QlZhm
s-yicSttce...
NO. 112
Am e r i f K/t
QWI Wk
• j j ;lg'- :■ v’SK;l-:	V".
AMERICAN IN SPIRIT JFORCIGN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAP€R

CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE 7, 1973
LETO. LXXV. — VOL. LXXV
Avstralija dobila F-ltl 10 let po oarotilvi
Ko so ZDA v času predsednika J. F. Kennedy ja sklenile graditi novo moderno vojno letalo F-lll, jih je Avstralija naročila 24, dobila jih je šele sedaj. SYDNEY, Avstral. — Zadnje dni so prispela v Avstralijo prva od 24 pred 10 leti naročenih novih letal F-lll. šest novih nadzvočnih letal je pristalo na letališču avstralskih letalskih sil pri Amherleyju nedaleč od Brisba-:tla- Letala so priletela iz ZDA z Vmesnimi pristanki na Havajih i*1 na otočju Samoa.
Posadke je pozdravil obrambni minister Lance H. Barnard i11 več tisoč pripadnikov letalcih sil in njihovih družin.
Preostalih 18 letal bo Avstra-tla dobila y letošnjem novem-ru- Ko so bila ta letala naroče-113 pred 10 leti, je bilo preraču-ftano, da bodo Avstralijo stala Coli 125 milijonov dolarjev. Senj računajo, da je cena narast-^ na najmanj 344 milijonov.
. d tega je Avstralija 290 milijonov že plačala.	,
Letala F-lll so bila predvi-kot moderna izpopolnjena etala, ki naj bi bila izdelana v Veh vrstah, v eni za ameriško v°jno letalst
Stvo
vo, v drugi za letal-
ameriške vojne mornarice. Cazalo se je, da letalo ni pri-erno za rabo na letalonosilkah i	vsem predelavam in so
mnčno to namero opustili, ko je '■nta ZDA težke stotine milijo-ll0v dolarjev.
Eno eskadro letal F-lll so po-jj9 * v času predsednika L.
• ohnsona v Vietnam, pa jo k °1 aL umakniti, ko so letala po-2a,Za^a Preveč napak in se izka-ka'^ PreDlhčutljiva za tam-0^|Snje razmere. Ponovno so
l97l^a V Vietnam nato teta
Tn?f;ka pojde v ZSSR
jja .	Jap. —Kakuei Tana-
VlaT	°k sv°jeni prevzemu
V n ei^ard v Juliju močno oporo
somarlarnentu in v iavnosti- Ca-gov'?6 na široko pisalo o nje-da,-1 ret°rmnih načrtih. Od te-Tao T VeLko spremenilo in
ho ua°7 Položat se J6 neobičaj-"»Slo omajal.
jih t vl pozornost obrnil od svo-bisjj e2a(y doma, je napovedal o-koncV ovjetsko zvezo še pred ima v*1 P°^etja- Prav tako ino._:na^r^u razgovore s pred-
Novi grobovi
Josephine Slama Po dolgi bolezni je preminula v Marymount bolnišnici v torek zvečer 79 let stara Josephine Slama s 14717 Alger Rd., doma v Ljubljani, od koder je prišla v ZDA pred 50 leti, vdova po 1. 1964 umrlem možu Antonu. Družina je živela več let v New-burghu. Pokojna je zapustila tu sinove Antona, Rudolfa in Johna, hčer Josephine Paliwods in vnuke, v starem kraju pa sestri Antonio in Marijo. Bila je članica SNPJ št. 139 in Podr. št. 47 SŽZ. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8.15 iz Ferfolia pogrebnega zavoda na 5386 Lee Road, Maple Heights, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarije.
Rose Theresa Ostrowski Na svojem domu na 1093 E. 68 St. je umrla 62 let stara Rose Theresa Ostrowski (Oster), roj. Chlopek, žena Stanleyja, lastnika Transfer Cartage Co. na Lakeside Avenue, mati Rona, Therese in Boba, sestra Jean Helm, Victor j a Schieman Michaela in Mary, 4-krat stara mati. Pokojna je bila rojena v Clevelandu in je pomagala pri družinskem prevozniškem podjetju, Pogreb bo v soboto ob 8.30 iz Želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue, v cerkev sv. Frančiška na Superior in E. 71 St. ob 9.30, nato na Kalvarijo.
iiffšSlig
mmmmm
Archibald Cox
KAKO DOLGO? — Posebni javni tožilec za Watergate afero Archibald Cox je dejal, da u-tegne poteči poldrugo leto, pred-no bo vsa reč razčiščena in razsojena.
la Filipinih ill ujet ¥®dj1ni rekšl upornik
MANILA, Filip. — Vojaški oddelki so ujeli koncem tedna 6 vodilnih komunističnih vodnikov, med njimi četrtega,v glavnem poveljstvu mačistične “Nove ljudske armade”.
Vladne sile so v spopadu ubile dva rdeča terenca, druga dva pa ujele v Pampanga pokrajini severozahodno od Manile.
Bojevanje med vladnimi sila-
fcM.ali W.daei yy|jj Sg yRKIL V 1	* MX0N0Y0 ADMINISTRACIJO
Astronavta Conrad in Kar-j	____
™ ladjo	d0.“ie*»lB;
tesniti krilo sončne baterije vesoljskega laboratorija.
HOUSTON,
Tex. — Strokovnjaki na zemlji so našli mož-
tošnjega leta Nixonov obrambni tajnik, se je vrnil pod pritiskom razmer v Nixonovo administracijo kct njegov posebni pomočnik za domače zadeve v Beli hiši s položajem člana vlade.
WASHINGTON, D.C. - Predsednik Nixon je včeraj objavil, nost, vsaj mislijo tako, za raz-;da je Melvin Laird sprejel
tegnitev krila sončne baterije mesto !glavnega doma5ega SVet0-vesoljskega laboratorija, ki je lca y Beli hišL Laird sam je obtičala, ko se je zataknila v de-j kasne.je jzjavd novinarjem, da
se je težko odločil za to službo,
le raztrgane varovalne prevleke nekaj minut po vzletu v vesolje 14. maja. Svoje rešitve so v podrobnostih pregledali in proučili z astronavti Ccnradom, Ker-winom in Weitzem.
Danes bosta astronavta Conrad in Kerwin zapustila vesoljsko ladjo skozi Apollo in Conrad bo zlezel 23 čevljev daleč po površini vesoljskega laboratorija do zataknjenega krila sončne niEi so Nixona že dalj časa pri-baterije ter ga skušal raztegniti, j £anja^’ nai nanresti v Beli hiši Kerwin bo vdrževal zvezo s na vocblno mesto kakega izku-Conradom in gledal na varnost šenaga, uglednega in splošno obeh. Weitz bo ostal v vesoljski sP°šfovanega politika, ki bo znal ladji in bo tovarišema zunaj s°delovati s Kongresom in jav-nje preko radia posredoval na- n0sti0-_ Glavni očitek Nixonovi vodda	: administraciji, posebno njegovi
Če pojde vse po sreči in Con- nePosr6dni okolici v Beli hiši je
da pa je smatral za bistveno potrebno, da se sedanji zastoj vladnega dela na določenih področjih konča in da to delo zopet redno teče. Izjavil je, da ima popolno zaupanje v predsednika Nixona in da je prepričan, da Nixon ni vpleten v Watergate afero.
Republikanski politični vod-
radu uspe raztegniti krilo sonč-
namreč bil, da
sveta in da
Malo udeležencev pri sprejemu Huang Chena
WASHINGTON, D.C. — Ko je zadnji teden prišel sem zastopnik L. R. Kitajske Huang Chen, so ga na letališču pričakali samo trije tuji poslaniki, romunski, pakistanski in mavre-tanijski.
Za Romunijo je znano, da hoče ohraniti dobre odnose s Kitajsko, ker ne zaupa čisto Sov-jetiji, Pakistan je Kitajski hvaležen za podporo, ki mu jo nudi napram Indiji, Mavretanija pa išče kitajsko podporo v svojem sporu z Marokom in Alžirijo.
Kitajska ima nekaj trdnih prijateljev v Afriki, ki pa se v Wa-shingtonu niso marali pokazati.
je odrezana od
ml TGmT	i** Stik S dresom in jav-
na otoku Mindanao m sosednjih ^o	sxoraj podvojena.	n0iStj0) kar je potrebn0; če naj
otočjih se nadaljuje brez kake ( y tem sludajU je možno ra-; med predsednikom in deželo ob-
cdločitve, četudi viada izjavlja, gunaB na pC,]e+ se dveh skupin stoja zaupanje in medsebojno
astronavtov v vesoljski labora-‘ razumevanje. Melvin R. Laird
torij, ko se bo sedanja skupi- je v tem pogledu brez dvoma
na vrnila. Če poskus ne bo u-1 prava oseba.
spel, potem na nadaljnje polete; Istočasno je predsednik obja-
v vesoljski laboratorij ni raču- vil, da bo gen. A. Haig, ki je od
nati.
sednikov pomočnik in bo prevzel, ko se vrne iz Pariza, kamor je spremljal dr. H. Kissinger j a, večji del nalog, ki jih je doslej vršil odstopivši H. Klein. Na Ziegler j a, ki je bil doslej predsednikov tiskovni tajnik, — to bo ostal tudi dalje —, je letelo v zadnjih tednih precej pripomb in nekateri so kar javno in glasno zahtevali, da mora tudi on iz Bele hiše, ker je bil član skupine, ki je omogočila v Beli hiši, da je prišlo do Watergate afere. Včerajšnje imenovanje Ziegler-ja za predsednikovega svetovalca kaže, da Nixon ne misli ustreči kritikom Ziegler j a.
Spremembe in dopolnila vodilnega osobja v Beli hiši utegnejo vplivati pomirjevalno na javnost in zlasti na Kongres, ko Watergate afere še vedno vznemirja in opozarja javnost s prvih strani časopisja na razmere in dogodke, ki so Nixonov ugled doma in v svetu močno prizadeli.
i Iz Clevelanda in okolice
da je upornikom pretrgala zye-ze s tujino in da jih je začela stiskati.
