St. 311 Pitata UKiuiKitivMIMiaRMalipKU) v tortk 30# dtctmbra 1924. Posamezna številka 20 cent« Letnik XUX N«fr. Izhaja, livremll poedtljek. v«ak daa *■ t Uf Asiškega It 20. I. nadstropje. Dopisi | M poilljajo pisma ae ne sprejemajo, rokopisi vračajo. — Prof. F. Peric. — Lastnik ttakan^®H tlakama Mtooat Naraftala« rnaSa ca mesec L 7.—, 3 meaece L L 1 - tata L «9,— Za Inozemstvo mesečno 5 lir vet — TiWa1 Ti I rt dniitv a In oprave 1L 11-47- EDINOST itevllke v Treln lo okoHd po 30 ceat * O0mi ae raCuaaJa v Hrokosti mm kolose (73 auM - O&m Iffoveev la obrtnikov mm po 4i chL zahvale, poslanice ta vabile pa L 1.—, oglasi denarni) pa L t — MaH oglasi po 30 ceat beseda, aajmanj pa L X — naročnina la reklamacija ee pošiljajo IsMJatao uprav* Edinosti, v Trata. aUce sv. hučiška Asiikegs Mev. 30, L aadsHopifc — Tel tisa oredaHtve ta aisava 11tem ga že v naprej s svojimi lastnimi besedami proklel najneizpros-nejše. Vi pa nočete čuti besede o zatiranj ampak imenujete svojo ^litiko — asimilacijo. Toda ta asimilacija, kakor jo razumete vi, kaj je drugega, nego tista proseč, da se nam povrne šola v materinem jeziku, naj se ne odpira ta prepad med vzgojo v družini in ono v šoli, naj se ne ločujejo otroci od starišev na ta način. Vedno in vedno smo zagotavljali, da vsi priznavamo koristnost, da, potrebo za novi rod, da se uči italijanščina, da se pa ta nauk mora postaviti le na podlago poznavanja lastnega materinega jezika. In kazali smo na izkušene sisteme drugih držav, na pr. Švice. Zopet in zopet smo prihajali in smo prosili, kakor da prosimo milosti, za nekaj, kar se povsod drugod ceni kot elementarna človeška pravica! In kak ji bil odgovor na našo prošnjo? Sistem, tisti sistem zatiranja se ne izpre-meni, marveč tse Še poostruje! Mi moremo to-le vzeti na znanje in zagotoviti, da kolikor jačje Ho ntiranje, tem močnejši bo naš odpor! Vaš sistem, spoštovani Casati, ne odnese zmage! Obljube Pecori-Giraldiia in TCttonija V začetku svojega govora sem spominjal na obljube, ki so se dajale manjšinam v času sklepanja mirovnih pogodb. Na zaključku svojih besed se vračam k izhodni točki. Ko je italijanska vojska prvikrat prišla v našo deželo, v novembru 1918, je dal poveljnik one vojske, general Pecori-Giraldi, povsod nabiti plemenito sporočilo prebivalstvu, v katerem je bilo rečeno: «Občine z nemškim jezikom bodo imele nemške šale in obstoječim šolam bo dovoljena polna svoboda, da si nemški jezik k0t učni jezik.» Mari hočete morda tajiti, da tista obljuba italijanske vojske ni btie obljuba Italije same?! Vi ste §a prekršila! In spominjam vas na zagotovitev, ki »o jo podali italijanski delegati na mirovni konferenci v Parizu, da se bo napram novim državljanom nemškega jezika izvajala v najširši meri liberalna politika, z odrom na njih jezik m kulturo, ter da je eden tistih delegatov, senator Tittoni, označil kot visoko moralno dolžnost, da bo tudi Italija spoštovala tiste prarvice, ki so zajamčene manjšinam v drugih državah in med katerimi je pravica do lastnih Sol prva. In to niso bile obljube kake slabotne vlade, ki jih more vsaka nova vlada zopet zatajiti, marveč obvezo, sprejete pred mednarodnim kongresom, pred svetom, so bile pogoj za utelešenje drugo jezičnih ozemelj, ne -dbveze aH pogoji juridrčne, pač pa moralna umi (Marchi: «L. 1918. niste govoriti o moralnih obvezah.*), M bi se bile morale ravno zato, ker so bile moralne naravi, izpolnjevati tem vestnej-še, mesto da so so kršile in gazile z nogami. Ker so pravica, znittoet in Človečnost na naši sireni, zahtevamo, da nem povrnete, ker Sle naea vzeli, Solo v materinem jedko. In to bomo zahtevali neprenehoma kot svojo neminljivo pravico pred svetom! Cesare Rossi dolži Mussolinija Rossijeva spomenice proti ministrskemu p redsedniku - ne Amendolo, M ismije in Fornipe RIM, 29. Vsa javnost je še vedne pod vtisom nove senzacije, ki jo je vzbudila objava Rossijeve spomenice o zakulisnem delovanju najvišjih fašistovskih in obenem vladnih organov. Takoj po aretaciji Rossija, načelnika tiskovnega urada v ministrskem predsednišfcvu, so se po Rimu razširile govorice, da je Cesare Rossi, na katerega so fašisti sami zvalili vso odgovornost za politične napade proti nekaterim poslancem, spisal spomenico, v kateri skuša dokazati, da je bil on v glavnem le izvrševalec ukazov svojih predstojnikov, predvsem ministrskega predsednika Mussolinija. Obstoj te spomenice je bil takrat odločno zanikan. Ko pa je nedeljski «Mondo», ki izide v Rimu »v soiboto zvečer, prinesel fotografiran rokopis omenjene spomenice, je padel vsak dvom o obstoju tega važnega dokumenta. Danes ne zanika obstoja