1 rogfaTna pTacanav gotovi
ttriOorsM
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 251 Maribor, sreda 4. novembra 1931
»
tVTR.
izhaa razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poltntm ček. z«v. v Ljubljani it. 11.409 Valja mesečno DreieTian v uDravi ali po poSH 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uradn. 2440 Uprava 2456
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglati po larifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št, A
AScala Zamora prvi prezident republike Španije
Skujani otroci
»Kdor ne sre volit, je podoben sku-janeinu otroku, ki noče jesti, ker mu mati ni prinesla n|6gove žlice.« Besede posestnika Konrada Iršiča iz Mislinja na volilnem shodu v Slovejij-gradcu.
Vse dosedanje volilno gibanje v Slo-, Veni i je pokazalo, da se vodi vsa borba samo za to, ali naj gre naše ljudstvo dne S. t. m. volit ali ne. Pokazalo je pa tudi, da je pretežen del podeželskega ljudstva bil sprva popolnoma napačno poučen o dejanskem položaju in o velikem, naravnost usodnem pomenu sedanjih skupščinskih volitev. Tisoči naših ljudi so — skoraj bi rekli — prespali zadn a leta in se še vedno ne morejo zavedeti, kako pogubne so bile poprejšnje politične stranke, kam so nas pripeljale in kako neobhodno potrebno je za dobrobit vsakega posameznika, stanu, naroda in države, da se nikoli več ne povrnejo.
Vsa ta nevednost in nerazumevnost pa ie končno razumljiva, če pomislimo, kakšno strahovlado, teror in diktaturo so te bivše stranke izvajale nad našim ljudstvom. Slepo in brezpogo- no so jim morali slediti pristaši, pa naj so jih peljale tudi v prepad, v pogubo. Strankarska o-predeljenost je bila pri nas skoraj tako velika, kakor je ona med belci in črnci v Afriki. In ljudje, ki so dolga leta bili pod upllvom tega terorja, so oslepeli in ©glu-šeli za vsako stvarno argumentacijo. Vdali so se v s v o o klaverno usodo in so bili prepričani, da drugače sploh biti ne frore. Prišli so do krivega prepričanja, da jim bo teknila politična jed samo tedaj, če jo bodo zajemali s svojo strankarsko žlico, s tisto, katero so jim potisnili v roko poklicni strankarski politiki. Vsaka druga žlica se jim je zdela zastrupljena. Mislili so, da nese za uho namesto v usta. In v tem so bili zares podobni skupnim otrokom.
Ko nas je sedaj modrost in uvidevnost naših velikih državnikov osvobodila .tega strašnega strankarskega terorja in nam velela, naj si zopet složno in bratsko podamo roke k skupnemu sporazumnemu in ©notno usmerjenemu delu, tisoči zapeljancev kar verjeti niso mogli, da ie to sploh mogoče. Tisoči na eno samo politično žlico navajenih vo’llcev niso mosli priti do spoznan'a, da jedo lahko tudi z drugimi žlicami, zato so se sku-:l iali in zahtevali: Vrnite nam naše prejšnje žlice, naše prejšnje stranke! In ko Hm je bilo rečeno, da to ni mogoče, da st» prejšnji pogubonosni časi ne smejo več vrniti, ako si hočemo obvarovati svoi skupni državni dom* so pričeli protestirati in so, nahujskani od prednjih izkoriščevalcev, dejali, da ne pojdejo volit
Tak je bil položaj ob času začetka sedanje volilne borbe, a dosedanja agitacl-ia je hvala Bogu le dokazala, da naše I'udstvo !je ni tako do Vseli temeljev sku lano, da bi rajši od lakote pomrlo, kakor da bi se poslužilo druge žlice. Takih za-fes do dna skujanih in nepopravljivo trmastih volilcev je le malo in )lh je vsak dati manj. Polagoma se drugemu za dru odnlra io oči, pada iim ž n ih mrena
DOLOČILA NOVE USTAVE O PRE-
MADRJD, 4. novembra. Zakonodajna skupščina je sprejela oni člen ustave, ki obravnava mandat državnega predsednika. Po tem členu tnora biti prezident star vsaj 40 let. Funkcijska doba znaša 6 let. Prezident ne sin« biti nobena oseba iz duhovniškega ali vojaškega stanu. Za prvega preziden-
ZIDENTU REPUBLIKE.
ta republike Španije bo izvoljen Al-cala Zamora, ki pa mora dati Azanovi vladi zagotovilo, da ustave ne bo skušal spreminjati, posebno pa ne onih določil, ki govore o ločitvi cerkve od države. Azanova vlada bo z vsemi mo črni podpirala Zamorovo kandidaturo.
No^a pogajanja med Francijo
in Ntmčiio
URADNI KOMUNIKE O PRVI KONFERENCI.
PARIZ. 4. novembra. Agence Havas objavlja komunike o sinočnji konferenci med ministrskim predsednikom Lava-lom in nemškim veleposlanikom v on Hoeschom. Komunike pravi, da sta oba državnika dve uri razpravljala o povratku k Youngovemu načrtu, in sicer bi se imelo to izvršili po poteku Hooverjevega moratorija. Nemčija se je temu spočetka upirala, vendar je Lavalu uspelo, prepri-
čati veleposlanika, da pravzaprav sedaj ni drugega izhoda. Dogovorila sta se razen tega, da bo Nemčija čim prej sklicala konferenco držav upnic, ki bo imela proučiti neminško plačilno sposobnost. Ta konferenca mora vsakakor svoje delo končati pred 1. februarjem prihodnjega leta, kajti 2. februarja se že sestane velika razorožitvena konferenca v Ženevi.
Zopet železniški atentat na Madžarskem
NESREČO JE ŠE PRAVOČASNO PREPREČIL ŽELEZNIŠKI ČUVAJ.
BUDIMPEŠTA, 4. novembra. V noči od torka na ' sredo je bil na železniški progi Bekes-BekesfcMdvar zopet izvršen atentat. Ko se .e čuvar podal na običajni pregled proge, je opazil nedaleč od postaje'Bekeš, da so neznanci odstranili vse vijake, ki spajajo tračnice. Prav tako so bili poruti tudi žeblji, s katerimi so
tračnice pritrjene k pragovom. Kmalu nato je privozil tudi že brzovlak, katerega je rešila samo čuvajeva prisotnost grozne nesreče. Polici a je v zvezi s tem novim poskušenim atentatom aretirala 20 oseb. Če jim bo dokazana krivda, bodo postavljeni pred preki sod in takoj obešeni.
Jugoslavija in razorožitev
BEOGRAD, 4. novembra. Jugoslovanska vlada je poslala Zvezi narodov noto, v kateri izjavlja, da je Jugoslavija pripravljena pristati na enoletni razorože-valni moratori. Vendar pa se odredbe moratorija in ž njim vezanih določil ne smejo nanašati tudi r.a nadomestitev in izpopolnitev jugoslovanske vojne mornarice, katere stanje jfe daleč pod ono normalo, katero ji dovoljuje razonvitve-r konfcrcnca.
RUSKI
JAPONSKO - KITAJSKI SPOR.