Pažnja proti ugrabljanju letal zmanjšana?
WASHINGTON, D.C. — V zadnjih 5 mesecih ni “prišlo v ZDA do nobene nove ugrabitve letala in nekateri mislijo, da je nevarnost popustila in da bi lahko popustili nekaj tudi pri stro-
Neobičajna kazen
OTTAWA, Kan. — Neki 22 let stari mož je dejal pokrajinskemu sodniku, da je dal v usta 4 gem izvajanju ukrepov za varo- leta stare deklice, ki je klela, ko!nega
vanje pred ugrabitvami.
Oblasti vztrajajo pri strogem nadzoru, letalske družbe pa trdijo, da v javnosti raste proti temu odpor.
začetka maja načelnik Nixono-vega glavnega stana v Beli hiši, stopil s 1. avgustom v pokoj kot vojak in ostal samo v civilni službi v Beli hiši. Gen. A. Haig je bil v začetku leta imenovan za namestnika načelnika glav-stana Armade, ko je več
jo je pognal s svoje zemlje, hu- let služil kot glavni pomočnik do papriko. Pojasnil je sodniku,; dr. H. Kissingerja, Nixonovega da na enak način kaznuje tudi * glavnega svetovalca v zunanji Svoje lastne otrdke, kadar kol-! politiki.
nejo ali nespodobno govore.	Donald Ziegler je postal pred-
Sednik
orn Nixonom.
letalski nastop moti
Ang' — Uprava teva <j>9 ar, živalskega vrta zah-ditepp ' ^ 0,dškodnine od prire-teih rTu le!aiskega nastopa na tedpg x/w1'1* konec preteklega biia v. lzko leteča letala naj bi jala. ah vznemirila in podiv-
^E^ko o * T, *
p°žrla H ^ ^ neka puma ga pa ;Wa SVoia mladiča, tret j e-Vrste sr°Ce hvanitL Neka redke se m-*1! 86 ^ zaPodila v plot opravi!-. Ubila- škodo nai bi Clva bizo1 Udl vznemirjeni levi,
i,hle^P«.ptičev’idso
retnenslti prerok
toiliTLY CLnimv
Pretež
peraturan0iSOn™°’ najvišja tem-uxa okoli 70.
V BEOGRAD« RAZPRAVLJAJO 0 OMEJITVI ODHAJANJA DELAVSTVA ¥ TUJINO
Jugoslovanske oblasti že dolgo vznemirja množično odhajanje delavstva, zlasti strokovnega, na delo v tujino, predvsem v Zahodno Nemčijo in druge dežele svobodne Evrope. Poskusi usmeriti vsaj delno tok v države sovjetskega bloka se niso obnesli. Razmere tam niso nič vabljivej-še od onih doma, če niso celo slabše.
Predsednik Tito je še lani opozarjal, da je v tujini preko 300,000 mladih jugoslovanskih vojnih obveznikov s potrebnim številom rezervnih častnikov za tri cele armade. Z narodno obrambnega vidika je to brez dvoma nesprejemljiv položaj.
V pravi luči je mogoče presoditi vpliv množičnega odhajanja delavstva na tuje, če u-poštevamo, da je trenutno na “začasnem” delu v tujini preko milijon Jugoslovanov ali eno desetino vsega odraslega prebivalstva. Ne smemo pozabiti, da so tisti, ki so odšli na tuje, med sposobnejšimi, podjetnejšimi in razgibanej-šimi, pa tudi med prilagodlji-vejšimi in izn a d Ijivejšimi. Pfenekateri od njih so nam-
reč šli čez mejo na črno in si sami uredili vse potrebno tako za zaposlitev kot za stanovanje in pravni položaj na delu in v državi.
Vpliv tolikšnega števila Jugoslovanov, zaposlenih v tujini, na razmere doma je o-gromen. Tovarne doma se pritožujejo, da jim manjka strokovnega delavstva, na tisoče otrok je brez prave o-skrbe, ko so starši odšli v tujino, svoje otroke pa so pustili v oskrbo svojim ostarelim staršem ali drugim sorodnikom. Prenekateri zakoni so 'propadli, ko sta bila zakonca ločena cela leta in sta živela vsak za sebe. Deset tisoči in deset tisoči delavcev in delavk, kajti tudi teh je veliko v tujini, se je odtujilo svoji domovini in začelo opuščati stike z njo. Morda eno desetino, morda celo več v tujini zaposlenih Jugoslovanov se je že v tujini za stalno naselilo in ne mislijo več na vrnitev domov.
Za Jugoslavijo in njeno bodočnost so to hude stvari, hude pa so tudi za njen socialistični režim, ki je zatrjeval .vsa leta, odkar je prišel na o-
blast, da je rešil ali pa bo skoro rešil vse socialne probleme in omogočil vsem ljudem doma primerno zadovoljivo življenje. Množično odhajanje delavstva na tuje je za Titov režim strašna polomija in obsodba. Tega niti ne tajijo, sicer pa bi bilo brez smisla.
Uradni gospodarski vodniki režima se zavedajo, da samo delavci v tujini omogočajo kupovanje v tujini in plačevanje raznih mednarodnih obveznosti. Letno pošiljajo namreč domov blizu en bilijon dolarjev v trdnih valutah. S tem krijejo primanjkljaj v zunanji trgovinski in plačilni bilanci. Ta je lani pokazala zato celo nekaj prebitka prvič v dolgih letih komunistične vlade v SFRJ.
Nad polovico vseh, ki so na delu v tujini, je starih izpod 30 let. V skrbi za svojo lastno varnost so se v Beogradu odločili, da je treba odhajanje delavstva v tujino nekako o-mejiti in spraviti p0d primeren nadzor. Pri tem vedo, da ga ustaviti enostavno ne morejo, ker je bilo na primer pretekli mesec že brez tega
doma okoli 400,000 ljudi brez zaposlitve.
V okviru novega zakona, o katerem so ta teden razpravljali v zvezni skupščini v Beogradu, bo odhajanje delavstva v tujino prišlo pod nadzor delavskih agencij. Te bodo odklanjale prijave strokovnjakov, ki so potrebni doma, zadržale doma moške, ki še niso odslužili vojaškega roka, starše, ki niso primerno poskrbeli za oskrbo in vzgojo svojih otrok. Odhajanje na “črno” v tujino bo spet težji “zločin”. Vojni obvezniki v tujini bodo morali svoje vojaške predstojnike doma stalno obveščati o kraju svojega bivališča v tujini. Podjetja, ki so sedaj prodajala usluge svojih delavcev v tujino, tega ne bodo več smela.
Jugoslovanske oblasti bi rade pripravile tuja podjetja, da bi v sodelovanju z jugoslovanskimi gradila tovarne v Jugoslaviji in tako omogočila jugoslovanskim delavcem zaposlitev doma. Zdi se, da med tujimi podjetji za tako rešitev ni dosti zanimanja, ker so pogoji poslovanja v Jugoslaviji za nje nezadovoljivi in tudi negotovi.
Ne bo seje—
Podr. št. 25 SŽZ ne bo imela seje v nedeljo zaradi raznih vzrokih.
Dosegla cilj—
Ga. Vida Oblak, žena Antona Oblaka z E. 61 St., je včeraj po vstrajnem študiju, ki ga je začela v Sloveniji, pa ga morala ponovno prekiniti/dosegla Master Degree of Arts na Western Reserve University v Clevelandu. Prijazni in spoštovani ge. Vidi k lepemu uspehu in dosegi akademske časti tople čestitke! K molitvi—
Članice Podružnice št. 47 SŽZ so vabljene jutri, v petek, zvečer ob 7.30 v Ferfoliev pogrebni zavod na Lee Road k molitvi za umrlo članico Josephino Slama.
Cleveland se upira zahtevam Ohio Bell—
Ko je zveza io mest Ohia sprejela kompromis z Ohio Bell o novih cenah za telefone, je Cleveland tega odklonil, ker smatra, da Ohio Bell neopravičeno zahteva od svojih telefonskih naročnikov v Clevelandu večje pristojbine kot v drugih mestih j v državi. Tako bodo na primer i zvišali telefonsko pristojbino v Akronu, Toledu in Daytonu od | $6.60, ki je zdaj v veljavi, na ! $7.80, med tem, ko znaša v Cle-WASHINGTON, D.C. Ohij-, velandu mesečna pristojbina za ski zvezni sen. W. Saxbe je ^ enak telefon že sedaj $7.85. Ohio označil zasliševanje o v»atei- geu trdi, da imajo clevelandski gate pred posebnim senatnim telefonski naročniki možnost odborom, ki ga prenašata tele- kncati neposredno veliko več vizija in radio, za “rimski praz- ijudj kot 0ni v Akronu, Daytonu nik” in “kenguru sodišče , ki tn Toledu in da je torej prav, dela naši deželi hudo škodo, da tudi več plačajo. Mesto Cle-služi pa le nekaterim ljudem veiand se je postavilo na stali-v pospeševanje njihovih poli- šče, da Ohio Bell nima s tele-tičnih ciljev. Po njegovem tonskimi naročniki v Clevelandu spada vsa reč pred veliko nj£ ve£ stroškov kot z onimi v zvezno poroto, ki bo razisko- Toledu, Daytonu in Akronu, vala stvarno in ugotovila dej- rajge manj in smatra, da so vi-
Zadnje vesti
stva.
r
I šje cene za to postrežbo v Cle-
COLUMBUS, O. — Bivši držav-' velandu neopravičene, ni guverner A. Rhodes je si- županski kandidat— noči napovedal, da ho danes prijavil svojo kandidaturo za državnega guvernerja pri volitvah prihodnje leto.