spomenice niti fašistovski tisk. Fašistovsko časopisje («Popolo d'Italia* in «Impero») skuša le zmanjšati vrednost te listine, češ da jo je ispisal človek, ki je danes v ječi pri «Nebeški kraljici», in sicer v času izrednega razburjenja, ker je vedel, da bo vsak trenutek aretiran. Pred spomenico samo prinaša «Mondo», daljši uvod, v katerem pravi, da je pripravljen prevzeti popolno odgovornost, s katero je združena objava te listine. O istovetnosti ispotmeniee list prav nič ne dvomi. Ko je Rossi vid«!, da «> ga fašisti po umoru Matteottija popolnoma zapustili, in ko je Mussolini zahteval, naj poda ostavko kot načelnik tiskovnega urada »v ministrskem predsedništvu, je v naglici spisal spomenico, ki obstoji iz 18 listov, da bi v njej orisal odgovornost drugih pri Oašatstov®kih p<$li/bičnih zločinih in tako rešil svojo Čast. Spomenica 5ii pppolna, ker manjka zaključek; zdi tse, da je moral Rossi prekiniti delo radi aretacije. Spomenico je Rossi izročil nekemu svojemu prijatelju. Uredništvu lista «Mondo» se je posrečilo dobiti fofcotgrafično sliko rokopisa te spomenice. C e?sare Rossi pravi uvodoma, da si šteje v dolžnost, da se brani kot državljan in fašist. Prišel bo dan, koi bo pred porotniki ali kje drugje lahko obširneje razložil to svojo protiofenzivo. Rossi nadaljuje, da je pripravljen prevzeti le ono odgovornost pri političnih zločinih, ki mu gre le kot podnačelniku, kot izvrševalcu. Nato popisuje Rossi svoje politično življenje dc* napadov zgodilo po direktni ali -sokrivdi vodje kar se ije volji, (odobravanju (MussoJinija). Naj omenim pretep poslanca Amendole, ki ga je naročil Mussolini generalu De Bono, organiziral pa Candelori, ne da bi jaz kaj o tem vedel; pretep Misurija, organiziran pot Balbu na Museotinijev migljaj; napad na Fornija, po MussoHniju ravno meni naročen v izredna razburjenosti, organiziran pa sporazumno z Giunto; demonstracija pred Nittijevo Ijv&lo; .demonstracija proti opoziciji v Foschi, ki jo je odredil Mussolini; Mussolinijev predlog kvadromviratu naj prejme on. RavazzoJo radi pomanjkanja discipline zasluženo lekcijo; opustošenje katoliških krožkov v Brianzi, ki ga je naročil Mussolini Maggi-ju, pozneje pa metri.» Dalje poroča Rossi, da je comm. Fa-■sciolo po naročilu on. Mussolinija vsaki dan pošiljal krajevnim fašjom imena onih ljudi, ki so kaj darovali za «Voce Repub-blicana*, «Avanti!», »Gkistizia*, «Unita» itd., da so jih fašisti potem stepli. Cesare Rossi pravi nadalje, da je gen. De Bono, vrhovni poveljnik javnega varstva izdal ponarejene potne liste za Francijo Dumi-niju, Volpiju, Putatu t dr. Dumini, Volpi in Putato so imeti prosto vožnjo po železnicah na podlagi izkaznice generalnega ravnateljstva javnega vanstva. Ravno ti gospodje so bili poslani v Francijo, da maščujejo umor laškpta Gertja. Iz Rossijeve spomenice je še razvidno, dneva, koi je postal načelnik tiskovnega Mutssolim zvedel, da je neka družina urada v ministrskem predsedništvu. j izrazila solidarnost DAnnunziju, je naročil «Ker hočejo — nadaljuje Rossi — faši- Fannacciju, naj da protepsti sti, rvlada, stranka in časopisje zajedno — agenti javnega varstva; sodniki razen gori omenjenih ter zastopniki državnega pravd-ništva vseh činov; častniki na suhem in na morju, častniki-letalci ter častniki prostovoljno milice za zaščito države. V tem odstavku imenovani uradniki pa ne morejo biti izrvoljeni v okrožju, v katerem so vršili svojo službo v četrtletju pred prenehanjem službe. Ne morejo se izvoliti za poslance duhovniki-dušebrižniki in škofi s stalnim bivališčem ter njihovi namestniki in člani kapitljev. Na koncu določa načrt tudi slučaje nezdružljivosti. Taka se ne morejo izvoliti za poslance predsedniki pokrajinskih uprav in župani, ako niso odstopili kolt taki vsaj 3 mesece pred razpisom volitev. Smejo pa ti-le 'biti izvoljeni v kakem drugem volilnem okrožju izven tistega, kjer izvršujejo posle predsednika aH župana Solandra demisDoniral kot predsednik proračunskega odbora poslanske zbornice RIM, 29. Salandra, predsednik glavnega odbora za državni proračun v poslanski zbornici je podal predsedniku zbornice svojo ostavko, češ da se ne Čuti zadosti pri moči, da bi še nadalje ostal na tem mestu. _ Vznemirjenje po tatvini v Genovi Tatovi so «delali» na licu mesta mesec dni GENOVA, 28. Sinoči se je razširila .po mestu vest, da so ponoči tatovi udrli skozi podzemske kanale v prostore tukajšnje podružnice ibanke Commerciale ter oropali 23 varnostnih skrinjic. Zlikovci, ki morajo prav dobro poznati podzemski svet mesta, so prišli v glavni) kanal pod trgom Banchi in iz tega v drugi manjši, ki teče .pod