasovanje je bilo tajno.
Prvikrat v več kot tisoč letih nemške zgodovine je bil vrhovni izvrševalni uradnik izvoljen potom ljudskega glasovanja. Pokojnega predsednika Eberta je izvolila ustavodajna zbornica. Pri prvih volitvah, dne 29. marca, pa ni dobil noben kandidat potrebne večine glasov.
kladama Kitty Berger. .znana igrala na harfo, ki je umrla pretekli torek v neki liewyorski bol-niei. je pred svojo smrtjo Aolo-i'ila. da je treba njene mačke takoj spraviti na drugi svet. da jih bo našla, ko bo prišla v nebesa.
Tako je izjavila Mrs. Sehminke, 'vi je bila velika prijateljica pokojne. Mrs. Sehminke je izročila mačko družili za prrprečenje trpinčenja živali, da jih spravi na boljši svet.
Mrs. Sehinrnki je pripovedovala. fli ni hotela iti Bergerjeva pred dvorni leto v -bolnico, češ, da ne too nikdo skrbel za njene mačke in da j'* poslala še malo pred -mrtjo cvetke na jrrob svoje najbolj ljubljene mačke.
Madama Berger je bila rojena na Dunaju, kjer so bili zaposleni njeni stariši nalivom. Franca Jožefa.
Nastopila je pred Francom Jožefom. angleško kraljico Viktorija. kraljico Aleksandro ter predsednikom Rooseveltom.
NEMIRI NA BOLGARSKEM
Vsa Bolgarska vre, a kabinet mlati prazno slamo. Cela povodenj oficijelnih izjav ignorira preteči položaj ter pravi, da niso sosedje v nikaki nevarnosti. — Celo časnikarski poročevalci so zmedeni. — 1500 moških in žensk aretiranih.
RIM, Italija, 27. aprila. — Še nikdar niso odgovorni ministri te ali one dežele izdali toliko izjav kot so jih podali v zadnjih par dnevih član; Cankove-ga kabineta na Bolgarskem. Povodenj besed je zmedla celo časnikarske poročevalce, ki so ponavadi previdni in praktično misleči ljudje. Bolgarska vlada pa jih ni mogla preslepiti glede glavnih točk sedanjega gibanja, — namreč glede terorja in strašnih odredb, katere je uvedla vlada proti vsem svojim nasprotnikom.
Na temelju oficijelnih ugotovil, ki gotovo niso pretirana, je bilo aretiranih tisoč in petsto moških in žensk. Le malo teh bo ušlo sumarični ekseku-ciji ali pa dolgim kaznim v ječi. Trditi, da je bilo tako veliko število ljudi zapletenih v bombni napad na katedralo v Sofiji, pomenja žal jen je inteligence Bolgarov, ki tega sploh ne verujejo.
Hiše preiskave so, soglasno z izjavami vlade, dovedle do razkritja številnih zalog orožja in eksplozivnih snovi, ki so bile privedene v deželo iz sosednih dežel, na stroške ruskih sovjetov.
Jugoslavija je oficijelno protestirala proti sklepu zaveznikov, da se dovoli bolgarski vladi povečanje njene armade, dočim sta Grška in Albanija namignili, da nista zadovoljni s tem sklepom. Te države izjavljajo, da se ne bo porabilo dodatnih čet za iztrebljenje komunistov, temveč da se uniči vse politične sovražnike Cankova.
Vlada sovraži posebno Macedonce, kajti ob smrti ministrskega predsednika Stambolijskija so se združili Macedonci z vlado Cankova, da pomirijo deželo ter se skušajo polastiti srbske Macedonije, Dogodki pa so dokazali, da je bil naperjen program Cankova proti demokraciji, nakar so se pridružili Macedonci kmečki stranki.
Splošno se dvomi, da bi mogel Cankov iztrebiti vse svoje sovražnike, v glavnem radi nezadovoljstva v armadi, koje povečanje so mu dovolili zavezniki.
Izpostavljen je dvema nevarnostima: — možnosti, da postane žrtev svoje lastne vojaške klike in nevarnosti narastka opozicije v lastni armadi.
Sofija izgleda skoro normalno preko dneva, z izjemo par vojaških patrul, a ob polosmih zvečer so ceste zapuščene, kajti vsak meščan, ki si drzne priti na cesto po tem času, se izpostavi nevarnosti a-retacije. Mesto ljudi polnijo ceste vojaki Cankova, oboroženi od glave do nog z ročnimi granatami in nasajenimi bajoneti.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZPRlftKNlH DRŽAVAH.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU. Dasas so naia cena iladaSa:
JUG O S LAVNA :
1000 Din. — $17.20 2000 Din. — $34.20 5000 Din. — $85.00
Pri naKarllih, ki znašajo manj kot kol ca tM dinarjev U ran tov ca poštnino in drage stroške.
KaipoilUs na zadnje pošte la Izplačuje Tefttnl čekovni
ITALIJA JN ZASEDENO OZEMLJE.
200 lir .......... $ 9.40 500 lir..........$22.50
500 lir.......... $13.80 1000 lir..........$44.00 v
kot iM Ur rrfmiM pwNI pa 1« eente*
Prt naročilih, U znašajo sa pofitnino in drage otroške. BacpošUJa aa zadnje pošto la faplaCaJe LjaklJaMka kreiitna banka v Trata.
Ka podil jat ve, ki presegajo FETTISOO DINABJEV «11 pa DVATISOC LIR dovoljujemo po mogočnosti Bo poseben popust. Dinar jen* la llroi oedaj al atala^. mtmjm m —feat ta aopr* : Iz tega razloga aaai al »mh padati patanfot mm vaaprai pa ceni tistega dne. ko wmm pride poslani denar v roko.
POSUjJATVE PO BBZQoA totem pismu izvršujemo > NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO JEA STROŠKI
I
Denar nun Ja p—lil najbolje po New York Baak Draft.
Order all po
tt Oortlandt Straat,
Haw Turk, H. Y.
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and PubUšhed by
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank S&kser, president	Louis Benedik, treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers : 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
GLAS NARODA "Voice of the People"
Issued Every Day Except Sundays and Holidays,
Za celo leta velja list za Ameriko
*in Kanado .......................... $6.00
Za pol leta ............................ $3.00
Za četrt leta .......................... $1.50
Za New York za celo leto — $7.00

Za pol leta Za niozemstva za celo leto Za pol leta
$3.50 $7.00 $3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
'Glas Naroda" izhaja rseki dan izvzemši nedelj i« praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujej*. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
••GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.

IZVOLITEV HINDENBURGA
Predsednikom in in>kf republiki' j«' bil izvoljej znani, stari maršal vou 11 ,ii<I'•nbm _r. ki je izvojeval •'slavno" zmago pri Taneu-.m rgu nad K;i>i. v g'a.\ nem -s pomočjo baltiškili baronov, ki so služili v ruski iirmad: !<ol genn-ali in podrepniki carja.
Maršal liidfivburg je star in nehogleu. (~\ lih osem in sedemdeset let nosi na svojem iiihtu in jasno je. da ne bo on resnični vladal. temveč 11 akeijonami krogi ki stoje za. njim. — malikoxn nemške birokracije ter starega reda.
Izvolitev Hindenburga je presenetili edi svet.
Nikdo ni domin val, da je m anarhistični in konservativni duh tako Moran v .V liniji. po vseh preizkušnjah. skozi katere je šla dežela tekom vojn« i.i po zaiključenju vojne.
Poiaza repuhlikanizma -»o krivi preti vse m republikanci sami. radi njih omahljive politike -ter nepoznavanja dejanskih potreb dežele.
Socijalisii ni-o izpolnili tega. kai- jn obljubljali deželi, čeprav :.<' resnica, da .]<• izkuw ni Ebert povedel deželo srečno skozi največje tezkoče.
Nemški narod pa je ostal tak. kot je bil in kot bo vedno.
Poleg praktični duha in velike neumornosti. s katero -i pomaga iz ^koro vse h zadreg. ži\i v glavnem od svoje sijajne preteklosti Hr '-i zrli pov i a i.k.i starih časov, ko so metali cesarski častniki navadne civiliste - tlaka ter dolzili ve povsod.
Kar so Xeniri hot«di. s<> - daj dobili in značilno .Je. da so na-Mopilc pri volitvah pr> dv^cm zen-ke. obsegajoče element, ki se ni i drugače brigal za politične dogodke.
Poročila i/ N- tm-ije izjavljajo sicer, da je izvolitev Hindenbur-ga dobro znamenje, ker j. bila s tem baje vrnjetna nemškemu narodu -,iinn/.iivivt. katero j,- n.ividez izgubil v stiskah po vojni.
Tu li tukajšnji nemški listi izjavljajo. da je izvolitev Hindrtn-burga dobro znamenje, k.-r je riz\idno baije iz tega. da se je nem-sivj narod streznil t< i se vrnil k trezni ]>umeti.
l*o ni s. veda ničesar drugega kot izgovor. — izraz tajnih zelju. katere s,> gojili am n iški Nemci že od nekdaj, želja, da Mari red ?n da -e vrne X< mčiji <t iro slavo in moč.
l>li lisi i izjavljajo tudi. da ne bo izvolitev Hindenburga škodovala odnošajem med X« mčiju in ostalimi državami sveta.
1 udi to je eu-'siavna in kaj medla trditev.
'iakoj po sprejemu poročila o izvolitvi Hindenburga <o padle obv< zniee nemških občin, držav in indu^triialnih podjetij na ne\v-yorski borzi za več točk in i^io velja gh-de francoskega franka, kaj-1i ameriški kapitalisti domnevajo, da bo prišlo do zadreg med Francijo in Nemčijo.
s.» nikdar v modemi zgodovini ni tako jasno pokazalo, kako škodljiva je splošna ženska v o I t,'na pravica, kajti pri ženskah ne pt ide v pošte v trn/m razum, temveč čustivovaroje. sefint'lmentalnosrt.
Ilindenburg je Idi nar dni heroj.
V leseno soji,, 1 «• ga vojnega malika so (zabijal.- ženske železne /•■bije. kojih vsaki j. stal zlato marko, dočim ro njih inožj« umirali na vseh mogočih bojnih poljih sveta.
Kljub vsem izgubam, kljub v sej Škodi, katero je povzročila splošna vojna vihra, pa se niso spametovale ter obožavajo še naprej malika. ki predstavlja njih moški ideal.
Francoski državniki so imeli popolnoma prav, ko so izjavljali, da so ostali Nemci taki k«>t so bili, da jim je treba gledati na pršite.
\ sa nasproina zagotovila, prihajajoča iz tega ali Onega vira so popolnoma neutemeljena.
Ilindenburg. kot preds?dmik nemške "reputblike". pomen.ia nesrečo za celi sVet. za Nemčijo pa še prav posebej.
Vprašanje —
Kadilcu )Krca<fnih ciijart t.
Krko naj rešim svoj problem kajenja?
Peter Zgaga
Odgovor —
Kadilca H ti mar ciijart f.
Da izberete čisti turški tobak po zmerni ceni.
Cisti turški tobak f>a ilebiiars okus in duh. tilAerega ni mogore primerjali z nobenim ifrugim tobakom na svetu.
Škat je pc 10 ali 20
HINDENBUBG.
Drugim in zadnjim predsednikom nemške n^puhlike je bil izvoljen maršal Ilindeiiburg.
Natančni izid volitev zaenkrat ni znan.
V C se le. da je zmagal Hinden burg in da sta bila njegova lia sprotna 'kandulata Marx in Thael-inaim ]>opol:nojiia poražena.
Zgoflilo s«e je ntnkaj. kar se naj boljšim poznavalcem Nemčije ni hiti sanjalo.
Zgodilo je nekaj, kar s<i smatrali _ \-si t3*ezaiomisleC-i Nemci za nekaj nemogočega.
Ko so pred tednom dni vprašali nemškega poslanA-ka v Wa>hing-ton.u. radikalnega barona Malt-telnia. če ima Ilindenburg kaj priimke za zmago, se jim je našhol'0 zakrohotal.
Zasluge Hindenburga s<» >ploš-iio znane.
!Iiiule,ribivrg je bil »»rganizator nemškega i>oraza.
Oslabljen starce, mož v. vojaško n nionarhističuo prt tcklost^o, je preko noči potstaL mož bodočnosti.
Iz kroga naših naročnikov.
Sam Hog ve. ee te volitve kaj po»ncnijo. In če sploh kaj pome-/ idjo. doikaizujejo obenem
Farmar F. Plehko nam piši i/. Lemont, lil.:
Pri/.navitm. ila je Glas Naroda najboljši li-t. kar jih je kdaj izhajalo med ameriškimi Sloveli.-i. (iotovo s me še spominjale, saj <em bil nekoč vaš zastopnik ter sem pridobil tlolgo vrsto dobrih naročnikov. Enkrat vam boni glede ttga napisal prav zanimivo storijo i v. South Chicago. 111.
Xa tllas Naroda sem imno- n. ker S4'ni prepriean. <la vrši svoj:> n;'. lc^go za dobrobit svojih rojakov. medtem ko širokous-tneži na-široko odpirajo sv o je škodoželjne rilčke tem t -sneje pa zapirajo svoja ušesa.
Slovensko čtivo me zanima bolj k;it vse drugo, kajti to najbolj razumem. Naročen sem pa. tudi na e.do vrsto ekonomičnih časopisov. Zdi se mi. da jih p.-! ali šest prihaja v moj dom. Čtiva je torej več kot dovolj. Spomladi in poleti smo vseskozi vedno zaposleni. Prejšnji teden sem .po>ejal kar je Kilo za posejati in nasadil več -to saj -nk-jagod. Vs ik tedni izgubim en dan. ko grmi na v < Itii-ago. Prav sc<laj se vale nišče-ta. kar da tudi veliko d< a. Skrajni čas je seveda. d:i ^e vinograd dodela. Mogoče vas to u ■ z-in !ii:i. toda nekiij vam moram	d--i
bost imeli /.•' v sit j maj o več pojma. kako >-(. inisuno in ka'" 111 • na
vetrove zaloge, ker sem videl, da mit je "Edinost" molela iz žepa. 1
t-i ko lia perj. pa bo inud Cilas
Naroda vedno v v naročnikov ! *
Frank Kozlovich pošilja 12 Marceline, Mo.. naročnino za Glas Naroda ter pozdravlja Petna Zgago z besedami:
Po lrav vsem. ]»osebno j>a Petru. On je mojster. >»n aia. Peter. le naprej tako!

I 7.
lnljne Californije nam piš» Mrs. K a usek:
Dragi urednik: Prosim vas, nikar ne u-tavitj lista (ilas Naroda. V rt .-.lici Vam povem, da ne morem bit.: brrz njega. Tu vam pošljem dva dolarja. Ko ^e tu steče. h« ut /y celo ! to obnovila.
Rojak F: a i:k St i]>a r i/. Detroita, Mich., iiai-CH-il iis" /.a svojo ž»--tio v ilomoviui 1<'r i>ravi •
Prisrčno \'am zahvaljujem, ker st" mi tako hitro preskrludi \'s-e. zakar >em \;is prosil. Žen i 'ini je pisala iz .starega kraja in pravi da bi ji k.ik časopis Ijal. le b' pa s' i ea.i t ni - :n prišla. Vii> t»o i 11 ži- ]i;mv» ' t->no ii'»vestil. iii lii' bfi-te pred' liro ;ja pošiljali. P djajte ga na: Angela S:n; ir. vas ('• -'a. poija delil. Dob nisk ..
velika Ae.čina nemškega duševno nezrela.
• ::t je
naroda
Dopisi.
Detroit, Mich.
"vital dopisa iz
jako pre-
že dolgo ni-em Detroita.
Z delom gre tukaj zilaj lobro. Posebno pri Fordu .i e« j novincev dobilo delo.
Tišjim, ki so nanieravaii v De-1: i i »it priti /. nam nom. da si delo »krbe pri Fordu, bi
V edit ve dokazaijejo, da so hoče povprečni Nemec izkobacati republikanskega- meserera v stare, dobre monarhistične ča.se.
