8554 AA 60100^00 OSREDNJA KJJIZNICA PFcimurtSKI DNEVNIK plačana v gotovini ^ n/\/\ I* 5b- pitale i gruppo Cena oOO lir Leto XXXV. Št. 275 (10.494) TRST, torek, 27. novembra 1979 ^Morski DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 29. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 3. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob. Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SKLEP ENOTNE SINDIKALNE FEDERACIJE IN FLM Sindikalne organizacije bode težile Fiat zaradi protisindikalnega delovanja Do 12. decembra še štiri ure splošne stavke, da bi protestirali zoper dejstvo, da vlada še ni sklicala sindikalnih predstavnikov — Na sestanku, ki so se ga rfeležili predstavniki enotne sindi-federacije CGIL, CISL, UIL, v kovinarskih delavcev in od-vtniSkega zbora FLM so sklenili, a bodo tožili Urinsko tovarno Fiat jfadd protisindikalnega delovanja . kršenja člena 28 delavskega sta-{?*• Ugotovili so, da je bil ukrep j.noske tovarne, ko je odpustila , delavcev, očitne protisindikalne Save> da je bil ukrep vse pre-jj; splošen, da je vodstvo Fiata koristilo pojav terorizma v svo-p. damene ter obsodili dejstvo, da L® hoče sprejemati v službo de-V^cev po poti uradov za zaposlo- ^ato bodo predlagali sodišču naj jWasi zadržanje Fiata za proti-^'kaltio, naj ukaže tovarni, da jT* zaposluje delovno silo po poti ijdov za zaposlovanje in naj spre j-yj? Potrebne ukrepe, da se odpra-posledice njenega protisindikal-jja delovanja. Sklep, da tožijo Fiat JjjJJdu so predstavniki enotne sin- ^ne federacije CGIL, CISL, UIL kjj veze kovinarskih delavcev spre- jo'. "^odvisno od tega, ali bo pod-kJ® spet sprejelo v službo 61 od-j^nih delavcev ali ne. Postopek Preklic odpustitev bodo sprožile ^levne sindikalne strukture s po-vaD° odvetniškega zbora Zveze konjskih delavcev. V zvezi z zad-odpusti so včeraj potrdili, da .sredi decembra v Turinu pravni l,|, ,Vet, ki se ga bodo udeležili prav-jJ' sociologi, predstavniki kultur-vj..a življenja, da bi skušali ugoto-J- kateri je globlji politični po-L? le hude Fiatove pobude v šir-< “' okviru procesov restrukturaci-ki je trenutno v teku v velikih ."stri j ah. ljUai na področju sindikalnega živili® zabeležimo še sestanek ta j k'1?® enotne sindikalne federacije lUIL, CISL, UIL, do katerega in Prišlo prav tako včeraj popoldne katerem so sklehili, da botre 12. decembra izvedli še štiri tb' sPlošne vsedržavne stavke; pri k enotna sindikalna federacije. sklicuje na velik uspeh, ki ga ff^Pela štiriurna stavka 21. novem-li^.Uri tem je vprašanje, kaj ima 8 “'kalna federacija za velik u-kj če misli na udeležbo pri stavbi Se strinjamo z njo, če pa mi-dj odziv, ki ga je imela pri vlaki h. ?^lašena je namreč bila. da bi|bhsili]i vlado, da skliče predstav-i ®. sindikalnih organizacij in se gj,n}i posvetuje) potem moramo u-da uspeha sploh ni bilo; vlada prav tako odsotna, kot D*‘® do 21. novembra, (if) Cossiga pri papežu M — Predsednik vlade Cossiga ltj. bll včeraj zjutraj v Vatikanu, v0r K imel daljši zasebni pogoji,s papežem Janezom Pavlom L Uradnih vesti o vsebini poeovo-hied obema ni, vendar politič- ZIS o posledicah ^davnih poplav ni opazovalci nakazujejo tri možnosti: prva zadeva konkordat, vendar kaže, da ni najbolj verodostojna; ostali dve zadevata vprašanje raketnih izstrelkov v Evropi in zaplet v Iranu. Ne gre pozabiti, da bo papež kaj kmalu obiskal Tur čijo in ob tisti priložnosti, najbrž naslovil poziv na muslimanski svet. Italiji prvenstvo za naraščanje draginje BRUSELJ — Od septembra do oktobra so se v 9 državah EGS cene potresnega blaga povišale povprečno za 1,1 odstotka. Statistične podatke je treba seveda, kot vedno, jemati zelo oprezno. Omenjeno povprečje namreč pomeni, da nosi Italija nezavidljiv rekord pri naraščanju draginje, saj so cene pri nas narasle največ, kar za 2,3 odstotka, medtem ko v drugih državah mnogo manj: v Angliji za 0,9, na Danskem za 0,7, v Belgiji za 0,5, v Zahodni Nemčiji pa samo za 0,3 odstotka. Prav tako nezavidljivo prvenstvo pripada Italiji tudi pri enoletnem naraščanju cen od lanskega oktobra, ki je doseglo v deveterici povprečno 12 odstotkov. V tem obdobju je dosegla inflacija v Italiji 17,4 odstotka, v Veliki Britaniji 17, na Danskem 11,3, mnogo manjše podražitve potrošnega blaga so pa zabeležili v Nemčiji (+5,7), Luksemburgu (+5,2), Belgiji ( + 5) in Holandski (+4,8), medtem ko niso znani dokončni podatki za Francijo in Irsko. OD JUTRI DAUE V TURINU Prizivna sodna obravnava proti znanim brigadistom Cunio in pajdaši se bodo morali zagovarjati zaradi številnih zloiinskih dejanj TURIN — V bivši vojašnici «La-marmora» se bo jutri začel prizivni proces proti pripadnikom «zgo-dovinskega jedra* rdečih brigad. Sedemnajst mesecev po razsodbi prvostopenjskega sodišča se bodo morali torej ponovno Curcio in pajdaši zagovarjat; pred sodniki zaradi številnih kaznivih dejanj, ki zadevajo celo serijo atentatov, u-grabitev in vdorov. Od skupno 27 obtožencev, so štirje na prostosti in kot kaže tudi »aktivni* člani teroristične organizacije, predvsem pa Marino Moretti, ki o njem menijo, da je vodja rimske .kolone* rdečih brigad. Porotno sodišče jih je obsodilo na skupno 210 let zapornih kazni in to po več kot štirih dneh posvetovanja. Med sodno obravnavo pa so rdeče brigade izvedle tragično vrsto atentatov, med katerimi moramo omeniti pokol v Ul. Fani v Rimu, kjer je bil ugrab- iiimiiiiiiiiiitimHiiiiiiiitiimiiiiiiiiiimiiii.iiimtimiiiimiimiiimimiiiiiiiiiiiniii...■niiiiimiiiiiimiiniii.. NA POBUDO GENERALNEGA SEKRETARJA OZN Varnostni svet bo razpravljal o iransko-ameriškem zapletu Svetovna organizacija hoče odpraviti nevarnost za mir v svetu * Homeinijev poziv k orožju - Letalonosilka «Nimitz» izplula iz Neaplja izmere na bl::ckad - javljenih območjih so, so-po poročilih predstavnika ki jih je izrekel na seji j+znega zbora skupščine Jugo-j.avije zeio zapeljujoče. Sre-l novembra je v nekaterih li^iih padlo od 100 do 600 mi-jnetrov padavin na kvadratni ujj, zaradi naglega dviga postaja so narasle vode po-™avile nižje ležeče površine. va*to so nastale velike škode ^ kmetijstvu, vodnem gospo-J^stvu, prometu, np stanovanjih objektih, po prvih podat-Pa so poplave terjale celo i žrtev. jed pt plavami so evakuirali *č desettisoč ljudi, ocenjeno i*® Je, da je bilo poplavljenih kot 330.000 hektarov ob-, ®tovainih površin, od tega več 01 30.000 z jesenskimi posevki. .Zaenkrat na teh področjih j ni epidemij, vendar so epi-jiološke službe opozorile, da M stanje poslabšano in da se J"ravstvene službe borijo proti jstnim posledicam poplav, jskrba prizadetih območij je aj zadovoljiva, problem pa n namestitev živine in krme. je so poškodovale 353 mo-3t[,v. okoli 800 kilometrov ce-Jsc in prog, ki so na nekate-mestih še vedno prekinje-Delegati so opozorili, da £ moralo v Srbiji 100 kolekti-uv Prekiniti proizvodnjo. De-jkati so v razpravi poudarili, C Je potrebno hitreje graditi tove, ki preprečujejo popla-. ’ obenem pa so delegati o-JjHli, da bi bile verjetno *j°de Se večje, če ne bi bilo c. počasne in organizirane ak-[J® delovnih ljudi in občanov, jjmne zaščite, organov za no-*nje zadeve, predvsem pa pri-^dhikov JLA. (dd) NEW YORK — V Steklem palači vlada umerjen optimizem po skle pu generalnega sekretarja OZN Kurta Waldheima. da skliče izred no sejo varnostnega sveta, ki naj razpravlja o iransko-ameriškem za pletu. Prva znamenja so spodbudna, saj je popolnoma jasno, da je Waldheim sprejel tako pobudo, šele ko je bilo popolnoma jasno, da ne bo naletela na nasprotovanje« ZDA, Pred dnevi je Washingtonu uspe lo zavrniti iransko zahtevo o sklicanju varnostnega sveta. Nedvomne je Carterjeva administracija sto: odstotno gotova, da bo sedanje zasedanje zahtevalo, naj Iran brezpogojno osvobodi ameriške talce, a v Washingtonu ne verjamejo, da bi to bistveno spremenilo usodo ame riških talcev. Kot kaže pa je generalni sekretar OZN drugačnega mnenja. V krogih Združenih narodov poudarjajo, da je napetost med Iranom in ZDA dosegla že tiko stopnjo, da ne ogroža samo miru omejene regije temveč vsega sveta. V izjavah za tisk je VValdheim navedel, da je sedanja kriza med ZDA in Iranom najhujša po letu 1961, ko je prišlo do napetosti med ZDA in ŠZ zaradi raket na Kubi. V dokaz takim ugotovitvam je včeraj prišla vest, da je ajatulah Homeini pozval m adino obeh spolov, naj se uri v ravnanju z orožjem, da bo lahko kos morebitnemu napadu «najbolj satanske svetovne velesile: Združenih držav Amerike*. Homeini je tudi poudaril, da bo i-ranska zmaga v morebitnem napadu gotova, saj stoji Iranu ob strani «Vsemogočni». Kljub temu pa Iran potrebuje 20 milijonov vojakov, je dejal Homeini. Iranska vojska je medtem v stalni pripravljenosti. Ameriškemu rožljanju z orožjem se protivi predvsem iranska vojna mornarica, saj sta ostala dva redova vojske izgubila dobršen del