desno stranjo hiše, v kateri ima omenjena banka svoje prostore iin kjer se nahaja prostor za varnostne skrinjice. Z -največjim trudom so zlikovci odprli hodnik pod zemljo ter dosegli tako glavni zid stavbe. Zvrtali so nato dolgo poševno luknjo in priSli po tej .poti neposredno pod sobo za omenjene skrinjice. In tu se je začelo najtežavnejše delo. Prostor, v katerem se nahaja 3000 varnostnih skrinjic, je takorekoč ukovan v močan oklop iz jekla in ga še obdajajo zidovi, strop in pod iz železnega betona z dvema debelima pregradama iz železa. Tak oklop se da prevrtati pač le v zelo dolgem času; in v resnici menijo izvedenci, da so morali tatovi «delati» vsaj mesec dni. Po storjenih ugotovitvah se smatra, da so se zlikovci posluževali prav • posebnega orodja .pri tem svojem činu ter uporabili kot izhodišče ____________________________r .klet neke sosedne hiše. Škoda se ceni na 10 da je Mussolini autor najostrejšili člankov milijonov lir, drugi pa ugibljejo, da niso imeli «v «Impero» in «Popo4ol d'Italia*. Najbolj d^ni tatovi dosti sreče, ker da so bili v skri-napadalne note agencije «Volta* je pisal j^ah -Prečim le vrednostni papirji, k* so se Mussolini sam. Vse to se popolnoma strinja z Mussolinijevim temperamentom, ki je nasilen in diplomatski obenem ter vedno lahko izpremenljiv. V dokaz, da je bil Rossi za zmerno postopanje napram nasprotnikom fašizma, poživlja Rossi celo vrsto raznih politikov, da se o tem izjavijo. «Proti vsem predlogom za sodelovanje in normalizacijo, o katerih je Mussolini rad govoril posebno pred kakim glasovanjem v zbornici, je vztrajal njegov nasilen in krvoločen temperament, nezadovoljen s polovičarskim razvojem pohoda nad Rim, tako da je Mussolini pri sprejemanju poročil od svojih sotrudmkov imel navada reči: «DrugiČ...» (sledijo umazane besede, ki jih «Mondo» ni hotel objaviti). Ko je iz maščevanja, preračunjemc* ali iz strahu člane te družine. Nato popisuje Rossi, kako so bili orga- — meni naprtiti organizacijo raznih neza- nizirani posamezni napadi. Tako pravi konitih nasilij, ki tso se zgodila po pohodu na pr., da se je Mussolini, ko mu je De nad Rim do danes, (predno dokažem, Bono javil, da namerava Misuri zno*va ^ _________________ kako je vse to bilo proti mojemu tempe- imeti napadalen govor proti vladi, tako-le poteklo brez vsakega incidenta ramentu zmernega politikanta in opor u- i izrazil: «Toda tokrat bo ta rabelj zares _____a nista), ibom takoj povedal, da potem našli raztreseni po tleh. M\tm stranka pod zakonom o laJflti države Izjava državnega podtajnika Wilderja BEOGRAD, 29. (Izv.) Današnje «Vre-me» prinaša izjavo državnega podtajnika v notranjem ministrstvu Wilderja o vesti glede uporabe zakona o zaščiti države profti Hrvatski republikanski seljački stranki. Wilder je potrdil, da je ministrski svet sklenil izvajati ta zakon proti HRSS. Do sedaj je ivlada vodila na Hrvatskem politiko blage reke. Ker pa je HRSS smatrala tako politiko za znak slabosti, je treba, da vlada uveljavi državno avtoriteto. Zhorovanle samostojnih demokratov v Zagrs&u ZAGREB, 29. (Izv.) Včeraj se je vrnila tu velika skupščina samostojnih demokratov, katere se je udeležilo okoli 4.000 ljudi. Politični referat je imel prosvetni minister Svetozar Pribičevič. Govorila sta tudi ministra Grisogono in 2erjav; nastopila sta tudi dva seliaka. Zborovanje je opor se je vse, ubit! Mnčrt zn volilno reformo i^^ta, h ga ho^v«** Nato zalepi " "j""' zavitek, predno zapusti mizo, ter ga izroči v svojih glavnih obrisih 'predsedniku. Predsednik ugotovi istovet- RIM, 29. V zbornici sot bili razdeljeni nost zavitka ter ga spusti v drugo žaro. izvodi načrta za zakon o volilni relormi. Eden izmed članov volilne komisije ugo-Clen 1 vsebuje spremembe k 37 člen m tovi v volilnem imeniku, da je volilec že sedanjega zakona. Med drugim predvideva glasoval. načrt zvišanje števila poslancev na 560 v j Zavitki brez omenjenega repka, ali brez razmerju enega poslanca na približno števuke, pečata ali podpisa skrutinatorja 70.000 poslancev | se ne (spustijo v žaro in volilec, ki bi Izvođitev poslancev se izvrši potom predloži! tak zavitek, ne 'more več voliti, enjimenskega volilnega reda po okrožjih, Take pomanjkljive zavitke mora takoj ki ise bodo določila s kr. ukazom po toza-; podpisati predsednik ali -kument, radi katerega se je pričela preiskava. Nadaljuje, da razpolagajo sedaj z imenovanim dokumentom številni parlamentarci in novinarji. Tekom preiskave v uredništvu dnevnika «L'Eclair» je bil zaplenjen tudi tajen dokument drugega oddelka francoskega generalnega štaba. V imenu udruženja pariških novinarjev ju De Naleche