Volitve dokazujejo, tin je bila takozvana mirovna pogoilba, ki je bila sklenijuia v Versaille-su. naj-bidj xloeijrsko dejanje, kar ji imajo iliplomatje na svoji vesti.
zi vi-
rjiii. Pi :-r -i n i»/. irav ' d. PN-.ško. i" a r: i:i r.
Oil',1
naiii
p IS e 1
White
i>;sek v vaš cenjeni li-t.
Xovie ni p*j- bitih Samo toliko hoeem oimeniti. da ne Ixiino či-to pozabljeni, kai" nas j<- tukaj. Dolgočasni postni čas je minil. Na-vetoval1 stopil je zopet čas veselic, pikui-ii a j sedaj pridejo. Pravijo, da jih J in drugih zabav, f.itain v do-i..v	. pisiii. kako imajo naši rojaki 5i-
prva dva j rf»m Amerike vsakovrstm' zabav«-.
i da s,- malo raz vesele in s tem kraj-č;is. Tudi omenim to. da v
Omaha, Neb.
Cenjeno uredništvo (ilas Naroki prosim, da bi natisnili ta do-fsmatra Hiinh-uburga za enega po- v;in» prilagam č.-k za tri dolarje
Volit vo dokazujejo, da pretež-i na vei"tna nemškega tntn»da ne
Mary Herb Hall, Mich.:
Priloženo dobite	/a < ' -
vitev namili-ne. Vse skupaj \ a -1* no prrzilravini. posebno pa P t:*;i V^gJigo. Le mlat.ite po K -a r: .. • ■•> goče vam bo še enkrat	n.
'kn bo malo k paun.'i prišel. I'>i-
lia lie vem. k bij se bo to i ido ^
Iz Chicage nam pop "-a \i:;":i S ve rt z :
!z Vašnga potrdila razvidim. <hi mi bo naroi'nina na vas cenjeni po'ekla dne aprila. Tukaj
I Pueblo. Colo., nam p">
i Plut : i
K»-r moja ni i« "ni ina potekla, ž«' 1 : bru«r.:a. ^ m vam jako " ' i/ ni. k-:* ■• :«.'iko časa pot r-|< i: ' nmio.j. i »rez laskanja vam vi	j«- vuik 'Ilas Naro-
da na.?!-. slovenski Ii-* v Z 'r--ženih d:.- r-ah. Priložimo Vam p1'. "I jem na t ■ i ;n > /a ' -ko -e 1 Tik /.ebui viun obilo n<>\ .h naro«"-niko\ ir - >!• šneg / u-p«-lni.
!)«» do junija jemal. Plača pri Fordu j«*
potem pa
s« vrne nieSoca l>f>
e.oo.
po
i.
i saj o
Jugoslavia irredenta.
V Kopru	j to službo, znan je ta gospod tu-
jpočaste 2f>-letnieo kraljevega' via- di P° sV°ji gonji proti proštu
danja z razširjenjem in" popravo občinske bolnice. Stroškov je pro-aačunjenih na 7(XO()0 lir. Polovico plača občina, druga polovico se nabere pri občinstvu, ki sc bo gotovo rado odzvalo dotičnemu pozivu.
Kazen za gonjo proti goriškemu nadškofu
j« zadela italijanske duhovnike po imenu Castelliz. ki je bil vodja centralnega semenišča in svojčas katehet na ženskem učiteljičn v Gorici^ drugi je dr. Tarlao, dima
Falduttijn, treitji je prof. Del Fab-Iiro; vsi trije so suspendirani a divinis, to je. tla ne Kinejo več brati mašo in opravljati cerkvene funkcije. Vsi ti trije gospodje so bili med najhujšimi vzdrževatelji gonje proti nadškofu dr. Sedeju. Hinavski Castelliz je menda na ta način Lzkaasoval nadškof« svojo rehvaležnos-t za svoječasno njego-\o naklonjenosit in imenovanje za vodjo centralnega semenišča, kamor Castelliz ni spadal.
ROJAKI, NAROČAJTE SB NA r<HiAS NARODA1 NAJVEČJI iz Gradesža, ki je,bil yvojeas seme-^ SLOVENSKI DNEVNIK V
Jti«ki profesor, pa je moral postiti ZD£tU2E£QB DRŽAVAH-
Plača po drugih šapah je pre-« «*j utrgana, posel«10 pri Fi^her ; Body Co.
Xa.selhiin Slovencev jirecej ra--te. ker Slovenci vedno iz vst?b 1: rajev prdiajajo.
S pozdravom
A. Janesich.
7375 Kern Ave. Detroit. Mich.
Bonifas, Mich
Priloženo pošljem -f^.tH) za Dom slepcev v Lj.ublja.i11. Prosim, i/.ro-č;te na pristojno mest«i.
Obenem hočem nekoliko opisati tukajšnje didavske razmero. Tukaj smo zaposleni veČLnoma s sekanjem oziroma vožnjo in nakladanjem vsakovrstnega le,a. Kar je takozvanega mehekega lf1-sa. se od tukaj izvaža večinoma za izdelovanje papirja, kar je ir-dega	in borovim- gre pa na
lesne Žag«*.
Kakor rav.vidite. slll( 1 tudi 1111 za pošteni v koristni industriji, akoravno se nas lumberjacsko smatra v splošnem za manj vredne ljudi.
Kar se tiče zaslužka, ni še preslab. če ga primerjamo z zaslužkom -delavcev, zaposlenih v drugih industrijah. Pla'a na mesec je -4s)0 do *70. prosta hrana in stanovanje. Kar se pa tiče dela od kosa. je na tako: ako človek bolj trdo dela. več bo zaslužil.
Stanovanja so pri pro-1 a. Večinoma iz hlodov, obstoječa iz ene sobe. v kateri stanuje —100 ljudi in tudi več.
Da ne bo kdo mislil, da s tem koga sem vabim, naj povean. da sedaj se tukaj sploh delo ne dobi.
Poedrav vsem eitateljem tega lista, Pe«t.TO Zgagi pa želim, da vzdrži v svoji policiji.
Louis Kosmerl.
Omahi. Neb. društvo sv. Štefana, štev. 11 d. S. K. d. priredi plesno veselico 1 ti. maja v Xe\v Settler's ilvorair na :>b in F St. Veselica se luične ob os\ni zvečer. Vstopnina znaša centov za moške in žen-*ke. Zato so vsj rojaki in rojakinja povabljeni, da se udeleže te zabave, č- le mogoče. Igrala nam :o domača go«lba. Za prigrizek n hladil«- žejnih grl pa bo skrbel «)i I bor.
V Omahi -o delav-ke razmere malo b-djše kakor -o bile v zim--kfini času.
Z« lim minejo usptdia vašemu «■«•-njenemu listu. Pa mdi Petra Zgago pozdravljam, ki vs> pravilno pove.
P«»zdrav vs^jn eitateljem 1
Peter Broderick.

Ogromne orgije
izdelujejo pri znani tvrd'ki Slein-niaver v Oet-tingeiiu na Svabskein. Xanitiijepe so stolno cerkev v Pfisavo. Xove orgije imijo f> ma-n u; :i o v. 170 registrov in 1-100 piš-■"alk. Naijbrže le do to največje orgije na svetu.
vzroei'icev strašne nemške kala--st 1-0 fe.
Volitve tlokaziuj".jb. tla smatra pretežna večina nemškega naroda! rei>ubliko in revolucijo za pov/ro čiteljici strašnega gorja.
Volitve tlokazujejo. da je Xem-•čija šj vedno jako dobro zrcia za monarhijo ter da svojih via da r-j.'v ni odstavila, ampak jih ;,«. pn-slala samo na v a kance.
S tem, da so Nemci glasovali za Hindenburga. so glasovali za lia.p zerstvo. zii imperijalizeni. za k >-Ifiuijalno posest, za močno armado in mornarico ter za revanžno vojno.
*
Iziida nemških volitev ji4 n.ij-lvdj \cse»l nemški kajzer.
Včeraj je bil njegov grad v Doornu v«>s v zastavah. Avtomobili so prihajali in odhajali. V r-jih so sedeli visoki častniki ter
prenašali norice.
*
\;m>ki narod ima sedaj svojega gospodarja — HLndenburga.
ilindenburg je pa vdan hlapec « Asccnt ričnega pajaca v Doornu. kateri si je leta 1914 zabil v glavo, da bo z b ožjo pomočjo premagal ves svet.
Sicer 11111 je bilo temeljito iz-pfMllet do. totia tsedaj s«* mu nudijo nove možnosti za nadaljevanje in ponavljanje bedastih kozla ri j.
★
Rm? ni v zgodovini ničesar now-ga. toda pres^mecenja so strašna
(Jo- poi 1 u Petru Zg;iLri izrekam mnogo .polivale, ker zna tako lnniio povedati v svoji koloni. iV-"in skupaj želim o!>il«» uspeha in V;:s Upo j»o/draviin.
Slovensko Amer. Koledar za leto 1925
smo že skero razprodali. V kratkem času smo ga prodali več tisoč Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj l in nova. četudi >o se že prej po-
naroči, ker ga je le še par sto iz ▼odor zalogi. Cena s poštnino vred
40 CENTOV.
Oni naši zastopniki, ki Se ni»» naročili koledarjev, naj se pofo rijo, da ne bo prepozno.
javljala.
Na/rodi se najbrže naslajajo na 1 udarci, ki jib jim tako rad o voljno deli visfcka vojaška gospoda.
Kajti ee bi se ite naslajali nad njimi, bi krenili drugačno pot
j ter bi si .sami krojili pravico in od-8LOVENIO PUBIJBHDfG CO.t 'ločevali boljšo mtvncio.
88 ConUndt St., N. Y. 0. mmmmmmmmmmmbm
l- :ank Žnidaršie nam ]>oro«"a i/ Altus, Arkansas:
Xa.'.uanjain Vam. da sejn ihddl \"as opomin in <bi s»-m tudi bre.^ iijega vedel, da dolguje m za list.
nkr;:t vaju pa me morem več [;o-!ati. ker niscaii delal že o«l ja-nuarja lan-kexa b*ta. List (Jlas Naro«la mi j'* t--žko pustiti, ker "m irmj ž«- os«m let naročen in ker je najboljši slovenski li-t v Ameriki. Tukaj vam pošljem tri dolarje. Kakorhftro bom 111 -gel. bom poravnal ves ostali dolg. Brer «bda sem zato t<diko rasa. k>-r lnJa družba januarja krnskega leti! u-tavila obrat ovanje. Mocva aprila .;. najela sk« b<'. n;is pa posivila iz stanovanj: Mislim in upam. da bodo kmalu napo'ili
boljši ČILSI.
*
Alojz. Zupan obnavlja naročni-it'. Kenoshe, Wi3., t<n- pravi: Pošiljam Vam naročnino za pol b, ta cM.(H)>. Xeikoliko sem sc 1" i-nil. pa lipam, a mi boste oprostili. Xa (rla.s Xaro«la sem ž«' dvanajst let naročen in sem g;i ves čas pridno eital. Jako ini ugaja Peter Zgago v a kolona, ki v-ik >-'_r;ir, k«lor zasluži, pošteaio okrta-
ei. Pred n-kako petimi m.....ci vam
j<: mekdo tukaj prerokoval pogin. Te novico je najbrž pobral iz Ko-
iiani	roj;ik
l/. Falls Creek.
Anton Turk:
Pošljem \*;im š<- t dola.rjev zn obnovit.-v naročnin«- xa priljubljeni list <Jl;is Xarrhbi. Prosim.
pro,; it", k r vin n« kol:k«> zakasni! Kot jkivsimI. so tr li tukaj >!;i-i«<' deiavske ra'm« re. Srečnega s«* lahko štej«* T sti. ki :ma «le!o. .M o-d.i bodo sedaj -pomlii ii zavladale boljše razmer 1 Pozdrav!
Hči ciganskega kralja.
>"»""-•'" 11 Mnrawnftn M iiminwnnii N.tvr
Slika nam pr<*dstavlja Suzano .Mitch di. hčerko ciganskega kralja Franka Mir.dndla. V Zdrti/rnih državah je poldrugi milijon ciganov, ki s., \-si zadovoljni vlado svojega 44kralja*".	_
ADVERTISE in GLAS N,VBODA
NAJBOLJŠO PRILIKO
za obisk stare domovine nudi Vam veliki izlet v Jugoslavijo, katerega priredi naš zavod z najlepšim in najudob-nejšim parnikom —
U P J^ J § 99 dne 16. maja.
Vse potnike bo spremljal en naših v tem skušenih uradnikov do Ljubljane oziroma Zagreba. Odločite se pravočasno da Vara zamoremo preskrbeti najlepše kabine.	s Poslusite se te izvanredne prilike in pišite za na dalj na navodila va:
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	Hew York, R T.
CtLAS NAHODA, 28. APE. 1925.
IZKAZ DOHODKOV IN IZDATKOV VESELICE, KI JO JE PRIREDILO SLOV. SAM. PODPORNO DRUŠTVO V KORIST 'DOMA ZA SLEPCE" V LJUBLJANI
DOHODKI
na veselici, dne 18. apr., v Arlington Hall, N. Y. za "Dom slepcev" v domovini.
Vstopnic pri blagajni a $211.00 Vstopnic v pretlprodaji —
a $1. 32.00
Žrebnih knjižic na veselici
a 50e	28.50 Žrebnili knjižic v predpro-
daji a ."iOe	18.50
Članice in člani samostojnega dr. vstop, in žrebi 208.50 Cvetlice, kape in dopisnice 90.10
Darov!:
Rev. Matej Ivebe, McKees-
port, Pa............................. 1.60
Ignatz Miller, Anaconda,
Mont................................... 2.0(1
Louis Snyder. Cabin Creek
Junction, W. Va................. 1.00
Gilbert Potrato, X. Y. City 2.00 Mr. in Mrs. P. Muhič, X. Y. •
Citv ........................................................................2.00
(
Vlado Preinru, S. Xorwalk,
Conn. ..................................................1.50
Frank Sakser State Bank,
X. Y. City ................................................25.00
Jože Zelene, Greenwich,
Conn. ................................................................5.00
Mr. in Mrs. Volk, Brooklyn,
X. Y..................................................................3.00
Mrs. Anna Marin ................................5.00
Rudolf AV i libel. Brooklyn,
X. Y..................................................................2.00
AI.»is Ausenik, X. Y, City	2.00
Minka Sare. 11 obok en, X. J.	2.00
«Ios. Kobe. Brooklyn, X. Y.	1.50
Xeiinenovan .............................1.00
John JIabjan, Beacon, X. Y.	1.00
Peter Cerar, Brooklyn. X. Y.	3.00
Frank Sakser. X. Y. City	8.00
August Ivosirnik, X. Y. City	1.00
Bolter Dergane. Brooklyn	.50
Milan Trost, X. Y. City ....	1.00
Tamburaši. Brooklyn ................10.00
Ignaeij Ivralj. Brooklyn.....50
Družina Ceseti. X. Y. City	2.00 Dr. Sv. Ane, K. S. K. J.
št v. 105, X. Y. City ................25.00
Miss A. Jadrosieb, Xortb
Bergen. X. J..........................................5.00
Družina John Jurkas,
Brooklyn ........................................................7.00
Alojzija Golmajer. Brooklyn ............................................................................3.00
Therezia Kovač. Brooklyn ....	3.0C Družina Anton Ivompare,
Brooklyn ........................................................2.00
Mary I'ire. Winfield, L. I.	2.00 Cirila Gorjanc, llasbrook
Heights, X. J..........................................1.09
Družina Fr. Primožič, llasbrook Heights, X. J..................2.00
Agnes Koss, X. Y. City ....	5.00 Ignac Zaje, Ridgewood, N.Y. 3.00
Milka Stefančič, Ridgewood,
X. Y.................................
Fanny Pauiieli, X. Y. City
Helena Kaplja, Ridgewood,
X. Y.................................
Felix Benčič. B'klyn, X. Y. Richard MikluS, B'klvn,
X. Y.....................................
John Žarovec, B'klyn, X'. Y. Mary Prelovšek, X. Y. City
Mirni Arko, X. Y. City ........
Rev. B. Snoj, X. Y. City ....
John Urbas, B'klyn, X. Y.....