LONDON, 4. novembra* Vesti, ki prihajajo o položaju na Daljnem vzhodu, sl zelo nasprotujejo. V tukajšnjih krogih je vzbudila veliko pozornost vest iz Tokia, je stari ugledni japonski državnik princ Sainoji, ki se je bil že zdavnaj umaknil iz javnega življenja in živi na svojem posestvu na deželi, dospel vče-
i naenkrat vidijo jasno in široko, kakor morda še nikoli v življenju niso, da stopamo v novo dobo, ki je zavzela vse staro, trhlo ln pokvarjeno, v dobo, ki vodi k novim zgodovinskim razvojem. Prečesto se zato zgodi, da postanejo na vedi glasniki in klicarji novega prav tisti, ki so še do nedavna bili najbolj zaslepljeni, najbolj zaverovani v svoje politične žlice.
Kakor iz skuianega ln trmastega otroka r.c more nikdar zrasti trezen, pre-
raj v Tokio in je bil od cesarja sprejet v avdijenci. Po avdienci, pa je imel princ Sainoji razgovor z vsemi ministri. Pacifistični krogi zatrjujejo, da pomeni ta korak starega državnika posredovanje v prilog miru. V ostalem izjavlja japonsko vojno ministrstvo, da so vesti o sovjetski pomoči Kitajcem pretirane.
STRAŠNA PANIKA V CERKVI.
RIM, 4. novembra. Med mašo zaduš-r.ico v stolni cerkvi v Palermu je naenkrat prišlo do panike, pri čemer sta bili do mrtvega pohojeni dve osebi, sedemdeset oseb pa več ali manj težko ranje« nlh. Poplah je nastal, ko jo nekemu moškemu v cerkvi postalo slabo, da je začel bljuvati. Okoli stoječi so se od njega odmikali in tako je nastala gneča v nabito polni cerkvi, iz tega pa naenkrat divji naval na vrata., Pri tem so bile pohojene večinoma ženske in otroci.
Požar v Spodnji Brežnici pri Poljčanah
P o 1 j č a n e, 3. novembra.
V soboto na večer je alarmiralo prebivalstvo rezko tulenje tovarniške sirene in trobenje gasilskega roga, naznanjajoč, da v bližini gori. Razburjenje je bilo veliko, ker se je prvotno raznesla vest, da je objel plamen Ma-gerlovo tovarno, kar bi, če bi začeie goreti velikanske zaloge lesne volne in ogromne skladovnice desk na skladišču, lahko bila katastrofa za ves kraj. Gorelo pa je le v neposredni bližini tovarne in sicer pri Dolinškovih v Sp. Brežnici. Ko je izbruhnil požar, so bili domači ravno pri večerji. Prvi je opazil ogenj §in Andrej, ki je hotel iti pokladat živini. Ker je bilo na gospodarskem poslopju polno krme, se je dvigal plamen visoko proti nočnemu nebu, kar je nudilo še strašnejši prizor. Takoj so bili na mestu nesreče Magerlevi delavci, ki so nosili ven Iz hiše opravo in reševali živino in drugo, kar se je dalo. Precej so bili ra kraju požara tudi naši požrtvovalni ga silci, id so z neverjetno naglico pod vodstvom g. Medveda požar omejili in pogasili. Samo njim se Imaio Dolinškov! zahvaliti, da ni pogorela tudi tik gospodarskega poslopja stoječa hiša. Gospodarju Dolinšku, ki dela na železnici, je zgorelo tudi vse mizarsko orodje. Škoda je velika a krita Is deloma z zavarovalnino. Dogorelo poslopje je bilo šele lani nanovo zgrajeno. Govori se, da je bil ogenj podtaknjen. Na prvotno vest — telefonski klic — da gori Magerlova tovarna, so se bil! pripeljali tudi gasilci iz Loč, ki pa jim ni bilo treba več stopiti v akcijo.
Novi poštni zakon.
Dne 30. oktobra je bil uveljavljen rovi poštni zakon. Zakon ne loči pismene in službene tajnosti, ampak Imenuje oboje skupaj poštna tajnost. Po novem zakonu ni naslovnik dolžan, sprejeti pošiljke, ki se glasi na njegov naslov, in je s tem odpravljena tako« zvana prisilna dostava. Naslovnik torej ni primoran sprejeti pošiljke od uradov, ki so oproščeni poštnine, sodnih pisem, s porto obrcmenjenft pisem itd. S tem odpade tudi dolžnost občinskih uradov, da po nalogu pošte take pošiljke prisilno dostavljajo. Zato more pošiljatelj odkloniti sprejem nanl naslovljenih pošiljk, pač pa je primoran plačati pristojbino, s katerimi je pošiljka obremenjena. Pri priporočenih pošiljkah Je poštna uprava odgovorna samo če se izgube. Pri naketih In vrednostnih nismih pa jamči za izgubo in za njih poškodbo ali zmanjšanje vsebine, pri denarnih nakaznicah pa za nakazani znesek. Pošiljatelj mora zahtevati odškodnino v 30 dtich, notem ko mu pošta naznani izgubo ali poškodbo, naslovnik pa v treh dneh po prejemu pošiljke.
vdaren in uvideven mož, tako tudi ne more iz trmastega in zaslepljenega ljudstva nastati velik, zdrav ln za velike stvari sposoben narod. Mi Jugoslovani pa imamo pred seboj še prevelika bodočnost in še prevelike svoe lastne in skupne slovamske naloge, da bi se smeli izgubljati z malenkostmi in tratiti dragoceni čas s strankarskimi žlicami. Naj-večjl narod na Balkanu smo in najbolj zdravo ljudstvo na vsem jugu srednje Evrope, zato smo n a poti, da prevzame-
mo nekoč tu vodilno vlogo, da postanemo žarišče in središče nove moči tedaj, ko bodo drugi stari narodi že popolnoma obrabljeni propadali in tonili v ozade.
Preč tedaj s kujanjem, preč s političnimi žlicami. Za ljudi, ki jih čakajo v bodočnosti še tako velike naloge, take o*-tiočie stvari niso. Za nas je složno, trezno in prevdarno delo, graditev velike jjžnoslovanske bodočnosti na Bokanu in osredmem jugu Evrope. Zato: ne za žlice. m delo In v nedeljo na volišča?
Mariborski	in
Umor v Hudi luknfi ponovno pred sodniki
RAZBOJNIŠKO GNEZDO. — MOHORKOVE IZPOVEDI.
SOJEN NA 20 LET ROBIJE.
KLANČNIK OB-
Razboiniškega gnezda ni več. Člove-ške zveri je podavila roka pravice. Zad-n i razbojnik iz tega gnezda se je zagovarjal včeraj pred velikim senatom.