svoje udarne moči. S tega vidika ni Homeinijev poziv mladini zgolj propagandna fraza temveč ukaz, naj se država pripravi na spopad. V včerajšnjih dopoldanskih urah pa je iz Neaplja odplula ogromna ameriška letalonosilka «Nimitz», ki ima vkrcanih sto letal in 5,000 mož. Misija letalonosilke ni znana, a kot kaže se bo približala turškim obalam v vzhodnem Sredozemlju, kjer bi njena letala brez problemov lahko dosegla iransko ozemlje. Ob vsem tem nevarnem rožljanju z o-rožjem pa vlada pred zasedenim ameriškim veleposlaništvom v Teheranu relativno zatišje. Islamski študentje še vedno poudarjajo, da bodo talce osvobodili, šele ko bodo ZDA izročile iranskim oblastem šaha in njegovo premoženje. V krogih iranske vlade, ali bolje revolucionarnega sveta, saj po Bazarga-novem odstopu vlada sploh ne obstaja, skušajo sedaj najti kako kompromisno rešitev, ki ne bi izpadla kot kapitulacija. Prav s tega vidika je pobuda Kurta Waidheima izredno pomembna. Svetovna organizacija lahko zahteva od Irana spoštovanje osnovnih načel mednarodnega prava, ne da bi to izpadlo kot zmaga ZDA. Varnostni svet bo med drugim razpravljal tudi o iranski zahtevi po odpravi posledic, ki jih je zagrešil bivši iranski režim (izročitev šaha in njegovega premoženja). Vse kaže, da bi tudi Sovjetska zveza podprla Waldheimovo pobudo o takojšnji osvoboditvi talcev. Napetost v Perzijsko - arabskem zalivu, val o-gorčenja, ki pretresa ves islamski svet zaradi napada na Veliko mošejo v Meki, islamska skupnost od Magreba do Indonezije, mimo afri- škega roga in Afganistana je tudi za Kremelj razlog skrbi in bojazni. Iranska revolucija lahko nastane nevaren detonator, ki se ga tudi v Sovjetski zvezi bojijo; vsaj tako zatrjujejo washingtonski krogi. V blokovski razdelitvi sveta je obema velesilama preporod islama nevarna postavka, ki načenja njuni stra- ua puovmu«, »t ukvviiju »* j - tegiji delitve sveta, (voc.) ; in* e, 1 "■ LONDON — Vladi Severnega in Južnega Jemena sta pripravljeni prepnečiti plovbo skozi Bab el Man-deto v Rdlče morje, če bi to zahtevali arabski interesi. To je izjavil predsednik se verno jemenske vlade Abdul Aziz. Seja politbiroja KP Sovjctsli« zveze MOSKVA — V Moskvi se je včeraj sestal politbiro KP Sovjetske zveze, ki je razpravljal o perečih notranjih in zunanjih problemih. To je vsaj uradna verzija vsakega takega zasedanja, politični opazovalci pa pripominjajo, da so sovjetski voditelji nedvomno razpravljali predvsem o morebitnem Kosigino-vem nas’edniku. Zahodne tiskovne agencije so že posredovale imena morebitnih naslednikov, a ugibanja so odveč, saj bodo v prihodnjih u-rah uradno sporočili, kaj je res o sedanjih govoricah. Politbiro je tudi razpravljal o u-spehih nedavnega obiska zunanjega ministra Gromika v Španiji in v Zvezni republiki Nemčiji. DUBLIN — V roku dveh mesecev je irska policija ponovno pred težko nalogo. Tokrat bo morala zaščititi osem predsednikov vlad držav članic Evropske gospodarske skupnosti. Bolivijska vlada premostila težave v vojski LA PAZ — Nova bolivijska vlada Lidie Gueiler je prvič klonila pod pritiski vojske. Presednica vlade je odstavila poveljnika oboroženih sil, kot je to zahteval general Luis Garcia Meža, ki se je uprl ukazom poveljnika oboroženih sil in zah teval njegov odstop. S posredovanjem novega obrambnega ministra, bivšega vojaškega atašeja v Madridu je Gueilerjevi u-spelo rešiti vojaški zaplet. Sedaj pa jo čaka težka naloga reševanja bolivijskega gospodarstva. ljen Aldo Moro ter ubitih pet članov njegovega spremstva. Turin čaka torej ponovno težka preizkušnja v boju proti terorizmu, tudi potem ko so pred dnevi prevratniki izvedli kar dva atentata proti bivši vojašnici «Lamarmora» in to z zelo nevarnimi raketometal-ci, kar dokazuje organiziranost ter stopnjevanje zločinskih namenov teroristov. Sedaj so bivšo vojašnico skoraj preuredili v pravi «bunker», saj jo noč in dan stražijo policija in karabinjerji v popolni bojni o-premi tudi zaradi tega ker se v bližini nahaja zapor «Nuove», kjer bodo med sodno obravnavo priprti nekateri teroristi. Vsekakor so opazovalci mnenja, da bo prizivni proces trajal le nekaj dni, saj hoče sodni zbor čimprej zaključiti to obravnavo z namenom, da čimprej odpravi vzdušje napetosti, ki vlada med prebivalci Turina ter tudi med pripadniki sil javnega reda. Ni gotovo, če se bodo teroristi predstavili v sodni dvorani, saj ni sploh znano koliko izmed njih je zapustilo posebne zapore, v katerih so priprti. Tudi ni pričakovati, da bo prišlo do običajnih zapletov kar zadeva sestavo porote in zagovorniškega zbora, saj je prva že zdavnaj sestavljena, sodniki pa so že pred časom imenovali nekatere uradne odvetnike, ki bi v vsakem primeru takoj nadomestili »nezaželene* kolege. Včeraj pa je bil v isti sodni dvorani na sporedu prizivni proces proti brigadistoma Curciu in Franceschi-niju zaradi apologije zločina, ker sta med sodno obravnavo v Turinu izjavila, da je bil umor predsednika KD Alda Mora »proletarsko dejanje*. Sodniki so potrdili prvostopenjsko kazen in sicer 18 mesecev zapora za oba terorista. V RIMU Policija aretirala domnevnega brigadista RIM — Policija je včeraj aretirala v nekem stanovanju v Rimu domnevnega brigadista Giancarla Davolija, katerega fotografijo so preiskovalci našli v stanovanju Giu-liane Conforto, kjer so aretirali brigadista Farando in Moruccija. Proti njemu je sodnik Gallucci pred časom izzial zaporni nalog zaradi delovanja v oboroženi tolpi, ni pa izključeno, da bo že v prihodnjih urah prišlo do zanimivih razpletov v preiskavi. O Davoliju, bivšem pripadniku skupine »Potere ope-raio», se je že govorilo po umoru karabinjerskega polkovnika Vari- sca, moški pa je vedno zanikal, da je pripadnik rdečih brigad. V stanovanju, kjer so aretirali Davolija, so preiskovalci zaplenili mnogo dokumentov, katerih vsebina pa m znana. Volitve v razredne svete Starši šolskih otrok so včeraj izvolili svoje predstavnike v razredne in medrazredne svete višjih in nižjih srednjih šol. (Poročilo berite na 2. strani) UIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIMIIIIItlllHIIIIIIIIIIIUlMIIIIIINIIIIIIinUlllllllllimillllllNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIItllllllllllMIIIIinflinillllllHIIIIIIV OB SLOVESNEM ODPRTJU PRENOVLJENIH PROSTOROV OSREDNJA KNJIŽNICA V KOPRU IMENOVANA PO SREČKU VILHARJU 0 pomenu knjižnice ob meji sta govorila ravnatelj prof. J. Hočevar in namestnik predsednika komiteja SHS za kulturo Peter Ogrizek, lik borca Srečka Vilharja je orisal dr. France Hočevar, knjižnico pa je v imenu občinske skupščine odpri podpredsednik Leo Fusilli 25 v 1 V NOČI MED NEDELJO IN PONEDELJKOM NEDALEČ OD MESTA DŽIPE Pri strmoglavljenju pakistanskega letala nad Arabijo 151 oseb izgubilo življenje Večina potnikov se je vračala v Karači z romanja v Meki KARAČI V noči med nedeljo in ponedeljkom je nad Saudsko A-rabijo strmoglavilo pakistansko letalo, na katerem je bilo 140 potnikov in 11 članov posadke, ki so vsi izgubili življenje. Letalo vrste boeing 707, last družbe «Pakistan international airlines*. ki je vzletelo iz Džide in je bilo namenjeno v Karači, je strmoglavilo približno 110 kilometrov severovzhodno od Džide, med Meko in Taifom. ‘Vzro ki nesreče niso še znani, vsekakor se zdi, da je pilot opozoril nadzorni stolp v Džidi, da je v njegovi kabini, verjetno zaradi kratkega stika dim in je zato prosil za dovoljenje, da se vrne v Džido. Po signalih skrajne nevarnosti, se je radijska zveza s pilotom prekinila. Trije helikopterji saudskega letalstva so takoj vzleteli na kraj ne sreče in tak' ugotovili, da je letalo padlo 48 kilometrov severno od mesta Taif, na zelo goratem in težko dostopnem področju, kjer ni cestne mreže. Razbitine letala so razpršene v krogu petih kilometrov; posadka helikopterja ki ji je kljub izredno težkemu terenu uspelo pristati blizu kraja nesreče, je ugotovila, da ni bilo več nobene pomoči za osebe, ki so bile na krovu letala. Po izjavah ravnateljstva letalske družbe je letalo vzletelo v nedeljo z letališča pri Kanu, v Nigeriji, in se nato ustavilo v Džidi, kjer se je vkrcalo 129 potnikov, ki so bili na romanju v Meki. Ob 23.30 po našem času je letalo vzletelo proti Karačiju. Pol ure nato je pilot, kot rečeno, prosil za zasilni pristanek v Džidi, vendar je po petih minutah oddal mednarodni signal skrajne nevarnosti: «Mayday, mayday». To je bilo zadnje komandantovo sporočilo. Večina potnikov so bili pakistanski državljani, ki so se vračali v domovino po romanju v Meki. Ni izključeno, da so bili med njimi tudi nekateri muslimanski verniki, ki so jili zadržali v veliki mošeji med nedavnimi incidenti v Meki. Pakistanski predsednik je v zvezi z incidentom uvedel preiskavo, kajti vzroki nesreče sploh niso jasni, nihče tudi ni še nakazal kake hipoteze, ki bi pojasnila tragično dinamiko strmoglavljenja