Jos. Zupančič, B'klyn, X. Y. Blaz Ilergula, X. Y. City.... John Xahtigal, Hoboken,
X. J.....................................
John Končan, Glendale,
X. Y.....................................
D. Schneider, St. Albans,
X. Y...................................
John Gregorin, B'klyn, N.Y. Jos. Vouk, Buffalo, X. Y. John Pečjak, Medina, X. Y.
Jos. Kren, Buffalo, X. Y.....
Jakob Skala, Pittsburgh, Pa. Fr. Lupsha, Jamaica^ X. Y. Christina Dolar, B'klyn, .... Frank Zelene, Greenwich,
Conn...................................
J;. Kosmerl, Bonifa-s, Mich. Frank Meglich, X. Y. City Anton Koprivnikar, Toltec,
Colo...................*..................
Rev. Matej Kebe. McKees-
port, Pa.............................
Agricij Jerman, X". Y. City
3.50 1.00
2.00 1.00
1.00 2.00 .50 1.00 5.00
i.oo'
.50 4.00
1.50
2.00
1.00 1.00 3.00 1.00 .50 1.00 2.00 5.00
5.00 2.00 2.00
2.00
5.00 5.00
•$7S9.70
1 i d a I /,- i :
Samostojnega društvu za prereditu' veselice v korist slepcev v ilomo vini, dne 18. aprila, 1925 v Ar-ling t on Hull. -V. T.
Deposit za dvorano ............$ 10.00
Godba Pershak Band ............ 35.00
Cvetlice.................................... 25.00
Manicure set ........................ 14.00
Kape ...................................... 10.00
Licence .................................... 3.00
Poštni stroški, g. Kos i mik .(»5
Dvorana Arlington Hall........ 40.00
Poštni stroški, ta j. Pogaeh-
nik ........................................ 7.38
War Tax ................................ 6.50
Nagrada stražniku ................ 0.00
Nagrada dekletu .....................50
Poštne karte .......................... 2.50
$160.53
Pri seji so nabrali člani $30.— S to svoto je bil kupljen dobitek— zlata ura.	*
Tiskarna Glasa Naroda je pre-| skrbela vse tiskovine brezplačno.
Jože Pogaclinik, tajnik.

ROJAKI, ZAVZEMITE SE ZA ČLOVEKOLJUBNO IDEJO!
DOBRO ZA VSAKOGAR
Custard in riž sta jako zdravi hrani ter ju priporočajo zdravniki odraslim in otrokom, ki so bolni ter potrebujejo hranilnosti. Oba sta lahko prebavljiva in lahko za pripraviti. Z naslednjim navodilom je mogoče obe redilni hrani izpremeniti v okusno jed z Magnolia ali Star Mlekom. Poskušajte ga v kavi, kakavu ali pri kuharskih navodilih.
RIŽNI CUSTARD Z LIMONO
2/3 čaše Magnolia ali
Star Mleka 1 in 1 /3 čaše vode 1 /Z čaše riža 1 Jajce
4 žlice sladkorja > 2 žličice soli \ 2 limone (soka in nari-banega olupka)
Izperite in namočite riž preko noči. PosuSite ga ter ga kuhajte v dvojnem vrelcu. Pri-denite vtepen rmenjak, sol, limonino lupino in sok; kuhajte da se custard streli, potem pa zmešajte v maslen puding. Ko je mrzlo, polijte s polivko, napravljeno iz sladkorja in stepenega beljaka. Pecite v zmerno gorki peči. da bo površina zarmenela.
BREZ P LA Č NO
Vsak label s teh konev Je velike vrednosti. Za 110 labelnov dobite krasen samonapojni fountain peresnik. zaeno z zaponko. kot je naslikan zgoraj. Hranite te labelne. Prav kmalu Jih boste imeli 110. To da-ilo se lahko dobi v naših premijskih prodajalnah. Če ni nobene prodajalne v vašem bifc-s*11' da bi zamenjali te labelne, jih pošljite Borden's? Premium Company, zaeno s številko darila, označenega zgornji sliki in mi vam bomo poslali brezplačno.
PREMIJSKE TRGOVINE
na
NEW YORK CITY, N. Y. 44 Hudson Street near Duane Street 426 West 42nd Street near Ninth Avenue 1427 Third Avenue near 80th Street 61 »East 125 th Street near Madison Avenue
BRONX, N. Y. 578 Courtlandt Avenue near 150th Street BROOKLYN, N. Y. 570 Atlantic Avenue near 4th Avenue 2 Sumner Avenue near Broadway LONG ISLAND CITY 44 Jackson Avenue near 4th Street
Glasbena Matica v Ljubljani ft-e je posebno poti vodstvom mojstra Mateja Ilubada povzpela do velike popolnosti v *>vo.ji .'Stroki.
Izza dunajskega koncerta. po velikem ljubljanskem potresu, uživa tudi v tujini i/vanreden sloves.
Wak mora priznati, da je slovenska Glasbena Matica najzaslužnejša slovenska kulturna organizacija.
Njena slava je z.ishigu njenega vodstva in sposobnosti Slovencev za glasbeno umetnost.
Slovenci >1110 ponosni na svojo Glasbeno Malico, ki vzbuja v na> spoštovanje do sambih se'h* in ljubezen do naroda in rodne grudo.
Smo majhen naioda. toua (i-Livbena Matica j«' v največji ineri pripomogla do trga. da nam, zaeno s Cehi. za patini svet priznava kulturno prvenstvo med Slovani.
Slovenec more biti ros ponos.m. da je Slovenec: kajti, kar so drugi narodi Morili za svojo kulturo s pomočjo ogromnih milijonov ■svojih >orodnj<:kov, to is;o vi storili maloštevilni Slovenci s svojimi tišoei. Malo nas je, a'.i predvsem Glasbena Matica dokazuje, da smo junaiki.
Xarod pa ne dokazuje svoje kulture samo z deli liuiefcnosti, ampak m predvsi m z deli človekoljubja, s humanitarnimi deli.
Tukaj nam zopet prednjači Glasbena Matica, Človek -e ^pomni siiot. starcev. pohabljencev. toda. zdi se. da smo v-, i pozabili na uboge slepce, ki ne morejo niti tega kar morejo ptice pod nebom :n zverine v gozdu, poiskati si hrane. q
Meni so zdi. da je načrt Glasbrne Malice za -.e-tanovltev doma s! .peev krona kulturnega delovania Glasbene Matice med Slovenci.
To je tako plemenita, vzvišena, nesebična in bozan.>ka ideja, da jo je sam Zveličar vesel. Čutim se srečnega, da sem to doživel.
Naj jih Uog blagoslovi m vse. ki pomagajo udejstviti njihov načrt!
Pomagajmo vsi. društva in posaniesniik:!
MeKeesport, Pa., 23. aprila
Rev. Matej Kebe.
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(Foreign Language Information Service. — Jugoslav Bureau.)
POTREBNI KORAKI ZA NATURALIZACIJO.
ZAHVALA
Odbor Slovenskega Samostojnega Podpornega Društva v New Yorku se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je veselica, koje dohodki so namenjeni "Domu za slepce" v Ljubljani, tako sijajno uspela.
Posebna hvala gre pevcem "Domovine**, "Slovana" in kvarteta "Slovenija**, ki so s svojim krasnim petjem pripomogli k popolnemu duševnem užitku.
Hvala vsem podpornim društvom, ki so prispevala znatne s vote v ta človekoljuben namen in hvala posameznikom, ki so omogočili, da bo krasna ideja čimprej vresničenžu
Svota $789.70 (48.1 55 dinarjev), je bila včeraj
poslana mestni občini ljubljanski za "Dom slep-»t
cev .
Mestna občina že hrani v ta namen svoto, katero je prispeval Mr. Walter Predovich kot del preostanka od prve pošiljatve zabojev v staro domovino.
Odbor Slovenskega Samostojnega Podpornega Društva
New York City, 27. ap>ila 1925.
Federalni naturalizacij ski urad je priobčil sledeči kratki, ali jako jasni izvleček naturaflizaeijskih predpisov, vsebujoči najnovejše določbe:
Prvi korak. Izjava o nameri (prvi papir). Da se vloži izjava o nameri (Declaration of Intenti-on)ali. kakor se že pravi, da s.- vza me prvi papir, zahtevajo se sledeči predpogoji; inozemee mora biti belega ali afrikanskega plemena: star mora biti najmanj IS let; živeti mora v delokrogu sodišča, kjer se mu izda prvi papir.
Postopanje: inozemec naj si naj prej priskrbi in izpolni tiskovino. Form 2213. Ako je prišel v Združene Države pred dnem 3. junija 1021. naj so to izpolnjeno tisko vino poda na sodni urad (Clerk of the Court > ki mu izda prvi papir. Ako je prišel dne 3. junija ali ke-daj po tem dnevu, naj pošlje izpolnjeni formular 2213 najbližjemu zastopniku naturalizaeijskega urada'; njih naslov je spodaj naveden. Prič ni treba. Pristojbina znaša $1, ki naj se plača le sodnem klerku. Ako inozemec ne zna pisati, naj se podkriža. Prvi papir velja za sedem let od dneva, ko je bil izdan.
Drugi, korak. Vložitev prošnje za naturalizacijo (drugi papir). Da sme vložiti prošnjo za naturalizacijo, mora inozemec odgovarjati sledečim predpisom: Mora biti belega ali afrikanskega plemena; star mora biti najmanj 21 let : nje {rov prvi papir mora biti najmanj 2 leti in največ 7 let star: živeti »nora v okraju sodišča, kjer vloži prošnjo mora biti neprenehoma nastanjen v Združenih Državah najmanj pet let in v isti državi najmanj eno leto. od dneva vložitve prošnje nazaj raeunaje: imeti mora dve priči, državljana Združenih Držav, ki naj prisežeta, da osebno znata o neprestanem bivanju kandidata vsaj za dobo kar i-sti ži\i v dotični državi, in da je i-sti dobrega moralnega značaja, A-ko kandidat ni živel v tej sami državi vso predhodno petletno dobo, on mora dokazati svoje bivanje v drugih državah potoni teh samili avli potom drugih prič, ki naj osebno prideta na sodišče, ali potom pismenih zapriseženih izjav (affidavits'). Ako treba "teh pismenih izjav, se lahko dobi predpisana tiskovina od zastopnika naturaliza-
cij skega urada (Naturalizat ion K-xaminer). pred no se vloži prošnja. Prosilec mora Lastoročno podpisati prošnjo. Zahteva se. da zna govoriti radi telesne hibe ali ako ima homestead na javnem zemljišču. Pristojbina za prošnjo znaša £4. ki naj se plača sodnemu klerku.
Postopanje: Najprej priskrbi si tiskovino for. 2211. bodisi od sodnega klerka. ali od naturalizaeijskega urada ali pa od kakega ljud skošolskega učitelja, in izpolni jo skrbno. Za ta formular ni nikake pristojbine in naturalizacijski u-rad ali ljudskošolski učitelj rad pomaga izpolniti ga. Ko je formular izpolnjen, naj ga kandidat pošlje po pošti ali prinese osebno, skupaj s prvim papirjem, na urad Naturalization Exarainer-ja (zastopnika naturalizaeijskega urada). katerega adresa je navedena v formular ju. Naturalizacijski u-rad bo opravil potrebne podrobno sti in obvestil kandidata, kdaj in k j« naj se zglasi s pričama v svrho vložitve prošnje za naturalizacijo.
Tretji ali končni korak. — godilo.zaslišanje. Pred no prosilec sme priti pred sodnika v svrho končne rešitve njegove prošrje za naturalizacijo, treba da mine vsaj devetdeset dni po vložitvi prošnje, tekom katerega časa objava o tej prošnji ostane nabita na javni deski v uradu sodnega klerka. Sodišče določi dan. kdaj naj se prosilec zglasi na sodišče v svrho končnega zaslišanja, (final hearing), in oovesti prosilca o tem. Priče morajo tudi biti prisotne ob zaslišanju. Ako sodnik najde, da je prosilec vpravičen do naturalizacije, mora ta za priseči zvestobo Združenim Državam in dobi svoje državljansko spričevalo (Certificate of Naturalization) ali "drugi papir." Tiskovine (forms > je dobiti, ako'se piše oziroma ide p<> nje na naturalizacijski urad v Washing-tonu (Commissioner of Naturalization). njegove zastopnike (Xaturalizat ion Examiners) v spodaj navedenih mestih, klerke natura-lizacijskih sodišč, šolske oblasti in na razne organizacije, med temi na Foreign Language Information Service.
Za nadaljne informacije treba obrniti se na Commissioner of Naturalization. Department of La-lbor, Washington, D. C'., ali pa na
pristojne okrožne naturalizaeijske urade, katerih vodja nosi naslov Naturalization Examiner. Ti uradi se nahajajo v sledečih mestih: 1 ioston — (Post Office Building) Brooklyn — (1SG Joralemon St.'), Denver — (Post Office Build-ingi. St. Louis — (Custom House), San Franeisco —(Post Office Building), in Federal Buildings sledečih mest : Buffalo. Chicago, Cincinnati. Cleveland, Detroit. Duluth, Houston. Kansas City (Mo. . Los Angeles. New Orleans. Omaha, Philadelphia. Pittsburgh, Provindence. St. Paul, Salt Lake City. San Antonio in Seattle. V svoji materinščini pa lahko pišete na Foreign Langu. Information Service. -Jugoslav Bureau. 119 W. 41st Street. New York City.
Pogreb umorjenega dekleta.
SOMMERVIT.LE, N. J.. 27. apr. Jožefina Ivn-ova-tski. enajst, let .siara deklica, ki je pretekli četrtek podlegla ranam, katere ji je prizadel dne 9. aprila neki blaznež. j ■ bila včeraj popoldne pokopana uh pokopališču v Ruritaoi, N. -f. l*rt*<l pogrebom so vršile /.a duš ne .-lovesnosti v slovansko-katoli.ški eeekvi v Racitan. kateri načel ju je Rev. Joseph Kellor.
Naval na cerkev je bil velikanski in na tisoče ljudi je sledilo krsti na pokopališče.
Mater deklice, ki je bila aretirana k<>t osumljena soudelžbe pri napadu 11a hčerko, sta morala šerif in matrona pripeljati z avtomobilom. Xi'sti so jo morali k grobu. kj- r je omedlela.
Morilni napad na deklico se je | izvršil sreVli Sommervilla. v bližini žage. ki je last njenega očeta.
Državna policija je več dni brez uspeha iskala nekega .John Drča-ka. ki je riMimljcn zločina, izvršenega nad otrokom.
Kardinal Daugherty dospel v Anglijo.
LONDON. Anglija. 2G aprila. Danes je dospel semi i/. Plymouth a ameriški kardinal Daugh^rty. Tukaj se bo ustavil lii en lan. nakar !:o odpotoval proti Pimu.
Balfour bo Curzonov naslednik.
LOXTDOXT. Anglija. 27. aprila. Tvirl Balfour je iiosftal danes član angleškega kabineta. Prevzel je mesto pokojnega marikija Cur-
Zftllil.

ZA GOSPODINJE
PUe ISABELLE KAY
Slovenska pospodinja v Ameriki vedno z veseljem sprejema nasvete, s pomočjo katerih zainore boljše vršiti svoje dolžnosti kot gospodinja in mati. Na tem mestu bomo veak tedeu objaviU Slanek, ki bo zanimal vsako dobro gospodinjo.
NAVODILO š(. r>«.
Kuharski recept.
Jatrodc si 1 eden onih s:i<ležev. k<>-jih razvoj se je za vršil takt* v novem k<it v starem svetu, .fajjode knltivirajo na razli«"ne naeine in vsled teira imajo razliem« <>l»liko. velikost in kakovost. Kadar pride sezija za jajri«le. so poceni in napravi se lahko iz njih številne o-kusiie jedi. Najbolj priljubljena jed katero imajo najraše zavživalei. je shorteake \v. ja^oil. rioveku se zdi. da se ne more dovolj navžiti te okusne jiiii. na temelju naslednje-reeepta. Ta reeej>t je eden n:ij-boljšili. kar jih i>oznamo.