V Kamniškem jarku pri Kovačevih se je začelo. Tu so se zbirali Mohorko in njegovi pajdaši. Nekaj časa so imeli svoj brlog tudi pri Klančniku v Gubčevi ulici na Pobrežju. Pri sodišču se je nakopičilo 'oliko kriminalnega gradiva zoper ne, da bi človek lahko napisal celo knjigo. Med njimi je bilo tako tesno prijateljstvo, da za nobeno ceno ni izdal drug drugega. Mohorko je bil specijalist v pobijanju s sekiro. Šest človeških žrtev je padlo pod n egovimi zamahi. Pred sodnikom ni govoril nikoli resnice in je valil krivdo vedno na druge. Tako je umora na Jelovcu obdolžil tudi Hriberskega. Pri tem je računal, da Hriberskega ne bodo dobili in da bo on bolj milostno sojen, sklicujoč se na svojo slabo vzgojo in usodo. Z Rudolfom Kovačem, ki presedeva 141etno ječo, sta bila dobra prija-teVa, ker ga Kovač ni izdal in je vzel obscdbo umora posestnika Kanclerja sam na svoje rame, čeprav je Mohorko vsepovsod pomagal. Potuho jima je dajala Ana Kovačeva. Kaj vse se je odigravalo na nenem domu ne bo zvedel nihče. Prav taka zločinska tipa sta bila Klančnik in njegova žena. Ugotovitve preiskave ,'asno pričajo, da je bil Klančnik prava moralna podpora Mohorku in Kovaču, četudi ni pri razbojništvih direktno sodeloval. Neka posebna prijateljska vez pa ;e bila med Kovačem in obema Klančni-kovima. To jasno priča pismo, ki ga je Klančnik nekai dni pred včerajšnjo glav1 no razpravo pisal Kovaču. V tem pismu ga tolaži in mu obljubi a, da bo vedno za njega skrbel in da ga ne bo nikdar v življenju zapustil. Spominja in prepričuje ga, da je pripravljen žrtvovati za njega zadnjo kapi ico svoje krvi. Pa tudi ko je bil še Klančnik na svobodi, sta Kovača z ženo pogosto obiskovala v jetnišnici. Iz vsega tega je razvidno, da so vedeli vsi za vse, da drug drugega niso izdali in si pomagali med seboj. Mohorkovim spominom, ki jih je pisal tik pred smrtjo, sodniki ne pripisujejo verodostojnosti. Značilno v njih je to, da je povsod klical Boga za pričo, le ko je omenjal Kančni-ka in z njim v zvezi umor Kanclerja, je na koncu pristavil, tu mi ni priča Bog, čeprav e v začetku napisal, da je Klančnik nedolžen. Tudi je pri vsakem ostav-ku, ki ga je napisal o Klančnikovi nedolžnosti, postavil vprašaj. Prav tako je Rudolf Kovač obljubljal in trdil, da bo prišlo pri glavni obravnavi do važnega razkritja. Vse pa je ostalo zavito in zapleteno. Pravega kesanja pri teh zločincih ni.
m Kaj pravi obtožnica?
Dne 9. oktobra 1929 so našli na gozdni poti, ki pel e iz Kamnice k Sv. Križu v takozvani Hudi luknji Kanclerjevo truplo. Ležalo je sredi pota in razbita glava je pričala o nasilni smrti. Ura, ki so jo našli pri mrtvem, je kazala tričetrt na šest in obstala. Dejstvo, da so opazili istega dne Rudolfa Kovača na sejmu v Mariboru, kjer je Kancler prodal kravo, s katerim ;e bi! pojasnjen roparski napad pri Devici Mariji v Puščavi nad posestnikoma Jakobom Vicmanom in Jakobom Črešnikom, je dalo povod sumnji, da je Kovač izvršil tudi razbojništvo nad Kanclerjem. Soosumljen je bil tudi Mohorko, ki je pobegnil. Umora obtoženi Kovač je bil obsoen na 14 let težke ječe. Pri svojih izpovedbah pa je Mohorko navajal, in tudi pri poznejših konfrontacijah trdil, da je Kanclerja ubil Klančnik. Po ponesrečenem napadu pri Devici Marii! v Puščavi sta Mohorko in Kovač o napadu pripovedovala Klančniku, ki se jima :e smejal in ju imel za nerodneža in strahopetca. O Kanclerjevem umoru >a je izpovedal Mohorko sledeče: 8. ok-obra je bil Kovač Rudolf na živinskem ejmu. Na sejmih namreč so iskali svo-i žrtve. Kovač je prinesel h Klančniku, {er sta takrat oba stanovala, ugodno ■vročilo in izdelala sta načrt, se oboro-
žila s Klančnikovo sekiro in odšla v Kamnico. Ves popoldne do mraka sta prežala na svojo žrtev. Ko pa se ;e zmračilo, sta mislila, da Kanclerja ne bo in sta se hotela vrniti. Čim sta stopila na pot, jima je prišel s kolesom nasproti Klančnik, ki je zvedel od svoje žene, kam sta šla in je prišel zato, da bi jima pomagal. Sporočil je tudi, da je Kancler, a prehitel in da pravkar prihaja. Hitro so se med seboj sporazumeli in je Klančnik šel na novo pot, Mohorko1 in Kovač pa sta prežala na stari poti. Na dotičnem kraju se namreč pot razcepi. Sekiro je vzel Klančnik, češ, da je on sam, dočim si lahko Mohorko in Kovač pomagata z noži. Kmalu na to je prišel Kancler po novi poti. S sekiro je planil na nega Klančnik in ga pobil na tla. Mohorko in Kovač sta slišala udarce in kako je Kancler zastokal, ter takoj prihitela tja. Klančnik jima je povedal, da že ima denar in dal od plena 200 dinarjev Mohorku. nakar se je podal Klančnik s kolesom domov, ona dva pa preko gozda na pot, ki vodi k Sv. Urbanu in od tam na Klančnikovo stanovanje.
Klančnik trdovratno taji.
Klančnik Friderik je star 33 let, po poklicu je usnjarski pomočnik. Obhodi! je mnogo sveta. Bil je tudi nekaj časa v orožniški šoli. Obtoženec napravi utis pretkanega človeka. Zanika vsako krivdo in trdovratno taji, kar mu očita obtožnica. Po dolgih oklevanjih je priznal le to, da je skrival Mohorka. Na predsednikova vprašanja odgovar a gladko. Ko mu očita, da ima slabo vest, da je verjetno, da mu je vsaj nekaj bilo znanega o razbojništvih, ki sta jih storila Mohorko in Kovač in ko ga vpraša, zakaj ni izdal Mohorka in zakaj je dopustil, da so Kovača obsodili, Mohorku pa je prizanese1 in da je imel vendar interes na celi stvari, obdolženec vstane rekoč: »Sodni zbor, zakaj me obtožu:ete? Nisem kriv. Čemu je Mohorko tako izpovedal, ne vem. Odkrito bi vse priznal, če bi bil kriv, kot odkrito priznam, da sem ukradel harmoniko in obžalujem to dejanje.« Državni tožilec mi v svoi obtožbi pripisoval verjetnosti in verodostojnosti Mohorkovim izpovedbam. Toda okolnosti, ki so dokazane in povsem jasne, da je Klančnik nudil Kovaču in Mohorku moralno pomoč pri razbojništvih in da mu je bilo marsikaj znanega, kar taji, predlaga visokemu senatu, da ga spozna krivim in obsodi. Preden se je podal senat k posvetovanju, je obtoženec prosil še za milo obsodbo.
Po tričetrturnem posvetovanju je bil Klančnik spoznan krivim. Predsednik je razglasil obsodbo:. Klančnik Friderik se obsoja na 20letno težko ječo in dosmrtno izgubo častnih državljanskih pravic. Obtoženec kazni ni sprejel.
Razprava je tra ala od pol 9. do 13. ure in od po! 16. do 18. ure. Poslušalo jo je mnogo občinstva. Vodil jo je predsednik dr. Lešnik. Votanti so bili viš. s. s. Zem ljič, okrožni sodniki dr. Adamič, dr. Če mer in Kolšek, državni pravnik Sever. Obtoženca pa je zagovarjal dr. Ravnikar.
mu pomočniku v Dogošah, za dobo 2 let, Konradu Fridlu, delavcu v Rogozi, za dobo enega leta in istotako Francu Rečniku, delavcu v Spod. Hočah.
Koncert tria Brandlove.