letala. Na sliki (telefoto AP): letalo vrste boeing 707, ki je strmoglavilo nad Saudsko Arabijo. GENOVA - Rdeče brigade so včeraj v posebnem letaku prevzele odgovornost za umor treh karabinjerjev v genovskem rajonu Sam-pierdarena. Sporočilo, ki naši podpis »kolona Franeesco Berardi* in ki vsebuje že običajne blodne fraze, je dvignil urednik dnevnika «Corriere mercantile* v neki posodi za smeti v središču Genove na podlagi anonimnega telefonskega sporočila. KOPER — Včeraj dopoldne so v Kopru slovesno odprli prenovljeno osrednjo knjižnico Srečka Vilharja. Tega pomembnega kulturnega dogodka v počastitev bližnjega praznika Dneva republike so se udeležili številni predstavniki političnega in kulturnega življenja republike in obale ter predstavniki knjižničarskih ustanov iz raznih krajev Slovenije, iz sosednje hrvatske republike in iz zamejstva. Med drugim so se udeležili otvoritve tudi predstavniki Narodne in študijske knjižnice in Slovenske kulturno-go-spodarske zveze iz Trsta ter predstavniki italijanskih knjižnic in več drugih kulturnih in javnih delav cev iz zamejstva. V pozdravnem nagovoru je ravnatelj osrednje knjižnice v Kopru prof. Jože A, Hočevar orisal dolgoletna prizadevanja ustanov, organizacij in posameznikov, da bi ta kulturna ustanova dobila ustrezne prostore ter da bi lahko usneš-neje opravljala svoje pomembno kulturno poslanstvo, Zatem .je imel slavnostni govor namestnik predsednika republiškega komiteja za kulturo Peter Ogrizek. Najprej je čestital delavcem osrednje knjižnice k izjemnemu delovnemu uspehu, nato pa voščil vsem delovnim ljudem in občanom občine Koper k bližnjemu prazniku Dnevu republike. Takoj v začetku .je poudaril, da so prenovljeno knjižnico preimeno vali po Srečku Vilharju, dolgoletnemu ravnatelju te ustanove, ki je s svojim neutrdnim delom dal dragocen prispevek k njenemu razvoju in tudi k razvoju knjižničarske dejavnosti v slovenskem Primorju, hkrati pa je tudi veliko prispeval k sožitju narodov m narodnosti tega območja. V nadaljevanju je Peter Ogrizek orisal 95-letno delovanje koprske knjižnice, ki je v desetletjih doživljala vzpone in padce, v zadnjih treh desetletjih pa se . je razvila v eno izmed oporišč kulturno-pro-svetnega življenja slovenskega naroda in italijanske narodnosti ter enakopravne skrbi za njun jezik. Z rešitvijo prostorskega problema bo knjižnica imela še neprimerno večje možnosti povezovalnega de- javnika za vse delovne ljudi in občane, tudi v odnosu do italijanske narodnosti, kakor tudi do pripadnikov drugih narodov in narodnosti Jugoslavije, ki so se tu naselili. V njenem programu je navezovanje živih stikov s knjfŽnicaim drugih republik in pokrajin, nadaljevanje stikov s tradicijo in kulturo med matičnem narodom in slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji, italijanski narodnostni skupnosti pa bo omogočila še širše stike s kulturo njihovega matičnega naroda ter da se bodo še naprej tvorno in enakopravno vključevali v kulturno in družbeno življenje slovenske samoupravne skupnosti. V nadaljevanju svojega govora je Peter Ogrizek poudaril razvojne možnosti ustanove, ki bo lahko zdaj uspešneje sledila modernim strokovnim načelom raznovrstnega dela z bralci in popularizaciji knjige. Poudaril je tudi njeno vlogo v povezovanju s sorodnimi kulturnimi ustanovami, na področju lazi-skovalne dejavnosti in v smeri marksističnega družbenega izobraževanja delovnih ljudi - samoupravljavcev. Prav tako je poudaril, da je knjižnica odprta do ljudi različnih nazorskih pogledov. Zatem je ugledni družbenopolitični delavec in soborec Srečka Vilharja iz prekomorskih brigad NOB dr. France Hočevar odkril doprsni kip Srečka Vilharja v avli knjižnice. Z izbranimi besedami ja orisal bogato življenjsko pot predvojnega revolucionarja, partizanskega borca in po osvoboditvi neumornega družbenega in političnega delavca, organizatorja, pedagoga in publicista. V spomin na Srečka Vilharja je izšla tudi posebna publikacija, delegacija - pa je položila venec na njegov grob na koprskem pokopališču. Kolektivu knjižnice so prinesli svoje pozdrave in čestitke predstavniki nekaterih drugih knjižnic iz Slovenije in Hrvaške, med srečanjem po odprtju knjižnice pa tudi ravnatelj univerzitetne knjižnice iz Ljubljanje dr. Berčič. Uradni del slovesnosti v avli knjižnice se je končal, ko je v unenu koprske občinske skupščine njen podpredsednik prof. Leo Fusilli s kratkim nagovorom v italijanščini, izročil ustanovo svojemu namenu. V kulturnem delu sporeda so' sodelovali z izvajanjem pesmi v slovenščini, hrvaščini in italijanščini pevski zbor Obala pod vodstvom prof. Slo-sarja in recitatorji Dijaškega doma v Kopru. ■ 1 -' Povabljenci so si natb ogledali obnovljene prostore in delovanj* knjižnice. Prva pridobitev je vsekakor ta, da bo osrednja knjižnica lahko zdaj razgrnila pred bralce .ves svoj bogati fond v treh med seboj povezanih etažah do principu prostega pristopa h knjigi. Za sam študij v knjižnici so uredili dve čitalnici z 80 sedeži, kar bo pomembno predvsem za študente in dijake ter za občane, ki študirajo ob delu. Tretja pomembna pridobitev pa je ustanovitev pionirskega oddelka, ki je dobil svoje prostore v Verdijevi ulici. Knjižnica ima še domoznanski oddelek, nadalje imajo bralci v njej na razpolago vse pomembnejše jugoslovanske časopise in revije in tudi številne tuje, nadalje vso družboslovno in marksistično literaturo, še posebno skrb pa so posvetili literaturi in drugemu gradivu za bralce italijanske narodnosti. L. O. TRŽAŠKI DNEVNIK Z VČERAJŠNJE SEJE POKRAJINSKEGA SVETA Na pokrajini ustanovili odbor za obrambo vrednot demokracije Sestavljajo ga predstavniki občinskih uprav, sindikalnih organizacij in vseh demokratičnih strank - 14. decembra bo izšel prvi zvezek dokumentov z mednarodne konference o manjšinah Na sinočnji seji pokrajinskega sveta je bdi uradno ustanovljen odbor za obrambo vrednot odporništva in demokratičnih inštitucij. Sestavljajo ga po en predstavnik vsake občinske uprave v pokrajini, po en predstavnik sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL ter po en predstavnik vsake demokratične stranke. Načeluje mu predsednik pokrajinske uprave, kjer bo odbor imel tudi svoj sedež. Predlog pokrajinskega odbora je bil sprejet z večino glasov, saj so bili proti le neofašisti, indipendentistični svetovalec pa se je vzdržal. Pred obširno razpravo, v kater: so se predstavniki strank dotaknili problema terorizma na sploh, še podrobneje pa novih primerov nasilja in ustrahovanja v našem mestu, je predsednik pokrajinskega odbora Lucio Ghersi orisal razloge, ki so privedli do ustanovitve odbora samega. Predvsem je pou daril, da je do tega prišlo iz dveh razlogov: prvič, ker je bila v mestu čutiti velika praznina v tem delikatnem sektorju vsakdanjega življenja. Prejšnji odbor se ni namreč sestal že dali časa, zaradi česar je pokrajinska uprava predlagala, da bi ga občinska uprava znova obnovila. Slednja pa je to nalogo poverila pokrajinski upravi, ki naj bi bila po njenem mnenju najprimernejša ustanova, ki bi koordinirala delovanje takega novoustanovljenega odbora. Drugi razlog pa je političnega značaja: z naraščanjem nasilja v mestu, katerega zadnji primer je bil fašistični napad na univerzi, je bila treba ustanoviti novo telo, ki bi temu pojavu sledilo. To nalogo bo opravljal novoustanovljeni odbor, ki pa ne bo deloval in ukrepal samo v primerih, ko bo v pokrajini prišlo do kakšnega novega provoka-torskega dejanja, ampak se bo tesneje povedal z bazo. Skrbel bo za razne pobude in jih prirejal v sodelovanju z rajonskimi sveti, s šolami in z vsemi demokratičnimi silami. S konkretnimi delanji bo moral pokazati, da se demokratične sile zanimajo in dajejo veliko važnost vsemu kar se dogaja. Za tesnejšo povezavo z bazo se je zavzel tudi svetovalec Panizon (KPI), ki je med drugim predlagal da bi se predstavniki odbora udeležili komemoracije ob 10. obletnici pokola na Trgu Fontana. Odbornik Carbone pa je opozoril na važnosti preventive in poudaril, da odbor ne sme postati nekakšna »telovadnica za politične vaje*. Svetovalec Locchi (KD) pa je poudaril, da se je treba predvsem opirati na konkretna dejanja in se tesneje povezati s šolami. Z veliko večino glasov je bil nato sprejet sklep, v smislu katerega bo pokrajinska uprava v mesecu februarju prihodnjega leta priredila srečanje, na katerem bodo proučili karakteristike in vloge ustanove, ki bi se nekako postavila med občinske uprave in deželo z namenom boljše povezave med različnimi .teritorialnimi stvarnostmi in širše valorizacije krajevnih avtonomij. Pokrajinski svet je nadalje sklenil, da bo dal tiskati drugo in tretjo knjigo gradiva z mednarodne konference o manjšinah. Prva knjiga z dokumenti te konference je že natisnjena, izšla bo 14. decembra. KLJUB STAVKI V BANKAH