SHORTCAKE IZ .TACtU»
1
easa nerazredcT-enega evapo-riranesa mleka
-	kvarta jagod
-	čaši n ioke
-	eajni Žliei peehno^a jtrn^ka 1 eajna žlica soli
-	veliki žliei surovega masla
-	veliki žliei srranuli ranega
sladkorja
Presejte vse sulie pritikline. ste-]>ite surovo maslo, dodajte mleko.
stepite 7. leseno žli«-o ier dvajset minut v podoljrasti i>os<«li.
IJazrežit'' k"-k /. vn»cini nožem, ga
jH>m;tžite na «i1k'!i st!*:uieh s surovim maslom ter tea obložite z
dvema kvort«»ma razrezanih jagod,
osla jenih in postavljenih na stran, pred 110 se jih položi na kek.
Kuhinjski nasveti.
Očistite kavni lonee z tneSanieo boraksa in vode. Nato izj»erite dobro v čisti vodi. Na ta naeiii h>> postala posotla brc'zuia«ležiii> eista.
<'e hočete, da bodo nove emajli-rane posmle za omako dalj časa trajale, jih postavite v }m»s<j<Io z vnu'd v«!«lo ter pustite na ognju, dokler voda ne zavre ter se nato ohladi. Na ta način preprečite pokanje emajla.
I »a se odstrani iz i>osode duh po ribah ali čebuli, nalijte malo jesi-ha. zmeša nega z mustardoni ter prevrite posotlo.
<'e hočete o<istraniti apnene.- i/, čajnih loncev iz aluminija, nalijte nekaj jc^ihu ali soka limon v lonec ter prevrite. Nato poparite lo-nee z boraksovo vikIo ter izperite v čisti vodi.
Domača sredst va.
<~e hočete odstraniti žvekalni gumij iz obleke, rok ali las. jin na-Tnažite z jajčjim ludjakom.
f 1'osku-ie očistili tipke klavirja ! v. mazilom obstoječim z kreile 111 vode. Posušite z alkolioloin. a pazite. «1a ne bo prišla tekočina med tipke.
Ne kupujte metel j iz t enim »-rdečkaste slame. Take metle niso tako d<»bre kot one. napravljene iz zelenkaste koruzne slame.
C*e 1 n e t e ohraniti blest ečo se površino takega materijala kot je satin, dodajte malo boraksa vmli. v kateri ga perete.
Nasveti za lepoto.
Velikanska razlika obstaja med
-vit kostjo" in "suhostjo". Prvo
stanje je zaželjivo. zadnje pa ne,
kajti vsakdo želi kazati znake <lo-bregn zdravja. Zaokroženi udi. eista koža in blesteče si' oči razodevajo dobro regulirano telo.
Premajhna teža ni tako resna pri odraslih kot pri rastočih otroeili. a idealno stanje .i". «la ni r-lovek uiti predebel, niti j»resuh.
Te tehtate manj kot potreba:
1. Se tehtajte ter upotovite, koliko funtov mora t o pridobiti ter razmišljajte, ee nimate simptomov, ki l»i kazale kako bolezen. C*«' jih • •pa/.ite. se takoj obrnite na zdravnika.
"J. Izpremenite svoje osebne obi-eaje. <"-»• je treba.
a.	Clejte. da lmsfe tlobili vsaki dan osem ilo devet ur spanja.
b.	Živite mirno, v kolikor mo-
gftee.
e. Preživite vsaj eno uro na dan jili več na svežem zraku.
d.	T'rite s«k telesno reflno vsaki dan.
e.	Zavžijte vsaki dan ubilo dobre hrane.
Mi priporočamo naslednje izdelke:
< v
potrebujete čaše ter posule za omake, loin-e in piskre. pričnite Še danes zbirati labelne Star & Magnolia mleka, kajti ti po-menjajo važne premije ln.leg naj boljšega mleka in sladkorja. Pojdite k svojemu groeerju ter zalite vajin. t». vr«to koudenziranega mleka. "\'si groeerji ga prodajajo.	• — -
Osebno zdravje.
Ni je stvari, ki hi boljše ilustrirala razlik« med kakovostjo in količino kot železo, ki je bistveno potrebno za vsakega človeka. Železo stopi v ustroj rdečih krvnih telese ter dovoljuje kisiku prevoz do posameznih eelie. Železo je tako važno. da opremi narava novorojenega otroka z zadostno množino železa. da preživi prvih par meseeev svojega življenja. Po tem času je naša odgovornost gledati na to. tla vsebuje zavžita hrana vsaki dan potrebno množino železa. Telo potrebuje počitka, svežega zraka In soln-čnega svita. Paziti morate tudi na svojo dijeto ter se čuvati pred konštipaeijo ali neprebavo.


(
dahsh učenjak ha du- Knjigarna "6l,s Naroda"
naju	Grška Mitologija, 2 knjigi........1.40
'Kranjske čebelice, poezije......... .35
j Obiski. (Cankar). Trdo vezano
Sloviti danski literarni zgodo- °b 50 letnici Dr. Janeza £. Kreka
fvinar in kritik Brandes se je pri- Off^j tr- v...................
peljal iz Berlina na Dunaj. Bran- Obtlhih večerih, trda vez.........
des je med evropskimi učenjaki Padajoče ^ezde tr. v
z ti o popularna osebnost, njegovo
Plat. zvona trd.
1.40 . .'20 1.30 .90 .90
vez...............90
delo o literaturi v 19. stoletju pozna pač- vsak količkaj evropsko naobražen človek. Neki korens-pondent nemških listov, ki je obi-
Petelinov Janez vez.
mizi ter čital knjigo * Hell as*
........... 1.—
broš.........................90
Pesmi v prozi, trdo vez. ............70
Prigodbe čebelice Maje trda vez... 1.00
, , tJ .	T> ..	raoiTKi in -Boža (Albrecht).........25
skal Hrandesa V Berlinu, popisu- Fasti m ^^ Kriminalni roman .. .35
je svoje utuse, ki jih je dobil pri u ^^ ^^ .................
eenjaku. tako-le:	' Pingvinski otok tr. v............. '.90
nsel sem k Brundam pred Povest Q ? obešenih t v........... 90
poldnevom. Sedel je pri pisalni pQ strani ^obuk ......................90
svojo najnovejšo Pod SVobodn,m solnCem 2 knjigi tr katero je prav- vez	2 ^
kar prejel iz Kojm nhagena. Nje- planus Joanes tr. vez. ..7.7.".'."" 1_ govi lasje so beli. prav tako tudi pod ^ jelko ^^ ^	^ '
njegova koničasta brada. Koža pa ( kovnjačev na Kranjskem..... 50
je ze nekoliko modlejsa in tudi dr- Poslednji Mehikanec ..............30
sc ne ravno, temveč sključe- Pravljice H. Majar................30
110. Toda smehljanje, prijaznost.' Povesti, Berač s stopcjic pri sv. Boku .35
rokovanje, ogenj v besedah in o-' Požigalec ....................... .25
čeh. vse to j«- takšno, da ne moreš . Praprečanove zgodbe ............ .25
verjeti, da -tojiš pred možem, ki Patria, povesti is irske junaške dobe .30 je bil rojen 1. 1842 in mu jg danes Predtržani, Prešern in drugi Bvet-
Ki let. V razgovoru z Brandesom I niki v gramofonu..............25
pozabiš na čas. Spomini 11a 111110- Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50
ge velike može in dogodke pred Pol litra vipavca...................30
šestdesetimi, petinšestdesetimi le-1Pti°e selivke, trda vez..............75
ti se razvijajo pr< d tabo s pra vea 1 ?ikoVa dama (^kin) ...........30
to legendam,stjo. John Stuard Pied ™Vjht° . ................... .35
Mili, Taine. Flaubert. Kenan — 'PravlJice in pripovedke za mladino.
lzvezek ...................... .40
2. zvezek .....................40
jPegan in Lambergar...............70
Rablji, trda vez...................'/5
, . ...	, Rastoči mesec (Tagore) t. vez.....60
pokar/al velikemu svetu. Tako se t>„„i„.,- - XT , ,	. . , v
:. , ^ , , , ... , , Razkrinkani Habsburzam (Larish) .. .35
ti zdi Brandes kakor velik odsta- Revolucija na Portugalskem........30
vek evropske zgodovine.	[Rinaldo Rinaldini ...........".....50
Govorimo . . . Brandes nepresta 'slovenski šaljivec .................40
no sega v besedo in govori o A v- j Slovanska knjižnica. Zbrani spisi,
striji, Nemčiji, Franciji, o bivši vsebuje 10 povesti...........\ .60
in sodobni Rusiji, o 'Židovskemu Suneški invalid....................35
.80
.45
vsi *o bili Brandesovi osebni prijatelji in znanei. Nietxseheja. Ha-uptmanmi. Soiiniitzlerja. (Jorkega. d'Annunzia je Brandes odkril in
problemu, o literaturi in časnikar tftvu. Bogato je njegovo znanje. O vsaki stvari ve nekij povedati. Dotakne se Avstrije, njene politike. potem pride na vrsto Rusija, židovska univerza v .Jeruzalemu itd. Spominja *e svojega velikega prijatelja Rusa Kropotkina in zaključi debato o problemu zioniz-ma. pri čemur pove, da ni načelen nasprotnik avtonomne židovske države, boji sc pa. da bo duševna vrednost trpela radi prostovoljne izolacije v Palestini. Večina ži-dovstva obstoja po njegovi sodbi v tem. da so napravili židje vse jezike za svoj materni jeizik. Na ta način so pronicali v vse kulture sveta ter si fpridoibili splošen vpliv na človeštvo.
Brandes je eden najzanimivejših repr-izentantev duševnosti sodobnega človeštva, eden onih. ki svetijo v temi kakor luč iz preteklosti. Rodom Danec, po vc.roiifpo-vedanju-žiiI. je bil pravičen vsem pojavom, o katerih je pisal v svoji stroki.
Skozi širno Indijo.................50
Sanjska knjiga Arabska- .......... 1.50
Sanjska knjiga, nova velika........80
Sanjska knjiga, srednja...........35
Spake, humoreske, trda vez ..........90
Strelec ...........................30
Strahote vojne ....................50
Stezosledec ......................30
Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30
Strup iz Judeje...................75
Simon Jenko zbrani spisi.........90
Sosedje tr. v......................60
Svetobor .........................50
Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90
Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30
Svitanje (Govekar), vez...........1.20
Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80
Sveta Notburga...................35
Sredozimci, Sorosa Jerica (Bohnije) .30
Shakespeareve dela:
Macbeth, trdo vez. ..
Julij Cesar tr. v.....
Othelo tr. v.........
Sen kresne noči tr. vez
90 .90
.1.-
.90
SPISI KRIŠTOFA ŠMIDA:
Delavsko mesto.
Berlinsko mesto je nakupilo pred krackim veliko zemljišč v Neuki.llnu, na katerem zgradi Invoke hiše. To bo eno največjih stavbenih podjetij v povojnem •času. Stanovanj bo okoli 30,000. lliše bodo večje in manjše z vrtovi. Stanovanja bodo s tremi sol-ami. kuhinjo in kopadnieo. ya tlet os se zgradi poslopij za 15 milijonov zlatih mark. nastopna tri leta p:i -za 120 milijonov.
Samomori na Dunaju.
Prostovoljno reševalno društvo na Dunaju je interveniralo v m--feecu fnbruarja pri 179 samomorih sli |*>skusih samomora. Iz te statistike se vidi. da se je število samomorilnih kandidatov v februarju. čeprav je bil ta mesec za 1ri dni krajši kot januar, povečalo za 30 v primeri s prejšnjim mesecem, ko jo reševalno društvo moralo intervenirati v 149 slučajih.
1. zv. Poznava Boga...........30
3. zv. Pridni Janezek in Hudobni
Mihec .......................30
7. zv. Jagnje .................30
.8. zv. Pirhi...................30
*13. zv. Sveti večer.............30
14.	zv. Povodenj...............30
15.	zv. Pavlina ...............30
17. zv. Brata .................30
SPLOŠNA KNJIŽNICA:
kolajevna, roman, poslovenil U.
Zun, 112 str., broš..............30
Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, narodu o-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. Št. 15. Edmond in Jules de Gon-court: Renee Mauperin, roman, prevel P. Y. B., 239 str., broš. .. St. 16. Janko Samec: Življenje,
pesmi, 112 str., broš.,.......... .45
St. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko
Pretnar, 80 str.................30
Št. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lnkovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil
dr. Fr. Bradač. 47 str., broš......25
Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Funtek, 124 str., broš.........
Št. 20. Jul. Zeyer: Gompača in Komurasaki, japonski roman, iz češeine prevel dr. Fran Bradač,
154. str., broš.................
št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, H., 73 str.,
broš.........................
Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerje-va sonata, roman, poslov. Fran
Pogačnik, 136 str., broš. ......
Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str., broš.,........................
Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35
Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš.....................
Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., ....................
.50
.45
.25
.50
.80
.35
.50
.65
Spilmanove pripovedke:
2.	zv. Maron, krčanski deček iz Li-
banona .......................25
3.	zv. Marijina otroka, povest iz kav-
kaških gora...................25
4.	z v. Praški judek.................25
5.	zv. Tri Indijanske povesti........30
d. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska
povest iz Japnskega..........30
10.	zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega.............25
11.	zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30
12.	zv. Korejska brata. Črtica iz mis-
jonov v Koreji...............30
13.	z v Boj in zmaga, povest........30
14.	zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30
15.	zv. Angelj sužnjev. Braziljska povest........................25
16.	zv. Zlatokopi. Povest...........30
17.	zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............30
18.	zv. Preganjanje Indijskih mišjo, narjev...........'.............30
19.	zv. Mlada mornarja. Povest	.30
Tatič, Bevk, trd. vez...............75
Tri povesti trdo vez................75
broš........................50
Tavčarjevi zbrani spisi:
Izza kongresa .................. 175
Cvetje v jeseni. Visoška kronika ... 2.50
Tri novele, tr. v.
broš.......
.90 .70
Zbrani spisi H mladino (QsBfl):
1.	zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove-
sti ...........................50
2.	zv. trdo vezano. Pripovedke in pes-
mi ...........................50
3.	zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove-
sti .......................... .50
4.	zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove-
sti ...........................5C
5.	zv., trdo vezano. Vinski brat.....50
6.	zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50
Umetniške knjige s slikami za mladino:
Pepelka; pravljica s slikami......1.60
Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00
Seguljčica; pravljica s slikami____1.00
Trnoljčica, pravljica s slikami.....1.00
Knjige za slikanje:
Mladi slikar .....................75
Slike iz pravljic ..................75{Narodna nagrobnica (Pavčič) ...
ALI VESTE, —
da je bil m p-no vari slavni slovenski igralec. Hinko Nučič generalnim upraviteljem narodnega gledališča v Zagrebu f Ali veste, da vsebujejo Helmars čudovit tobak, ki se imenu jc turški f Turški tobak je na svetil najboljši tobak za cigarete, in Helmar so napravljene iz 100°/o čistcya01nrxkcga tobaka.
St. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50
Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105
str..........................35
Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. .50 St. 5. Fran Milčiski: Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str.,
broš..........................25
Št 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mla-lino priredila Utva,
111 str., broš..................35
Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije,
347 str., broš................. .70
Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25
Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4.
slikah. 84 str., broš........... .35
Št, 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 dej« -"lih 91 «»tr.. Kros ............ 30
Št. 13. V. M. OarSln: Nadegfe Hi-
Tunel, trda vez....................1.00
Turki pred Dunajem ...............60
Trenutki oddiha.................. .40
Tigrovi zobje .................... —25
Umor v Sarajevu .................20
Vesele povesti...............30
Vera (Waldova) broš..........35
Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore
broš......................... .60
Irdo vezano.................75
Volk spokornik in druge povesti za
mladino ..................... 1.00
Valentin Vodnika izbrani spisi......30
Vodnik svojemu naroda ...........25
Zgodba Napol, huzar ja vez....... 2.—
Zmisel smrti......................60
Zapiski Tine Gramontove.........60
Zadni dnevi nesrečnega kralja......60
Zadna pravda ....................50
Zmaj iz Bosne ................... -60
Zlatarjevo Zlato ................. 1.00
Zločin in kazen (Dostojevski) 2 knjigi tr. v.....................3.—
Za miljoni,	........... .65
Ženini naše Koprnele..............35
Zmote in konec gospodične Pavle .35 Zgodovinske anekdoti .............30
Zbčrka slovenskih povesti:
1.	zv. Vojnomfr ali poganstvo......35
2.	zv. Hudo bresdno................86
3.	zv. Vesele povesti............... .85
4.	zv. Povesti in slike ............ .85
5.	zv. Student naj bo. Naš vsakdanji
kruh........................ .65
Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom:
Mlada greda .................... $1.—
Mladi umetnik .................. 1.20
Otroški vrtec ................... 1^0
Za kratek čas ................... 1.20
Zaklad za otroka.................1.20
IGRE :
Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj .60 Burke in šaljivi prizori, eno in
več dejank...................8<
Dolina šolz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedščina. Trpini........ 1.00
Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem
v 4 dejanjih.................50
Eda, drama v štirih dejanjih........30
Hlapec Jernej, v 9 slikah...........50
Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem
v 3 dejanjih..................35
Mati, Meško, tri dejanja...........70
Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ..........................30
Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30
Sovražnik žensk, enodejanka,.......35
Poljub, v dveh dejanjih............30
Tončkove sanje na Miklavšev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60
njih..........................60
R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez..............45
Revizor, 5 dejanj trda vezana......75
Ujetnik carevine, veseloigra v 2
janjih ........................30
Veronika Deseniška, trda vez.....1.50
Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih .........................35
Ljudski oder:
3.	zv. Miklova zala, 5 dejanj....... .70
4.	zv. Tihotapec, 5 dejanj..........60
5.	zv. Po 12 letih, 4 dejanja........60
Zbirka ljudskih iger.
3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža,
Sanje ...........................60
9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave........30
12.	snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planšarica ....................30
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, Marijan otrok............30
14.	snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov .........30
15.	snopič. Turki pred Dunajem, Fa. bjola in Neža ................30
20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka ...................30
PESMI IN POEZIJE:
Bob za mladi zob, trda vez.........40
Gregorčič, poezije trda vez........75
Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. .40
Kettejeve poezije trda voz........ 1.10
Ko so cvele rože, trda vez...........60
Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) Trdo vezano.................75
Moje obzorje (Gangl) ............ 1.25
Marcic (Gruden) broš............30
Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih
pesmi ......................40
Prešernove poezije trda vez......1.—
Primorske pesmi (Gruden) voz......35
Pohorske poti (Glaser) broš........30
Slutne (Albreht) broš............30
Pesmi Ivan Zormana.
Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi
v angleščini..................1.25
Slovenska narodna lirika. Poezije JOO
Slovenski akordi (Adamič) n. zv. .. .75
Pomladanski odmevi.............. .45
Ameriška slovenska lira (Holmer).. 1.50
Orlovske himne (Vodopivec) ....... 1.20
10 moških in mešanih zborov (Adamič) .........................45
16 jugoslovanskih narodnih pesmi
(Adamič) 2. zv................80
Dvanajst pesmi I. in II. zv. izdala Glasbena Matica .................50
MOŠKI ZBORI:
Veseli Bratci (Pahor) .............40
Slovenske narodne pesmi (Hubad)
izdala Glasbena Matica.........40
Trije moški zbori (Pavčič) izdala Glasbena Matica .................40
Domovini (Foerster) izdala Glasbena
Matica .......................40
.35 .45 .4
Gorski odmevi (Laharnar) 1. z v. Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv.
SAMOSPEVI:
Pastirica, Kanglica, Snegulčica _____
Nočne pesmi (Adamič) ............
Šest pesmi, izdala Glasbena Matica Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica ........................
MEŠANI ZBORI:
.45
1.25 .75
.45
.4E
Planinske II. zv. (Laharnar) ____
Trije mešani zbori, izdala Glasbena
Matica .......................45
RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM:
Gorske cvetlice (Lahafnar) četvero in
petero raznih glasov...........45
Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvo-
spev .........................20
V pepelnični noči (Sattner), kan t an t a za soli, zbor in orkester, izdala
Glasbena Matica .............75
Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor
in bariton solo .................20
Kupleti (Grum). Učeni Mihec, kranjske šege in navade, nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj..........1.00
Kuplet Kuza - Mica (Parma) .......40
Naši himni (Maroll) dvoglasno s spre-mlievanjem klavirja...........15
PESMARICE GLASBENE MATICE:
1.	Pesmarica, uredil Hubad____2.50
2.	Slovenske narodne pesmi (Ba-juk) .........................45
3.	Narodne pesmi (Gerbic).....30
4.	Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1., 2. in 3. zv. sku-
paj ..............
Slovenske narodne pesmi (Orel) .............
Benečije
1.00
.45
10 Evharističnih pesmi za mešan zb.
(Foerster) .................. .40
12, Pange Lingua. Tantum Ergo Geni-
tori. (Foerster) ...............50
12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni-
tori (Gerbič) .................50
Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast Srcu
Jezusovem. (F. Kimovec).....50
Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor. — Sopran,
alt, tenor, bas ................40
Hvalite Gospoda vnjegovih svetnikih. 20 pesm na čast svetnikom.
(Premrl) .....................40
10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu
Jezusovemu. (Grum).........35
12 Tantum Ergo (Premrl).........50
Missa in honorem Sanctae Caeciliae.
(Foeerster) .................50
Missa in honorem St. Josephi (Pogach-
nik) .........................40
Missa Brevis et facilis (Sattner) ,. .40
Missa de Angelis (Kimovec) .......40
Litanije presv. Srca'Jezusovega (Foerster) .......................40
Oremus pro Pontifice .............40
Kyrie ...........................60
K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) .........................40
Sv. Nikolaj .......................60
NOTE ZA CITRE:
Buri pridejo, koračniea............25
Slovenski citrar (AVilfan) ..........25
Safaran. Ruska pesem, — (Wilfan) .25
tfOTE ZA TAMBURICE:
Slovenske narodni pesmi za tambura-
ški zbor in petja. (Bajuk) ........ 1.30
3om šel na planince. Po Ipuri slov.
nar. pesmi. (Bajuk ( .......... 1.00
Na Gorenskem je fletno............1.00
NOTE ZA GOSLI:
Narodni zaklad. Zbirka državnih liimen
in slovenskih narodnih pesmi .. .50 Uspavanka .......................25
NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-NJEM KLAVIRJA
Narodni zaklad. ,Zbirka slovenskih
narodnih pesmi ...............90
Uspavanka .......................70
NOTE ZA KLAVIR:
klavirski album za mladino (Pavčič) 1.00
Tri skladbe za klavir (Adamič) _____ .50
Tri skladbe za klavir (Premrl).....45
Moje sanje .......................20
Slovenski biseri, narodni potpouri----
.40 .20 .20 .40
.15 .15 .15 .15
Oton Zupančič: Ciciban, trd. vez Mlada pota, trda
veiz
.50
.50
Sto ugank ................;......50
V zarje Vidove, tr. vez............90
Vijolica. Pesmi sa mladost........ .00
Zvončki Zbirka pesnij sa slovensko
mladino. Trdo vezano.........90
Zlatorog, pravljica, trda vez. ...... .60
PESMI Z NOTAMI:
HE&ANI IN MOŠKI ZBORI:
Priložnostne pesmi (Grum) ......$1.10
Slovenski akordi (Adamič) I. zv. .. .75
MALE PESMARICE:
St. ]. Srbske narodne himne ....
št. 2. Zrinjski Frankopan ......
št. 4. Pod oknom..............
Št. 5. V sladkih sanjah..........
Št. 6. Jadransko morje.............15
Št. 7. Pri oknu sva molče tlonela.....15
št. 8. Slovo .......................15
Št. 9. Pogled v nedolžno oko.......15
Št. 10 Na planine.................15
Št. 11. Zvečer.....................15
Št. 12. Vasovalce .................15
Št. 13. Podoknica ................15
Narodne pesmi za mladino (Žirovnik)
3 zvezki skupaj ...............50
Slavček, zbirka solskih pesmi (Medved) .........................25
Vojaške narodne pesmi (Kori).....30
Narodne vojaške (Ferjančic) ...... .30
Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj $2.—
Mešani in moški zbori. (Aljaš) —
2.	zvezek; Pri zibelki; Cerkvica; Ne ložim; Oj planine; Oj s Bogom ti planinski svet; solskodomski mladini ; Na bregu...............40
3.	zvezek; Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noe...........40
4.	zvezek : Ujetega ptica tožba; Za-kipi duša; Dneva nam pripelji žar; Pri pogrebu..............40
5.	z Veze k: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav...........40
6.	zvezek: Opo-min k veselju; Sveta noč Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ..................40
zvezek: Slavček; .Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (mešan zb.) ; Stoj, solnčice stoj; Kmet-
ski hiši —..................
9. zvezek: Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zem lja; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravice. I.; Zdravice II.; Oče večni; Tone solne e...........75
.40
.40
CERKVENE PESMI:
(Jaki) ......................
Jolden rain (Aletter) ...........
Slovenske zdravice (Fleischmann) . Oh morski obali. Valček. (Jaki) ... Pripoznanje. Polka mazurka. —
(Jaki) .......................40
Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) .40 Vesela plesalka. Polka mazurka.
(Jaki) .....................40
fjjubavno blebetanje. Polka mazur.
(Jaki.) .......................40
Zmiraj zvesta, polka, (Jaki).......40
Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) .50
Pozdrav Gorenjskej, valček....... 1.00
Primorski odmevi. Fantazija. —
(Breznik) ...................50
Orel. Koračnica. (Jaki).............25
Nocturne des Etudiants (Aletter) .. .20
Mabel. Intermezzo (Aletter)........20
At a Penguins Picnic. Intermezzo
(Aletter) .....................20
RAZGLEDNICE:
Nabavne. Različne, ducat...........25
Newyorske. Različne, ducat___ .25
Velikonočne, božične in novoletne
ducat ....................... .25
fz raznih slovenskih krajev, ducat.. .40
Posamezne po ................05
Narodna noša, ducat...............40
Posamezne po .................05
Planinski pozdravi, ducat.........40
posamezne po.................05
tmportirane prorokovalne karte 1.—
t
ZEMLJEVIDI:
Zemljevid Jugoslavije.............80
Slovenske dežele in Istra...........25
Združenih držav veliki............40
Združenih držav, mali..............15
Nova Evropa .....................50
Zemljevidi:
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington,
Wyoming, — vsaki po........25
Zemljevidi:
Illinois,. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vsaki
po ...........................40
Velika stenska mapa Evrope......2.00
Prorokovalne karte ..............$1.00
Domači glasi. Cerkvene pesmi za
mešan zbor .................. 1.00
12 cerkvenih pesmi za razne prilike
cerkvenega leta ...............50
12. Tantum Ergo. (Premrl).........50
Masne pesmi za mešan zbor. —-
(Sattnfer) .....................50
Slovenska Qv. Maša, za mešan zbor,
s spremljavo orgelj ...........50 82 Cortlandt 8tv
Naročilom je priložiti demar, bodisi ▼ gotovini. Money Order ali postee znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, re-komandirajte pisma Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto.
"GLAS NARODA"
8LOVENIC PUBLISHING CO.
How York

(Nadaljevanje.)
Včasih je bil ves dober — — —Dober.' — je vzraxstel brat.
Stopil je oh njej v zakaj*W _ Lepa jobmta galjotska ! Konec hišo in odprl, kakor domač človek naj vzaane, kjer je, da vsaj otro-nuita vraAa na levi ob ognjišču, ue bl spridil, potep! — Prestal s<» sklonil in vstopil v zatohlo so-j bo, polno nekakega zadirljivega
vonja. V kotu ob zdiču je stala j ki si biJa g^ha, ko sva ti ga z nerodna »bel. Droben svit zadnje-' materjo Ogovarjala, tujca, po-
ga dne je gledal skozi malo akno | incjnika breiz duše, kri laško---
v zibel. kjer je ležal bolan otrok z razvuertimi lwi in trudnimi.
|je za hip in pripomnil nato:
Pa to vse je tebi za pokoro.
brezbrižnimi očmi. Z ročicami je skušal seči nekam nad se po nevidnem. Ko je duhovnik vstopil.
—	»Saj trpim rada, — je zastokala žena in vstala.
J oka je je stala pred bratom in govorila:
—	Na spcrmtad pojdem odtod.
je okrenil glavo iii dejal koma j uia ^ ^ ne treba .sramovati. —
slišno:
—	Stric.
Duhovnik je pristopil, se sklonil nadenj in vprašal negotovo, kakor bi k-.' sramoval svoje mehko-sti:
—	Ali te boli, PetrčefkV grlu?
Otrok je iskal mimo njegovega l'ca materine oči in je bil videti nemiren. Duhovnik je stegnil svojo desnico in jo položil otroku na čelo. Glas mu ^je zadrlitcl v ga-notju in je rekel:
—	Naš hla;pček no sme umreti in ne bo! Kaj ne. da ne bo?
Otrok je resno zmajal z glavo. Žena ob duhovnem se je spačila v bridek nasmeh, otrokove oči so začele begati od nje na strica ; ob ustnicah je hotelo i>odrhtevati kakor v joku:
—	Mati!
—	Povej stricu, Petrček. kaj naj ti prinese! — je bodrila žena otroka. Otrokove oči pa so vse nemirne je isikale od njenih plahih oči pa do njegovih trdili ust-
—	Kdo se sramuje ? — je vzkliknil jezen. — Smiliš se mi in :ezen sem. pa vem. kam to drži. Nič nc taji kašlja, saj vklim, da si sušična in 'bo otrok sirota, da je ni večje na Tolminskem.
—	Janez, — je zastokala žena ;n padla z zgornjim telesom čez mizo in ihteia krčevito.
Duhovnik je šel proti vratom. Ko je držal za kljuko, je rekel:
—	Prav tistega Boga imaš, kakor jaz. Če -te Bog ne more poto-'ažiti, kako te >bom jaz?
V njegovih besedah je zatrepetalo hipno ganotje. da je «est-» a Polona sunkoma dvignila telo :n se ozrla nanj. 'ki se je naglo sklonil v nizka vrata in utonil v mraku zunanjega prostora. Stopila je naglo k okrni, da bi videla za njim, iu je otipala na »kemiki polici beneški dukat in je vedela, da bi prišel bolj pogosto In da bi bil manj trd. če ne bi služil lako težko in tako počasi.
Otrok v zibeli z glavico pod znamenjem sračje noge se je prt*-
ZNANI AMERIŠKI IGRALEC IN NJEGOV SINl
mm
Posledica nesrečne ljubezni.
liie. ki so niso anale razveza t i V|(iraimil za hi,pee in šop e t al:
prikupen in mehak nasmeh.
—	Kar reci, kar povej! — je rekel duhovnik. — Morda bi rad brlivko ali jx>pkar ali ščurkov t.kidenj.
—	Ščurkov škoden j. Petrček. kajne,? — je menila mati.
Otrok se je skušal nasmehniti in je dahnil z ustnicami in rahlo prikimal.
—	Dobiš ščurkov skedenj — je dejal duhovnik, — tolik kakor jabelko in bo pel kakor zvon. . .
Tedaj je otrok plaho razširil oči. stegnil roke Izpod euuj, ki je bil vanje zavit iu se skušal pognati navzgor proti materi. Mati je zastokala in si ga vrgla v naročje. Detetu -se je skremžil obraz. telo se mu je zvilo v čudnih krčih. Duhovnik je nehote stegnil roke za odrok in rekel slovesno:
—	Stoji zlata gora. za zlato go-ro zlala miza, za zlato mizo sedi sveti Se up a v. Bolezen daviea. pusti otroka in pojdi v grešnega —
Krčevit krik je raztrgal somrak njegovih besed, v strašni grozi je grabil otrok v materina nedrija ir sc vil iu hiatal za zrakom. Za-Miiel je ves v obraa:, nato se je Aakor prebudil, hotel zavpiti v drugo in je bruhnil kri in gnoj. Mati ga jp: nagnila in rekla lahko, kakor da se je dbrodila iz sanj in je spoanala. da so mimo:
—	Živel bo!
Otrok se je nasmehnil in za-še portal:
—	Skedenj dobim.