odposlal protest ministrskemu predsedniku Herriotu radi navedenih pre-» iskav v uredništvu lista «L'Edair». Her-riot je odgovoril, da so bile objavljene tajnosti, ki so večkrat motile diplomatska pogajanja m bi kmalu povzročile dalekoh sežne komplikacije. Dokument, ki je bil pred dvema dnevoma objavljen v listu «L'Eclair», je predvsem zaupnega medzavezniškega značaj« ter ne sme z njim nihče razpolag; posebnega dovoljenja zaveznikov. i Francije zahtevajo, da ae take tisu e jui Jcakor ne objavljajo. Niti domnevati se ne; uredilo Koe prizadeta sv oboda tiska, ki ja francoska priada tako visoko spoštuje. Poslanec Jour je obvestil Herriota, da ga bo in-terpeliral radi preiskave, k? je uvedena proti listu «Liberte» in «L*£clajr». O interpelacij se bo razpravljalo, v torek, v zbornici. Radi Herriotove odsotnosti bo pdgovarjal pravosodni minister Rene Renault. Tudi senator Juvenel je sporočil senatnemu predsedniku, da bo na prihodnji eeji senata predložil slično interpelacijo glede gorinavedene preiskave. Angleški tisk o Izpraznitvi Koeino Nemški narod nagiba k politiki mira LONDON, 29. Angleški politični krogi in tisk se z velikim, zanimanjem pečajo s vprašanjem izpraznitve Kocina. Konferenca poslanikov ravnokar razpravlja o spomenici, ki se predloži nemški vladi pred 10. januarjem. Spomenica bo vsebovala razloge, radi katerih se ne more do) • ___j. J__i___U^.noni >r.-*ir T tlCli 1 ............, , f. . na ^ podlagi končnega poročam odločno povedal da i« med nitma m končano. I ri Idoči mimo usodnega vodnjaka, je mati da bi bila s tem v kateremkoli oziru medzavezniške vojaške kontrolne ko- V svojem obupu in bolesti j* tedaj deklica I vzkliknila: «0 kako strašen je ta vodnjaki* Francoska torpedovka t Valoni PARIZ, 29. list «Matin» dobiva, da je francoska torpedovka Hova zapustila Toulone ter odpltda proti 1 vzhodu. Domneva. se, da je odšla v Albanijo, da ščiti interese francoskih podanikov. Ostanki italijanske jadrnice ▼ Alžšrju. PARIZ, 29. «Mataa» poroča iz Alžirja, da so bili prepeljani v tamošnjo luko ostanki italijanske jadrnice *-4 Novembre* last brodolastnika Ambroža Terrizzano v Porto Mauriziu. Jadrnica je ostala žrtev silne morske nevihte pred 3 tedni v valovih morja. Dosedaj so dobili truplo le ene žrtve. j segla po »trup«. Mladenič ji J« sicer skušal preprečiti žalostni korak i* ji je končno tudi iztrgal usodno steklenico, vendar m deklica izpila par krepkih pofkkov stropa. V borbi je )edka tekočina pljuaknila Crussichevi v levo oko ter jo opekla po obrazu. Nenavadni prizor je vzbudil pozornost mimoidočih ljudi, ki so obvestili o dogodku rešilno postajo. Toda še predno je dospel zdravnik, je bila deklica prepeljana z nekim javnim avtomobilom v mestno bolnišnico, kjer sedaj visi med življenjem in smrtjo. — Razgrajač, ki bi jo bil skoro drago izkupiL Stotino eksplozija na Japonskem 50 oseb mrtvih in 330 ranjenih - Zaloge premoga in blaga zgorele v«*«* ^ * ~__________ , TOKIO, 29. Med razkladanjem dina- /m^oCaiSa dne* izvršiti izpraznitev. List mitnih zabojev v pristanišču Otaru jepri-«Times* pravi, da se bo noda. ki se predkv ]šlo do eksplozije. Kolodvor, zaloge b aga Ži Nemčiji, in poročilo medza vezalke vo-jin premoga so zgorele. Številne ladje so jaške kontrolne komisije objavi. Nac&- bile deloma poškodovane, delOTa so se :liujet da zavezniki nimajo ničesar skrivati potopile. Do sedaj se je ugoto-vilo ^ .0 , . ------- __ i— mrtvih, 50 težko ranjenih m 280 lanko ranjenih. _ Nakar je Albina odvrnila: «Tudi mene je strah, ko zajemam vodo iz njega.* Čudno naključje: ravno isti večer je deklica naila v njem svoj žalosten konec. DAROVI Med darovi v 310 Št. »Edinosti* z dne 28. t. m. se je vrinila neljuba pomota. Gdčna Marija Luxa daruje mesto cvetja na grob pok. Marice Nabergoj iz Prošeka in ne Mihaela Mlač kakor .pomotoma objavljeno, Lit 15 za •Našo deco*. PRODAJALKA za mešano trgovino na deželi, z najmanj 5-letno praksa se išče. Ponudbe pod «Takojšen nastop* u a upravništvo. 1663 nemški narod z zadovoljstvom sprejel objavljeno poroć'lo vojar;ke kocilro r,e komike. Saj nagiba nemški narod, kakor zatrjujejo tuji opazovalci v Berlinu, k politiki tnhrai «Daily Teiegrapli» piše, da angleška vlada in ostale velesile gciju?ot vročo čimprej, vprašanje Silna nevihto o Urnem morja razbila in potopila Številne ladje PARIZ, 29. Listi dobivajo iz Carigrada, želio S"da""zasedba"Kozina* konča' da divja na obali Samsunav črnemmorju ; n.