PARIZ, Fr. — Brigitte Bardot, znana francoska filmska igralka, je izjavila včeraj, da ne j ho več nastopala v filmih, |
ampak “začela živeti”. Stara | LinLneyju- Demokratski
Kong. L. Stokes je včeraj predstavil novinarjem črnskega županskega kandidata za Cleveland rev. A. Waller j a. Louis Stokes naj bi s to objavo hotel okrepiti svoje stališče med črnskimi volivci napram črnskima vodnikoma G. Forbesu in A.
Stran-
je 38 let.
PARIZ, Fr. — Zastopnik vlade Joseph Comiti, ki je po poklicu zdravnik, je včeraj izjavil, da je zdravje predsednika republike G. Pompidouja “odlično”. Časopisje je v zadnjih dneh ugibalo, da je predsednik težko bolan, da ima po vsej verjetnosti raka. Comiti je dejal, da so ta ugibanja “preko vsake meje”.
PARIZ, Fr. — Dr. Kissinger in Le Buc Tho go var jala in pet ur in sklenila razgovore danes nadaljevati. Kasneje je bilo objavljeno, da je bil njun današnji sestanek prestavljen od dopoldne na popoldne na željo dr. Kissingerja.
HOUSTON, Tex. — Avstronav-ta Conrad in Kerwin sta pripravljena iti danes iz vesoljske ladje raztegovat krilo sončne baterije vesoljskega laboratorija. Conrad je glede uspeha podviga negotov, pa se je vendar odločjl storiti, kar bo možno, če krila ne bo mogoče raztegniti, bo treba bivanje v vesoljskem laboratoriju končati, ker je na razpolago premalo elektrike.
ki ta boj gotovo ne bo koristen!
Klein je odstopil
WASHINGTON, D.C. — Herbert G. Klein, najstarejši Nixonov sodelavec v Beli hiši, je zadnji torek odstopil z mesta direktorja komunikacij, na katerem je bil od leta 1969. H. Klein je sodeloval v treh Nixonovih votivnih kampanjah.
H. Klein ni prav nič skrival ; svojega zadovoljstva, da zapu-sta se včeraj raz-: šča Belo hišo in odhaja na me-pogajala preko sto podpredsednika Metromedia, Inc., v Los Angelesu.
Sodijo, da bo večji del Kleinovih poslov prevzel R. Ziegler, ko se bo vrnil iz Pariza, kamor je šel v spremstvu dr. H. Kissingerja, da se bo pobližje seznanil s potekom pogajanj in razgovorov z rdečimi.
WASHINGTON, D.C. — A. Cox, posebni javni tožilec za Watergate, je zaprosil zveznega sodnika, da prepove senatnemu odboru z-asliševanje važnih prič javno in pred televi-zjo in radijem, ker bi to otežite njegovo preiskavo in morebitni sodni nastop proti krivcem. , ^.....,3	I
Ameriška Domoviima
j:	^ i a »j f 3fi	Ti i;
6117 St. Clair Ave. — 431-0628 —- Cleveland, Ohio 44103
National and international Circulation
Published daily except, Saturdays, Sundays, Holidays and 1st ween of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
S18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5,50 za 3 mesec« £a Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $8.00 za 3 meseca Petkova izdaja $8.00 na leto
SUBSCRIPTION KATES;
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 112 Thurs., June 7, 1973

Egipt potiska Srednji vzhod v ospredje svetovne pozornosti
Egipt je predložil pretekli teden Varnostnemu svetu Združenih narodov, naj se ta ponedeljek zbere na razpravo o položaju na Srednjem vzhodu, ki se je začel zopet nevarno zapletati in zatezati ter s tem ogrožati svetovni mir. Kolikšna je resnična nevarnost miru sedanji položaj na .Srednjem vzhodu, je težko presoditi, vendar nekateri opazovalci trdijo, da bi utegnila biti 50:50.
Arabski svet postaja nepotrpežljiv, ko je poteklo ž;e šesto leto od .vojne, ki jo je v nekaj dneh izgubil z Izraelom in je temu uspelo po zmagi zasesti obsežna arabska področja, ves Sinajski polotok vse do Sueškega prekopa, ves desni breg reke Jordan, ki je pripadal Huseinovi Jordaniji, in še Golansko višavje, del Sirije, od koder so Sirijci stalno o-grožali izraelska naselja v nižini.
Šest let je minilo cd konca te kratke, pa vendar tako odločilne vojne. Arabcem ni uspelo osvoboditi in rešiti izgubljenih ozemelj, četudi so Združeni narodi novembra 1967 sprejeli resolucijo, ki zahteva od Izraela, da se umakne z zasedenega arabskega sveta na “varne” meje. Prav vprašanje “varnih” meja je postalo sporno. Izrael razlaga resolucijo ZN čim bolj na široko, Arabci čim bolj ozko. Egipt je zato predložil Varnostnemu svetu ZN, naj resolucijo od novembra 1963 dopolni in določi jasno in odločno, da se mora Izrael umakniti z osvojenega arabskega sveta.
Izrael je odločno proti vsaki spremembi in vsakemu novemu tolmačenju resolucije, slično stališče so zavzele in objavile ZDA.
Izraelu se za enkrat še nikamor ne mudi z reševanjem spora z arabskimi sosedi, na novih mejah se počuti varnega in trdnega, ker mu nudijo na vse strani potreben prostor za obrambo in izvajanje vseh drugih vojaških načrtov. ki bi se mu zdeli potrebni v zvezi z lastno varnostjo. Izraelska vlada izjavlja, da se je pripravljena pogajati neposredno z vsako prizadeto arabsko državo brez vsakih pogojev in zahtev. Te bodo prišle na vrsto, ko se hoda zastopniki obeh strani zbrali za skupno mizo k razgovorom o u-reditvi sporov in določitvi bodočih “varnih” meja za Izrael.
Arabske države odgovarjajo, da se ne bodo razgovar-jale z Izraelom, dokler ta ne umakne svojih čet z zasedenega arabskega zemlja. ZN so iskali možnost posrednih razgovorov, ki pa niso privedli nikamor in so zato obtičali.
Od tedaj se je položaj na Srednjem vzhodu delno spre; menil. Sovjetska zveza, ki je bila do lani močno zasidrana v Egiptu in skoraj neposredno odgovorna za njegovo o-brambo, je lani na zahtevo Egipta umaknila od tam vse svoje vojaštvo z izjemo nekaj vojaških strokovnjakov. E-gipt je prenehal hiti sovjetsko vojaško oporišče v Sredozemlju. kar je bil vsaj od jeseni 1967. Sovjetska zveza je premaknila težišče svoje dejavnosti na Srednjem vzhodu v Irak in Sirijo, ki sta bližje njenim mejam in kjer je manj nevarnosti za neposredni spor z ZDA.
V	Kairu so upali, da bodo z odslovitvijo Sovjetske zveze izboljšali svoj položaj v odnosih do ZDA, pa pri tem niso hoteli nič popuščati proti Izraelu. Predsednik Sadat je poudarjal kot preje, da hoče “osvoboditi zadnjo ped arabske zemlje” izpod izraelske oblasti. Poskusi pripraviti obe strani k resnim razgovorom in iskanju sporazuma niso u-speli. Sadat je bil razočaran nad ZDA in se je hotel pobotati s Sovietsko zvezo, pa je naletel v Moskvi na hladen sprejem. Tam so se zaceli zavedati, da za nje trenutno Srednji vzhod ni tako pomemben kot dobri odnosi z ZDA.
Egipt je tako prišel v položaj, ko ne more račlmati na podporo nobene od glavnih dveh sil sveta, še mani pa na podporo ali pomoč ostalih. Dobro voljo mu kažeta London in Pariz, toda njuna beseda v današnjih dneh ne pomeni več toliko, kot je nekdaj.
Razpravljanje o Srednjem vzhodu v ZN položaja ne bo rešilo, korak naprej v tem pa utegne biti dosežen v razgovorih med Nixonom in Brežnjevim v drugi polovici tega meseca, ko bo prišel Brežnjev na obisk v ZDA.
Doslej je izgledalo, da hoče Sovjetska zveza ohraniti na Srednjem vzhodu stanje “ne vojna ne mir”, ki bi ga lahko vsak čas razvnela ali pa mirila, kolikor bi to prijalo njenemu razpoloženju in koristim v mednarodni politiki. Sedaj mislijo, da so v Moskvi odločili, da ZSSR ne bi bilo v škodo, če pride na Srednjem vzhodu vsaj do začasne pomiritve, posebno še, če morejo za tako politiko dobiti kako nagrado od ZDA. Brežnjev bo brez dvoma baranta! in skušal vsa’ :b popuščanje v mednarodni politiki, pa tudi v ne-posredr T odnosih do ZDA čim dražje prodati.
V	Kairu so prišli do prepričanja, da čas vsaj za enkrat ne dela zr. nje, zato so odločeni spor z Izraelom potisniti v ospredje v taki meri in obliki, da svet ne bi mogel mimo njega. Nekateri računajo resno z egiptsko obnovo vojne
pa četudi se zavedajo, da bodo v novi vojni poraženi. Prepričani so, da bi s takim korakom prisilili vodilne sile sveta k reševanju spora na Srednjem vzhodu.
V	Jeruzalemu se zavedajo nevarnega položaja, skrbi pa jih tudi dogovor med ZDA ter Savdsko Arabijo in ZDA ter Kuvajtom o dobavi modernega ameriškega orožja tema arabskima državama. Washington bi radi pripravili v Jeruzalemu vsaj do odpovedi dobave ameriških Phantom jet letal Savdiji in Kuvajtu. Prepričani so, da bodo Arabci ta letala prej ali slej porabili proti njim.