Zaspal je pri tisti priči materi na rokah. Položila ga je nazaj v zibel s s račjo nogo in pokleknila poleg na tla. Kakor v nekaki bla-žvnosti odsotnega duha jc rekla:
—	Tvoja moljtev ga je rešila, Janez.
—	Morda ga je. — je odvrnil hladno.	•
—	Videla sem svetlobo, ki je ala iz tvojih rok nadenj — —
—	Noriš, — je vzkliknil duhovnik trdo in jezno. Ona pa je ponižno sklonila glavo in se ?*ree-na smehljala predse. Po hipu molčanja je dejal brat:
—	Kaj pa mož, Polona, aH ga še ue bo domov, lovača?
—	Ne vem. — je odvrnila tiho. Veselje njenega lica je ugasnilo pri spominu nanj, ki je bil nemaren. pijanec, slepar in igravee in jo je bil zapustil v bedi 'm sramoti. Duhovnik se je razvnel:
—	Konec da bi vzel, kjerkoli, hi mar ftfctfl. Lepe reči sem slišal
fr!
je vgdfliipli
—	Ščurkov skedenj. —
Duhovnik pa je stal pred drugo
hišo v Tolminu. Štiriletno, kuStra-vo dekletce je -sedelo na prajru me*l sajastimi podboji in rožanci. Duhovnik je pristopil in vprašal:
—	Ali te ne zebe. Katriea? Zakaj ne greš v liišo?
—	Tema je notri. — je odgovorilo otroče.
—	Kaj ni matere doma?
—	Je šla na Dvor, — je odgovorilo dekletce ui dvignilo živahno svoje vedro in živo lice.
—	Na Dvor. ,}*;veda, lovača nemarna. — je zamrniral duhovnik.
—	Po kaj hodi na Dvor?
—	Po kruli. — je odvrnil otrok zaupljivo.
Duhovnik se je rezko obrnil in šel; mrmral jc predse jezne besede :
—	Na Dvor se hodi svinjarit za kruh. Ln otroka ima, in tisti, od katerega ga ima, je morda bogat in ji ne da, da bi se mogla živil* brez givdia. Saj mora na Dvor! Pa ji daj ti kruha, če ga imaš. daj, obhoduik. da bo poštena, daj ga otroku, da ga ne spridijo! Daj jim kruha, obhodnik tolminski, Janez Potrebujež!
Krčevito se mu je stisnilo srce iai se ga je polastila strašna mrž-nja do vseh debelih, veselih in o-kroglih Jjudi, ki uživajo udobno od mesa. kruha in vina, ki žive od desetega snopa, od krvi in znoja suhih, sla>botuih. neumnih tovornih. živali s krščeno dušo in božjimi imeni. Pritisnil je za kljuko pri vratih v župnišče in stopil na dvorišče, kjer so farani volil: svoje župnike. Pred njim je sinila skozi okno svetloba in za o kr-nom v dremotni luči je videl o-braz svojega vikarja in se je srd v njem prenesel na tega tam notri:
—	Notri sedi ves ljubi dan v •dolu in tone v tolšei in mu tekne kupček, kosilo, večerja, južna, vino hi sir in kruh, piščanec in pleče; 'in se »ali in moli i;? dolge-sra časa* in ne ve prav nič. da je trpljenje, glad in žeja, in se eudi. kako da je greh na svetu, ko daje vendar Bo«g toliko dobrega in kaznuje iako milo s tolščo, težko krvjo, nennirnim spancem in mimogrede z meseno mislijo.
Sredi trde misli se je obbodnik namuehnil in nmiKl svoj srd v tiho pomilovanje:
—	Pusti vendar gospoda Martina, dušo modrejčensko. kakor jo j* Bog ustvaril* Ne sodi nit prehudo. Slab je, a ni brezsrčen,
je in pije rad in je len in debel kakor loniea, a je vends - pravi siromak v primeri z drugimi, samo vikar je iri je preprost v ?»eo-ji pameti in naravi.
Stal je pred vrati in slišal v >obi govoriti vikarja Martina Štampo. Težki gospod v naslonjaču je klical v kuhmjo svoji kuharici :
—	Kirjelejsom. Magdalena!
—	Kaj želijo, gospod ?
—	Bliže pridi, kirjelejsom. baba ! Roko polkaiži! Hudič! Ka kšen nohet ti je iipet »pognal! Pa ga rabiš mesto žlice,, kadar pokušaš. svinja!
—	Nikoli, go."*]>od!
—	Molči 111 obrezi pri priči, kirjelejsom!
Nato je bil molk. nato zdolgočasen vzdih, nato novo nemirno j renčanje :
—	Magna lena! Kirjelejsom!
—	Slišim, gospod!
—	Zakaj beliš z maslomKo- j likokrat ti bom še moral pove-1 dati. da ne maram.
—	Boga podpričam, da ni:;em.
—	Hudiča podptričaj — kirje- \ lejsom! Mar se 1111 ne spahuje? j
T11 zopet čez nekaj hipov je sli- j Šal obliodnik vikarjev pred vrati j nov pomeaink:	;
—	Magdalena!
—	Prosim, gospod!
—	Kaj cvreš?
—	P?telinaka.
—	Pevčka?
—	Ne, graliastega.
—	Je tolst?
—	Kakor sisek.
—	Dobro. Magdalena, kirjelejsom.
Tedaj je obhodnik vstopil. — Bridiknst nočii in samotnih misli na potu je ugasnila v njem.
Vikar je z zaprtimi očmi do-molil:
—	K: ne. nos indueas in tenta-•ioiiem--
In "obhodnik je odgovoril;
—	Wed libera nos a malo. A-•uen.
—	Plebane. zdrav* — 'c je vz-Iramil vikar. — Si od.zvouil 1
—	Sem.
—	Cerkev je v redu ?
—	V redu.
—	Luč gori ?
—	Gori.
—	Bene doees! Sedi! Ne. ča-*aj. Joannes! Vzemi ključ pa poj-li v klet po vino. Magdailena, ti pa daj hleb na mizo. Gospod Ob-
odnik je lačen.
Obhodnik je vzel ključ kn vrč 11 šel po vino. Ko se je vrnil, je onstavil posodo na mizo in odmaknil svojega red it olj a v sto^i -hI kamina k mizi. Potem je otr-nil tresko v prstanu pri vratih.-
—	Nat oči, — je ukazal vikar. — in še babi v kuhinji, ki je ne*, voščljiva. če nič ne dobi.
—	Saj nisem, ne, gospod. — je zastokala niaka in zdravopol-ua Magdaieaia in vstopila s kruhom. Vikar ni odgovoril. Segel je po Čaši in jo izrpraizaiil. Nato je »nenil.
—	Lej, lej. luidobo. kako sem bil žejen!
Magdalena ju je pustila sama Ln priprLa vrata v ikubinjo. Vikar je oživel in v veseli dobri volji je navajal:
(Dalje prihodnjič.)
4 UNOOWOOa. K.
Slika nam predstavlja dobro znan. gr ameriškega igralca in hivnwvn-sta Willa Rogers a in njegovega sina. Pn. 1 kratkim vta se vrnila iz Evrope.
Ali so ribe inteligentne?
Znanstveniki skušajo dognati, v kakšni meri so nekatere ribe inteligentne. Zanimivi poskusi s pernicami. Rib ni mogoče vedno loviti z enoinisto va-do. Okus rib se menja po letnih časih. Lovenje s takozvanim "sivim zmajem" in "majevo muho'*.
Razni učenjaki si /.s dolgo belijo glave, kako bi preizkusili po-
vršju vode. ali pa. igrati malo nad vodno gladino. Kadar jo voda le-
edine živali glede njihove inteli- pc zavrta, da izgleda, kakor da gertiee in sploh ugotovili če živali j pi .: ;iea nciprivi zaaia plava, riba midijo. Inteligenco opic so posku-1 najraje prime za vado. Pod vodo
štili spoznati z različnimi barva-•limi tablicami; predložili so ji tablice raznih barv in opica j.v izbrala izmed ostalih (tablic take. k: so u-itrtizale predloženim. Pravilno doloČLtev barv so smatrali dekaz posdbne inteligenee.
Ribičem, ki love ribe na pernice. to so umetne muhe, pa to. da /"ilvali raz-očuji*jo barve, ni nič no vega. Že več let je ta lepi šport, ki ga je prištevati med najzabav-liejše. znan ribičem in po-,. ])noj Angleži so pravi mojstri v tem in so tmdi najboljši izdeh vale: ume. :nih muh. Imajo jih nad l-">0 ra.z-1 ličnih vr.s',. označenih s posebni mi imeni. Namen ribiča je. preva-j riti ribo. Ker je natika 11 je malib j mrčesav, poseibiio muh. ni trn-k; koraj nemogoče, in bilo t--: li 1" j •'.ko nab viti dovedj mre<l--:i različne velikosti, si ribiči pomagajo j la ta. način, dai /delujejo narav-j lrini muham vlične pem'n-e iz n- r-raznovrstuih ptic. To d -o pa t
Ljubezen je sitrašna stvar, čc prevzame človeka. Nešteto ljudi je že to poskusilo na sebi in jih še posku:uj<? vsak dan nanovo. Marsikomu zagreni ljubezen življenje tako. da se skonča. Saroo-jmorilnih kandidatov radi ljubezni j ne manjka. Oni tvorijo med samomorilci največji procent iu se navadno poslužujejo sredstev, ki u-jinkujejo zanesljivo in hitro. Najljubši jim je strup pa tudi -trdno orožje. Ženske se poslužujejo rade prvega, mošk.i rajši dru-_oga.
Xe t> ga. ne onega, temveč nečesa tretjega >t> ji» po blažil a vdova :)raga Tasič v Beogradu, -tanujo-*a v Kap tan Mišiui ulici. Preil eti jo Dragi umrl mož. ki ji j<- za i'Ustjl nekaj premoženja. Bila je marljiva ženska in s<» dan in toč trudila, da bi dedšrlii « s j.ri-• norijo pomnožila. Sin-va j.' sir *o zelo težko. A ljudje >>1) jo radi narljivosti zelo cenili ter -<0 jo i-ueli črsto v mi->iih češ. ta bo še naredila karijero!
Kmalu s;» jc Dragi res ]ionudil;> zakonska karijera. Seznanila .-e je z nekim moškim, ki je bil pe poklicu mizar. Pi>a! - • je Rado-mir Jelič. Ra.zumel se je z njo do brt». Zahajal je k njej na dom po-gostoma in ljudje ^o že govorili da je zakon med obema aro t ova stvar. Jelič se ni oziral na njihov govorice. Mirne duše je zahajal v vas k Dragi, ki ga je vselej rada sprejemala ter tra pogostila s poličem pijače in prigrizkom. Vse to je dajala v dobri veri. da postane njegova žena.
Tod t žfnska obrača, moški pa obrne. Jelič je storil naslednje Nenadoma brez vsakega pravega povoda se je napram Tasičevi o-
brez njega ni mogoče živeti. Jelič ni odgovoril nič. Draga ga je iska la na stanovanju in ga prosila, naj izipolni dano obljubo in naj vzame za ženo. Zopet nič. Očivid-110 je prišla Draga ob ves krc lit pri njeiu. Slednjič je počil glas. da se je mizar poročil. Draga je tulila kakor obstreljeua zvt-r. Za prla se je v stanovanje, kjer ni jedla. ne pila. ne spala. Ko je bila poroka mimo. je sklenila, da poskuša še enkrat omajati Jeliča. Zopet ga je iskala s pianom in o-sehno. toda on sc ji previdno i:' ; mikal, da ne doživi "sramote' pred mlado ženo. Ko pa ni hotelu biti njene nadlege konec. s., jj i odzval s pi>mom. v katerem j«> je »menoral — vhfčiLgo! To j(« vplivalo na Drago tako. da je sklenila napraviti konec svojemu živij?-"jn-
NajHsjila ji par poslovilnih pi-sem, med njimi p:>sebno pisanje Jelieu. v katerem mu je ponovila da ijui»i edino njeira "111 da-ji brez njega ni mogoča živeti. Potem
e lahko spuščajo samo posaanne vrsto pernic, katere- pa ribe tfidi ])< znajo. Ak-o imaš na vrvici pri-1 ne tri pernice in med njdmi dobro ponarejeno črno "jelšev^ Inr.ho". katere bi morda i_rba :iad ve in ne vzela, jo pod vodo r:aj r;;,bi pe grabi, čim prime c stali Ive 11*1 vodni gladini plavajoči p :• t-i-i; pnil vodo pa se ne zmeni ■'anje. Ako vržemo v vedo celo kobilii o. da plava na povi-šini. !d - t^ie riba po nji. ako pa vržemo \ riiano. s.» zmeni zanjo. So "■1 veda t udi iz j črte. e. vendar pa 1 tžamo omenjene pojave pri ri-
' b.--'
J.") !> V 1.1 <
l 100 shičajev
>M<MMM»»Mt>l»Mlfl>»
I ~ KOŽNE BOLEZNI
♦ povzročajo mnogo trpljenja £ v teh slučajih je treba jemat;
f	SEVERA* S
ESKO
nakufimlno mazilo.
Moč df-aguljev.
S: ara j* v I.id-'vu mis«*l. da imajo ilra.ui kamni tajne moči, ka-"1*1 onemu, ki ,;ili zna porabili, lahko miogo koristijo. Adam Lani: -sirs je i/i.!', v sed'mnajstem
hladil. Prihajal je na obiske po-redkoma in se je začel tako obnašati. <la je Draga imela pravico dvomiti nad njegovo ljubeznijo, katero ji je prej vroče razodeva!
Ko so iso.se d je opazili Lzpremen-bo. je Jelič že pogost0111 a izosfa-ial. Babnice so stikale glave, uiri-bale. kaj utegne biti vzrok -Teliče-vi hladnosti in so naposled potuh-tale. da je mizar izta'knil primernejšo partijo. Bilo je res! Ko jc Draga doznala za to lopovščino, je jokala dan in noč in se ni pokazala ljudem c^le tedne.
Naposled ,<e je ojunačila ter pisala mizarju pismo, v katerem ga je rotila, naj je ne zapusti, ker ji
vz la o>tro brušen nož in sj j,, asa^libt grudi. Rdeč.- jt- bri/g^i? la kri. '-:i j-.* o Iškropila rju-ie na ::o>te!ji in. pohištvo Draira je z:i-!:ričala. Zgrnili mi -e ljiulje. mi-d je in z ulice in kmalu je bila na mestu tudi ambulanea.
Zdravniki so ugotovili, d i je rana. katero si j, zadala Draga, opasna. t< da ker j.- o>talo s]-!-,« n*--poškodovj;no j..- upati, d i bo vdova okrevala. (~V preboli ta udarec.
bo prihodnji'"- gotovo premislila. predno sj bo prostovoljno magala 11a drugi >vi-i.
ADVERTISE in GLAS VAROD.a
Velika odpomoč za utrujene in nervozne ljudi. — Nov predpis.
Zdravniki z mnogoletno skušnjo pravijo., da Je to zdravi'o čudovito iz znanstvenega stališča ravno v takih slučajih.
O i tat el ji I .«h1o našli, da daje to n. vu z'lravilo ."uduvito odpomoč v par dnt h. t.'e se poC-mltc slabotna. iz."-rp:,iie ali m-r-vozrif. Poskusiti* ffa.	ne F].ite dobro,
poskusite to zdravilo. Nuga-Tone. Kadar imate slabo t-rebiivo, vas napenja i>o jedi. imate umazan j^-zik in s tub duh, plavobul in se podu ti te trudn«- v jutro. jK>jdlte v
3-kiirno in kupite steklt-nico Xupra-T<in<\
Vživajte istf> po navodilih in čudili se J)oste. kako hitro se boste počutili I<.-!je. Xug;-.~Tono daje trden iu poživljaj^«" spanec, dober t»-k, stimulira jetra in re-Jinlira obisti. žel<nlec in Creva. Mislimo, da ni zdravila, ki bi tako lepo in hitro učinkovalo, kot ravno Nupa-Tone. Izdeloval.-i Xu«a-Tone tako dobro vedo. kaj isto stori v takih slui-ajih. da primorajo vse lekarnarje isto jameiti in vam vrniti d. nr.r. ako niste zadovoljni. Je lahko z.i vii\ at i in za približno 51."0 dobite eelo-mes« riio zaJr>s;i>. Priporočano, jamCeno In napro'laj v vseh dobrih lekarnah.