Priznani komorni trio, ki je že ponovno nastopal y našem Narodnem gledališču ob razprodani dvorani, priredi koncert v petek, dne 7. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani »Union«. Pokroviteljstvo koncerta je prevzel g. mestni načelnik dr. Juvan. Dobiček koncerta je namenjen Pomožni akciji za revne sloje našega mesta. Priprave za koncert vodi Mariborsko slovensko žensko društvo, ki se obrača do naše javnosti s prošnjo, da s številnim obiskom izrazi priznanje našim umetnicam.
Novi grobovi.
Danes zjutraj je na Tržaški cesti nenadoma preminul preglednik finančne kontrole g. Florijan Batistič. Pogreb bo v petek, 6. t. m. ob 15. uri iz mrtvašnice na mestnem pokopališču na Pobrežju. Blag mu spomin. Preostalim naše sožalje !
Za brezposelne.
Pri mariborski borzi dobijo dela: hlapci, 2 pastirja, 2 majer.a, 4 poljski delavci, 2 navadna de'avca, 2 zidarja, 1 slikar, 1 pek, več vajencev mizarske, kolarske, kovaške, mesarske, pekovske in slaščičarske obrti. Nadalje 8 kmečkih dekel, 2 kmečki gospodinji, 3 strojne pletilje, 1 hišna šivil a, 1 šivih a za perilo, 1 plačilna natakarica, 11 kuharic, 1 varuhinja, 18 služkinj, 2 sobarici, 2 postrež-njci, 1 delavka in več vajenk.
Današnji trg.
Navzlic lepemu vremenu je bil slabo založen, toda kupčija je bila dobra. Okoliški kmetje so pripeljali na 14 vozeh krompir a, zeha, čebule in sadja. Cene so bile v splošnem zmerne, le sadju so cene že nekoliko poskočile. Tako so prodajali jabolka 3—4 Din za kg, hruške 4—6 Din. Cene zelenjavi in sočivju pa so ostale nespremenjene.
Volilni shodi srezkega kandi data dr. Vauhnika
Sreski kandidat dr. Vauhnik je imel včeraj sijajno uspele shode v Hočah, Račah in na Sp. Polskavi. Na vseh shodih je bilo nabito polno poslušalcev, ki so vsa lzvaanja domačina dr. Vauhnika z odobravanjem vzeli na znanje. Istega odobravanja rfta bilk deležna tudi oba govornika dr. Žnuderl in Tumpej. Opaža se, da zanimanje za volitve raste oc dne do dne posebno šo pri ijudeh, ki so di nedavna bili za abstinenco. Vsi uvl-devajo, da e dolžnost slehernika poslušati le tiste, ki kličejo na skupno in složno delo. V Sp. Poskavi ie imel shod tud kaHidat Krejči.
Prepoved zahajanja v krčme.
(Tlariborsko gledališče
REPERTOAR.
Sreda, 4. novembra ob 20. uri »Konec poti« ab. A.
Četrtek, 5. novembra ob 20. uri »Volpo ne« ab. B.
Iz gledališča. V četrtek, 5. t. m. se bo ponovila zabavna klasična komedija Sha-kespearjevega sodobnika Bena Jonsona »Volpone«, ki na izredno satiričen način biča pohlep po denarju in skopuštvu. — Za naslednjo dramsko premijero se pripravi a znameniti Cankarjev umotvor »Kralj na Betajnovi« v režiji J. Kovida.
Sreda
Četrtek
Kabaret - Atrakcije
Velika
'tovarna
Dr. Sekula Jože se je preselil 2. novembra s Koroške ceste 15/1 v Sodno ulico 9/1 (palača Okrožnega urada za zavarovanje delavcev) in ordinira od 8. do 9. in od pol 14. do 15. ure.
Nesreča.
Posestnica Alojzija Irgolič je prevažala včeraj popoldne s kravami drva. Ko se je približala železniški progi, so se splašile krave in je prišla Irgoličeva pod voz. Zlomilo i je desno nogo pod kolenom. Prepeljali so jo danes v bolnišnico.
Tatvina kolesa.
Zidarju Ivanu Bezniku je včeraj popoldne odpeljal iz veže uradov bolniške blagajne na Slomškovem trgu neznanec kolo, vredno 800 Din. Čigavo je moško kolo?
V Št. liju so orožniki ustavili sumljivega kolesarja, ki je nameraval prekoračiti mejo. Ugotovili so, da je kolo ukradel in niso mogli verjeti njegovim trditvam, da ga je kupil v Mariboru na državnem mostu. Kolo je znamke L. B. C., št. 298.319. Lastnik naj se zglasi pri policiji.
Ogoljufana dobrotnica.
Predvčerajšnjim se je oglasil rusko govoreč moški pri ruski družini F. D. v Gregorčičevi ulici. Poprosil ie za po sojilo 150 Din, katero je tudi dobil. Čez malo časa je zopet poprosil za 200 Din in zastavil dva zlata prs‘ana. Potem ga pa ni bilo več. Dobr ' ~ilca je spoznala, da prstani niso zlati ,n izvedela da je izginil. Policija je goljufu na sledu.
Opeharjena izvoščka.
IzvošČka K. in C. sta nasedla nekemu A eksandru F. K. ga je vozil na Tezno in mu ni nič plačal, tudi izvošček C. :e prevažal zastonj elegantnega gospoda po ubcali. Na policiji so mnenja, da Aleksander F. ni pri zdravi pameti.
Tatvina moške zimske suknje.
Ko se je sinoči le za trenutek odstranil iz gostilne Vetrinjski dvor v Vetrinjski ulici gostilničar L. Franc, mu je nekdo ukradel novo zimsko suknjo in klo
Prijet vlomilec.
Sinoči je policija aretirala Ivana Krčka, brezposelnega pekovskega pomočnika, ki je pri Sv. Lovrencu na Pohorju vlomi! v stanovanje železničarja Franca Gašper a in odnesel nekaj obleke v vrednosti 1000 dinarjev. Izročili so ga so« dišču.
Tatvina ženskega plašča.
Učenki Marti Leber.evi je včeraj popoldne iz veže Weilerjeve hiše v Gosposki ulici zmanjkal siv plašč, vreden 750 dinarjev. Leberjeva je imela v žepu tudi 250 Din gotovine. Sumi neko kmečko dekle, ki je postopalo okoli trgovine in si ogledovalo izložbo.
Koncert v Ptuju.
Nocoj svira v dvorani Glabene Matice trio Brandl. Krasni spored, ki smo ga zadnjič objavili, vabi vsakogar. Začetek ob 20. uri.
Ukinitev urada za kontrolo sodov. Urad za kontrolo sodov pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah se s 1. januarjem 1932 ukine.
Uradni dan komisarja za agrarne operacije.
Prihodnji uradni dan komisarja za agrarne operacije bo v. soboto 14. t. nv na sreskem načelstvu.
Pogreb poročnika Gvidona Voha.
Na pokopališču je bil oster jesenski zrak napoln en od trpkega vonja krizantem. Med okrašenimi grobovi je zasijal nov grob, v katerega so položili včeraj popoldne tragično preminulega letalca, poročnika fregate, diplomiranega hidro* avijatskega pilota Gvidona Voha, ki se je smrtno ponesrečil pretkli Četrtek , ri Divuljah. Z včerajšnjim zagrebškim br*
■ lak1—i so pripeljali pokojnika v Maribor. Od kolodvora je krenil pogreb in sprevod po mestnih ulicah na Pobrežje. Sprevoda se je udeležilo mnogo občinstva in častniški zbor. Vojaška godba je igrala turobne žalostinke. Kovinasta krsta je bila pokrita vsa s palmovimi vero-n. Ob krsti je korakala podčastniška častna straža. Ob odprtem grobu so se pos ovili od predragega pokojnika svojci in prratelji. Na krsto se je vsulo zadnje jesensko cvetje in v ozadju je od solnca žarelo Pohorje. Spavaj sladko v domač) zemlji!