Zajamčeno izplačevanje pokojnin Sindikalne organizacije bančnih uslužbencev so v okviru boja za obnovitev delovne pogodbe oklicale stavko, ki bo trajala skupno 15 ur in ki jo bodo izvajali v času od 26. novembra do 7. decembra. Uslužben-bi Tržaške hranilnice pa so sklenili, da bodo stavko opravili v celoti v tem tednu, tako da bo center za storitve hranilnice v Ul. Giulia lahko redno deloval v prvi polovici decembra. Center namreč med drugim izplačuje (v dneh 3., 4., 7. in 13. v mesecu) pokojnine ter bi stavkovno gibanje v teh dneh prizadelo prebivalstvo z najnižjirr.i dohodki. Odtod sklep sindikatov FIDAC-CGIL, FIB-CISL in UIB-UIL, da strne vseh predvidenih 15 ur stavke v tem tednu. IHUK.K VESTI NA ZADNJI STKANI IZBIRALI SO SVOJE PREDSTAVNIKE V RAZREDNE SVETE Visoka udeležba staršev na nedeljskih volitvah na slovenskih srednjih šolah Posebno visok je bil odstotek volivcev na nižjih srednjih šolah, na višjih pa je glasovalo okrog petdeset odstotkov upravičencev Na nižjih in višjih srednjih šolah so v nedeljo starši dijakov volili svoje predstavnike v razredne svete. Medtem ko je bil odstotek volivcev na nižjih srednjih šolah zelo visok (na šoli »Erjavec* v Rojanu so celo volili vsi volilni upravičenci), se je udeležilo volitev na višjih srednjih šolah manjše število star šev (približno polovica na liceju in na učiteljišču). Na nižjih srednjih šolah so starši izvolili v razredne svete po šitiri svoje predstavnike, na višjih pa po dva. Poleg volitev v razredne svete pa so potekale na učiteljišču tudi volitve predstavnika staršev in profesorjev v zavodski svet. Izvoljeni na nedeljskih volitah: Licej «F. Prešeren* Znanstveni licej: 1. a razred Ev gen Dobrila in Francesco Armani, 2. a r. Marta Kapun - Košuta in Giuditta Perko - Močnik, 3. a r. Severino Coretti in Laura Coassiri -Lokar, 4. a r. Bruno Zobec in Nives Bratina - Stefani, 5. a r. Silvan Mesesnel in Anamarija Reg-gente - Roncelli; 1. b r. Germano Švara in Alessandro Furlan, 2. b r. Antonio Terčon in Marko Kravos, 3. b r. Francesco Pisani in Giuseppe Starc, 4. b r. Nerina Drassich - Švab in Maria Blaze-vich - Maver, 5. b r. Giuliano Cos-sutta in Vittorio Filippi. Klasični licej: 4. v. g. Adrijan Semen in Francesco Mljač, 5. v. g. Giorgio Slokar in Luigi Rebula, 1. ki. 1. Bruno Ravbar in Teodoro Zer-gol, 2. ki. 1. Anna Bandelli - Ciani in Giuseppe Cossutta, 3. ki. 1. Francesco Pisani in Guglielma Grgič -Zoch. Glasovalo je 54 odst. volilnih u-pravičencev. Učiteljišče «A. M. Slomšek* 1. r. Ottavio Bisani in Natalia Do-brilla, 2. r. Emilia Purič in Silvana Križmančič, 3. r. Ema Žagar -Kralj in Sergio Montanari, 4. r. Maria Puntar - Prašelj in Eda Vi-dau - Žerjal. Šola za vzgojiteljice: 1. r. Maria Jazbec in Elda Tomšič, 2. r. Ros-sana Ščuka - Cibic in Silvia Grego-ri - Ferluga, 3. r. Maria Milič - Guštin in Maria Skupek - Poropat. V zavodski svet na učiteljišču je bila kot predstavnik staršev izvoljena Odinea Zupin, predstavnik profesorjev pa je Marija Liljana Sau-rin - Čebulec. Na učiteljišču je glasovilo 50,2 odst. staršev in 22 odst. profesorjev. Šola «1. Cankar* 1. a r. Gianfranco Žerjul, Helena Rožanc - Race, Oskar Čok in Tatjana Taučar, 2. a r. Robert Petaros, Pavel Zlobec, Matjaž Hmeljak in Magda Slama - Petaros, 3. a r. Jolanda Zudetič - Germani, Matjaž Hmeljak, Magda Kovač - Furlan in Jože Gerdol; 1. b r. Sava Sabadin -Stanco, Ana Klabjan - Smotlak, Rosa Švab- Metton in Dario Zlobec, 2. b. r. Boris Zuljan, Glavko Turk, Nevia Ota - Magajna in Majda Slama - Beorchia, 3. b r. Klara Ber-godaz - Sluga, Neva Blažina - Volk, Renata Zampieri - Paclich in Maria Stritar - Počkaj. Glasovalo je 81 odst. volivcev. Šola »Ciril in Metod* l.ar. Vittorio Tomšič, Paolo Ra-seni, Giovanni Perosa in Francesco Bono, 2. a r. Maria Adriana Pahor, Anna Cej, Francesca Fornaza- (Nadaljevame na zadnji strani) MANIFESTACIJA ANTIFAŠISTOV OB 50-LETNIC1 FAŠISTIČNIH POSEBNIH ZAKONOV Ogromen delež Slo verne v in Hrvatov v boju proti fašistiini diktaturi Na srečanju v Ulici Ponderes pobudniki boja proti fašizmu Predvčerajšnjim zjutraj ob 10. u-ri so se zbrali v dvorani «Di Vittorio* v Ul. Pondares na pobudo Tržaškega združenja bivših političnih preganjancev ANPPIA neposredni in posredni sodelavci velikega antifašističnega gibanja, ki je navdihovalo v najmračnejših letih fašistične diktature ljudi, ki so se tej diktaturi zavestno upirali in pripravili pot osvobodilnemu gibanju. Nedeljska manifestacija je potekala v znaku zaključne proslave ob 50Tetnici posebnih fašističnih zakonov o ustanovitvi posebnega sodišča za zaščito države in drugih protidemokratičnih ukrepov italijanskega fašizma. Ker so bili posebni zakoni za zaščito države uveljavljeni 1. 1926, predstavlja tržaška manifestacija zaključno fazo. Ob tej priložnosti je prispel nalašč iz Rima vsedržavni predsednik ANPPIA senator Remo Scappi-ni (Remo Scappini je skupaj z našim nepozabnim Tonetom Ukmarjem podpisal predajo Nemcev v Genovi). Srečanja v Ul. Pondares pa so se udeležili kot zastopniki strank Branko Pahor in Giachetti za PSI ter Canciani iz tajništva tržaške fe- deracije KPI. Kot zastopniki krajevnih oblasti pa so bili navzoči dolinski župan Edvin Švab, miljski odbornik Campagna ter predstavnik iz nabrežinske občine. Na slovesnost je krajevna organizacija ANPPIA povabila tudi ne- ■IIMHIIMMIIIIIIIIIHIIIIIIIimilMIMUtlllllllHIIIIIIIIimillllllllllimillUlllllltllllllltIMIIIIIIIIIIIIIIIimilllinillllllllllUIIIIIIIIIMIIIIIMMIIMilMIHIIIIItUIIHIIIIHIIIIMIIIU Obisk sindikalistov iz Kopra - m*.' Sindikalni pogovori na sedežu CGIL katere antifašistične borce s Koprskega, ki so prav tako preživeli več let v fašističnih zaporih: Vida Vremca, Ernesta Vatovca in Jožeta Miklavčiča. Nedeljski slovesnosti je predsedoval pokrajinski predsednik Giovanni Postogna. Za predsedniško mizo pa sta bila tudi, poleg senatorja Scappinija dolgoletna protifašistična borka Marija Bernetič - Marina in Vladimir Kenda iz tajništva VZPI - ANPI. Na zborovanju je spregovoril najprej predsednik Postogna, ki je o-risal splošne razmere, v katerih je prišlo do ustanovitve posebnega sodišča. Tov. Vladimir Kenda je v svojem govoru poudaril, da so Slovenci in Hrvatje v nekdanji Julijski krajini ogromno prispevali v protifašističnem boju. Čeprav jih je bilo za slabega pol milijona prebivalcev cele Italije, so bili deležni največjega števila smrtnih obsodb (posebno sodišče je dvakrat zasedalo v Tistu in kadar je sodilo izven svojega sedeža, so bile smrtne obsodbe na dnevnem redu) ter težka desetletja, stoletja zapornih kazni. Sen. Scappini je v svojem zaključnem govoru orisal bistvo fašistične diktature ter današnje naloge italijanske demokracije v boju za izvajanje določil republiške ustave. Na koncu proslave so številni u-deleženci prejeli spominske medalje, ki jih je ob tej priložnosti podelilo vsedržavno predsedstvo ANPPIA. Na sliki: podelitev priznanj med nedeljsko manifestacijo ANPPIA Spet pomanjkljivo ogrevanje na liceju Na liceju Prešeren je vprašanje ogrevanja šolskih prostorov še aktualno. Kljub številnim zagotovilom, da se bo pereči problem čimprej rešil, je del šolskega poslopja še vedno pomanjkljivo ogrevan. Medtem ko so na strani, ki gleda proti poslopju trgovskega tehničnega zavoda Zois. ogrevalniki normalno topli, so radiatorji v razredih mrzli, kar povzroča nevšečnosti pri pouku. Delavci podjetja Sigest bodo skušali ugotoviti ponovno okvaro in bodo že danes preiskali ogrevalne naprave v učilnici l.a razreda. Zaradi popravil bodo imeli učenci tega razreda danes pouk (dopoldne) na trgovskem tehničnem zavodu in sicer v fizikalni predavalnici. Zahodnokraski rajonski svet sklical javne skupščine Rajonski svet za zahodni Kras vabi vse občane Križa, Proseka in Kontovela, da se udeležijo javnih skupščin, ki bodo: V Križu danes, 27. t.m., ob 20. uri v ljudskem domu v slovenščini; jutri, 28. t.m., ob 20. uri v reikreatoriju »A. Grego* v italijanščini, na Proseku-Kontovelu v četrtek, 29. t.m., ob 20. uri na sedežu ŠD »Primorje* v slovenščini; v petek, 30. t.m., ob 20. uri v rekreatoriju »Silvestri* v Ul. San Nazario v italijanščini. Predsednik in svetovalci bodo poročali o enoletnem delovanju ra jonskega sveta. Rajonski sveti V AVLI TRŽAŠKE FILOZOFSKE FAKULTETE Zanimiva razprava o miselnih dilemah tržaškega slovenskega socialista Tume Razpravo je uvedel dr. J. Vilfan, vanjo pa je poseglo več italijanskih in slovenskih znanstvenikov Sinoči je bila na pobudo tržaške filozofske fakultete. Založništva tržaškega tiska in Inštituta za zgodovino delavskega gibanja iz Ljubljane predstavitev zbornika razprav Slovenski in italijanski socialisti na Primorskem 1900-1918. Zbornik sta izdala Založništvo tržaškega tiska in Partizanska knjiga iz Ljubljane, številne prisotne v avli stare univerze, med katerimi naj omenimo generalnega konzula