—A(lv*t.
toletju knjižico o dragih kamnih
li posebno lahko, ker mora perni-l- ,	' rp
m "dravilivih rai-tnna«. lani opi-
a biti zelo podobna naravni muli i. Najzaninnovejše pri tem ]>a je. kako ribe razlikujejo posamezne muhe. Imamo nekaj umetnih muh so za kiv }>o pomladanskih dneh posebno dobre, nasprotno pa s task o muho v poletju zastonj ribariš. Pomladi -skoči riba na tako muho iz vode in jo vjame. kn muha visi nad vodo, poleti pa jo pusti ali s- ji celo umakne, ko plava pomladanska pernica mimo nje. Pa ne saniio po letalih ča^ili. tudi po dnevu ribe menjajo svoj okus.
Umetne muhe se večkrat prav malo razlikujejo jed 11 a od druge in vendar 11a eno vjaaneš. 11a drugo pa ne. Mulia se razLiikuje vča-sih samo po malo daljšem repu. to sta dva aili trije daljši nit kast i Izrastki iz zadnjega dela muhe. To se posebno opaai i>ri muhah ''majeva muha" in i;sivi zmaj."" Kakor znauio. se razvijata iz jaj-čLc kste muhe. sampe in samica : samec se pojavi maja in ga imeivu jemo 'majevo muho", samica pa začetkom julija in ji pravimo za-
odpravi triMSco m druge
Cena 50 centov.
W F SEVFRA CO
LLUAK M .U' I L/ "J I . ■ V
sie one tajne moči tlragih kam-nov.	' ^r
Dij-nnant so smatrali kot sred-•'vn j»rnti blaznosti, hudobnim mislim. prepiru i.11 vojni. Aha* je j>o-magial proti piku kač ki škorpijon- "in. Kdor je nosil pri sebi abat. -a je imel dar lepega in |irijetnc-ira govora. Topa^s s<* je uporabljal proti nečistosti. Verjeli so tudi. da vstavi kri. ako se ga položi na rano. Rubin je bil i-zborcn proti budim sani jam. Nekateri «0 rekli, da se ž njim očisti glava«. Ako se 'kamen podrgne ob la*»u, ])otegne liasf luskine iin diniro. kakor magnet železo. Beril je ]>oostril ra zum in obdržal ljubezen in edin'otst mod zakonci. Am-etist je imel lastnost, da je iapreobrnil pijanca v treznega človeka, ako je nosil s seboj na prsih ta dragi kamen.	(
Ta.ko je bilo pred stoletji pa ali je dandanašnji kaj drugače? Ali ni še vedno vsepovsod i polno i»ajrajtriovrtstiiejšega praizjiovorja 0 Okoli dragocenih kamnov pa se
radi dolgtih reipmh izrastkov 111,, ,	v _ ,. a
, .. . . . _ .	bodo vile. najfcrtee dokler bo svet
sive barve sivi zmaj. Toda nbe , tl . u u -j 1 4.	u -	taJne raoei
aobro vedo. kajtera muha je po ve
čini enkrajt- nad vodo in kdaj zopet druga. Ako lovjš v maju na
ča«t odgovarjajočo majevo muho. vjatneš dosti več, kakor pa. ee loviš na sivega znnaja. Nasprotno je zopeit julija.
Pa sa še dm»gi •zanknrvi dokazi, kaiko riba raaloSuje muihe. Perni-ea mora pri prars-ilncm i« uspešnem ribarenju lopo plavati na po-
Bogastvo Montecarla.
ANTHONY BIRK
HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEKORATOR
Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. ROJAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO. VPRAŠAJTE!
MENE ZA CENO.
Ridgewood, Brooklyn, N. Y.
Telephone: Jefferson 6253
369 Grove Street
DR. LORENZ
642 Penn Av«., PITTSBURGH, PA.
CDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI. MoJ« ctroka J« zdravljenje akutnih In kroničnih eclaznl Ju wnt že zdravim nad 25 let tor Imam skušnje v vaeh boleznih , ^
».*na.m •,ovena,to' Mt<-	morem popolnoma razumeti ln epoz»e«t
vate bolezni, da vaa ozdravim ln vrnem moč ln zdravje. Skozi *s let aem pridobil poeebno tkuinjo pri ozdrevljenju moških bolezni. Zato e« morete popolnoma zanesti na mene. moja akrb pa Je, da	popolnoma eedra-
vlm. Ne odlaiajte. ampak pridite !lmpr»]t.
iaz ozdravim zastrupljeno krt. mazulje In lise po iefeeu. bolezni * «riu. la-padanje las, bolečine v kosteh, stare rane, oslabelost, živčne In bolezni v mehurju. ledlcah, jetrah, želodcu, rmenico. revmatizem. katar, zlato žilo, naduha itd Uradna ura: V ponedeljek, sredo ln petek od 9. dopoldne do popoldne: v torek. Četrtek ln sobota od t. dopoldne do «. rrečer: t nedeljah m praznikih od 11. dopoldne do S. popoldne.
Iz Pariza poročajo, da je baje fcivši min. predsednik Herriot izjavil v ožjem krogu •prijateljev, ko je branil svojo valutno politiko. da je igralnica v Mootecarlu s kako drugo igralnico na francoski rivijori v atadiu. plačali ve« francoska dolg.	^ J ,
Posebna ponudba našim čitateljem
Prenovljeni pisalni itroj "OLTVKE"
Bitrelico ra ilovsnskt 6t-
k®» 6,	99
'0UV11IB' PISALNI STBOJI SO ZNANI NAJBOLJ TBPBSNl
Pisati na i^sahii stroj nI nikaka umetnost, Tako} laS-b raak pili. Hitrost piaanja iotitt* ■ arajt.
KLOVEIIC PUBMSMNO OOKPAJTT
»«w M, V, I
------......—----——--—»-
' ■ /
S O Ur A N A
ROMAN.
Za "G-las Naroda" priredil G. P.


(Nadaljevanje.)
—	Ubožiea? . . . Radi roke?
—	Ah, kaj roka! To je ie zdavnaj dobro in radi talce malenkosti ne trene deklica kot je naša niti iz očesom. Ne. ne, ubogo dele ima še druga stvar na srcu . . .
—	Mogoče poročnika
—	Neumnost! Kaj pa mislite
—	Bi me tudi ne veselilo.
—	Ali m i ne nioretie tega zaupati, draga prijateljica.' Saj veste, deklica me zanima.
—	No. če že hočete na vsak način, stvar se tiče vas . . .
—	Mene? Kako to?
—	Saj veste, kakšni so ljudje?
—	Kako bi vedel.
—	Vidi be. par strupenih jezikov je dalo nedolžni deklici razumeti. da odlujuje ona vas od one stare škatlje. doktorjeve Line. Kot da ste kedaj mislil na ono ... ki predstavlja slanike in kunce.
—	Ne mislim na kaj takega! Noben konj ne misli na to! — je vzkliknil sodnik ogorčeno.
—	Ali nisem rekla! In sedaj sta postala vi in Margareta predmet mestnega opravljanja. Tega noče trpeti nobena poštena deklica, posebno če je pri tem prizadeto njeno srce.
—	Njeno srce 1
—	No. vi nagajive«, ali niste^žc davno opazili, da je deklica do ušes zaljubljena v vas / Sijajno ste dvignili iz sedla poročnika, kljub njegovi lepoti in ognjevitosti.
—	Kaj za vraga!
Sodnik je napravil ^adko-ki-sel obraz, ker se je eul deloma laska n« ga, deloma pa v skrbeh za svojo tako j>ogosito zažoljeno roko.
-- Ker je stvar taka. je Margareti še bolj težko prenašati tn opravljanje, — je nadaljevala gospa Neža. — V tein je imela prav. kajti nohtna lina deklica tie more dovoliti, da bi jo vlačili ljudje skozi zobe. najmanj pa naša Margareta. Če ne nastopite resno ter jo vprašate za roko, ji bo to neizmerno škodovalo, kajti če bo slišal o tem njen varšavski oboževalec, se bo takoj umaknil. Margareta je uboga sirota, — čeprav ho pod odo val a po stricu (precejšen kup denarja, a zaenkrat mora gledati, da pride pod streho. Vzeti bo morala huzarja. če ga ne bo kdo drugi prehitel . . .
—	Tako nujna stvar pač ni . . .
—	Zelo nujna. Oni iz Varšave bo prišel še ta mesec. Dotakrat se morate Izreči ali zopet i 1 i k zdravnikovim.
—	Jaz? Mi niti v glavo ne pade!
Sodnik se .je v zadregi premikal na stolu sem in tja. doeim mu je gospa N ža z globokim vzdihom nalila čašo vina.
—	Kaj pomaga, morate, dragi prijatelj, kajti semkaj ne smete več priti . . .
-- Kako to?
—	Ne, to ne gre. S tem spravljate miŠo ubogo deklico v zadrege. ^Zaročite se ali pa izostanite. — Škoda! Ljuba deklica je ravno hotela napraviti fino jeterno pašteto z gomoljkami in profesor je naročil nov <;od vi:\i. Ko se bo pričela račja sezija. gospod šolnik. — mi namreč jemo do->ti rakov, — in uboga Margareta. — sr-ce ji bo počilo, če va.> ne bo.
Neža je dvignila vogal svojega predpasnika ter se pričela tresti od ganutja.
—	Ti grdi ljudje! Ti nesramni opravijivci! Kako srečno smo preje živeli skupaj !
Sodnik je -.kočil na noge, posegel z ro>ko v svoje redke lase ter pričel hoditi po sobi gorindol.
—	Ti nesramneži. — ta prokleta banda! — je vzkliicnil in nato je olistal pred gospo Nežo. — Povejte mi vendar, draga, če ni nobenega drugega izhoda Kaj pa. ve javno proglasim, da se sploh tu mislim nikdar poročiti, da ne bom vzol ne prve, ne druge . . . <la zahajam v hišo le iz prijateljstva do profesorja . . .
Neža je odločno stisnila ustnici.
—	Tega vam ne bo vrjel noben človek. Ravno nasprotno, — na ta način bo Margareta že bolj oblateua. Ne, ne, prijateljček, to ni nič. Zaročiti t-o ali pa izostali.
—	Draga gospa, obljubljam vam, da ne bo -sloves gospodične...
—	Zaročiti se — ali izo>tati, — je ponovila gospa Neža ter pri tem potisnila za maše k globlje v steklenico vina.
—	No. hočem si premisliti eelo stvar . . .
—	Dobro, le premislite si. V .sredo 'bo pašteta z gomoljkami in dišala bo tudi nam samim.
Jelerna pašteta z gomoljkami. Ravno za to jed bi bil dal sodnik bn z pomisleka pravico ]>rvorojenega. Starka mu je- naravnost postavila nož na vrat.
Ne. hotel je, da ima tudi ona fla** nemirnih trenutkov. ^
S lithe volje je sedel nazaj na stol ter postavil šahov e figure.
Vstopil je profesor.
Ničesar ni sumil.
—	Draga Neža. -kljub visemu iskanju nisem mogel najti tobaka. Mogoče pa lahko ptosku-imo dobre smodke, te-le tufcaj . ...
Govornik -pa je naenkrat utihnil, kajti stroga hišna gospodinja mu je na* nkrat potegnila Skatljo iz rok.
--- Te smodke, ki stanejo petdeset centov komad? Kaj pa mislite, gospod profesor? Saj veste, da so to zaročne smodke! Takih Mnodk in kadil še noben človek v tem gnezdu. Sami ste rekli: Te bo kadil ženin naše male ... no. saj veste, da se je huzar že prijavil . . .
—	Tako; Ali res, draga Neža? — je jeeal profesor ter zrl z nežnim in potrpežljivim izrazom za energično gospodinjo, ki je dostojanstveno odjadnala iz sobe.
Tudi sodnik je preje poželjivo zrl na škatljo z dragimi srnodka-mi. a sedaj >o se vsa upanja razblinila v prazen nič.
Profesor je sedel.
—	Nadaljujva .s šahom. — je rekel.
Molče in dolgoča.sno sta si scviela gospoda nasproti. Kako občutljiva je ta neumna, majhna stvariea, Margareta! Kako prijetno bi bilo. če bi sedela poleg obeh. zaposlena s kakim ročnim delom...
Da. čedna je bila. ta mala copeniica! Temu ni mogoče oporekati m sam župnik je rekel pred kratikim "Pri levu": — Gospodična Renska je odličifa lepotica. Kako je mogel zaiti ta biser v tako navadno školjko kot je Braslov!^
In poročnik Olševski je rekel pred krtkim v dobrem vinskem razpolož nju:
—	Margareta je najbolj krasna ženska na svetu tn jaz jo bom dobil, za vsako ceno!
(Dalje prihodnjič.)
. t -
SAMO ŠEST DNI PREKO
Z OGROMNIMI PARČKI, NA OLJE
FRANCE 9. M A J A
PARIS — 16. MAJA.
HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabine tretjega razreda z umivalniki in tekočo vodi za 2, 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača.
19 STATE STREET	NEW YORK
^WM^M^^^MMto ALI LOKALNI AGENTJE ^hmmm
Janez Rože ne vet:
Rešen probi
em.
Prva je bila--, Olimpija ?
Ne, Franca z Iga. Ta nama je v par tednih skoro vso posodo pobila.
Druga je bila--. pa kaj bi
pravil.
Kar vas je oženjenih. ste že u-sranili. zakaj gre, in ste jih gotovo sami iskusili dolgo vrsto ravno takih. Drugi, ki ste še samski, letate okoli kakor psi brez gospodarja in se za poselske storije ne zanimate. Zato raje ua kratko povem.
V mojem prospodinjstvu je bila spet ministrska kriza in z ženo ni-* sva vedela, kako na.i jo rešiva. Posredovalnice nama niso mogle več pomagati, in inserirala sva tudi po večkrat v vseh domačih dnevnikih. od "Svobodne meščanske trobente" do "Brezpravnega pro-letarea", kar je stalo težke denarje. Ponujat se je prišla samo ena, in še ta je bila iz Kamnika. Raz-ven toliko plače je zahtevala, da dava otroke od hiše. ker pri otrocih prineipielno ne služi. Poleg tega si je izgovorila, da če službo sprejme, ne bo drv in premoga nosila, perila prala, posode pomivala itd. Popajanja so se razbila, in tako je bilo gospodinjstvo že šesti dan brez služkinje.
Po kosilu sva si z ženo spet brez uspeha belila glave. Po soglasni ugotovitvi, da tako ne more iti naprej, je zavladal mučen molk. V kotu se je^ tiho igrala najmlajša hčerka. Ležal sem na divanu, pušil in buljil v strop. Žena je sedela pri mizi in strmela v zadnjo inse-ratno stran časopisa. Zdelo se mi je. da slišim škripanje koles v lastnih možganih.
Naposled pravi žena': Glej, tu inserira delniška družba "Jeruš" že v tretjič, da je mesto potnika oddano in da ne reflektira na nove ponudbe. Ah. zakaj ne rabiva midva raje potnika za žganje.
Dobre ideje se ne porajajo v možganih, ampak šinejo vanje kakor blisk. To mi gotovo potrdi vsak, kdor je že katero imel. In meni je šinila ta trenotek ena v glavo, da sem odskočil z divana in zavriskal: ' * Ileureka !' *
Z božjo voljo, ne preklinjaj tako na glas. saj veš. da otrok precej pobere vsako slabo besedo, reče prestrašena žena.
A jaz planem k pisalnem stroju, vtaknem vanj papir in v eni sapi napišem ta-le oglas:
Kontorist inja. zmožna knjigovodstva, stenografije, samostojne korespondence in vseh pisarniških poslov se sprejme. Prednost imajo one, ki so vešče jezikov in voljne pomagati tudi v gospodinjstvu. Izredno sposobne začetnice niso izključene. Ponudbe s prepisi ^pričeval osebno od 1. ure do 1.30 v . ..