Iz Slov. Bistrice
Vsem agrarnim Interesentom. Banska
uprava je izdala odredbo, da je vsem zakupnikom zemljišč zemlje pod agrarno reformo dovoljeno sklepati že sedaj kupne pogodbe z lastniki zemljišč. Zakupniki se lahko z lastniki dogovorijo zaradi višine kupnine in načina plačevanja. Pogodbe je v odobritev poslati banski upravi, ki bo takoj preklicala prepoved odnosno obremenitev kupljenih parcel. Ker je pri nas mnogo takih interesentov, ki imajo zemljišča v zakupu, se opozarjajo na to odredbo. Podrobnejše informacije se dobe pri obč. uradih.
Iz banskega kamnoloma pri Zgornii Bistrici je pričel zakupnik voziti gramoz s težkim tovornim avtomobilom, ki je s svojo težo ogrožal tamkajšnji most preko Bistrice. Temu se je uprla občina in vložila pritožbo pri banski upravi, ki i® pritožbo vzela na znanje v toliko, da se mora most na banovinske In občinske stroške preurediti, da bode vzdržal tudi te tovore.
Sokolsko delo. V torek, dne 3. novem bra, je bilo v sokolski telovadnici dobro obiskano predavanje o sokolski ideji.
Odlikovan )e bil z redom jugoslovanske krone g. dr. Ljudevit Černej. čestitamo!	___
Okrožno sodišče v Mariboru je s to, zadevno sodbo prepovedalo zahajati > buk. L. je bil nekoliko vinjen in trpi Din v krčo Ivanu V e r b i č u, čevljarske-12500 škoda
Čitajte
„VEČERNIK"
Volilno gibanje
Mariborčani!
Jutri, v četrtek, dne 5. t. m. ob 20. uri bo v veliki dvorani pivovarne Union velik manifestacijski volilni shod, na katerem bodo govorili: minister dr. Albert Kramer, minister Ivan Pucelj, kandidat prof. dr. Liudevit Pivko in namestnik Ivan Janžekovič. Volilcl, vsi na shod, vsi za enotno voljo velike in složne Jugoslavije!
Svete vi a kriza ori nas in
drugod
NEKAJ MISLI K VOLITVAM 8. NOVEMBRA.
Tik pred volitvami smo. Na številnih volilnih sestankih in shodih pa je največ govora o gospodarskem položaju in težkih razmerah, v katerih danes živimo. Poslanski kandidati in govorniki prepričujejo ljudstvo, da je rešitev za nas iz sedanjih težav samo v narodni slogi. In ljudstvo s svojim zdravim razumom to tudi uvideva. Najdejo pa se hujskači in Prenapeteži, ki skušajo zanetiti med ljudstvom zopet staro sovraštvo in prepir in pa nezaupanje do lastne države. Ti hujskači vedoma zamolčijo dejstva, da ječi vsa Evropa pod težo gospodarske krize in stagnacije in da je težka gospodarska kriza zajela tudi bogato Ameriko. Brezposelnost je v Ameriki danes že tolika, da je zavladal celo glad — da glad, to zveni neverjetno, in vendar je resnično. Ni še dolgo tega, ko so prihajali dolarji in dolarski čeki tudi k nam. Premnogi pri nas so živeli izključno le od tega. kar so jim pošilj ali svojci iz Amerike. Danes je temu konec. Mnogi se vračajo danes iz Amerike, da rešijo svoj s krvavimi žulji zaslužen prihranek.
O	polomu ameriških bank dnevno poročajo Časopisi. Ameriške banke padajo ena za drugo. V Pensilvaniji, kjer živi na.več naših ljudi, ni ostala skoro niti ena, izvzemši podružnic velikih koncernov. V Pittsburgu so propadle na en dan 'štiri banke. V teh bankah so imeli naložene svoje prihranke večinoma naši ljudje. Propadanje bank je povzročilo v Ameriki pravo paniko. V Chicagu je pred desetimi dnevi propadlo nič manj kot 66 bank. Tako je v Zedinjenih državah propadlo v tem letu nad 3.000 bank s celokupnim kapitalom.
Brezposelnost je pritirala mase ljudstva do skrajnosti. Žalosten in pretresljiv je pogled v Newyorku na množice, ki izstradane čakajo na hrano pred različnimi socijalnimi ustanovami. Glad, v pravem pomenu besede je zajel tudi Pensil-vani o, južni del Ohia, zapadno Virginijo ter drjavi Indiano in Kenntucky, kjer so otroci od stradanja tako oslabeli, da ne morejo več v šolo.
To je tragična slika v državi dolarja. Amerika je bila poprej našim ljudem prava dobrotnica. Tisočim naših ljudi je dala kruha, da ala nam posojila. Toda danes je postala Amerika sama žrtev vsesplošne gospodarske krize. In tako je število onih. ki bi se radi vrnili v domovino, vedno večje. Ne vračajo pa se z dolarji kot nekdaj. Vračajo se izčrpani, moralno in fizično ter brez sredstev. Naša domovina jih bo tudi takšne sprejela in delila z njimi svoj kruh.
Ameriški dolarji in ameriška pomoč je za nas mrtva, kakor je mrtva preteklost. Pred namj nastajajo nova vprašanja in zato moramo biti pripravljeni. Nihče, komur je mar sreča rodne zemlje, ne bo držal križern rok. Ali ne zaslužijo tisti, ki danes rovarijo med ljudstvom, občutne kazni? Stavbo, ki so nam jo postavili s krvjo pradedje in naši očetje, skušajo izprijenci rušiti, namesto da bi se s podvojeno silo oklenili svoje domovine in delali za n en blagor. Ampak vsi, ki ljubijo svojo domovino, ki jim je na srcu njena sreča in bodočnost, bodo 8. novembra izpregovorili mogočno besedo: Konec naj bo starih razprtij. Složno zgrabimo za delo, da bo trden naš dom in mi srečni in zadovoljni pod njegovo *tre-lio.
ODOL
vsebuje izredno učinkovit anliseptikum,ki še ure po spranju ust učinkuj«.
ODOL
p-4.oročajo strokovnjaki kot najboljšo negovalno sredstvo za usta.
datljih strankarskih strasti. Zato podprite poziv domovine in kralja — 8. no vembra vsi na volišče!
Starosta .Josip Turk.
Poziv obrtnikom!
Zveza obrtnih zadrug poziva vse obrtnike in obrtne zadruge, naj apelirajo na svoje člane, da se 8. novembra zanesljivo udeleže volitev, ker so naj-večje važnosti tudi za obrtniški stan.
Vsem lovcem!
Slovensko lovsko društvo poziva svoje člane, naj v nedeljo ne prirejajo skupnih lovov, da se bodo mogli lovci neovirano udeležiti volitev.