V	Washingtonu so začeli presojati položaj na Srednjem vzhodu tudi bolj obojestransko. Nočejo si popolnoma zapraviti arabske naklonjenosti, ko se zavedajo, da bodo ZDA v bližnjih letih potrebovale vedno več arabskega olja za svojo industrijo in prevoz. Arabske države z bogatimi zalogami olja se novega položaja zavedajo in ga skušajo izrabiti. Tako je morda le nastopil čas, ko bo prišlo do reševanja sporov na Srednjem vzhodu in do morebitne pomiritve tega. Vse zavisi v dobri meri od poteka in uspeha razgovorov, ki jih bosta ta mesec vodila v ZDA Nixon in Brežnjev.
!
BESEDA IZ NARODA

¥ nadalje, ii, listja, na Orlov mkl
m ■
Orlov vrh na Ljubljanskem gradu.
CLEVELAND, O. — Ko smo ime “ORLOV VRH”, postavili pred- skoraj 30 leti odhajali iz spominsko kapelico v počastitev domovine, smo na svojih hrbtih vseh, ki jih po zaslugi rdeče re-nosili praktično vse svoje “ze-j volucije ni med nami. Orlov vrh meljsko” premoženje.V nahrbt- na Ljubljanskem gradu je bil niku ali v kovčku je bila shra- prekopan in trupla tam pokopa-njena vsa naša revščina, pa ven-: nih slovenskih d o m o brancev dar je služila kot temelj, na ka-| barbarsko onečaščena. Toda na terem smo si v tujini postavili svobodnih ameriških tleh je
nova življenja.
Toda v srcih in dušah smo bili
rodni konvenciji. Veliko ropotanja je bilo. Mlade inspirante so gledanja in proučevanja na politične zmešnjave nekako dvignile z navdušenjem, češ, v vaših miadih rokah je bodočnost, vi začnite in povejte valptom, ki že dovolj žanjejo vse po naših poljih in travnikih, da je čas, da gredo v pokoj in naj prepuste politična polja in žetev po njih vam. Začeli so malo glasneje govoriti in to naglašati. Stari “mojstri” so pa kmalu cevne politične zaporke tu in tam malo odprli in tu pa tam malo zaprli, in vse se je spremenilo tako, da starih ni odneslo s stolčkov, mlade pa nekatere odneslo, nekatere pa drugače ’pomirilo. In smo tam, kjer smo hib. Drugega upanja mladim ni pustilo, kakor potrpite, da čas počasi s svojim “busom” pride po ta “stare”, ki še vedno sedijo trdno na položajih.
In na sodiščih? Obtožb vse polno. Dolžijo tega, dolžijo onega, glede tega in onega. Ne zaradi zaslug, da je kaj posebno dobrega naredil za javnost, ampak da je preveč rad “ocvirke” lovil po skledah na tak ali tak način. Umazane sklede pa pustil, da jih morajo drugi čistiti in pomivati Za njimi. In kako procesi? Tu pa tam poročajo, da tega ali onega “nagradijo” s kakimi kaznimi, pa ne preostrimi. Nekatere pa odlagajo in prekladajo za leto, včasih za dve, in čas, ki pa rane celi, zaceli tudi občutke in kadar se več tako ne čuti posledic takih dogodkov in zadev, se jih pa reši po nekakih takih načelih, da kar se ne občuti več tako, več tako ne boli in se lahko marsikaj bolj milo sodi itd.
Ali je pa samo pri nas tako? Kaj pa tam okrog Bele hiše in okrog zdaj zelo oglaševanega “Watergate”? Na ta vprašanja bi vedeli najbolj dati pojasnila naši vremenoslovci, ki na televiziji pripovedujejo in kažejo, kako sape in vetrovi od zapada vse nosijo naprej tja proti vzhodu pozimi snežinke, poleti pa težke oblake polne mokrote in
Fisv, Frank i. Godle bo ¥ nedelp iral mm mašo
¥ eorkvi s¥* Vida
vstal nov spomenik njihovi žrtvi. In ob njem se zdaj že dol bogati! Vzeli smo s seboj vse, go vrsto let zbiramo, da se spo-i dežja. In če to drži in je-tako, česar nas je naučila mati na svo- min jamo teh žrtev in jim pripo- se ni čuditi, če je “Watergate” jem kolenu. Bog je odločil, da rocamo barko svojega osebnega postal prenapolnjen in da so na-nadene temu našemu duhovne-; in narodnega življenja.	stali iz njega izlivi. Vsaka reč
mu bogastvu še sijajno krono j Tudi letos se bomo zbrali na spomina na tiste naše najboljše. Orlovem vrhu, ob kapelici Brez-brate, ki so bili poklicani, da s janske Matere Božje; pred Nje-svojimi življenji potrdijo voljo nim obličjem, pod slovensko in in odločenost slovenskega rodu, | ameriško zastavo, na zemlji, ki da živi prost in svoboden na!je slovenska last, je njihov spo-svoji zemlji.	j min najbolj živ in naša vez z
V tujini smo si nato postavili1 njimi najmočnejša! Zato pridi-nove domove: okrasili smo jih s mo vsi v nedeljo, 10. junija, na podobami starega kraja, domače'ORLOV VRH na Slovenski pri-hiše ih vasi, mrtvih, a ne pozab-1 stavi!
ijenih obrazov. In v Clevelandu:	Odbor DSPB Tabor,
smo ha kraju, ki smo mu vzdeii	Cleveland
----------o----------

C M 1S fl 0 §
3;*'
NEKDAJ
VČERAJ
Križišča Amerika
ima svoje vzroke.
Neka vest iz Charlotte, N.C., ki jo je objavil list “Observer” ped naslovom “Watergate: Leaky building”, omenja, da so tam o tem razpravljali v 4. razredu tamkašnje šole in da učenci to kot nalogo reševali in sicer takole:
— Kaj je Watergate?
En odgovor se je glasil: “Velika stavba, ki vode ne drži, ampak čiri.”
Drugi: “Demokratična stavba, ki skuša ustaviti vodne poluci-je..”
Tretji: “Par tednov nazaj sem mislil, da je to kraj, kjer čolni in ladjice gredo 'skozi. Zdaj pa vem, kaj je. Demokrati bi bili radi obrekovali republikanske urade,-pa ne vem zakaj.”
Četrti: “Mislim, da Watergate je lesa, za katero je zarjavela voda, kakršne dosti ljudi ne mara.”
Peti: ‘ Mislim,, da to je navadno smetišče. Republikanci naj bi sc ne vmešavali v-telefonsko postrežbo. Če so se imeli kaj pritožiti, zakaj se niso obrnili na predsednika Nixona?”
Tako šolarji v Charlotte o
* V NAŠEM BABILONU se liščine, od katerih so odvisni,
vse prekucava in meša, večina jim tako diktirajo: Ne odpirajte
po starih receptih, nekaj po no-1 ust, ne kritizirajte, da si s tem
vih, ki pa niso dosti različni od! stolčkov ne podrete, na katerih
starih načinov. Tako zgleda, da: sedite pri mizah in skledah, iz
bo šlo naprej še precej časa. I katerih ocvirke zajemate. In
Vsaj, dokler bodo stare politic-! tako se vse vrti naprej po starih
ne glave imele kaj vpliva in o-! navadah, ne sili na dež, da te
blast! nad vsem, kjer vladajo in j ne zmoči, razen če imaš 'dobro.j	.
se vrtijo. Iz stolčkov, na katerih i marelo in dober plašč, če ne boš! '°1”! ^7"	pove a i.
,..	Ubogi stric Sam! Če ga. ko-
sedijo m viadajo, jih m lahko, moker...	,	. .	°
kar tako odnesti in odpihati, ka-l Stari izkušeni politiki pa tudi i lTl“rjl li£ -la i'-Sul'-j°> 6a Pa ^
kor kak prah z miz in stolov v i znajo. Nekaterim z ocvirki” u-
kaki kuhinji. So na njih preveč sta zamaše, drugim zopet druga-	jp
ukoreninjeni na vse razne na- če in jame in luknje na njihc-čine.	! vih političnih cestah se napolni-
Javna mnenja pa spretno me-j jo in poravnajo in gre zopet naša tisk, radio in televizijske od-j prej tako, kakor jim ugaja, daje. Objavljajo napake, ne ob-| Druga javnost pa nekaj časa
IVERI
Vsi otroci nosijo tablo z napisom: “Hočem, da me jemljete isojajo jih pa ostro, najbrže iz-godrnja, pa kmalu zopet poza-: resno.” Da tega napisa nihče ne ‘razlogov: Ne piuvaj na roke ti-j bi, dokler jim kake sitnosti zo-topazi, je slabo za otroke in od-stih, ki te podpirajo z oglasi in! pet ne začno preveč nagajati. ; rasle! drugim, od česar živiš, da dihaš j Da je res precej tako, kakor!	*
naprej. Tako ' se ravnajo tudi'gori omenjeno, so dokaz lanski- Pohvala je sredstvo, da člove-mnogi na raznih položajih, ki so dogodki na konvencijah demo- ka spodbudiš do te mere, ko si jim zadeve znane, ampak pko-j kratov, to doma in potem na na- bo pohvalo zaslužil.
Ido je Slane Delane?
CLEVELAND, O. — Ko je nenadno potisnjen v ospredje v Jugoslaviji Stane Dolanc, tajnic izvršnega ibureauja Zveze komunistov, se v tujini tisti, ki jih razmere v Jugoslaviji zanimajo, sprašujejo, kdo je Stane Dolanc.
Pičli znani podatki pravijo, da je bil rojen 16. novembra 1925 ; v Hrastniku, odšel v začetku i 1944 k partizanom in kmalu na-! to bil sprejet tudi v Komunistič-| no partijo. Skozi 15 let je bil v j vojni obveščevalni službi KOS I in nato v UDB-i, kjer mu je bil šef za Slovenijo Mitja Ribičič-Nato je postal direktor šole za politične vede v Ljubljani, dokler ga niso izbrali kot zastopnika SR Slovenije v izvršni bureau Zveze komunistov Jugoslavije. Na tem mestu si je pridobil zaupanje in naklonjenost -R" sipa Broza Tita.