Pokažem pisanje ženi, ki je pa zastonj čakala pojasnila. Sem imel že suknjo na sebi in klobuk na gla vi. Popadein list. zginem skozi vra ta in zdirjam naravnost v uprav-ništvo "Svobodne meščanske trobente". Tam ad raj t am. kolikor je treba za enkratno uvrstitev, in si globoko oddahnem. Tako. to mora pomagati.
načrt. Sprva ni bila bogve kako navdušena zanj. Ko sem ji pa vse na drobno pojasnil in pripomnil, da sva že tako vse drugo brez uspe ha poskusila, se je tudi njej začela zdeti moja ideja edini rešilni izhod.
Drugo jutro je bil oglas priob-čen in ob tri četrt na eno sva stala pri oknu za zastorih 'in čakala na uspeh. Tri so že hodile preti hi šo, motrile druga drugo, pogleda-uro. Triumfirala sva. Cretz par minut sta prišli še dve in čakali naj-prvo na drugi strani ceste.
jZdaj se je bilo treba pripraviti Mogočno sedem za pisalno mizo med kupe iknjig in paptirjev. Ura udari eno in tisti hip zapoje zvo nec. Žena gre odpirat, in čroz par m i nut o v sem imel v ro.kah prvo ponudbo ter pred seboj mlado po-uudnieo. Nisem je še odpravil, se oglasi zvonec v drugič. In tako je šlo naprej že naslednji in tretji dan. Četrti dan sva nalepila na vrata list .da se nove ponudbe ne sprejemajo. Zvonilo je v kljub temu še in tudi po poštii so prihajale ponudbe.
V trikrat po pol ure se .i«1 predstavilo 70 ponudnic v starosti od IG do 44 let. Po stanu je bilo 51 samskih. 10 omože*iih. 3 vdove in 6 ločenih. Drugače pa 27 s prakso in 43 začetnic, absolvent in j raznih trgovskih tečajev. — Kakšen potecin za skorjo kruha ! — Res. za pravo pisarniško delo sposobnih jih je bilo komaj 10 odstotkov. ampak če se pomisli, so le vse nekaj znale. Skoro vse so imele resno voljo, svoj krni oošteno zaslužit:'., in veliko .jih je bilo s trdo udelanimi rokami. V celoti je bilo 70 ponudnic jako žalostna so-cijalna slika.
Izbrala sva si IS let aro začetnico. ki se nama je zdela najbolj primerna. Pozovem jo radi dogovora in ji povem, kako je : Imam razne pisari je. ki jili ne morem sam opraviti, žena pa tudi ne, ker ima dovolj iposla z gospodinjstvom. Ker hodim jaz ob o«mih in ob dveh v službo, se morajo začeti za mojo kont orisi in jo 'uradne ure' že ob sedmih in ob eni. da lahko diktira,m. kar je treba, a zato se tudi prej nehajo. Ce med u-radnimi uri zmanjka pisanja, pomaga pri gospodinjstvu. Hrano ima pri meni. ampak plaiča je majhna. Niti t'dika ne, kot jo imajo dekle.
Biia je srečna. Seveda, oče je poduradtuik in otrok je doma šest. Osem mesecev se je že na tolikih krajih ponujala v službo, a je niti zastonj niso nikjer marali. — Kdaj lahko nastopi! — Takoj jutri. In prišla je, namesto ob sedmih že o pol sedmih.
Dobila je najprvo delo. ki ga dajp človeku skoro povsod prvi dan v novi službi. Zahvaliti se vsem. ki so se brez uspeha ponudili. Par stereotipnih, trgovsko uljudnih vrst, ki pa povzročajo dostikrat toliko novih bolečin in razočaranj. — Koliko sto in sto takih pisem senn v svojem življenja" že napisal, in koliko sem jih
stinja jih je spisala do poldne devet, a papirjev je spridila štirinajst. Pri kosilu sem jo tolažil, pojde popoldne ie bolje, ko se privadi stroju. Seveda >ni šlo še nič bolje. Ko se je dovolj namučila, ji ponudi moja žena pomoč, če opravi namesto nje neko gospodinjsko delo. Sprejela je z veselem, in zve čer je bilo spisanih 35 piseon. Pohvalil sem jo radi naglega napredka. Zardela je do ušes. a žena se je modro clržala.
In 113, podoben način je šlo od-dej naprej v vsestransko zado-voljnost. Pri gospodinjskem delu •;e punčka veliko bolj počuti kot pri pisalnem stroju. In kako je spretna, natančna in vestna. Nobeno delo se ji ne toži, ničesar ne pozabi. — Mlekarica ne more več vtihotapljati v mleku vode in ned jajci klopotcev. Ve za vse prodajalne. kje se dobi boljše in cenejše blago, -zna prati, šivati, krpati, likati, z otroci ravnati in sploh vse, kar je pri hiši treba. Veliko je vre ■:lno. da rada je. Vse od kraja, ter »dikrčto prizna, da tako dobre hrane sploh še ni imela. — Pri sluižki-rejah sem si včasih mislil, po iz-birčnosti in oblastnosti ste morale biti same graj sike gospodične. —
Zdaj je tretji mesec pri nas in ji je prav všeč. Da bi le mojih pi-arij ne bilo! Včasih mi pravi žena vpričo nje, danes ne diktiraj nič. misliva napraviti to in to. Če ■=e dam pregovoriti, .ie prav vesela. Zmerom seveda ne smem popustiti. ker Ea naslov kontoristi-nje je treba pač kaj trpeti. Z novim letom kupim še ameriški žur-na.l za gospodinjsko knjigovodstvo. Sieer pa kaže dekle tudi pri tem nesimpartičnem delu dobro voljo in napredek.
Reči moram, da sem s svojo rešitvijo poseiskega vprašanja jako zadovoljen. V hiši je red, otroci so wmiti in počesani, in pravzaprav me šele zdaj zakon resno veseli. — Upam, da si ne boste pri tem prizna/nju spričo mojega poštenega imena kaj slabega mislili t — Saj je zadnjič še žena rekla : Veš. to si se pa res pametno domislil.
Kot dober mož sem seveda popolnoma enakega mnenja. Če ste vi tudi. in trpite na "poselskem vprašanju", lahko poskusite po mojem receptu. 69( jih je najbrž se danes prostih, in med njimi jih ie več kot polovica, ki bi bile ravno tako idealne gospodinjske pomoči.
Zame ima pa stvar vendarle e-no pomanjkljivost! Po Moliero-veni vzgledu sem dajal svoje pisa-rije zmerom v oceno služkinjam, 'n rečem Vam. nekaj posebnega je, kako so znale te "proproste hčere naroda" kratko in jedrnato stilizirati svojo kritiko. In pri vsem tem so se še včasih prav di-oloraatsko izražale. Ko sem vprašal na pr. ono, ki je bila iz naših krajev doma : no Roza. kako se vam zdijo, je odvrnila brez premišljevanja: "Oh. da se ljudem ljubi, take trapaste čenče izmišljevat se, ko je že zdavnej na svetu toliko lepih zgodb napisanih!"
Bojim se, da mi bo te objektivne kritike dostikrat manjkalo. Posebno zdaj. ko se moram več izmišljevati, da ima moja "kontorist inja" kaj dela za svoj naslov.

Hretanje parnikov . Shipping New*
2. maja:
Leviathan, Cherbourg: Majestic, Cherbourg: Rotterdam, Rotterdam; Minnekahda, Boulogne.
5.	maja:
Resolute. Cherbourg, Hamburg: — Stuttgart, Cherbourg. Brmen
6.	maja:
Berengaria, Cherbourg; La Savoie,
Havre: Pres. Harding, Cherbourg, Bremen: Arabic, Cherbour- Hamburg.
7.	mala:
Zee land, Cherbourg in Antwerp.
9. m?ja:
Olympic, Cherbourg: France, Havre; Veendajn, Rotterdam; Duilo, Genoa.
12 maja:
Free. Wilson, Trst.
13. maja:
Jlauretunia, Cherbourg.
1?. maja:
De Grasse Havre; Columbus, Cherbourg, P-emen; Deutschland, Bou-igne. Humbug.
16. maja;
Paris. Havre. — s tem parnlkom be spremljal potnike uradnik tvrtik« Frank Sakser State Bank.
19.	maja:
Relinace. Cherbourg. Hamburg; Dre. men. Bremen.
20.	maja:
Aquitanta. Cherbourg: America, Cherbourg in Bremen.
21.	maja:
Pittsburgh, Cherbourg. Antwerp. 23. maja:
23. ma>a:
Leviathan, Cherbourg; Majestic, Cherbous: New Amsterdam. Rotterdam: Orca, Cherbourg: Cole, mbo Genoa: Andania, Cherbourg in Hamburg.
26.. maja:
Muenchen. Cherbourg, Tremen
27.	maja: Berengaria.
Havre.
28.	maja:
Belgenland, Cherbourg Antwem: Cl-veland, Boulogne, Hamburg.
30. maja:
Olympic, Cherbourg: France, Havre: President Roosevelt. Cherbourg; Bremen: Orduna, Cherbourg; Minnekahda, Boulogne.
30. junija:
Pres. Wilson. Trst; s tem parnlkom po spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State liank.
Cherbourg: SuffrenT,
Zvečer sem ženi razložil svoj že sam prejel! — Moja kontori-
Za obogateni* krvi in za oživljenje je
Bolgarski Zeliščni Ca j
vreden desetkrat več kolikor stane. Da. vsaka drnžina naj bi imela to fisto želiSčno zdravilo za odpravo zaprtja, revmatizma. želodčnih, jetrnih in lediCnih bolezni ter za obogatitev krvi.
Pojdite Se danes k lekarnarju po zavojfVk — 75c in $1.25. Opomba: — Dosti ljudi Živi po farmah in po malih m^tih, kjer nI lekarne. Ker jako potrebujejo to izNorao zdravilo ter ga morajo imeti, bom jaz I »osla 1 po pošti moje zdravljenje ca pet mesecev za $1.25. Naslovite na me: H. H. von Schlick, president, Dept.	Locust St., Pittsburgh, Fa.


Značilni izleti v Jugoslavijo.
Najbolj pripravno potovanje. Kratka vožnja po železnici.
Nobenih vizejev ni treba. Ceneno potovanje.
Vsak poseben izlet Je pod osebnim vodetvom uglednih voditeljev. Vrše
se iz New Yorka 12. maj«. 2. lunija, 30 Junija. 21. julija na ogromnih ekspresnih parnikih MARTHA WASHINGTON in PRESIDENTE WILSON. Naravnost do Dubrovnika, Reke in Trsta. — Cene voženj — TRETJI RAZRED TL'RISTOVSKI RAZRED DUUGI RAZUSD Ena pot Tja in nazaj Ena p«»t Tja in nazaj Ena pot Tja in nazaj $95.	$162.	$120.	$195	$135.	«243.
Železnica od Trsta do Zagreba 52.25, Ljubljane 51.20, Beograda $6.50. Potniki, ki se vračajo iz Trsta, niso podvrženi karantinskemu zadržanju. Profesor Paul Radosavljevlcti odpotuje 2. junija. Vsi potniki bodo pod njeeov'm osebnim vodstvom. Ostali voditelji bodo poznejj objavljani.
Pojdite k bližnjemu agentu ter ei zagotovite kaDine.
PHELPS BROS. & Co.,
agentje.
C0SULICH LINE
2 West Street.
New York
VABILO
k predstavi «
LUKOVSKI GRAJŠrAK katero priredi društvo sv. Frančiška v New \ orle, X. l!., v nedeljo 3. maja na 62 St. Mark Place, New York, N. Y.
Tem potom vabimo vse rojake in rojakinje iz Greater New Yorka, da se te predstave polnoštevil-no udeležiti blepjovolite. Vse vlo-•re so v dobrih rokah^zato bo dala igra vsakemu dovolj duševnega vžitka. Na svidenje!
Odbor.
(3x 25, 28, 30)
Prav vsakdo—
kdor kaj life; kdor kaj ponuja; kdor kaj kopajo; kdor kaj prodaja; prav ▼Bakdo primava, da imajo čudovit napak —
mat.t OGLASI ▼ "G 1 a ■ V a r o d a "
POZDRAVI.
Predivo odpotujem s pomikom ''Paris'' na obisk v staro domovino, pozdravljam vse rojake v Pittsburgh, Pa. in okoliei, posebno pa brata .lokna M. Eržen, se-^trično Jobajmo Anibrožic in njenega soproga, Jakoba Volkar In njegovo soprogo. Vsem. ki so me spremili ua postajo, kakor onim. ki so mi stregli preti mojim otUio-dom, najtoplejša zahvala. Pozdrav tudi vsem ostalim rojakom nase liove domovine Amerike in ma-svidelije v kratkem v naši Ameriki.
Ob enem se zahvaljujem uradni-štvil in tvrdki Frank Sakser State EJank za prijazno postrežbo in navodila. ter vsem rojakom toplo priporočam, da -se v vseh slučajih obrnejo na to staro tvrdko.
Frank Ertzr-n in družina.
nia potu v Staro Oselico. oz. Žiri. *
2.1. aprila odpofttjem s parni-kom Paris v mojo staro domovino ter ob priliki pozdravljam vse prijatelje in rojake sirom Ameri-"ke. po^bno pa Slovence v Fair-port Harbor, O. in Oleveland. O.
Rojakom priporočam tvrdko Frank Sakser State Bank, kjer sem bil točno, da najboljše po?itre-žen, ter se tfvrdki iskreno zahvaljujem.
Anton Cvetko.
na potu v Novo vas št. 38.
pri Rakeku. *
Vsem "rojakom javljam, da odpotujem s posredovanjem tvrdko ,Frank Sakser State Bank dne 2o. aprila s parmkom Paris v staro domovino. Pozdravljam jih ter želim vsem obilo napredka, posr-b-no pa dolarjem na jngru.
Anton Poje, pd. Fržonc.
NAPRODAJ POSESTVO,
okraj Kočevje, pol grunta, hiša, in druga poslopja ter lep gozd. v bližini žagre. Podrobnosti se izve pri lastniku: John Stampfel, 1662 Woodbine St., Brooklyn, N. Y. (3x 25. 27,28)
NAPRODAJ POSESTVO
na Zgornjih Pobrežah. Štajersko, zaraščen gozd. žaga za les na vodi. Kdor se zanima naj s- ogl;:si: Mary Bastle, 2930 Fond du Lac Ave., Milwaukee, Wis. Ox 27.128.29.30. & 1,2)
IŠČEM DELAVCE
za delati švel-erje. stalno delo. do bra plača. Peter Šercer, Jackson-' boro, S. C.
Še nekaj iztisov -
Slovensko-Amerikan-ikega Koledarja
za leto 1925
imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti.
Stane 40 centov.
Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči pri:
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt Street New York
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko,
Kdor Je namenjen potovati stari kraj, je potrebno, da je na tančno poučen o potnih listih, prt ljagl in drugih Btvareh.
Pojasnila, ki vam jih samoremi dati vsled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike. ki imajo kabine tudi t ILL razredu.
Glasom nove naselniške postave
ki je stopiia v veljavo a 1. julijem 1U24, lamarejo tudi nedrjavljani dobiti dovoljenje ostati ▼ domcrrln eno leto in ako potrebno tudi delj ; tozadevna dovoljenja izdaja gene ralnl naselniški komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako do roljenje se lahko napravi tudi New Torku pred odpotovanjem, tei se pošlje prosilcu ▼ stari kraj gla som nanovejše odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor želi dobiti sorodnika al svojca lz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugosla vije bo pripuščenlh t prihodnjih treh letih, od 1. Julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev.
Ameriški državljani pa sam ore J dobiti sem lene in otroke do 18. le ta brez, da bi bUi Šteti v kvoto. T
rojene osebe se tndl ne Štejejo kvoto. S ta riši ln otroci od 18. d« 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvoti. Pišite m pojasnila.
Prodajamo vozne liste Ba vse pro ge; tudi preko Trsta camorejo Jugoslovani sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., • New York
Pozor čitatel ji.
Opozorite trgovce !n o-ortnike, pri katerih, kupujete ali naročate in ste ■ a jih postrežbo zadovoljni, ia oglašujejo t lista "Glas Naroda", 8 tem boste ▼stregli vsem.
Uprava "Glaj Haroda'
ADVERTISE In GTiAS NABODA
e-