Volilni shod državnih upokojencev
Včeraj popoldne je bil v prostorih Na-bavljalne zadruge državnih nameščencev na Rotovškem trgu dobro obiskan shod državnih upokojencev. Dvorano je napolnilo krog 300 zborovalcev in mnogo Jih je zaradi pretesnega prostora moralo oditi. Otvoril in vodil ga je g. Karis, ki jc uvodoma prebral spomenico, katero je 'društvo poslalo ministru g. dr. Kramerju. V njej so izrečene prošnje glede prevedbe kronskih upokojencev, ureditve vprašanja miloščinarjev ter nezgodnih rentnikov. Za g. Karisom je nastopil g. Alojzij Cesarec, ki je pozval vse navzoče, naj se udeleže volitev, čeprav so jih nekdanje stranke razočarale. Sedanja 'narodna skupščina bo nudila drugačne garancije tudi upokojencem, kakor so jih nudile prejšnje. Nato je spregovoril kandidat g. dr. Pivko, ki je naglasil, da je vedno delal za državne upokojence in če ni dosegel tistega, kar je želel, so bile krive prejšnje strankarske razmere v Parlamentu. Sedaj bo deJo mnogo lažje kakor je bilo poprej, ker bo nova skupščina popolnoma složna in enotna. Njegova iskrena izvajanja so bila z odobra-van em sprejeta. Kandidat za desni breg g. ,dr. Vauhnik je naglasil, da bo nova igoslovanska generacija, kateri pripa-i, storila vse, da se odpravijo vse prej-ije razlike ter da se dajo vsem držav-tnom enake dolžnosti in pravice. Raz-:e ne sme biti nobene, vse mora biti •Ho od skrajnega severa do juga in od
thoda do zahoda. To njegovo izpoved poslušalci izredno navdušeno pozdravi. Shod je zaključil po še nekaterih go-S""'!! g. Karis s pecivom, da morajo dne v t- m. vsi državni upokojenci brez iz-,S»e na volišče za svojo lastno stvar, awod, državo in kralja.
Volilni shod v ]arenini
V	nedeljo ob 11. uri dopoldne je bil v gostilni Eisenhut v Jarenini volilni shod, katerega se je udeležilo krog 100 ljudi. Na shodu .e prvi govoril g. Rudolf Tum-pej iz Maribora. Navzoči so njegova resna in stvarna izvajanja pazljivo poslušali. Po njegovem govoru se je pa razvila temeljita debata o raznih aktualnih vprašanjih, v katero so posegli tudi tisti, ki so jih nasprotniki seda n e politike na-hu skali. Govornik je točno in prepričevalno odgovoril vsakemu posebej, da so naposled utihnili in izjavili, da bodo tudi oni Šli v nedeljo volit. Kot drugi govornik je nastopil banski svetnik, okrajni giavar g. dr. Marko Ipavic, na kar je predsednik shoda g. Mermolja mlajši zaključil zborovanje v najlepšem redu. Popolnoma zlagane so tedaj vesti nekaterih subverzivnih elementov, ki pripovedujejo, da se shod zaradi ugovarjanja zborovalcev ni mogel uspešno zaključiti.
Občinskim nameščencem dravske banovine!
Pomen volitev v Narodno skupščino na dan 8. novembra tl. Vam je znan. Pozivamo Vas. da se jih gotovo udeležite ter s tem izpričate svojo državljansko zavednost. Obenem Vas prosimo, da vsak v svojem delokrogu sku ša ovreči vse lažnive vesti, ki se uporabljajo proti volitvam, zlasti opozorite volilce na veliko škodo — abstinence pri volitvah.
Zveza organizacij občinskih uslužbencev in upokojencev dravske banovine.
Pozor, gasilci!
Pozivam vse gasilske organizacije in gasilce, da ostanete zvesti svojemu geslu »Sloga in na pomoč!« Nova ureditev naše države zahteva složno sodelovanje vseh državljanov hrez tiek-
Premagana puščava
Sahara, puščava, ki je od pamtiveka veljala kot nepremagljiva ovira za prodiranje civilizacije v notranjo Afriko, se bo morala zdaj umakniti tehnični sili našega veka. Ko je Francija začetkom 20 stoletja večji del Sahare, okoli štiri milijone kvadratnih kilometrov, proglasila za svojo posest, se je ves svet temu smejal. Preteklo je komaj 30 let in že se kaže, da je posest Sahare velikanskega pomena za bodoči razvoj črnega kontinenta. V trenutku, ko Sahara preneha biti prometna ovira, postane prometnopo-litična in strateška premoč Francije v Afrilri nedotakljiva.	,
Moderna tehnika je na pohodu, da premaga Saharo; glavno zaslugo pri tem pa imata avtomobil in radio. Dežela, kjer so izsušena grla potujočih ljudi in živali hlepela po kapljici vode, kjer je večna žeja vsakemu živemu bitju grozila z mu-kepo’no smrtjo, je danes obilno preskrb-
1	ena z mineralno vodo, vinom in drugimi pijačami. Turist lahko po ture danes po tej neizmerni puščavi popolnoma varno in udobno. .Dve francoski potovalni družbi oskrbujeta turistični promet skozi Saharo:	z velikimi udobnimi avtobusi,
opremljenimi s spalnimi kabinami in električnimi ventilatorji, ki de’ajo prijeten hlad v vozu. Povsod po oazah, kamor so se nekdaj vlekle karavane velblodov popolnoma onemogle od žeje, stojijo danes moderni hoteli, ki nudijo potniku ves komfort. Pri gradnji teli hotelov so Francozi morali premagati ve'ike težave, ker je bilo treba vse gradivo do zadnjega žeblja na tovornih avtomobilih prepeljati tjakaj. Ti hoteli so razložljivi in če treba, jih lahko v par urah demontirajo in prestavijo drugam.
Razdalje od južne meje Alžira do reke Niger, to je okoli 2000 kilometrov, prevozi avto v sedmih dneh. In promet se vedno bolj razvila; dočim so 1. 1920 samo štirje avtomobili vojj’U redne potni-
ke skozijiuščavo, je lani že 280 avtobusov prevažalo nad 5000 pasažirjev. Na vseh glavnih posta;ah se nahajajo skladišča živil, bencinski tanki, garaže in delavnice za popravila.
Dočim je bi!a v preteklih časih karavana, ki je potovala skozi to peščeno morje, izpostaviena še večjim nevarnostim kakor ladja na visokem morju, so danes moderna prometna sredstva v Sahari opremljena z radio-aparati. Če je nevarnost, lahko prikličejo pomoč. Posamezne postojanke na veliki saharski cesti, ki so medsebojno v neprestani radijski zvezi, nadzorujejo vso progo. Nekdanjo puščavsko policijo na velblodih so zamenjale moderne varnostne čete, ki imajo na razpolago najhitrejše avtomobile.
Zdaj se pa francoska vlada resno bavi že tudi z načrtom gradnje železniške proge skozi Saharo. Proga na' bi bila dograjena v treh do štirih letih. Načrt predvideva uporabo Dieselovih lokomotiv na petrolej, ki lahko prevozijo velike razdalje, ne da bi se morale preskrbeti z rovim gorivom.
Življenski roman igralca
Nedavno je umrl mož, ki je bil eden najbolj znanih gostov v igralnici Monte Carla: Manuel Diaz, čudni pustolovec. Pred vojno se je gibal v družbi ruskih velikih knezov in v krog svojih prijateljev ga je sprejel celo kralj Eduard VII., ko je bil še »prince of Wales«; skratka: bil je član velikega sveta. A tudi v svetu revnih je bil doma, in dogajalo se je če-sto, da je Diaz, sprehajaje se elegantno oblečen po bulvarjih, pristopil h kakšnemu beraškemu človeku tam na cestnem vogalu in se prijateljsko z njim pogovarjal. Ljudie, ki niso poznali življenske poti tega velikega srečolovca, so smatrali to za čudeško navado ameriškega milijonarja, saj niso slutili, da je Diaz s takimi zavrženci sreče morda še včeraj živel pod eno streho.