SFRJ v Trstu Štefana Cigo ja, vodjo odseka humanističnih ved SAZU dr. Francija Zvvittra, ravnateljico Inštituta za zgodovino delavskega gibanja iz Ljubljane dr. Milico Kacin - Wohinc, deželnega svetovalca Amalda Pittonija in avtorje zbornika, je pozdravil prof. Jože Pirjevec, ki je poudaril važnost knjige, ki je nastala na podlagi referatov, ki so jih slovenski in italijanski zgodovinarji pripravili za simpozij o slovenskih in italijanskih socialistih, ki .je bil v Trstu leta 1977. Prof. Pirjevec je predstavil občinstvu tudi referenta o zbornkiu, znanega slovenskega in jugoslovanskega političnega delav-o zborniku, znanega slovenskega in fana. Pred posegom dr. Vilfana je predstavnik ZTT Marko Kravos povedal, da je knjiga nastala kot prispevek k boljšemu zgodovinskemu poznavanju dogajanja v obdobju pred prvo svetovno vojno na Tržaškem. Dr. Vilfan je v svojem posegu, ki je bil predvsem izziv za diskusijo, dejal, da je zbornik nastal kot znanstvena publikacija, ki pa ima seveda tudi velik politični pomen. Slovenci in Italijani, je poudaril govornik, so živeli v Trstu drug ob drugem, večkrat tudi drug proti drugemu. Kljub temu se niso vedno zbliževali, zbližali pa so se v socialističnem gibanju, kjer so se slovenski in italijanski tovariši borili za skupne cilje. Zbornik dokazuje, da je danes potreba po sožitju izredno aktualna. Nato je dr. Vilfan iiiiiiiiimiiimiiiniiitiimtiiiiimiiiiMiiiHiimimnftiifitiimiiiiiiiiiMiiiiMiiMiMHMMittimtimiiušiiiiMiiiiia ZBOROVANJE ZVEZE TRŽAŠKIH TRGOVCEV ZA GOSPODARSKI PREPOROD JE ZAVZETOST VSEH NUJNA Ostro in polemično poročilo vodstva zveze - Tržaško pristanišče mora spet dobiti prvotno vlogo Poseg dr. Vilfana na tržaški univerzi dejal, da bi bilo potrebno nataj^ neje preučiti miselnost in filozot J' ki sta vodili delo tržaških Pr nih socialistov. Ni na primer r®z ščen njihov odnos do nacionalne* vprašanja, oz. odnos med naC1°-^0t V petek, 30. novembra, ob 17. uri se bo sestal vzhodnokraški rajonski svet. Na dnevnem redu so med drugim šolski problemi (slovenski o-troški vrtec na Opčinah in šola s celodnevnim poukom pri Banih), varianta štev. 25 regulacijskega načrta in operativni problemi rajonskega sveta. Včeraj je bilo na sedežu v Ul. San Nicold zborovanje Zveze tržaških trgovcev, na katerem je vodstvo zveze posredovalo prisotnim poročilo, oziroma naredilo obračun delovanja le-te, predvsem glede na dolgo obdobje krize, ki je v zadnjem času prizadela Italijo in tudi vse ostale države na svetu. Poročilo, ki ga je prebral ravnatelj Zveze tržaških trgovcev Elio Geppi, je zaobljelo tudi vprašanja, ki zadevajo Trst in njegov gospodarski preporod. Elio Geppi je svoj dolgi poseg osredotočil predvsem na vzroke, ki so privedli italijansko družbo v silovito krizo in pri tem ni štedil s trdimi in ostrimi besedami na račun sindikatov, ki po njegovem mnenju nosijo dobršen del krivde za deviacije v italijanskem družbenem življenju. Te deviacije so privedle do izjemne stopnje inflacije, spodbujajo delo na črr.o in nudijo zotočišče takim, ki nočejo delati. Pri tem je ostro napadel tudi krajevni italijanski tisk, ki se v gospodarske zadeve ne poglablja in prinaša med prebivalstvo zmedo, predvsem kar zadeva poročila o cenah posameznih artiklov. Govornik je nato nadrobneje go- voril tudi o potrebah Trsta, kateremu je treba zagotoviti prepotrebne infrastrukture, da bi se vsestransko razvijal in dobil tisto mesto, ki mu v evropskem merilu tudi pripada. lizmom in intemacionalizmom. eno izmed dilem, ki je bila v £ kratnem socialističnem gibanju kaz določenih nerazčiščenih je govornik navedel primer dr. j1 rika Tume, ki se je opredelil oktobrsko revolucijo, po raZ[>ajri avstroogrske monarhije pa j? Tuma o vprašanju Trsta menil, bi moralo biti mesto avtonomno, pravljati pa bi ga morali angloaiart ričani. To stališče je v bistven ^ nasprotju z Leninovimi tezami imperializmu. Ob tem vprašanju se je razvil8^ srednja diskusija, v katero so 9" segli prof. Aleš Lokar, prof. * Apih, prof. Maks Šah, prof. MlC . li. dr. Milica Kacin - Wohinz, Pf°‘' Guido Miglia, prof. Jože Pirjevec sam dr. Joža Vilfan. Vsak )e svetlil svojo misel o tem neskla°J značilnem za miselnost Henrika me, vendar pa je razprava tudi P” kazala, da bo ta aspekt Tume j ba še razjasniti s poglobljenimi s dijami. Prof. Miglia pa je ta V ^ blem aktualiziral s poudarkom, . so odnosi v Trstu še vedno te™' Glavni nosilci tržaškega gospodar- i kar dokazuje nepredvidena uve*J j stva bi morali biti pristanišče, po- vite v Liste za Trst, ki je nov asp --------------- — fašizma. Vsi, ki so posegli v razpravo ^ soglašali, da bo treba razna vpr šanja še preučiti, ker bo poznavam zgodovine brez dvoma pripornoS' j,, razvijanju odnosov med Italijani lllltllllllIfniMIIIMIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllMIIMIIIIIItlimiHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIHIIIlIllIllMHMillllliitli NA POBUDO RADIKALOV -f. VITTORINI* Sinoči poulična baklada proti vojaškim sodiščem Demonstranti zahtevali osvoboditev J, Fabra - Postanek pred prefekturo Radikalno združenje »E. Vittorini* je organiziralo sinoči po tržaških u-licah neobičajno protestno manifestacijo proti delovanju vojaških so- S poročilo generalnega konzula SFRJ Generalni konzul SFR Jugoslavije v Trstu Štefan Cigoj obvešča, da letos odpade tradicionalni sprejem ob Dnevu republike. Pristojni organi so namreč sredstva, ki so običajno rezervirana za take namene, solidarnostno sklenili usmeriti v čimprejšnjo obnovo potresnega območja v črni gori. b k 1 t žašk dl t ? šk h delavcev v ko **>a|*>*ffV9a'>a>,alBII>l*aa>ialaiaiataaa>ailliaaaaaiaa'taai>l"ftata>lalia'>afaaa>liaaaaia>Mtaai>ai>MIBMa>>aaiM*va>al>a>*aa*a>taa>a*lltvavtaasa<,t>>>*vataaa>l>><><*>f >a>tvaiaf tia>aatl>>>aaaatai*aa>av riko^sindikalno^vez^ 00°/° Cllprskftovarni Tomos Vdal j- nDDMTITFV fFDVFTTA PflTPIIIIF PDA VICI) DO SVOBODNEGA IIPAZANIA jinsko sindikalno zvezo SL - UIL delegacija Kraško obalnega sveta zveze sindikatov Jugoslavije, ki jo je vodil Boris Kralj in ki so jo sestavljali še sindikalni delavci Vašo Ventin, Manlio Vido-vich in Marij Furlanič. Delegacija je najprej na sedežu CGIL in pozneje še na sedežu CISL imela razgovore s predstavniki enotne sindikalne zveze, katerih so se udeležili Gialuz, Treu, Criscenti in Mo-kolč za CGIL, Degrassi, Gosdan, Veronese in Fusco za CISL ter Fa-bricci, Di Turo ir Zecchini za UIL. Razgovori so se nanašali predvsem na probleme, ki zadevajo poslovanje tržaškega in koprskega pristanišča. V tej zvezi so prisotni poudarili potrebo po skupnem iskanju rešitev, ki naj omogočijo uskladitev tega poslovanja, tako da bosta luki ob primernem sodelovanju lahko vzdržali konkurenco severnoevropskih pristanišč. Govor pa je bil tudi o nadaljnji izmenjavi izkušenj med sindikalnimi organizacijami tostran in onstran meje, o sodelovanju med Tržaško in Kraško obalno regijo, o medsebojni izmenjavi predavateljev, o skorajšnjem obisku prski njem poglabljanju medsebojnih stikov. V prvi polovici januarja bo odposlanstvo tukajšnje sindikalne zveze obiskalo Koper, predvidena pa je tudi ustanovitev skupne delovne skupine, ki naj do takrat pripravi program za tehnični posvet, ki naj bi obsegal predvsem pristaniško problematiko, pa tudi možnosti sodelovanja na industrijskem in drugih področjih. Med svojim bivanjem v Trstu se je delegacija sestala tudi s predsednikom pristaniške ustanove Zanettijem, ki je v pozdravnem nagovoru poudaril željo po vzpostavitvi tesnejših stikov z upravnimi organi Luke Koper. V spremstvu funkcionarja luške u-stanove Curtisa si je delegacija o-gledala tudi najvažnejše naprave v našem pristanišču, predvsem skladišče štev. 53 s stalno zalogo brazilske kave in pomol VII. • Uradi Generalnega konzulata SFR Jugoslavije v Trstu bodo v dneh 29. in 30. novembra 1979 zaprti zaradi državnega praznika. OPROSTITEV CERVETTA POTRJUJE PRAVICO DO SVOBODNEGA IZRAŽANJA »PROCES, KI BI GA NE BILO TREBA* «Država se .je stresla od strahu pred lističem*. Država je italijanska republika, listič pa enkratni izvod glasila izvenparlamentarne politične skupine Lotta comumsta ki so ga 28. avgusta 1975 delili mladinci na Korzu U. Saba v Trstu proti plačilu. «Listič» je vseboval tri stavke, iz katerih so določeni krogi raz brali ščuvanje k prevratruštvu. Od govorni za izdajo lista Arrigo Cer-vetto je zato moral na zatožno klop. Sodna obravnava je bila včeraj na poroti. Tisto o bojazni države »je izrekel branilec Testa, ki je šesterici porotnikov in sodniku Estiju, ki jim je sedel ob strani, trezno predočil neutemeljenost obtožnice s pripombo, da bi pričujočega pro česa pravzaprav ne bilo treba, saj bi tako marsikomu prihranili nevšečnost, da se osmeši. Porotniki so obtoženca oprostili, češ da dejanje, ki mu ga pripisujejo, ne obstaja. S tem so avgustovski dogodek izpred