V Ljubljani o S. Dolancu nimajo posebno dobrega mnenj3; smatrajo ga za nekakega partijskega aparatčika brez posebne brihtnosti in razgledanosti. P13 nedeljo zvečer v farni dvorani, padal naj bi Kardeljevi skupk kjer bo novomašnik podeljeval ni. Srbski viri ga predstavljaj3 novomašniški blagoslov.	i kot Kardeljevo orodje in zaup
Novomašnik je bil rojen v' nika, hrvaški pa vidijo v njem svetovidski fari in v njej končal'prav nasprotno predstavnika no-farno šolo. Nato je šel na višjo: vega redu, ki je potisnil Karde-šolo v Borromeo Seminary in nato tam še v college. Teologijo je študiral v St. Mary Seminary na Ansel Road. Tekom študija si je nabiral skušnje z delom v raznih mladinskih in farnih organizacijah in skupnostih.
Novomašnikovi starši in sestri Bonnie in Clare živijo na E. 61 St, brat Roger pa je v Bethesda Naval Hospital kot Navy Corpsman. Mrs. Josephine Cimperman z Norwood Rd. je novomašnikova stara mama.
Novomašniku, njegovim staršem in sorodnikom čestitamo k izbiri in dosegi visokega cilja, pa mu želimo tudi, da bi mu Orly.
Bog pomagal v vseh stiskah in j Nato so tudi mesarji preskušnjah v težavnem in zah-‘nji podrli stojnice. Na povm.
Rev. Frank G. Godič CLEVELAND, O. — V sobo^ to, 9. junija, bo škof Clarence | G. Issenmann v cerkvi sv. Paskala Baylonskega posvetil v duhovnika Franka G. Godiča, sina Mr. in Mrs. Frank J. Godič, 1234 E. 61 St, Cleveland, Ohio. Prihodnji dan, v nedeljo, 10. junija, ob 11.45 bo imel rev. Frank G. Gc-dic svojo novo mašo v cerkvi sv. Vida. Sprejem bo v
Ija in Bakariča med staro šai°-Dolančevih sposobnosti, nazo rov in načrtov verjetno ne bo mogoče stvarnejše presoditi, Mer ne bo resnično lahko sam odločal Jn sam vodil, če mu bo to dovoljeno in omogočeno, bo bodo Titu padle vajeti iz rok.
O. s.
Tržnice končno zaprt®
Dokončno so se zaprla vra “Les Halles”, znanih tržnic sredi Pariza. V minulih štirih leb so se trgovci s sadjem, zelenjav° in ribami postopno selili v nov® tržnice v Rungisu blizu letahs
kot zad-
šini dib
tevnem poklicu, da bo vzdržal okoli 32 hektarov bodo zgra-
in si zaslužil večno krono!
AD
trgovsko in poslovno središče postajo podzemske železnice._________
fill
uliti
svoj ib
zanje
Spomladansko zasedanje ii, da mladi niso izpolnili s^ jugoslovanske škofovske j delovnih nalog. Družba se z
konference	' premalo zanima. Samo kr* ^
Dne 11. tm. se je končalo v na račun mladih nima noben o Zagrebu letošnje redno spomla- uspeha. Treba je dejanj.
dansko zasedanje jugoslovanske	----- _ .
škofovske konference, katero je Posvet Z duhovniki vodil predsednik ŠKJ, zagrebški |
nadškof Kuharič.
v Črnomlju
‘Družina”,'	Koordinacijski odbor za urej^
verski tednik, katerega izdajajo nje verskih vprašanj pri 0 j slovenski škofje, prinaša v'št. 19-ski skupščini je marca sb *^ od 20. tm. o njem tole poročilo: j posvet z duhovniki črnonre J “Na dnevnem redu so bila ne- občine. Udeležilo se ga je -katera najvažnejša vprašanja iz hovnikov. Namen je bu -
ki se večkrat P°
verskega in cerkvenega življ enj a! nesporazume, v Jugoslaviji. Posebna novost! javljajo.	^
tega zasedanja je bil nekakšen' Predvsem gre za pogrebe^ ^
iška-
“aggiornamehto” v sodobni te- katerih želijo domači ve-r oiegiji, ki so ga za, škofe pripra- civilni obred. Poleg tega ^ ^ vili ugledni teološki strokovnja- ii rešitev vprašanj,/V kateim ^ ki. O najnovejših dosežkih na prepleta dejavnost dveh raz področju svetopisemskih znano- nih ideoloških smeri.
sti je škofom govoril jezuit dr.	----
Albin Škrinjar (Slovenec, o. p.), Krmni motorji iz KoP1^ v koreferat pa je imel profesor vi-1 “Tomos” je edina tovar seke bogoslovne šole z Reke dr. ‘ Jugoslaviji, v kateri Antun Kresina. Z novostmi je j krmne motorje. Zaradi seznanil škefe jezuit dr. Rudolf. like, vzdržljivosti, ekonoR^gv Brojčic, o dogmatični razsežno- sti in tihega teka je ta sti zakramenta sv. krsta pa je izdelek začel osvajati sv*-govoril dr. Tomislav Šagi-Bunič. j tržišče. Zato ga je na dom3
ikofje so poslušali tudi poročilo o izkušnjah praktičnega dušnega pastirja. O pastoralni vrednosti krsta in krščanske inicia-cije je govoril župnik šibeniške stolne župnije Frane Šimat.
trgu težko’ dobiti.
da b3'
Tovarna ima v načrtu, do letos izdelali 22,000 mot°r
iWllR , -
“Gubčev kovanec” iz.
“Gubčev kovanec”, v s 1 ;ra vedbah po osnutku VI3 1^co Štovička v spomin na 400- e slovensko-hrvaškega
Mladi v Izoli
Zadnja leta se je tu naselilo | zelo veliko mladih prebivalcev.! že v prodaji. Izdalo ga je Zaposleni so v raznih podjetjih,1 matično društvo. Cena sreRega največ (okrog 500) jih je v “Me- ka je 150 dinarjev, PoZ^aCRa 40
hanotehniki”.	; kovanca pa 60, posrebrene
Ob pregledu dela so ugotovi- in bronastega 30 din.
!8mt«aamnttt

(Spisal Jurij Trunk)
.7- PIJANČEVANJE IN BOLEZNI
^ai’adi nezmernosti jih je že
VeHko
umrlo. Sirah 37, 32.
Q iz tega, kar smo povedali ^ yplivu alkohola na telesne C1> je razvidno, da izvira iz ^Jančevanja in žganjepitja cela sta bolezni j. Redno in pose-^ezmerno uživanje alkohola kal°Zl V rnno§^1 slučajih prvo jj., ^0^gotrajnih, navadno smrt-vj. '3°ieznij, ovira njih ozdra-To 4 ^ ie stori nemogoče, tu; j6. iahko umevno, če po-jjg8.1®’ je alkohol strup. Ne-faš'U ^me^u Pade na travniku L..a 2 žganjem iz rok in se raz-Ile' Nekoliko
^ h
dnij pozneje na ravno isti kraj, ^Tes prostor, po ka-p0^ Se i® žganje razlilo, je bil tera 1101115 rujav> in trava, ka-cine Venc*ar toliko mraza, vro-p0-e ln uaokrote prenese, je bila pravi modri trav ’ ako žganje tako dela s l0(jc ’ kako bo še le z mojim že-
^isern
eni in z vsem telesom, ki
črkami na vsako gostilno: Tukaj j se v steklenicah prodaja kole-tra!” In zdravniki na pariškem vseučilišču so izjavili: “Zloraba opojnih pijač pospešuje razne bolezni, ovira celitev ran in operacije. Nalezljive bolezni, osep-nice, legar, driska, kolera se lotijo posebno pivcev.”
Posebno jedna posledica alkoholizma je znana vsakemu. Kdo še ni videl onih nesrečnikov, katerim se tresejo glava, roke, noge, ves život! Nesposobni so za vsako delo, sužnji svoje strasti. To je takozvani ‘delirium tremens’. V Rusiji je od 1. 1862— 1865. umrlo na tej bolezni do 35.000 ljudij, in v Severni Ameriki je baje takih bolnikov okoli 40.000.
Nadaljnja posledica pijančevanja je navadno blaznost, norost, in dr. Bar je našel, da je bilo na Nemškem 1. 1885. takih ljudij 11.974!
Blaznost, norost! Koga ne pretresejo te besede? Ali si moremo misliti večjo nesrečo za kako družino, ali zmeriti množino
KULTURNA KRONIKA
celoa''~°	^akor trava? soiZ) ki se pretakajo, če kdo zno-
kanrV Jen^e ni	! rU ako ga Pijejo v norišnico?
stresei c 1 u6'	^SU ^anya’; Strah obide vsakega človeka, ki
letel, k ° samy2a strahu in < obišče kako norišnico. Ko bi ne Zajček °r	mogoče. j vedel, da so to nesrečni ljudje,
^ll Vga-,aL01ernu 50 za Poskus | bi mislil, da so blazne živali v žganja ° - Qan }e ieclno žličico, človeški obleki! In povzročitelj §lail žg86 ^ 2a®el v^tt tu Je P0- take nesreče je v mnogih slu-P°glec] vV nekolikih dneh. Ako | čajih alkohol, pijančevanje! Lah-kapljico vode
Dr. Tine Debeljak:
Mauserjev roman o Frideriku Baragi
Pisatelj Karel Mauser že nekaj let priobčuje v kanadski torontski reviji Božja beseda “roman o škofu Frideriku Baragi” j — kakor ga imenuje on sam, ter je lani zaključil prvo knjige. Za ; to priložnost je uredništvo revije izdalo prvi del v ponatisu (Toronto 1972. str. 190) z ilustracijami kiparja F; Goršeta. Tako je prišlo najnovejše delo pisatelja Mauser j a v svoji prvi
kot zveza med dogodki časa. Ali pa tudi kot prenos svoje osebne življenjske problematike intuitivno v Baragovo osebnost ter postaviti — navezan na gradivo, sproščeno — svoj lik v drugo, ki raste po njegovi osebni viziji v umetniško mogočno podobo, toda ne resnično. Ali pa naspisati z močjo pisateljske rutine na osnovi gradiva in svoje spoznave kolikor mogoče resničnostno monografijo o protagonistu. Če konkretiziram te tipe,
5 bi rekel: lahko bi se lotil snovi I kot Flaubert v Salombi, ali kot Pregelj v Šmonci, ali kot Wer-(fel v Pesmi o Bernardki. Odločil se je za Werfla, ki mu je bil bliže, kajti prav Mauser je poslovenil pred desetletjem njegovo zgodbo o Bernardki v Lurdu.