Manuel^ Diaz je bil sin enega najbogatejših posestnikov plantaž na Kubi. Njegov oče, ki je rano umrl, mu je zapustil ogromno premoženje. A ni dolgo trajalo, ko je dedič, ki je imel usodepolno strast za hazard, zaigral skoro vse premoženje. A to ga je malo bolelo. Prodal je plantaže, spravil vse v denar in igral dalje. Slednjič mu je od mnogih milijonov ostalo samo še par stotisoč frankov.
S tem denarjem se je popeljal Diaz v Evropo in se seveda najprej podal v Monte Carlo. V žepu je imel še stotisoč frankov. S tem denarjem se je usedel k igralni mizi. In pa z revolverjem v žepu, zakaj trdno je bil odločen končati si življenje, če bi izgubil. Stavil je ves svoj denar na »rdeče« in je imel neverjetno srečo, da ;e ta barva petnajstkrat zaporedoma zadela. Igral je nekaj ur in ko j« vstal od mize, je imel v žepih nad 20 milijonov frankov. A trajalo je samo par tednov in zaigran je bil spet ves ta denar do zadnjega franka.
Ker je imel Diaz dosti pr L at el jev, sa mu hoteli pomagati in mu dati priložnost, da si z delom služi kruha. Toda Diaz je to z ogorčenjem odklonil. Delo je bilo nekaj, česar on ni poznal. Šel je torej v ubožnico, kjer je živel nekaj mesecev. Tedaj je prejel obvestilo, da mu je umrla neka teta in mu zapustila 300.000 frankov. Takoj je Diaz zapustil ubožnico ia hajdi spet v Monte Carlo! Seveda je spet^ vse zaigral in je moral nazaj v. ubožnico. V teku let je po raznih čudnih naključjih še večkrat prišel do denarja, konec pa e bil vedno isti. In tako se je njegovo življenje stalno menjavalo med ubožnico in luksuznim hotelom. Kadar je imel nekaj tisočakov, je metal denar pri oknu ven. Slednjič je to življenje živce starega moža tako uničilo, da je hvaležno sprejel ponudbo sorodnikov, ki so mu zasigurali skromno rento pod pogojem, da ne bo več igral. Toda na tak soliden način se Dlazu ni dalo živeti; vleklo ga je v igralnico, v katero ni več smel, kef je bil to obljubil pod častno besedo. Vid< no jc propadal, bolehal in zdaj je umrl. star 76 let.
V	Monte Carlu pa se bodo tega najdrznejšega srečolovca še dolgo spominjali ...
Spominjata te CDM
Maribor, Aleksandrova 13
ruskih zna - naorei
sijona'izem. Ako Romuni s svojim predlogom ne bi prodrli — izgiedov ima o zelo malo — ne bodo več igrali za balkanski pokal, temveč samo za srednjeevropski amaterski pokal, h kateremu so letos pristopili ter z Jugoslavijo samo za zlati pokal romunskega kralja.
Sokolstvo
Lutkovno gledališče Sokola I.
Starši, nekaj za Vašo deco! Zelo agilni Sokol, Maribor 1. si je omislil lutkovno gledališče in bo prva otvoritvena predstava že to soboto, dne 7. t. m. ob 20 uri v telovadnici vojašnice krala Petra (kadetnici), h kateri se vljudno vabi-
svetoval. Trpel je. V tisti tihi dom, ki ga je bil pripravil samo zase in zanjo, v tisto toplo intimnost na.: bi nenadoma posegel tuji, zunanji svet? Pod njuno streho naj bi se priselil tu:ec, Bog včdi kdo, Bog vedi od kod? Zazeblo ga je do dna duše — a pomoči ni bilo. In kakor zločinec, ki je vseh grehov kriv in je vendar nedolžen, je stal pred n o in je molčal. Zunaj, v sneženi vihri, je stalo pomanjkanje, trkalo je na duri, zaganjalo se v dkna, tulilo, zavijalo in grozilo. Ni bilo drugega izhoda; ni bilo druge rešitve. Flore se je vdal.
Najemnik, ki se je vselil v njuno stanovanje, je bil iirtžener,' graditelj novega predora, ki naj bi razbremenil promet dotedanje tesne enotirne proge. Mlad, krepak in sam s seboj zadovoljen je stopil v novo stanovanje. L ubeznivo in kavalirsko se je smehljal, ko mu je Sida razkazoval sobo. In pogled njegovih oči je bil tako vroč, tako nesramno intimen in indiskretno predirljiv. Sidi je bilo nerodno in neprijetno. Narajše bi ga bila odslovila, iznebila se njegove.Izzivajoče prisotnosti, a razmere so jo tiščale k tlom, silile jo k mo’ku in vdanemu prenašanju usode, grenkobe in ponižanja. Inžener pa ni bil menih misli; njene boli ni poznal. V n i je videl samo zrelo simpatično in požeijenja vredno žensko in
Miss Edith Oxley,
diplomirana na univerzah Cambridge in Pariš, se priporoča kot učiteljica za angleški in francoski jezik. Prevzame tudi prestave v teh jezikih. Gosposka ulioa 52/1.	5054
o odrasli. V nedeljo, dne 8. t. m., kakor
tudi vsako naslednjo nedeljo bo redna predstava za deco ob 15. uri popodan. Vstopnina za sokolsko deco bo 1 Djn, za drugo deco 2 Din in za odrasle 3 Din. Starši, skrbite, da bo vaša deca obiskovala predstave lutkovnega gledališč-, ki bodo nudile vaši dec! gotovo mnogo vzgojnega razvedrila in poceni zabave v nedeljskih popoldneh.
Poziv vsem bratom!
V	petek, 6. t. m. ob 20. uri strogo obvezen društveni sestanek; Narodni dom, mala dvorana. — Odbor Sokola Matice.
Sokolski vaditeljski tečaj.
Predavanja v vaditeljskem tečaju so danes ob 17. uri zvečer zopet na III. deški osnovni šoli na Ruški cesti. — Vodja.
njeno obnašanje si je razlagal tako, kakor si razlaga obnašanje žensk vase zaljubljen in zaverovan samec. Tako je bilo vse n egovo zadržanje, vse občevanje z njo.
Sida se ga je izogibala. Govorila je z njim samo kolikor je bilo neohodno potrebno. Tembolj pa je iskal n ene družbe on. Ni ji bilo mogoče izogniti se mu, in sčasoma se ga je privadila. Govorila sta o vsem mogočem. Včasih je posiušala njegovo pripovedovane o tehniki in čudila njeni vsemogočnosti, potem se je našla ala na njegovih šalah in se od srca smejala. In polagoma, da sama ni vedela kdaj, ji je postajal neobhodno potreben in kadar je odšel po svojih opravkih v druge kraje in ga ni bilo, se ji e tožilo po njegovem pripovedovanju in veseiih šalah. Postal je razvedrilo njenega življenja, kateremu je postal potreben kakor nekaj nepogrešljivega in nenadomestljivega.
Tako je bilo do tistega dne, ko je Flore za več dni odpotoval za službo in pustil Sido, samo. Bilo je v zadnjih dneh februarja. Po treh mesecih hude zime je bilo nenadoma nastopilo toplejše vreme. Zapihal je jug, pripodil na nebo temne oblake in s toplim dež em izmil snežno odejo, ki je prekrivala mesto in okolico.
(Nadaljevanje sledi.)