štirih let pravilno opredelili in dali prav zagovorniku, ki je vpričo predsednika sodišča Lugnanija in maloštevilnih poslušalcev besedo za besedo izpodbil teze o kaznivosti pisanja v omenjenem glasilu, kakor jih je poprej navedel javni tožilec Ta-vella. Le-ta je predlagal za Cervet-ta 8 mesecev zaporne kazni ob u poštevanju splošnih olajševalnih okoliščin, v obtožnici pa .je omenil hujskanje k »nasilnemu preobratu družbenogospodarske ureditve* v državi. Pisec članka v resnici naglaša, da se proces emancipacije izkoriščanega delavstva lahko odvije le z ustanovitvijo revolucionarne stran- ke, ki naj izpodkoplje temelje bur-žujski državi. In še: Tovarna raz vi.ja uničevalni potencial delavske ga razreda. Tretji stavek omenja nujo po revoluciji. Ne navaja pa uporabe orožja ali sploh nasilja, kot je dejal odv. Testa in naglasil, da je takšno pisanje naravna posledica ustavnih pravic, ki jih daje državljanom naša demokratična ustava, člen 21 priznava vsakomur pravico do svobodnega izražanja in širjenja mnenj, člen 3 zagotavlja vsem enakost, z druge strani pa člen 272 kazenskega zakonika te pravice nekako izpodbija in je zato protiustaven. Ravno ta člen je Cervetta pribil na zatožno klop. Branilec je še ugotovil, da so kritike, ki jih vsebuje omenjeni list, toliko bolj utemeljene, ker še danes niso bila uresničena vsa ustavna določila, (dg) dišč v Italiji in v Evropi. Kakih 30 pripadnikov gibanja se je z Goldonijevega trga okrog 17.30 podalo z baklami po Korzu do Trga Unita, kjer so se demonstranti dalj časa zaustavili pred prefekturo, odtod dalje pa je baklada nadaljevala pot po nabrežjih, po Ul. Milano in po Ul. Carducci spet do Goldonijevega trga. S številnimi napisi so radikalci — skoraj izključno mladina — o-pozarjali na današnji proces v Parizu proti predsedniku radikalne stranke Jeanu Fabru ki mu po francoskem vojaškem zakoniku kot pripadniku gibanja, ki iz moralnih razlogov odklanja vojaško službo, grozi obsodba na tri leta vojaškega zapora. Demonstranti so nadalje opozarjali na nedopustno razmetavanje denarja za oboroževanje, medtem ko milijoni otrok v svetu umirajo od lakote. Tat in prekupčevalec v mreži policije Agenti letečega oddelka tržaške kvesture (akcijo je koordiniral ma-rešalo Luciano Scozzai) so včeraj prijavili sodišču 21-letnega Maura Troho iz Ul. D’Alviano 70 in 36-letnega Claudia Domineseja z Rebri Scoglietto 28, prvega zaradi večkratnih tatvin, drugega zaradi prekupčevanja z ukradenim blagom. Troha in Dominese sta skupaj ustanovila nekakšno »neformalno* družbo, katere namen je bil priti na najlažji način do zaslužka. «Družba» je takole delovala: Troha je kradel po stanovanjih, ukradene predmete pa je posredoval Domineseju, ki jih je nadalje prekupčeval. Agenti so jima sledili dalj časa, saj sta oba že stara znanca policije (mlajšega Troho se pred tem že desetkrat a-retirali zaradi raznih tatvin), pred nekaj dnevi pa so jima preiskali stanovanji, v katerih so našli del ukradenih predmetov, plen treh tatvin v Trstu, s katerim sta se hotela okoristiti za kakih 14 milijonov lir, stajališče pri Fernetičih, nova pobuda za trgovino na debelo «Trie-stegross* in tržnica. Zveza tržaških trgovcev s posebnim zanimanjem gleda tudi na o-simski sporazum, ki bi moral dati tržaškemu gospodarstvu novih impulzov, ih pa tudi ha obnovo pogodbe med EGS in Jugoslavijo, ki bi morala zaobjeti zelo široke sektorje, kar bi bilo brez dvoma v korist mesta samega. Treba pa bo narediti kaj tudi na turističnem področju, ki daje velike možnosti razvoja, predvsem z ureditvijo Sesljan-skega zaliva. Zborovanja Zveze tržaških trgovcev se je udeležilo veliko gostov, med njimi tudi deželni odbornik Ri-naldi, poslanec Tombesi in župan Cecovini, ki so v krajših posegih obljubili vso podporo načrtom, ki jih tržaški trgovci nameravajo uresničiti. (mč) sanja se preučiti, ser uo pi»i«>“' , i zgodovine brez dvoma pripomog10^ razvijanju odnosov med Italija111 Slovenci v Trstu. Naloga znan,s.in» nih delavcev je, da s humanist’0 zavzetostjo pripomorejo k odstranr vanju ločnic, ki prepogosto °vl\/a, sožitje med soživečima narodojLj Misel, da bo treba zato prirediti več podobnih znanstvenih sreoac(V kakršno je bilo ono leta 1977 n cializmu, je naletela zato na sog1 je vseh prisotnih. Preureditev občinske zgradbe v Miljah V občinskem urbanističnem “ a du v Miljah bodo do 11. deceh]8 y na vpogled načrti za Preareteg« in primerno izkoriščenje občin®* , poslopja v Ul. Verdi št. 19 18 j, ki jih je odobril občinski sve® t.m. Tako zasebniki kot ustan^,. lahko iznesejo občinski upravi ne predloge za morebitno izt nje in dopolnitev teh načrtov jzi*#' DANES ZVEČER V ČASNIKARSKEM KROŽKU Odnos Italijanov do slovenske kulture Danes zvečer ob 18. uri bo v časnikarskem krožku na Korzu Ita-lia 12 okrogla miza o odnosu med Italijani in jezikom in kulturo tržaških Slovencev. Uvodoma bo nekaj misli povedal prof. Jože Pirjevec s tržaške univerze, nato bi se morala razviti debata o tem, kako in v kolikšni meri spoznavajo Italijani našo kulturo in naš jezik ter v kakšni obliki jo mi posredujemo in koliko naredimo za to, da bi nas sodržavljani italijanske narodnosti spoznali in cenili. Okroglo mizo prireja Italijanska ustanova za poznavanje slovenskega jezika in kulture, ki bo ob tej priložnosti predstavila tudi tečaj slovenščine za Itali jane in nakazala še celo vrsto drugih pobud na področju kulture za študijsko leto 1979-80. nevšečna. ^ i„„,„ii,,i,i«i„iii,„i,,,,,,,,i,,„,ii,i,,i,i,i,,,,,i,,„„i,,in,,ii,,„,i,„,,,,mii,,,i,ii,,,„i„,,,i,„i,„„i„|,,,>' V POLNI DVORANI GLEDALIŠČA V BOLJ V^ Uspešen krst Jesenskega koncert Tretja letošnja prew‘f^ v gledališču Rossetti S tretjo abonmajsko prerisla8® „ prične danes gostovanje Stala e. gledališča iz Emilije-Romagne- 1 j tje delo na sporedu je drama Antona Čehova v režiji Gam .g. Lavie. Najslavnejše ime 0°??jirt ga ansambla pa je gledališka u filmska igralka Ottavia ?lCC ft Vodstvo gledališča Rossetti a®.Lji sebno priporoča za točnost, *'e. predstava se bo začela ob nar jj danem času, ker traja tri V;tet pil in bi bila vsaka zakasa V občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu je bil v nedeljo popoldne «Prvi jesenski koncert*, na katerem sta sodelovali godba na pihala iz Ricmanj in godba na pihala Breg iz Doline. »Za naš Breg je ta koncert nekoliko nena vaden in neobičajen, Mi vsi smo veliki ljubitelji zborovske pesmi, toda, kdor ljubi pesem, ljubi glas bo nasploh in smo prepričani, da bo koncert godb na pihala dal mnogim veliko zadoščenja, posebno tistim, ki radi poslušajo drugačne vrste inštrumentov, kot je človeški glas. Jesenski koncert naj torej po stane stalen datum, ob katerem se srečujejo naše godbe na nihala in ob priliki še druge.* Tako je uvodoma povedala napovedovalka Tanja Smotlak. Nato so se na odru razvrstili godci iz Ricmanj, ki so igrali glasbo iz oper, operet, jazzovske skladbe ter nekaj domačih ljudskih in partizanskih pesmi. Na dirigentskem pultu ie stal Ennio Krizanovsky. V drugem delu sporeda pa ga je zamenjal Viljem Slavec, ki je z godbo na pihala Breg posredoval občinstvu nekaj lepo zaokroženih venčkov in nekaj lastnih priredb. Naštevanje progra ma smo namenoma izpustili, zato da bi posvetili več prostora pobu- di, ki je v organizaciji treh a. štev iz Brega lepo uspela. K|,jl godb na pihala v dvorani J® aii za Brežane nekaj novega, °r. j« pa so se v velikem številu, 158 jp dokaz, da je treba društvenim ^ javnostim nenehno iskati [* oblik. Razveseljivo pa je tud1-te nove oblike ljudi priteguje.!0' jih zapolnjujejo z novo vse« jj Nedeljski koncert so organi«®^! poživili s scenografijo, svetlob1^ efekti in fotografsko razstave j vhodu gledališča. Razstavo vjl objektiva je občinstvu nredr-rV Vojko Slavec, predsednik PD * ‘Jji ce Prešeren iz Bol.iunca. 2a *|ji sta skrbela Boris Žerjal in Ota, za sceno pa Fabjo Sm° Oskar Kocjančič in Sašo Ota-hodnji Jesenski koncert oo čez leti. (ris) Ob bridki izgubi drage mater® .t reka sekcija KPI iz Križa gl«"!,-sožalje tov. Mariju Sedmaku ia žini. Sekcija SSk občine Devin - N* žina izreka globoko sožalje svoj®,, in sorodnikom ob izgubi drageg® A tona Legiša - Tonina. V NEDELJO POPOLDNE V KULTURNEM DOMU V TRSTU Revija cerkvenih pevskih zborov Polna dvorana dokaz, da je petje ena izmed temeljnih vrednot nase kulture Zveza cerkvenih pevskih zborov je oteklo nedeljo priredila že trinajsto Wo cerkvenih pevskih zborov. V ^bito polnem Kulturnem domu se j® Predstavilo dvanajst okoliških in “'estrih pevskih skupin; revijo je ^Posredno prenašala slovenska rajska postaja Trst A. Uvodoma je ®ekaj slovenskih besed spregovoril Predsednik ZCPZ dr. Zorko Harej. ®,začetnem pozdravu pevcem in "bcinstvu je dr. Harej poudaril, da ^etninarji, revije otroških in mla-jPSkih zborov, današnje pevsko sre-?Pje in podobno so konkretni nači-. 