Tudi Mauser noče pisati samo
fazi v roke tudi tistim, ki niso ,	.	.v .	, , .
v ,	.	.	. ugotovljeno resničnost, ne da ,bi
naročniki lepo urejevane kanad-	;	vv -.
Mauser daje poudarek na psihološko razlago Baragove duševnosti in njegove osebnosti. Zato piše bolj o njem kot o okolju ob njem. Opira se na znanstveno ugotovljeno gradivo o j njem, zato piše bolj življenjepis, pri katerem je vezan na dejstva,! katerih njegova fantazija noče) spreminjati kakor fiktivno zgod- f bo, čeprav bi jo z umetniškega j gledišča gotovo rad. Gradivo se! v nekem pogledu čuti kot orne- j jevanje umetniške svobode, na drugi strani pa daje vrednost resničnostni podobi izrednega moža. Tudi Werfel je delal tako. Sila umetnosti se čuti v nazornosti izraza in opisa, ki je pri Mauserju še prav tako močan, kot v njegovih najboljših delih.
Mauser imenuje to delo “roman”.
Toda vprav zategadelj, ker zgodovinsko okolje samo skicira, punktualizira od časa do časa in ga ne gradi kot francoski ali ruski naturalisti v podrobnostih v tisto silo, ki nosi ves ta pro-
Moški dobijo delo Meški dobijo deio
Slovenska prisiava išče
čuvarje za svoje kopališčče za letošnjo sezono in oskrbnika, ki bi nastopil svoje mesto 1. septembra 1973. Kdor se zanima, naj kliče tel. 881-6751 ali 361-0377.
ske slovenske revije, ki bodo na ta način dobili vpogled v delo pisatelja Mauser j a zadnjih nekaj let ter bodo mogli razumeti, zakaj v tem času ni izdal več novih knjig razen ponatisa svo-
v v	| štor in čas in ne samo enega
se predali sproščeni ustvarjal-^]ove]^a v njeni je Mauserjevo nosti in fantaziji. Tudi se ni naj novejše delo vendarle ostala predal flaubertovski podrobni “povest”. Verjetno se bo Mauser v poznejših delih — na mi-
sanju leposlovnega življenjepisa . slovensko-ameriškega heroja za-! vedal tega, da delo ne piše samo za Slovence ampak da tudi za Amerikance v ZDA in Kanadi, kajti če kakšna stvar, bo tako delo zaslužilo, da izide v končni obliki v slovenščini in angleškem prevodu.
V tej prvi izdaji prvega dela bi pa vsekakor pogrešal na koncu knjige razlago nemških citatov in morda tudi razlago jan-
MALI OGLASI
V najem
4 sobe se odda zgoraj, zaposlenim, 1 ali 2, nič otrok, blizu sv. .Vida. Prosta gorkota, vroča voda. Kličite 431-9783.
-(5,7,11 jun)
For Rent
5 rooms down, big basement,
furnace, garbage disposal, just
i painted and papered. $75. Will zenizma in podobnih pojmov, ki take one child Mce yarcL 0n
preprostim braveem niso razumljivi.
1229 E. 71 St. Call 361-4135 or 881-7665 after 4 p.m.
-(115)
obravnavi, ampak le v toliko opisu okolja, v kolikor je prišlo prav za določitev Barage
sijonskem področju — zakore-
Vjninil bolj v čas in širjavo, v mi-
jih kratkih črtic in zapisov, ki ,liem- Tf° fe T’ “ PTf lje' k0t d0sIei in del° utegrle
'V podrobnosti^ob opisu ilirske p0stali široko epihno po dina-
jih je izdala SKA (Na ozarah! 1970) in povesti Razdrto gnez- j do (Mohorjeva 1972), ki je tudi i ponatis starejšega dela. ,
Vsa ta leta se je Mauser ukvarjal s težko nalogo — bolj
šole, razlagajoč nje sestav,-nor-malko, licej itd. pa tudi ne ob razlagi janzenizma, kar bi storil slednji romanopisec z veseljem, pač pa je v posledicah prikazan v razgovoru v Dolinarjevem
obljubo da bo napisal roman ; jcrogU_ ysa ta kulturno-politič-
čal,
2aPaziš na stotine malih; Slej ° S° Sikajočih živalic. Po-
ne vidVcaPj;’ico ž§ania> v niei
Iti 2(j !S ničesar, vse je mrtvo. Kaj ral.Zmesaj vodo in žganje. bije ^ ^ ■ Male živalice, ki so Hej o aVri0	tako vesele, posta-
po kratl!ni^ne, za®ne vi'-i’ in
njih. a ~ern smrtnem boju je po tpQ’ 2oPei je nastopila smrt. in tak3111 k526’ kai ciMa alkohol, čitjj 2 k Sl ^aremo tudi tolma-t^ed imai° živali tak stud 2 * ni‘
116 bi^v'68,^0 Pa Pi alkohol tew s odljiv? Kdor bi hotel b a prekati,
s pove-
°6l:ie	ne bi imel no-
kar iac, u^nje in bi moral tajiti, |
ko je to umevno. Alkohol razburi živce, posebno v možganih; tudi drugače vpliva jako pogubno na telo in, združen z drugimi vzroki, pripomaga več ali manj k tej strašni nesreči.
Razna opazovanja se 'strinjajo v tem, da spravi žganje veliko ljudij v norišnice. To so opazovali posebno v deželah, kjer se je pijančevanje najprej razširilo, v Ameriki, na Angleškem in Irskem. V začetku tega stoletja so bili jedna tretjina norih pijanci. L. 1851, jih je bilo od sto že 60, in v naših deželah, pravijo zdravniki, jih je poprek
40—70 odstotkov. V Parizu se je
lasno potrinT„4„ illU.xaVavJ1U1’! število takih norih od 1. 1889. 2araVr,c, .p lrluleJ° VS1 izkusem	,	... v
Kjatiec 1- L' 1853 dal neki
žo ž	triletni hčerki ča-
'ttieh i ^ ®^rok izpije, v treh Pio v, pa trohnelo mlado tru-
Dr J111 zernlji-
Pmieland niS*- '“Vse alko-
^Učnp10161511^ Piše:
Pijače krajšajo življe-
ga žrp6 80 tekoč ogeni’ ka' ho] c-LOVek. Povzročujejo v zni v
%
tere.
tedaj v 10. letih, podvojilo. V Avstriji jih je baje poprek 8 odstotkov. Na Dunaju je pa bilo 1. 1889. od 549, ki so prišli v norišnico, 135 norih samo vsled žganja, in 84, pri katerih je bilo žganje glavni vzrok, tedaj 40 odstotkov. Profesor pl. Krafft-Ebing je našel celo 55 odstotkov.
želodcu, na koži, V Kusiji Jih ima °d 100 blaznih
Prsih, j
- ^kij-Q ncil^e^nfilliuiše> on,eikoholu. Taka nesrečna žrtev
115 pripisovati svojo bolezen al-
tod Bria ’	- v.	.v.	,	».	,
hn , lcle, da Uccv,'- ••	i večinoma umci družinsko predli v,. ’ ua k°ncno pijanec ne	. .	.	,	,
^ Ž£Ia a ni^ drugega kakor le m°Zenje m hlSm T’
^ §anje!»	b ~ ~ nravnost, nravnost družine in
0sledice	i , . 'naredi prostor surovosti in po-
2elorL alkohola so bolezni	.	F..	F
sohi CU: slabljenje izonieni1 dlVJan0Stl-
’ IlePrebavr,^ 4.	’	? v I M nekem zavodu je bilo od
tJ’ rak. krvavp3 '	Cre‘!300 blaznih otrok 145 otrok od
SPWt avenl®- Naravnost
ri° 1®’ kar se pogosto
^avi a a’ ®® kdo te bolezni ;etrik nmPet.Z ~~ žganjem! V TePic0i	žoltenico ali zla-
Gdvice 7	m skrčenje.