-, „slane še nerešeno silna nevihta. Več lad* se )e potopilo; ne- nSe ra^teve!e kTJTbo katere 9Q~še razbile ob obrežnem skalovju. DNEVNE VESTI — i :l -a—:. Za Opčine in Bane od 23. do 26. januarja. Vtis govorov umM ajlopte* i Danes priobčujemo zaključek govora nem- : jih ni še prija vU, mora to storiti do 4. januarja, žkega poslanca Tinzla: na široko zasnovane- sicer zapade kaznim, ki )ih predvideva nov ga, temperamentnega in bogatega na številnih pravilnik. _______ konkretnih podatkih in neoporečnih dejstvih, j _ Promocij. Na Dunaju je bil promoviran Katero so « obetali sijajno zmago. V svojo listo Poročevalcu «Landsmanna* je poslanec Stem- t,—; Bel-rg»a od I do 118. — ; Pariz od 1*6 do ! 27.—; London od 111.3'J do 111.60; New York od 23.45 do 2.J 60; Španija od 325.— do 31*9.—; Srica od _ . . 367.— do ■fr'H) —; Atene od 40.— do 43.—; Berlin petelina, za roko, tako da se je krogla zapičila od 552— do .'j60 —; Bukarest od 11.75 do !2.25 ; v strop; drugi pa je vzel v svoje varstvo pija- Praga od 71.25 do 71.75 ; Ogrska od 0.0320 do nega razgrajača; orožnika Sta imela precej O-OH.JO; Dunaj od 0.0328 do 0.0336; Zagreb od opraviti, predno sta ga ukrotila. Ker je bil mla- ! 3® 'fi do 86— den'č, ki se je izkazal za 19-letnega Karla Baz- VALUTE: Avstrijske krone od 0.0325 do0.i>335; zanelia, lahko ranien na glavi, sta ga spremila do ^.ftOjdolani od 23J5; do 23 50; v mestno bolnišnico, kjer so ga spr^eli v opa-zovalnico. Bazzanella se bo moral ob svojem času zagovarjati pred sodiščem. Iz triaike pokrajine Sežana. «Oasilno društvo» v Sežani priredi dne 31. t. m. na Silvestrov večer, v Šmucovi dvorani veselico, z jako lepim sporedom. Začetek ob zvečer. .20 do 111.50. Benečijske obveznice 81.50. Vesti z Gorlikega Kanal. (Izid občinskih volitev). V nedeljo so se vršile pri nas občinske volitve. V borbi sta bili dve Msti, in sicer narodna, kateri je na-čeloval g. Angeli, in fašistovska lista. Fašisti so se posluževali to pot posebne taktike, s katero so si obetali sijajno zmago. V svojo listo NATAKARICA mtaoracfe-l!3veris$ pri kopališču primorskega mesta se išče Predpogoji: Poštenost, čistost, prićnoci lepo moralno ponašanj**, lepa zunanjost in prijaznost ter poznanje jezikov. Oskrba pri družini. — Naslov pove upravništvo «Edinost®. (785) 6 Stara in dobroznana tvrdka Anton Fanin v Gorici vošči vsem odjemalcem srečno novo leto in naznanja istočasno, da se nahaja v ulici Carducci št 19 ter da nima podružnic. 15/11 cesta. Mlenje vsakega zrna na račun strank. Delo točno. 733 Cene zmerne. S Zlafo, srebro, krone, S S piatSii, zobovje 121 [H kupuje ^ iZlafsrna MEER? PPUKg Trst, VSa Ma sini 4€ % f* d"t!#tfiEf *J Jf "fcđi t Mali oglasi olepšavati in celo zatajevati svoje lastne bese Sini m poleg tega so bili .izvoljeni na njej samo , lvaniševič, Rakek, Jugoslavija KUHARICA se išče za Maribor. Pojasnila daje 1685 osupljeni spričo tolikega dokazilnega materi- osxedni(:mu odboru svetega leLa. jala. Okoli klopi zastopnikov manjšin se je Te mamjte se uporabljajo za korespondenco, zbralo številno poslancev, ki so z vprašanja m v tuzemstvo in v inozemstvo ter so prošnjami za pojasnila kazali zaniman.e za se- veijtvne ^ decembra 1925. Raaproda-danje žalostno stanje. To se je godilo s tako ^ ge jK>do v (Uu v vseh poštnin glasno živahnostjo, da je predsednik opetovano u^it kraljevine in sicer vse leto 1925. pozival poslance, naj ne motijo nadalje raz- _Kalezljive bolezni v našem mestu. V ćasu prav. Mnogi poslanci so odkrito izražali svoje ^ 20. 12. do 27. 12. 1924 so bili v našem me-strmen e na takem kratenju pravice, ki jim ni skićaji nalezdjivih baleznit Davica bilo znano doslej in ki so ga tudi obsojali 10 s^iaiica 28, trebušni legar 5. krvava gra-brez pridržkov. Isto se je godilo potem tudi ^ • — J—J—— na hodnikih, tudi od strani raznih novinarjev. osej>f' Seveda n:so potem sodbe v listah o govorih Tinzla in Besednjaka kazale velikega razumevanja za naša življenska vprašanja. Gospod Mussolini ni sicer poslušal govora dra Tinzla, pač pa onega dra Besednjaka. Sledil je izvajan em — je zatrdil posl. Sternbach, m M * *__- ? __1 ____1 «n! r SLUŽKINJO za odgojo dveh otrok, vestno delavko, vajeno vseh pohišnih opravil, najraje srednjeletno, sprejme gospa na deželi. Ponudbe pod »Služkinja» na upravništvo. 