Sprejmejo
se potniki manufakturne stroke. Vprašati v upravi Večernika.	5108
Rabljene avto in moto gumi plašče kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič. Tattenbacho-va ul. 14.	I5fifi
Šport
Reorganizacija državnega prvenstvenega tekmovanja?
Beograjska »Politika« poroča, da bo Splitski nogometni podsavez na prihodnji glavni skupščini JNSa, ki se bo vršila prihodnji mesec v Beogradu, stavil predlog, naj se državno prvenstveno tekmovanje v letu 1932 spremeni. Osnovala naj bi se nacijonalna liga, v kateri bi igrali; BSK, Jugoslavija, Gradjanski, Hušk, Concordia in Ha duk. V drugi skupini pa: Ilirija, Sašk, Bačka, Slavija (Osijek), Jug (Skoplje), Soko, Vojvodina in Mačva.
SK Svoboda.
SK Svoboda ima danes, v sredt), ob 16. uri popoldne na igrišču SK Železni-
Radislav Rudan:
Predor
Novela.
Tekli so dnevi, tedni, meseci. Pomladi je sledilo poletje, poletju jesen, jeseni zima. S kostanjev v parku se je usulo listje. Padla e prva Slana in prvi sneg je pobelil strehe, ulice, trge in vso bližnjo in daljno okolico. In z novo zimo, z novim snegom je prišla katastrofa, tako nenadejana, tako nepričakovana. Banka, v kateri je bil Flore nameščen, je propadla. Kakor velikemu številu drugih denarnih zavodov, so tudi nji izpodnesli tia grehi razsipne inflacijske dobe, ki je bila sledila velikemu svetovnemu klanju. Novo, urejeno in solidno gospodarsko življenje je terjalo operacijo, odstranitev vsega onega, kar ni bilo zdravo in polnokrvno. Flore je izgubil službo. Čez noč ie ostal na cesti.
Sida je sprejela udarec junaško, ampak samo na videz. V njeni duši je ječalo, kuhalo se, vrelo. Flore je bil potrt, a potihoma je upal, da se mu bo kmalu posrečilo najti drugo službo. Bil je dober delavec, vesten, natančen iti spreten in imel je mnogo odličnih zvez. Toda kriza, ki je upropastila njegovo banko, je
čarja strogo obvezen trening. —«■ Načelnik.
Lahkoatletski peteroboj za prvenstvo Maribora.
V	nedeljo, dne 8. t. m. dopoldne priredi SK Rapid peteroboj za prvenstvo Maribora. Sodelovali bodo naši najboljši lahkoatleti, tako da je pričakovati zanimive borbe. Tekmovanje se bo vršilo na igrišču SK Rapida.
Romunska izstopi iz Balkanskega cupa?
Romunska nogometna zveza je na svoji zadnji seji sklenila, da bo predlagala komiteju za Balkanski cup predlog, da smejo za pokal igrati poleg amaterjev tudi profesijonalni. igralci. Kakor znano,
■ je v Romuniji deloma že vpeljan profe-
""	  r.....	...... ■■ 1	-------
upropaščala tudi druge zavode, tudi druga podjetja. Polom je sledil polomu. Brez poselnost je naraščala. Flore je zaman trkal na vrata. Poprejšnje odlične zveze so se nenadoma pretrgale. Nekdanji intimni prijatelji so postali hladni, rezervirani in neredkokdaj je opazil, da se ga izogibljejo. Bolelo ga je in skrbelo. Denar, katerega si je bil v boljših letih prihranil, je kopnel od dne do dne in jasno mu je postajalo, da bo treba nekaj ukreniti. Ampak kaj, ka ? Flore ni vedel. Nobene rešilne misli ni bilo, a one, na katere je polagal toliko nad, so ga druga za drugo varale. In nenadoma, da sam ni vedel kdaj in kako, je potrkalo na vrata tihe domačije grozeče pomanjkanje. Treba se je bilo utesniti. Kako? Flore je raz-misl al, pametne misli pa ni- bilo od nikoder.
Sida je molčala, ali tudi ona je vedela, da tako ne bo šlo. Na tihem je premišljala, kako bi omejila izdatke, skrčila jih na najpotrebnejše. Odpustila je služkin o in delala sama, a tudi to ni zaleglo veliko. Stanovanje je bilo drago in drugega, cenejšega, ni bilo mogoče dobiti. Tedaj se je nenadoma domislila. Stopila je k možu in .e dejala:
»Stanovanje je za najudva preveliko. Treba bo oddati malo sobo.«
Flore je molčal. Ni ji pritrdil, ni ji od-
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem tužno vest, da je naš nad vso ljubljeni, nepozabni soprog, oziroma oče, brat, svak in stric, gospod
Florijan Batistič
preglednik finančne kontrole
v sredo, dne 4. novembra 1931 ob % 7. uri zjutraj nenadoma preminul.
Pogreb blagopokojnika sp bo vršil v petek, dtie 6. novembra 1931 ob IS. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. '
Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 7. novembra ob 7. uri v župni cerkvi sv. Magdalene
Maribor, dne 4. novembra 1931.
Eina Batistič, soproga. Bogomir, Liubomira In Cvetko, otroci. Vsi ostali
sorodniki.
adi zmanliania zaloge do 15. XI.
velika odprodaja
raznih predmetov z 201 popustom
Cene so na vseh predmetih razvidne! — Krijte svoje božične potrebe že pri sedanjem ugodnem nakupu.
FRANC KORHANN - MARIBOR
GOSPOSKA ULICA 3
Izdaja Konzorcij »Jutra« v, Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: VEKOSLAV ŠPINDI ' £ v Mariboru- Tiska Mariborska tiskarna <1. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.
Lutzova peč,
dobro ohranjena, na prodaj. Naslov po-ve uprava Večernika.	5109
Opremljeno sobo
takoj oddam. Magdalenska ul. 55. 5104
Knjigovodska deta,
zaključke, bilance, dopisovanja v slovenskem, srbohrvatskem, nemškem in Italijanskem jeziku izvršuje poldnevno ali na ure, tudi izven Maribora, izkušen knjigovodja in korespondent. Pišite pod »Bilanca 1931« na upravo. 5105
Gospoda
sprejmem na stanovanje in hrano za Din 500.—. Magdalenska ul. 55.	5103
Dvosobno stanovanje
takoj oddam. Beograjska ul. 18.
5101
Primerno božično darilo.
Prvovrstni koncertni kratek glasovir na prodati. Naslov v upravi Večernika. _______________________________________  5100
Sobo in črkoslikanje,
vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarne »Astoria«.	X
Nova mehka spalnica
za polovično ceno na prodaj. Miklošičeva ulica 6, mizarstvo.	5102
Hodne novosti
ša dame in gospode ter ziviljske potrebščine v modni trgovini
ANTON
Za Jesen in zfmo
Klobuki moški! Klobuki ženski!
Najnovejši patiSkl in dunajski modeli. Popravila se Izvršijo hitro in ceneno!
IVAN in HELENA KVAS. Maribor. Aleksandrova c 32
Blago
za obleke in plaSče v veliki izbiri pri
m
J. N. ŠoStarlč-u
los. Moravec, Maribor
Canharjeva ulica llev. 1 som
Brez denarna samopomoč!
Prišel je čas za splošno organizirano samopomoč Vseh vsled krize trpečih, Navodila (tudi druge nasvete) daje: Posvetovalnica »Marstan«, Maribor, Koroška c. 19. (Priložiti pet znamk).
5070
najboljših švedskih in par od Din 65>-
znamk