'n potrditve, da naši zbori živijo n delujejo.* Predsednik Zveze cerk-aflih zborov je v nadaljevanju reji61 še, da je bila v temnih obdobjih, f® nam je bilo onemogočeno vsako fbtturno življenje, prav pesem tista, ? le v naših ljudeh ohranila sloven-*° misel in slovensko besedo. «Pe-etn je izraz duše in izraz narod-zato pomagajmo, da bodo zboli živeli, in da se bo povsod, kjer “J1 io Slovenci, razlegala slovenska Wsem,» je zaključil svoj pozdrav dr. Gledališča ftOSSETTI j ®anes, 27. t.m., ob 20.30 (odrezek k 3, red «premierski*) bo v Rossiju premiera drame Antona Če-0va »Utva* v izvedbi gledališkega Psambla Emilije - Romagne. V pVnih vlogah nastopajo Gabriele J*v>a, ki je delo tudi režiral, Valentin Fortunah), Renato De Carmine, ‘tavia Piccolo, Tino Bianchi in p;uS*. Scene je pripravil Pierluigi l2z>. glasbo pa Giorgio Carnini. « * * avditorij V okviru pobud gledališča Verdi 2 bo ta teden v gledališču Av-..^rija začel ciklus baletnih pred-J*®- Verdijev balet bo tudi letos at por. Russo, 49-letni Umberto “n, 61-letna Pierina Pinto vd. Gerzeli, 76-letna Margherita Scabar, 75-letna Fernanda Zuppello por. Bu-soni, 69-letna Margherita Plocar por. Pizin. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Ginnastica 5, Ul. Cavana 11, Erta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Dante 7, Ul. delTIstria 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 7. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance [NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732 627 LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel 228 124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel 211001. Prosek: tel 225-141; Božje polje. Zgonik: tel 225 596; Nabrežina- tel 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. PRODAM avto opel kadett 1 OS letnik 1978 v ,.elo dobrem stanju Telefon (0481) 31-547. PRODAM avtomobila Fiat 125 Spe-cial in Lancia Fulvia GT 1300 po zelo ugodnih cenah. Telefon (0481) - 870-59. i PRI BOLETOVIH pri Piščancih točijo belo in črno vino. IŠČEs zaposlitev? Nisi zadovoljen s sedanjo zaposlitvijo? Podjetje iz goriške pokrajine išče delovno silo (uradnike, delavce itd. moškega in ženskega spola), po možnosti z znanjem slovenščine in italijanščine. Sprejemamo tudi va-jence/ke. Zainteresirani pošljite prošnjo na naslov: Primorski dnevnik — Gorica Ul. XXIV Maggio 1 — šifra: Podjetje A. Sprejemamo samo pismene prošnje. UimDNICA želi honorarno zaposlitev na domu — prevajanje italijansko - slovenskih tekstov. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Uradnica». KuPlAl opuščeno štalo ali hišico na Krasu primerno za shrambo prikolice. Ponudbe na upravo Primor skega dnevnika Ul. Montecchi 6, pod šifro «Hišica». KUPIM nilotko za tri do štiri o-sebe in do 600 kg teže. Telefonirati na tel. št. 910142 v popoldan skih urah. KUPIM Jeep diesel. Tel. 061/41709 dopoldne. ZAVAROVANJA za življenje in za vašo imovino vam nudi agencija ŠVAB Ass. Generali, Ul. Genova 14, Trst, tel. 61 034 in Ul. Sa lici 1. Opčine, tel. 211489. PRODAM moto kross «SWM 125 GS Rotax» po zelo ugodni ceni. Telefon (0481) - 882019 KUPIM rabljena motorni stroj za okopavanje in traktor. Telefoni rati na štev. 228185. UGODNO prodam dvometrske smuč ke Elan Pu 727 Polyurethan, brez priključkov, v dobrem stanju Cena po dogovoru. Tel. 825247 v večernih urah. PRODAM moto kross SWM 250 po zelo ugodni ceni. Telefonirati na številko (0481) 53-01, po 20.30 pa na številko 30-557. KZSSSCSHIH V. Č. daruje 5.000 lir za zavod za slepce «Rittmeyer». Nosilci krste Frančiške Umek vd Križmančič darujejo 10.000 lir za Skupnost družina Opčine, 20.000 za ŠD Zarja, 10.000 za spomenik padlim v NOB v Bazovici in 10.000 lir za PD Lipa. Namesto cvetja na grob Pavline Prašelj daruje podjetje «Indules» s.r.l. 20.000 lir za godbeno društvo Breg. Namesto cvetja na grob Pavline Slavec vd. Prašel darujeta Marija in Lovrenc Žerjul 10.000 lir za PD Lonjer - Katinara. Slovenski starši so z razmeroma visoko udeležbo na nedeljskih volitvah za obnovo razrednih svetov na enotni nižji srednji in na višjih srednjih šolah vnovič dokazali, kljub ostrim polemikam v vsedržavnem riierilu, da jim je usoda naše šole še zmeraj pri srcu in da verjamejo v možnost, da dajo svoj doprinos pri reševanju šolskih vprašanj. Volilna udeležba na vseh štirih šolah je bila približno dvetretjinska, kar je v primerjavi z udeležbo v vsedržavnem merilu, kjer se je po prvih ocenah udeležilo volitev le okrog 20 do 30 odstotkov stršev, vsekakor zadovoljivo dejstvo. Najvišjo udeležbo so zabeležili na trgovskem zavodu Ivan Cankar, kjer je na volišče prišlo kar 67,9 odstotka staršev, najnižja udeležba (48,8) pa je bila na učiteljišču, oziroma na tečaju za otroške vzgojiteljice. Na liceju-gimnaziji se je volitev udeležilo 64,4 odstotka staršev, prav toliko pa tudi na enotni srednji šoli Ivan Trinko. Na slednji so starši izbirali tudi nekaj svojih predstavnikov v zavodski svet ter v razredne svetei Na trgovskem zavodu je bila udeležba, kakor smo že uvodoma zapisali, najvišja, saj je glasovalo skoraj 68 odstotkov vseh staršev. V razredne svete pa so bili izvoljeni: 1. a Bogdan Šuligoj in Marijan Terpin, 1. b Jožef Ferfolja in Marija Peric, 2. razred Evgen Gergolet in Ana Pelesson Figelj, 3. razred Andrej Košič in Miroslav Lukman, 4. razred Jožef Devetak in Anica Vižintin Pahor, 5. razred Roman Butkovič in Alma Komjanc Terpin. Na učiteljišču in tečaju za otroške vzgojiteljice je bilo 176 volilnih upravičencev, na volišče pa jih je prišlo 86, oziroma 48,8 odstotka. Predstavništvo staršev v razrednih svetih je naslednje: 1. razred učiteljišča Anton Korošec in Danilo Cotič, 2. razred Marija Jarc in Roman Cotič, 3. razred Delka Dornik in Karla Tabaj, 4. razred Ivan Kovic in Herman Srebrnič. V triletnem tečaju za vrtnarice je predstavništvo staršev v raznih svetih sledeče: 1. razred Alojz Humar in Martin Cotič, 2. razred Ivan Zavadlav in Jolanda Ferletič, 3. razred Feliče Frandolič in Remo Devetak. Na gimnaziji-liceju so bili v razredne svete izvoljeni sledeči predstavniki staršev: 4. gimnazija Ejda Nanut in Aleš Hoban, 5. gimnazija Ivo Gulin in Silvija Prinčič, 1. licej Tatjana Ghisovin in Edi Bau-con, 2. licej Albin Conzutti in Ed-murid Košuta, 3. licej Andrej Košič in ZdelVko Vogrič. Sicer pa je bila tudi udeležba na italijanskih nižjih in višjih srednjih šolah v Gorici v primeri z vsedržavnim poprečjem precej visoka. Na nižjih srednjih šolah je volilo 53,8 odstotka staršev, na višjih srednjih pa 37 odstotkov. V obeh primerih pa je bila volilna udeležba višja kakor tista pred letom dni. vitvijo spomenika. Nabiralna akcija med vaščani in občani se bo nadaljevala tudi v tem tednu. Ivan Kobal 10.000. N.N. 5.000, Jordan Buzan 5.000. Branko Sta- nič 20.000, Daribor Peric 5.000, Gizela Soban vd. Pernačič 20.000, Miroslav Štolfa 10.000, Evgenija Legiša 20.000, Rozalija Pahor 10 tisoč, Marija Bagon 20.000. Marija Krošelj in Ivan Legiša 30.000, Nela Pahor-Legiša 10.000, Gizela Bagon-Pernačič 15.000, Mirko Pahor 20.000, Dora Krošelj 7.000, Evgen Pahor 50.000, Anna Pacor Bravin 20.000, N.N. 15.000, družina Kojnc 30.000, Nelo Bcrtogna 10.000, Mario Krošelj 20.000. N.N. 5.000. Franc Pahor 10.000, Evgen Peric 10.000. Mario Peric 10.000. Just Ferletič 5.000, Anton Ferletič 2.500, Jožef Krulc 5.000, Rudolf Pahor 4.000, Emil Vižintin 5.000. Ida De-vetak-Frandolič 10.000, Ivan Vižintin 15.000, Rudolf Frandolič 10 tisoč, Karel Vižintin 5.000, Viktor Vižintin 10.000, Silvo Gorkič 5.000, Valneo Donda 4.500, Hektor Moro 5.000, Stanko Ferletič 5.000, Boris Devetak 20 000, Matija Cej 10.000, Felice Vižintin 5.000, Jožef Krošelj 20.000, Darjo Krošelj 10.000, Albert Peric 3.000, Ludvik Devetak 10.000, Emil Devetak (Devetaki 3) 10.000, Emil Devetak (Devetaki 8) 20.000, Emilija Pahor 5.000, Evgenija Peric 6.000, Štefar. Vižintin 5.000. Jožko Vižintin 10 tisoč, Alojz Pahor 2.000. Marija Pahor 10.000, Mirko Lavrenčič 5.000, Franc Juren 5.000, Branko Juren 10.000, Jožef Gergolet 5.000, N.N. 10.000. N.N. 10.000. Bruno Lavrenčič 10.000, Borut Spacal 10 tisoč, Ivan Vižintin 20.000, Jožef Peric 2.000, Albin Peric 5.000, Albert Lavrenčič 5.000, Milan Lavrenčič 10.000, Jordan Devetak 5.000, Andrej Marušič 10.000, Mario De vetak 10.000, Jožef Peric 10.000. Pobuda za izgradnjo objekta je prišla od vodstva SKGZ pred več kot desetimi leti Člani izvršnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze so včeraj obiskali gadbišče Slovenskega doma v Gorici. Izrazili so zadovoljstvo, da je telovadnica že dograjena in v uporabi ter zaželeli, da bi gledališko dvorano dogradili v roku enega leta, kot si je to zastavil za cilj odbor za gradnjo tega objekta. Obisk članov izvršnega odbora je imel več kot zgolj protokolarni značaj. Ta odbor je bil namreč tisti, ki je pred desetimi in več leti sprejel