1686 paratiius 1. Uoirio je na da vici dvoje škrlatici in krvavi grilži po ena na oseba. _____ DruStven* vtsti — Škedenjsko mIjm* društvu «Šparta» pra- z napeto pozornostjo in je celo grajal nekega prosto zabavo. Del čistega državnega podtajnika, ki se je oglašal z ne- mu društvu v Skednju. dobička gre 8olske- prestanimi mejklici. Baron Sternbach je menil: Ce se m»re iz pozornosti, s katero je Mus- — Šolsko društvo podružnica pri Sv. Ivanu priredi v sredo Silvestrov večer v otroškem solini sledil izvajanem, posebno pa opozoritvi vrtcu in na verandi Narodnega doma z jako na zaščito italijanskih manjšin v inozemskih bogatim programom. državah, izvajati kaka nada, bi bila ta, da nam vlada ravno z ozirom na to narodno zaščito Italijanov v inozemstvu pripozna našo pravico. Splošni utis govorov Tinzla in Besednjaka — tako je ugotovil Sternbach — je bil, da sta zastopnika manjšin v energični, vendar pa primerni obliki predložila svoje glavne rxritožbe proti šolski upravi. Rimski poročevalec »Landsmanna« k govoril tudi z nekaterimi senatorji med katerimi pa nista bila Credaro in Salat* Dotičniki da so živo razpravljali o vprašar;a tis'ia in Šolstva in so izjavili, da ne bodo kar tako dopuščali takega zatiranja dr-ugorodcev. Ko bo dekret o šoli predložen senatu, da bodo obširno govo- | trebna. rili o tem da pride jasnost v to stvar. Ta izja- ; —- — — - « da f. bfeodm~_ob.il «ovfrov |z ŽlVlICnJa zastopnikov, ki sta našla svojo pot tudi do senata. _ NOV PRAVILNIK GLEDE PRIJAVLJENJA 2IVINE V CARINSKEM OBMOČJU ne Na svoji seji z dne 19. 10. t. 1. je odbor mest- ki je nekaj Časa nemirno in nekako v t občine odobril nov občinski pravilnik, ki zadregi stopicala sem in tja pred gostilno, ki se tiče uvoza goveda, ovc, kozličkov in pre- se nahaja na vogalu ulice Ronco in F. Severo, šičkov, določenih za rejo. Ta pravilnik od- nasproti bolnišnice, je nenadoma nastavila k pravlja kavcijo, k> se je morala do sedaj pola- ' ustom malo steklenico ter naglo izpila par po-gati za vsako žival gorinavedene vrste, ki je , žirkov neke tekočine. Nato se je opotekla, ka-prihajala v carinski pas tržaške občine. Od se- ; kor da bi jo obšla slabost, za;ečala ter se zgrudaj naprej se izvrši uvoz na podlagi «evidenč- ! dila. Priskočiii so ljudje, ki so na mah uvideli, nega lista«, ki se dobi na glavnem carinskem za kaj gre: nesrečna ženska se je zastrupila s uradu ulica Madonna del Mare št. 13. Pri uvo- karbolno kislino; sodeč po velikosti steklenice, zu navedenih živali se mora evidenčni Hst jo je izpila kakih 100 gramov. Dočim je nekdo predložiti carinskim uradom ob vhodu v carin- hitel klifcat na pomoč rešilno postajo, so nav-sko območje. V evidenčnem listu morajo biti zočni prenesli žensko v bližnjo vojaško bolniš-navedene vse živali, ki jih ima kdo na domu, nico, k er so jd tamošnji zdravniki podali prvo s morebitnimi izpremembami. Je dolžnost vsa- j pomoč. Zdravnik rešilne postaje, ki je kmalu kega posestnika, da prijavi osrednjemu carin- j potem dospel na lice mesta, ji je izpral želo-skemu uradu vse izpremembe v staležu doma- jdec, kar pa ni nič izdalo, kajti strup je že sko-Čih živali in sicer v roku, ki ga predvideva nov ro dovršil svoje strašno delo; ženska se je že redi pri Sv. Ani v prostorih gostilne «ex Su- ^ # bietta» Silvestrov večer z lepim sporedom in j za občinske svetovalce zavedne domačine in da se končno rešijo izpod komisarskega režima. — Umetniška turneja «Slovenakega kvarte- ta» po Julijski Krajini bo nudila izreden umetniški užiteki Koncerti se bodo vršil!, kakor je bilo napovedano, dne 3. januarja zvečer v Gorici, 4. januarja popoldne v Ajdovščini, 5. januarja zvečer v Tolminu in 6. januarja zvečer v Idriji. Na vzporedu so najlepše slovenske umetne skladbe in narodne pesmi. Opozarjamo slovensko občinstvo, da ne zamudi redke prilike. S smelostjo trdimo, da takega petja še ni slišalo. Vsi štirje člaai kvarteta so izobraženi kot solisti, skrbno izbrani po barvi glasov, s svojimi nastopi po Jugoslaviji so želi prave triumfe, pravo slavje bo tudi njihov nastop v Julijski Krajini. Zato opetovano priporočamo, da ljudje. ie zamudijo prilike. — Pri kon^ certu, ki ga priredi kvartet v Gorici, nastopi tudi popolni mešani zbor Pevskega in glasbenega društva, ki je skrbno naštudira! nekatere pesmi slovenskih modernih skladateljev in X. rukovet narodnih pesmi mojstra Mokranjca. Več se izve vz. plakatov in programov, ki se nalepijo ie dni ▼ Gorici in okolici ter povsod v onih kraih, kjer se bodo vršili koncerti. Vzpored objavimo tudi 5e v listih. _ Kreplje. Z ozirom na žalostno smrt 13- letne AJfcine Bandel v Rojanu, smo prejeli, sicer nekoliko pozno, še sledeči dopis. Albina Bandel, ki je bila sirota po očetu, je služila pri neki družini v Rojanu, stanujoči na takozv. «maaderp». Zvečer je navadno šla pomivat posodo v gospodarjevo gostilno. Istega dne, ko je nesrečno deklfco dohitela tragična smrt, je prišla k nji mati ter je prinesla v božični dar novo obleko. Deklica je bila zelo dobre volje. V pogovoru je rekla materi, da Jti pa so, kakor rečeno, tudi zvesti narodnjaki. Izvoljeni so sledeči gospodje (v oklepaju stoji