86 kanienaC^ei0v otekati, in dela ^jo jjj ' v duča se lahko vna-Poloti4a°nejo krvaveti, ali pa
ak° Pogub °Veka SUŠica' Ravno srce_ ^^ub.
n° vpliva alkohol na
^ Mož!čne utriPati m
se vna-
>8SiSiioisdo-
pijancev. In če prinaša že jedna sama duševna bolezen toliko bridkosti, kaj bi se nam še le odkrilo, ko bi mogli pregledati vse te bolezni v jedni podobi? Če mislim posebno na one otroke v norišnicah, o katerih ne veljajo Slomšekove besede:
Oh, blažena leta nedolžnih otrok,
Vi ‘mate veselje brez težkih nadlog,
o škofu Baragi. Zato ga usposablja ne le pisateljska-spretnost'in moč, temveč tudi poznanje Slovenije, vseh krajev Baragove mladosti, pa tudi vseh krajev amerikansko-kanadske Baragove misijonske pokrajine, ki jo je večkrat obiskal počez in pošir. Torej: geografsko poznanje Baragovega “življenjskega prostora”. Toda to ne zadostuje za “roman”, treba je spoznati
na okolja je le bolj “skiciral” v bojazni, da se mu z opisi ne raztrese delo, poudaril pa je samo udeležbo Barage v njem, kolikor je važno za njegov osebni razvoj. Odlično so opisane družinske razmere v Baragovi družini ter očetov in materin značaj, predvsem pa Fricova privezanost do sester, v kateri je nekaj resnično skrivnostnega, in zato’ mikavnega za pisatelja.
do dna temperaturo časa izpred	0b Dolinarjevi Anici diha
150 let ter še posebej do podrob- jpregljevsko tragično odpoved, nosti Baragov življenjepis, ka- jj0-fbauerjev pomen za Dunaj in kor ga odkrivajo in pokazujejo |novo romantiko ob njem (tudi znanstveniki, ki niso pisatelji, če Kopitarja bi morda vtaknil v ta
miki, dramatiki in herojstvu. V tem primera bomo po tem uvodnem nastavku utegnili dobiti roman, ki bi lahko previšel njegovo trilogijo, kajti kot umetniško delo bi bilo bolj enotno (kar Ljudje pod bičem ni!). Rad bi, da bi se Mauser pri pi-
hoče podati v prostoru in času živega Barago. Vse to, kako je živel in ljubil in rastel k božje-
razvoj), bi zaslužil več poudarka; predvsem bi pa jaz Hof-bauerja pisal s češkim imenom
mu poklicu, da je postal sloven- Dvoržak. Na ta način je Mauser
ski kulturni delavec in apostol Indijancev ter heroj širjenja krščanstva v poganskem svetu; da je postal sv. Ciril kanadskim Indijancem, katerim je odkril sv. pismo, in sv. Metod, ki jim je ustanovil škofijo in utrdil Cerkev vonjih. To pa predpostavlja ogromno časa v zbiranju gradiva, pa tudi razsežnost osebne in družbene problematike.
Mauser je končal sedaj prvo polovico, verjetneje, prvo tretjino tega Baragovega romana. Kako? Mauser je stal pred problemom, ali napisati roman o Baragi kot roman dobe, skozi katerega bi se pretakal studenček Baragove življenjske poti
podal v prvem delu na nazoren način Baragovo pot iz Male vasi v Trebenjski grad, v ljubljanske šole, na Punaj in od tam — po končanem jusu — v bogoslovni poklic; nato njegove prve službe v Šmartnem pri Kranju in v Metliki do odhoda od tam v ameriške misijone. Med spoštovanjem ljudstva in ironiziranjem janzenistične duhovščine se odpelje — ko se je odpovedal vsej dediščini doma — na novo polje — širjenja ljubezni božje med pogane.
To je I. del Baragovega romana, ki nosi geslo iz njegovega škofovskega grba: Le eno je potrebno.
Avto naprodaj
Volkswagen, 68. v dobrem
Sri Lanka hoče dostojno učiteljsko osebje
COLOMBO, S. L. - Prosvet- stanju7 Khčite 361-1809. no ministrstvo je odredilo, da u-čiteljice ne smejo nositi v šoli kratkih krilih in oblek z globokim vratnim izrezom, učitelji pa ne dolgih las, širokih in dolgih zaliscev in tudi ne širokih, novo-modnih hlač.
Zunanjost in obleka učiteljstva mora kazati notranjo "či- ] stost” in uravnanost.
_________________ -(113)
Hiša naprodaj
Dvcdružinska hiša, dvojna garaža, St. Clairska okolica. Najboljša ponudba. Kličite 232-8425.
(112)
HELP WANTED,
General Office Work
Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628
Hiša naprodaj
Za dve družini, 6 in 6, v okolici sv. Vida, dve novi garaži. Kličite 391-3285
-(114)
Male Help Wanted
Martha Mitchell
MARTA, MARTA! — Martha Mitchell, žena bivšega pravosodnega tajnika Johna Mitchel-la; v razgovoru s časnikarji.
nasledki so:
I tedaj me zgrabi strah pred straš-
*6k.
^Viea.
^Popači at,-	■	^
-7„kri' iSbriU7feht:.do'-kava,iaka mn°g,e “friše;
in posledica .
h aikohn'i'C'ZriOSt' ^l°vek more v,6lleffe a tudi oslepeti. Dr. jCl2tl£hn kiravi' “Več tisoč jih , cL7S° osl®Peli vsled žga-(božjaPsa Val0 se je tudi, da
kajti tudi ti otroci so ljubljenci

p^y^paci staničr03^1^^' ^a~ Vnm odgovorom in nesrečno uso-
bin, V1’ 1U hosieaica je božji in imajo neumrjoče duše,!
turn oni imajo svoje angeljice, i ki gledajo obličje nebeškega! Očeta; a ravno ti angelji bodo vstali kot tožniki pred naj višjim sodnikom! Zares, popolnoma se uresničujejo svetopisemske besede: “Radi hudobij očetov hočem kaznovati otroke v tretjem in četrtem kolenu”.
Že Plutarhu je bila znana ta strašna posledica alkohola na otrokih, ker piše: “Pijanec rodi pijanca.”
(Dalje prihodnjič)
Nedek"\1P°Sebno
Je bil! alkohoI
v starosti, a- V Berolinu takih bolnikov
^O^1.0 °d 607
TuP.Jati®ev.
L*1®11!®’ da^'-narni ^ razširjeno aZgan3® obvaruje na-Čisto napač-


bi V°fe;
^0gel,
7r F- Adam piše: “Ko 1 2apisal z velikimi
Gradbeni delavci Izkušeni v gradnji kanalov in drugega dela pod zemljo, najmanj 3 leta izkušnje. Dobra plača in obrobne koristi. Javite se prosim na: Box 123, American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103.
________ (x)
Delo na strojih “Drill Press”
Tovarniška izkušnja priporočljiva
RISHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351
_____ (121)
Wanted
Dishwasher. Nights, male SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. ___________________ (112)
POWER BRAKE OPERATORS LABORERS GRINDERS
SHEET METAL MECHANICS
to work on sheet metal fabrications and electric cabinets.
STEADY WORK, COMPANY PAID BENEFITS. Interviews between 8 and 11 a.m. FORMWELL PRODUCTS CO. 1530 Coit Ave.
(south on E. 152 St. to end of street)
(116)
V najem
Oddamo 4 sobe in kopalnico, (x) ! plinsko ogrevanje, zgoraj na 6013 Bonna Ave. Vprašajte zadaj, zgoraj, na 6011 Bonna Ave., ali kličite 881-7122.
(112)
Car st Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
15425 Waterloo Rd.
481-22r:
NAPRODAJ
j dve hiši na enem lotu na Maud Ave. blizu E. 79 St. cena zmerna. Kličite za sestanek 524-7571. _______________________ (112)
House for sale
Euclid — by owner, 3-bedroom Colonial, Tracy Ave., off E. 200 St. 531-0075.
(113)
Hiša naprodaj
Euclid — lastnik prodaja Colonial hišo, 3 spalnice. Na Tracy Ave., pri E. 200 St. — 531-0075.
(113)
Help Wanted — Female

ZABAVA NA PLAŽI? — V osrednji Indiani ni veliko priložnosti za to, toda tile so si izbrali za nadomestilo peščino. James R. Hoivard, ki jih je posnel na film, je dobil za ta posnetek Kodakovo nagrado.	.	^	-
Housekeeper Live in. — Watch three children, cook, and keep house. Eastern suburb. Call after 6:30 p.m. 382-7290
-(115)
Housekeeper
live in, 5 days, lovely, country home, adult family, light cooking. Other help employed. Top salary and benefits. Recent references required. Please call 247-5933
(114)
RETIREES
or newlyweds, Euclid brick condominium for sale, five rooms, bright and cheerful. End unit, basement and garage. Priced to sell.
731-3322 PERME REALTY
Hiše naprodaj
Dve na enem lotu na 1051 E. 68 St., v dobrem stanju.
Kličite 361-6836
— (113)
V najem
Štiri sobe se odda spodaj na E. 63 St. Kličite 881-7494.
—(113)
Lastnik prodaja
4-družinsko hiša v dobrem stanju, nova elek. napeljava, novi furnezi, na E. 73 severno od St. Clair. Cena $16,500. Za sestanek kličite 431-6798.
(x)
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
RAZPOROKA
ROMAN
Spisal PAVEL BOURGET — Prevedel A. KALAN
Edini umetelni predmeti so bile fotografije šestero prerokov iz sikstinske kapele. Njih atletsko mišičevje je na stenah nekako nadaljevalo nazorni nauk o anatomiji. Študentka je tudi “spala v tej sobi, pa postelje ni bilo videti. Vedno je gledala na dostojnost in vzlasti se je tudi ponašala z moškim tovarištvom; to jo je prisililo, da je dala sobi, kjer je sprejemala ljudi, podobo vsprejemne sobe. Spala je na zofi, ki je bila čez dan pokrita z debelo platneno belo preprogo. Malo sobo poleg večje pa je rabila za toaleto in prostor za vsakdanje stvari. Iz nekaterih podrobnosti se je pa le spoznala ženska, tako n. pr. je bila omarica na stelaži, ki je imela predaleč z napisom: rokavice, ovratniki, robci in v zraku se je začutil aroma trispudra, ki se meša s parfumom mimoze kupljene na cesti. Zlate mačice in fin bouquet iz. južnega zelenja, ki je gledal iz steklene posode, so bajale o brezskrbni mladosti, o svobodi, o srečnih deželah, o dolgih potovanjih .... Živo nasproti je tej sobi, ki je predoče-vala prav na drobno Berthino usodo, da je doma iz mesta na deželi, da se kaže neodvisno in samo zase, da se bavi z resnim delom, da ji je prirojena neka eleganca, ki jo je ohranila fino in prikupno tudi v takih razmerah, v katerih bi jo bilo od dvajset tovarišic gotovo izgubilo devetnajst. — Nikoli še ni Lucien poprej začutil toliko poezije, skrite v tej sobi, kamor je toli-krat prihajal in vselej z nekim strahom. On vidi njo, marljivo pri svojem, vsakdanjem delu; vidi, kako oplemenuje to trdo delo, vedno bolj se vnemajoč za vzvišene ideale; tudi danes je kakor zmiraj nežna in vesela in prav nič ne ve o obrekovanju, ki se o njej trosi naokrog; vse to ga silno pretrese. Ne more se ubraniti solzam. Njegove čut-nice so toliko trpele, da ni imel več nad njimi moči. Tihe solze so mu polnile lice, on zdrsne na s^ol in ne more besede spregovoriti. Berthe se čudno zdi, da nič ne govori, obrne se vanj in vidi to tiho bolest na njegovem obrazu in na njegovih očeh. Tudi
za trenotek ni premišljevala za kaj se gre. Bila je odločilna ura, katero je že davno pričakovala. Tudi ona se tako razburi, da se ne more več popolno obvladati. Nazaj zopet položi atlas, kateri je hotela ravno dati na svoje mesto, in ona z glasom, kakor bi prihajal od daleč, reče:
“Lucien, vi jokate? Kaj imate? Kaj se je zgodilo? . ..”