število dobljenih glasov): Angeli Kari 243), Bavdaž Josip (249), Berlot Franc (261), Bucik „„„^ f , , M , e „ Peter <243), GoTevšček Fraac (256). Gorjup KIJ^V? * mIeko™ proda. Novak, Sv. Mar. Franc (256), Lovišček Anton <333), LoviŠček Magd. Zgornja 671._1687 Franc (256) Medvešček M£ael (281), Segalla SLUŽKINJA, mlada, se sprejme v Via Kandler Ste van (149), Stanič Ivo (250), Tomazič Maro- | 7 vrata 4 1689 slav (194). Na fašistovski listi, ki je ostala v : —--- manjšini, pa so bili izvoljeni »ledoča trije sveto- -ZNANJA ie li soliden, trezen, dobrosrčen sta valci: Gorjup Franc <200), Vuga Ludvik (186) in Žboger Josip 153). Kljub temu da so fašisti vršili velikansko propagando, so se volitve vršile povsem mirno. Izid volitev pa dokazuje,* da nasprotna propaganda ni zalegla. Vrle Kanalce je obvladovala preteklo nedeljo le ena misel: da si izvolijo Silvestrov večer pri Sv. Jakobu. Tudi letos bomo imeli pri Sv. Jakobu Silvestrov večer, ki obeta biti zelo zanimiv. Program je raznovrsten, zanimiv; sodelujejo najboljša šentj. društva. «Parma> nas bode zabavala z izbranimi komadi pozno v noč- Spored ie sledeči: 1. Deklamacija, 2. Razgovor, 3. Solopetje, 4. Violin, 5. Satira «Priljudnfl komisar« (Šentj. Čitalnica), 6. Polnočni govor, 7. 2iva slika. — Pevsko društvo «Diiij»» bo imelo nocoj pevsko vajo. Točnosti Odbor. — S. D. «Adri&». Danes odborova seja ob 20. uri. Navzočnost vseh odbornikov nujno po- — Samomor wm iavni utirl. Včeraj okoli poldne se je ljudem, ki so šli mimo vojaške bolnišnice v ulici Fabio Severo, nudil žalosten prizor. Neka mlada, elegantno oblečena žen- pravilnik. Tudi izvoz živali iz carinskega območja se izvrši na podlagi evidenčnega Ksta. Za živali, ki se izvažajo ali uvažajo v carinsko območje aa razstave ali pa ki posečajo pašnike v carinskem območju, predvideva pravilnik posebne olajšave. Za živali, ki se uvažajo v carinsko območje in so namenjene za klavnico, se mora tudi nadalje odračunavati predpisane carinske pri stojbine. Pravilnik vsebuje tudi naslednje začasne določbe: Kdor poseduje živali gorinavedene vrste, si mora mesto dosedanjih licenc priskrbeti pri omenjenem carinskem uradu evidenčni list. Ta se izdaja v nasledjih dnevih: za posestnike mestnih okra^v od 2. do 4. januarja. Za Skedenj od 5. do 8. januarja. Za Sv. Marijo Magdaleno (Spodnjo in zgornjo od 9. do 12. januarja. Za Kjadin, Farneto, Rocol in Lonjer od 13. do 15. januarja. Za Sv. Ivan (Guardijeb in Kolonja) od 16. d. hnuarja. , o:an n Barkovlje (vkl;učno Greta) od "f 22. ianuarja borila s smrtjo in je par minut po prihodu zdravnika izdihnila v groznih mukah. V ročni torbici samomorilke so našli dva Žepca robca, več pfeem in star potni list, naslovljen na zasebnico Frančiško Černigoj, stro 36 let, stanujočo v ulici Vitkoria Colonna št. 6. Toda pozneje se je izkazalo, da potni list ni bil njen. Iz pisma, ki ga je naslovila na kvesturo, je razvidno, da je samomorilka 28-letna Natalija Kozmanr podrobnosti pa do sedaj niso še znane. — Se zastrupila pre* dragim, ker je ni maral več. Žalosten epilog ^ imela ljubezen 26-letne natakarice Karmele C~ussich, stanujoče v ulici Malcanton št. 15. DekLca je imela že delj časa ljubezensko razmerje z nekim mladeničem, ki pa mu menda ni bilo dosti do njenega srca; dejstvo je, da sta se ljubimca pred kratkim sprla. Kljub temu sta se sinoči okoli 19. ure še enkrat sestala na Corso Cavour, blizu proste luke V. £. III.; za Crussichevo je bil ta sestanek poslednje upanje: aH se zopet pobota z dragim, brez katerega ji ni bilo živeta, ali pa pojde v smrt. Za vsak slučaj je prinesla a seboj > 11 _ !*• 1__^ 1 — _ ■ * 1 * — 1J ,-. — gf ri ■■ n w * rejši posestnik, trgovec in obrtnik z otroci v Ljubljani, z izobraženo, pošteno, pridno, dobrosrčno in simpatično gospodično ali vdovo brez otrok z denarjem. Dopise z razločnim naslovom na «Lovro Seman poštno-ležeče Ljubljana*. Tajnost zagotovljena« 1688 Mmb MMasi druib* z om J. (29) Trs; - Vic Artisti * - Trst kupuje zlato, srebro, platin in srebrn denar Hranilno In posojilne društvo v Nab«*ežini i, s nb r uraduje od 1. januarja o N&brežta! Ji. 179 (v hiši pri Stupčevlh) Uradne ure za stranke: vsako nedeljo od 9 do 3. 7S3 BILANCIST, sposoben, izkušen v slovenskem in italijanskem jeziku, se išče za raznovrstno blago. Plača po delu. Naslov pri upravništvu. 1676 ALOJZIJ POVH urar in zlatar Pluzza Garibcldi 2,1, n. M 3-78 Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravila vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah. KAVARNA v Nabrežini se da v najem ali proda radi selitve. Nabrežina št. 144. 1679 V SE2ANI pri Hribu se je odprla gostilna. 1681 BABICA« diplomirana, sprejema noseče. Na žel-o zdravniška pomoč. Ljubezniva oskrba. Tajnost zajamčena. Govori slovensko. Via Bosco 10, I. 1082 POSOJILA na prve vknjižbe v mestu m okolici na razpolago. Ponudbe pod «Denar» na upravništvo. 1683 Nalvlije cent plačujem zo V BABICA. avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tainost zajamčena. Sla-Via Gkilia 29. 1602 vec. 2ABNICE, angleške ključavnice, ključi, pile, žage, vijaki, obliči, žeblji, žica itd Zaloga železnine Via Filzi 17. kun, zlatic, lisic, dihurje*, vider, Jazbece v, mačk veveric« krtov, divjih In domačih zajcev. D. WINDSPACM Trst, Mla Cesar a BatilsK 10 1L nad»tr.« vrat j 1 fc <17, 1670 Sprejemajo se pošiljatve pc pošti. Predno kaj nakupite, oblččtte Veliko skladišče pohištva tvrdke ALESSANDRO L! MINZI je vesela ker je bila pri spovedi, kajti ve« te- I den ji je neki notranji glas svetoval, naj torfo- ^ Via R« 11 ori It. 1 — Via Malcanton it. 1-13 Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. PODLISTEK W. Colliaa: £REZ IMENA (208) «AH boi tega, Jurij?» je vpraial admiral ter mu porinil tja steklenico. «Zdii se mi slabe volje.* «Sem nekoliko slabe volje*, je odgovoril Jurij, ki je pustil prazen kozarec in zrl nepremično v ogenj. «To me veselic, je rekel, admiral, «iaz sem več kakor «nekoliko», da bo. vedel. Bližamo se koncu marca in nič ni ie storjenega! Tretjega maja poteče tvoj čas, ti pa sediš tu, kakor da bi imel ie leta pred seboj'* Jurij se je nasmehnil ter si nalil malo vina. «Torej resno vztrajate pri tem, kar ste" mi rekli v novembru?* je vpraial -»AH ste se res odločili, da mi stavite tisto nerazumljivo zahtevo?* # " j «Meni se ne zdi nerazumljiva*, je rekel ad- miral nevoljno. »Ali res ne? Vi ste tako velikoduini, da ste ____*___r n-r__________, me izbrali za svojega edinega dediča, toda stekfeničico karboine k sUneTRazgovor z dra-j niti vinarja ne prejmem od premoženja ubo- gim je Crussichevo kmafl prepričal, da je nje- gega Noela, če se v določenem času ne poro-ino upanie spUvalo po vodi, kajU mladenič ie'čim. Hišo in zem^iiče dobim, nikakor pa ne denarja, s katerim bi mogel posestvo dvigniti iča da dekleta koprne po njem in muči svojega — razen če se do tretjega maja ne poročim Kaj takega se mi ni še pripetilo. «Le govori bolj jasno, Jurij, .polovičarski govori so nam v mornarici njenega veličanstva tuji.* «Ne zamerite mi, stric, toda sami razumete, da se mi čudno zdi, da ste tako »nenadoma iz-premenili svoj značaj, in se izogibate pojasnilu. Če sta z Noelom ka? sklenila, predno je on svojo oporoko napravil, čemu mi ne poveste tega? Čemu je ta skrivnost med nama, ko je ni treba?* «Tiho!» je vzkliknil admiral in jezno bobna 1 z orehovnikom po mizi. «Ti bi me rad izvabil ven kakor jazbeca, toda jaz se ne dam. Jaz morem staviti take pogoje, ki jih sam hočem, in zato .ni treba da komu odgovarjam, če se mi tako zljubi. Saj je že dovolj slabo to, da imam toliko obveznosti in skrbi kakor še nikoli poprej! Kakšne so te skrbi, te ne briga, to so pač moje skrbi, ne tvoje. In nečem, da me izpra-šuješ kakor kak.no prioo pri zasliševanju. To vam je čuden dečko!» je nadaljeval ves rdeč v obraz od razburjenja obrnjen k psoma, ker ni bilo drugih poslušalcev. Tako krasno priliko ima priti do premoženja in žene, šest mesecev ima na razpolago, da si dobi ženo — mi od mornarice bi jo biti našli v šestih dnevih!' Cel ducat lepih deklet je v bližini na izbero, pa kaj vam dela? Mesec za mesecem sedi tu, pu- strica « svojimi »čemu*. Uboge ženske sc mi prav smilijo! Za mojih časov so bili moški iz mesa in krvi, zdaj so avtomati?* -Ponavljam le, da mi je žal, če sem var razrezih «Eh, kaj bi žaloval. Izpij kozarec, Jurij, pa ti odpustim, na tvoje zdravje! Veseli me te zopet vidim v Sv. Križu. Vzemi od tc sh c' čice, kuharica jo je opekla tebi ^ fa> n smeva je užaliti.* Po teh besedah je zaporedoma - ;o kore v velika žrela psov ter nadalji : re «Skrbi me, prav res me skrbi, Jurij, d; r v gel svojih oči še na nobeno lepo dtMt. veš, kakšno veliko škodo napravljar. se V. pa trpljenje-* «Toda jaz sem pripravljen, da se jut ri poročim, če me dama le hoče*. «Ti navihanec! Torej imaš veno. 1.: kino damo na piki? Čemu za božjo voljo u.. 11 si Joga popre j povedal? Pa naj bo, vse ti odpu- m, da le vem, da imaš ono izbrano. Nalij si en kozarec — poln kozarec na njeno zdrav,e! Tako le približno — kdo bi to bila?* »Takoj, admiral. Ko sva začela najin pogovor, sem vam rekel, da sem nekoliko slabe volje — » „, «2e vidm, da ni nobena izmed onih moph dvanajstih deklet, mojster Jurij, to ti berem z obraza. Čemu si slabe volje?*