“Takoj . ..” odgovori s prosečim glasom, “takoj povem ... Sedaj pa ne morem .. . Pustite me!. ..”
Storila je tako in nemo ga je gledala, ko se je bridko jokal. Ko bi bil pri tem napadu ohranil le še nekoliko jasnih misli, pokazala bi mu bila razburjenost mladenke, kako mesto si je znal pridobiti v njenem srcu. Da, tudi ona ga ima rada, toda kako nesrečno to samo ona ve. Očem Lucienov se je docela varal o razmerju med mladima, in tudi dejstva o tem, kakor so mu o tem poročali, ni prav razlagal: toda dejstva so bila pa vendarle resnična. Berthe Planat je pred petimi leti in nekaj meseci res živela z onim Mejanom, katerega je Albert Darras imenoval Lucienu, da mu služi kot gotov dokaz. Imela je sina, ki ga sedaj vzgaja na svoje stroške v Moretu, blizo Fontainebleau. OB času te zveze je ona študirala pravo, pa je prenehala s temi študijami, ko se je sprla z Mejanom, ker je hotela popolno umakniti se iz kroga, ki je poznal njeno zgodovino. Od tedaj se je pri vseh njenih delih, tudi najmanjših kazalo stalno načelo, namreč sovraštvo do preteklosti. Zato ni hodila v zelo obiskovano knjižnico na medicinskem oddelku, zato je obedovala v čisto navadnem restaurantu rue Racine, zato je stanovala v hiši, ki je bila zelo oddaljena od središča du Quartier Latin. Od onega dne, ko je spoznala Luciena in ga vzljubila, živela je vedno v strahu ob misli, da on kedaj slučajno zve za njeno preteklost, in bi mu ona ne mogla takoj pojasniti, da to kar je ona storila pri svojih devetnajstih letih, ni tako strašno, ni tako nizkotno. Žal, da se je zmotila, toda v dobri veri, ker je preveč zaupala
V blag spomin
OB DRUGI OBL1ITNICI — ODKAR NAS JE ZAPUSTILA NAŠA LJUBLJENA MATI, STARA IN PRASTARA MATI
Theresa Troha
ki je umrla 7. junija 1971. leta.
Ni minilo nam še dneva, ni minilo, še noči, brez spominov na Te, odkar si nas zapustila Ti.
The years may wipe out many things.
But this they wipe out never: The memory of those happy days when we were all together!
Žalujoči:
OTROCI — SNAHE IN ZET, VNUKI IN VNUKINJE PRAVNUKI IN PRAVNUKINJE
Cleveland, O. 7. junija 1973.
i V A	š?■A*’-:?išf-i &V•;	*
-'HNtLP	.-k. •
V BLAG SPOMIN
OB PRVI OBLETNICI MOJE LJUBLJENE ŽENE, NAŠE MATERE, STARE MATERE IN PRASTARE MATERE
Mary Lokar
1896-1973
ki je umrla 7. junija 1972
Spomin na Te je naš zaklad, saj vsak od nas Te imel je rad, pri Bogu zdaj se veseliš, a v srcih naših Ti živiš!
Žalujoči:
soprog JOHN LOKAR JOHNNY, MARY, JEANNETTE, DANIELLA in zetje vnuki, vnukinje, pravnuki, pravnukinje sestra in brat v Sloveniji
Cleveland, Ohio 7. junija 1973.

in je bila pregrdo varana. Kolikokrat med raznimi zaupnimi, pa vedno znanstvenimi pogovori ki so ji toliko ugajali, obšla jo je misel, da naj pove ona prva to žalostno zgodbo svojemu dragemu prijatelju! Toda ona ni mogla premagati sramu, ki je bil močnejši nego vsi dokazi, s katerimi si je skušala pojasniti, da ni nič hudega storila, ako se je vdala Mejami. Izvajanja tudi najlepše razvita ne morejo vni-čiti one vrojene jasnosti gotovih zakonov, ki nam jih je narava zarisala v dno naše moralne osebnosti. Mogoče je, da oče zataji svojo rodbino, toda njegov sin ne bo njemu tak kakor drugi možje. Kozmopolit zataji morda svojo domovino, toda obnebje njegove mladosti ne bo zanj nikoli podobno obnebju drugih krajev. Tako tudi lahko vzgoje kako mladenko prepojeno z revolucij onarnimi idejami — in tako je bilo pri Berthe Planat— otrovljena je lahko z naj hujšimi
H j@rb Fiirnaee Oo«
INŠTALIRA NAPRAVE ZA OGREV IN HLAJENJE STANOVANJ in TRGOVSKIH PROSTOROV, VODNE GRELCE, STREŠNE ŽLEBOVE IN STREHE, OGREV SKOZI STENE. Licensed, bonded & insured
Kličite 656-3608
F blag spomin
OB PRVI OBLETNICI SMRTI, ODKAR SE JE ZA VSELEJ POSLOVIL OD NAS NAŠ LJUBLJENI SOPROG,
OČE
mm mm
ki je umrl 7. junija, 1972
Eno leto je že minilo, ■odkar Te več med nami ni. Žalostna so naša srca, solze zalivajo nam oči. :
Hladna zemlja Tebe krije, srce ljubeče več ne bije. Spomin na Tebe še živi ir. bo do konca naših dni.
Žalujoči:
Soproga MARY Sin z družino Hčerka z družino Euclid, Ohio 7. junija 1973.

paradoksnimi strupi, lahko veruje v absolutno enakost spolov, zaničuje lahko vse socijalne pogodbe tako na priliko zakon, lahko tudi načelno in dejansko zagovarja pravo svobodne zveze, seveda v razmerah ki jo deloma vsaj opravičujejo; zadosti je, da se vda čisti ljubezni, takoj spozna nekako instinktivno
in sramuje se, ne ve zakaj in kako, da se je vdala brez zakramenta, brez pogodbe. Berthe ni tega hotela v sebi priznati, toda ubraniti se ni mogla tej misli. Dokaz za to je, da je vedno in vedno odkladala s svojo izpovedjo, četudi je vsaki dan čutila, da je to potrebno. Ona je v spanec zazibala svojo vest, ki jo je
SLONJA PATRULJA — V Južnem Vietnamu se v nekaterih predelih poslužujejo še vedno slonov tudi v vojski, kot kaže slika. Vojaška patrulja na slonu je na poti skozi džunglo pri Man Me Thuto.
ja v Južni Afriki na nekaterih področjih nekaj popušča. Ko so hile zadnjič športne prireditve, pri katerih so sodelovali beli in črni športniki, so pustili črne športnike v plavalni bazen v Pretoriji, ki je sicer redno dostopen samo belcem. Slika kaže posnetek kopališča tekom teh športnih prireditev.
silila, da izpove vso resnico, z obetanjem, da to stori tedaj, ko ji Lucien razkrije svojo ljubezen, katero je razločno spoznala v njegovi bojazljivosti. Dokler ona molči, si misli, in v njunem razmerju prevladuje prijetno duševno prijateljstvo, čemu med I molčala še zanaprej.
liko trpeti. Ona se ni p°vpra vala: čemu bi ga razoca1^ pač pa je mislila na t0- Ml® posebno, kako hudo bo J . in ne iz strahu, da bi za spoštoval, marveč iz soču Ja to bol, ki bi jo ona zakrivila.
te lepe sanje mešati kruto isti-no, vsled katere je morala to-
(Dalje prihodnjič)


mmammsm
V BLAG SPOMIN
DVAJSETE OBLETNICE SMRTI MOJEGA LJUBLJENEGA SOPROGA
i
mo siaui
Dvajset let je že poteklo, odkar si Ti zapustil me, ko preminul je Tvoj obraz a sipomini svetli na Tebe Rado ne preminejo nikdar.
Tvoja žalujoča žena MARICA.
Milwaukee, Wisconsin 7. junija, 1973.
o OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI /
. priporočajte / AMERIŠKO DOMOVINO >
•	SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI / OSEBNE NOVICE
•	DOPISUJTE v / ameriško domovino /
*	sporočajte PRAVOČASNO SPREMEMSO NASLON
*	PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO

..................§
JO S. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD	-jel'0583	^
6502 ST. CLAIR AVENIJE	TeL:
Tel.: 48l-'3tl8	|
Avtomobili in bolniški vez redno in ob vsaki uri na -j	J
-	Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo	(j|||.
COL LINWOODSKI URAD
452 E. lS2nd STREET
SUH PREKO VODE? — Tako izgleda, ko stoji fantič na hrbtu vodnega bivola, ki ga nese preko vode v pokrajini Vinh Binh v Ju žnem Vietnamu.
Za vsakovrstna tiskarska dela
se priporoča
TISKARNA tmm DOMOVIN*
S117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0028
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANI Vse tiskovine za društvene prireditve.
kj-epen-
okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup Spominske podobice in osmrtnice.
ostreč
Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra P
NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TlSKO