predlog slovenskih organizacij na Goriškem, združenih v SKGZ, da se v Gorici zgradi takšen objekt, ki bo odpravil hude vrzeli v infrastrukturah kulturnega in športno rekreacijskega značaja, ki so vsa povojna leta zavirale normalno narodno življenje na Goriškem. V skladu s takšno potrebo je bilo sprejeto v izvršnem odboru SKGZ politično stališče o izgradnji objekta, kjer je bil imenovan odbor za gradnjo, kateremu so poverili nalogo, da to obveznost izvede. iiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiifiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiui V SOBOTO ZVEČER V DOMU KULTURE V AJDOVŠČINI Svečana proslava 35. obletnice zbora prekomorcev Srečko Kosovel* Koncert je imel sedanji zbor «Srečko Kosovel'» iz Ajdovščine Slavnostni govornik je bil J**3Z Vipotnik Uspešno zbiranje sredstev za postavitev partizanskega spomenika v Jamljah Jameljski odbor za postavitev spomenika padlim v NOB nam je posredoval že četrti seznam darovalcev, ki so prispevali za u-resničitev namena, da bi tudi v Jamljah imeli spomenik padlim par tizanom. Krajevna sekcija VZPI-ANPI in vaški odbor sta tokrat zbirala prispevke med Jameljci na Tržaškem in občani iz Dola ter Poljan. Kot so nam povedali, so povsod naleteli na prisrčen sprejem, razumevanje in zanima nje za probleme v zvezi s posta- Proslav raznih obletnic je ob vsakem koncu tedna kar precej, težko pa bi si zamislili bclj občuteno od tiste, ki je bila v Domu kulture v Ajdovščini, kjer so se, ob 35-letnici ustanovitve zbora, sešli s sedanjimi bivši pevci . partizanskega pevskega zbora »Srečko Kosovel*, ki so ga naši' prekomorči ustanovili v takratnih hudih vojnih letih daleč od slovenske in primorske domovine. Težo slavnostnega koncerta je sicer nosil sedanji ajdovski moški zbor »Srečko Kosovel*, ki nadaljuje tradicijo takrat ustanovljenega zbora prekomorcev, v zaključnem delu koncerta pa so se sedanjim pevcem na odru pridružili še mnogi Ne^bomo tu ponavljali zgddovine tng&urJKSLje' žriMir. ffftluraliiiiv- skih delno na italijanskih tleh sredi vojne vihre, v taboriščih, kjer so se za jugoslovansko. narodnoosvobodilno vojsko odločali 'slovenski primorski fantje, ki so prišli v zavezniško ujetništvo iz italijanske kraljeve armade. Še pred zaključkom vojne se je zbor pod vodstvom Rada Simonitija napotil na dolgo turnejo po Jugoslaviji, prišel po osvoboditvi na Primorsko, kjer je imel uspele koncerte med svojinli ljudmi v Gorici, Trstu in v vseh drugih večjih in manjših krajih Primorske. Kronisti se spominjajo njegovega takratnega nastopa v go-riškem Verdijevem gledališču, kjer so zavezniki Verdijevo gledališče za časa koncerta »Srečka Kosovela* močno zastražili, ko pa je zbor, poleg slovenskih in drugih, zapel še | njihovo «Carry med back to old Virginy», so kar noreli in se partizanskim pevcem opravičevali za svojo politično nerodnost. Odveč je reči, da so takrat goriški Slovenci ta svoj zbor navdušeno sprejeli v tej osrednji goriški dvorani. Zbor je po vojni deloval še nekaj časa, potem pa je vsakdo med pevci šel svojo pot. Mnogi med njimi še danes pojejo v tem ali onem zboru, drugi pa so drugače aktivni na glasbenem področju. Na sobotnem koncertu v Ajdovščini se je zbrala približno polovica takratnih pevcev. Nekateri niso mogli priti na slavnostni koncert, drugih pa na žalost ni več med nami. Tradicijo takratnega zbora nadaljuje današnji moški zbor »Srečko Kosovel* v Ajdovščini, ki ga vodi Klavdij Koloini. Ta zbor je na sobotnem koncertu nanizal sklo" slovenske zborovske pesmi. Nekdanji prekomorči, v natrpani dvorani jih je bilo kar precej, tudi takih, ki niso sodili med pevce, so se navdušili. ko je sedanji zbor zapel njihovo prekomorsko himno, ža • katero gre zahvala. Radu §imomftt^.., Pa -tudi drugače je bil koncert slavnosten. Predsednik združenja borcev NOV Jan^r^ViiSotMk V Člani odbora so pri tem obudili spomin na težave, ki so se od samega začetka pojavile pri gradnji, ter dali polno podporo odboru za gradnjo, da svoje delo izpelje do kraja. Ob tem so menili, da bi bilo potrebno že sedaj razmišljati o o-blikah bodoče uprave Slovenskega doma. Predstavniki odbora za gradnjo so člane izvršnega odbora SKGZ seznanili tudi z delovanjem komisije za kulturno politiko v domu ter o pripravah za umetniško opremo gledališke hiše. Počastitev 80-letnice dr. Iva Juvančiča Prizani goriški zgodovinar, zlasti še preučevalec zgodovine narodnoosvobodilnega boja na Primorskem, dr. Ivo Juvančič, bo praznoval v kratkem svojo osemdesetletnico. Dr. Juvančiču, ki je bil pred vojno priznan profesor na goriškem semenišču, živi pa ves povojni čas v Ljubljani, so letos septembra v Novi Gorici podelili Bevkovo nagrado. Njegov visok jubilej bodo počastili v ponedeljek, 3. decembra t.l. v Goriškem muzeju na gradu Kromberk ob 17. uri. Ob tej priložnosti bodo tudi predstavili šesto številko Goriškega letnika, zbornika ki ga izdaja Goriški muzej in ki nosi podnaslov »Juvančičev zbornik*. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU V SODELOVANJU S SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO IN ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GOSTOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA Ivan Cankar LEPA VIDA Režija: MILE KORUN Danes, 27. novembra, ob 20.30 v Katoliškem domu v GORICI (Goriški abonma) Na gledališko predstavo bo u-deležence s Krasa pripeljal avtobus, ki bo vozil po običajnem voznem redu. Prireditelj priporoča točnost, ker se bo predstava začela točno ob napovedani uri. svojem govoru poudaril važnost, ki jo je imel tak zbor v takratnih junaških časih za dvig narodne in revolucionarne zavesti med Slovenci na Primorskem. Naglasil je po-trebd, da tudi danes gojimo slovensko pesem in to je na Primorskem še posebej nazorno pokazano. Zbor «Srečko Kosovel* so počastili še številni drugi. Ajdovska občina je nekdanjemu partizanskemu zboru podelila domicilno pravico. Listino je zastopnikom zbora izročil predsednik tamkajšnje občinske skupščine Ladislav Batagelj. Pozdrav Slovenske prosvetne zveze iz Italije je prinesel Ignacij Ota, pozdrav Tržaškega partizanskega pevskega , zbora pa Stane Raztresen. Omenimo naj še priznanja in pozdrave ljubljanske RTV, raznih šol, osebni, prganjzagij, (m..w.) DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul. Terenziana 26, tel. 44387. Nadvse uspel Cockburnov koncert Odveč so dvomi tistih, ki menijo, da se mladina ne zanima za glasbo. Zanima se seveda za tisto, ki ji je najbolj blizu. Dokaz za to je naravnost rekordna udeležba na sobotnem koncertu kanadskega jolk-singerja Brucea Cockburna. Nad tri tisoč ljudi se je zbralo v dvorani UGG, ta je bila natrpana do zadnjega kotička. Mnogo je bilo tudi mlade slovenske publike tako iz Gorice kot iz sosednje Slovenije. Kaj bi lahko povedali o koncertu? S Cockburnom sta bila občasno na odru tudi baterist Bob Disalle in kitarist Dennis Penckrith. Najbolj je seveda publiko navdušil Cockburn s svojim globokim in čudovitim glasom. Nanizal je najbolj znane pesmi iz svojih gramofonskih albumov, še najbolj so mlade poslušalce navdušile njegove najnovejše pesmi. Gorica pbstaja tako eno izmed središč sodobne folk glasbe. Nekoč šo mladi 'Goričani morali v Videm ali v Ljubljano, da so lahko videli in poslušali take zvezdnike mednarodnega slovesa. Že to soboto bo rta vrsti še ena Znana skupina, tokrat italijanska «Pooh». (Al) (IIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII lili IIIIIHIIII lltMlllllllltll III ||>|||iy*iM IIIII Milili Ml lllllll IIIIIIII MII liiillllilllllf DELEGACIJA CK ZKJ OBISKALA NOVO GORICO Priprava gradiva za razpravo o mladinski problematiki V Novi Gorici so goste seznanili s pomenom mladinskega sodelovanja ob meji - Obisk tudi v tolminski občini ■mlmmllmmlmummmmmlmmmmlmmMmlmm^mmm»llHllmlllmlmlllHllllllH^•••••^••^••,**,,|•,,,“,,,*,,,,,•,,,|l",,,,,,l,,,•*****,•••••*,**lllllllllll»^llllllll DVODNEVNO SREDNJEEVROPSKO SREČANJE Pogled na Attemsovo dvorano med razpravo o delovanju gloiologa Grazladia Isaia Ascolija Dnevni časopis ni najbolj primerno mesto, da bi v njem razčlenili razpravo na tako visoki strokovni ravni kot je bila ona o lingvistiki v soboto in nedeljo v goriški palači Attems, ob 150-letmici rojstva Soriškega glotologa Graziadia Isaia Ascolija. Kronist lahko le zabeleži zunanja dogajanja na tem srečanju. Kdor se za stvar še posebej zani- ma, pa se bo lahko soočil s tem, kar je bilo na srečanju povedanega, ko bo, sredi prihodnjega leta, izšel zbornik s posegi vseh predavateljev. Poleg že omenjenega posega Branka Marušiča iz Nove Gorice o gledanju Ascolija na tukaj živeče Slovence, ki ni bilo povsem nam v prid, naj omenimo še poseg profe- sorja Salimbenija z univerze v Salernu, ki se je tudi dotaknil AsCo-lijevega gledanja na slovenskega in druge slovanske narode. Mnogi med drugimi poročevalci pa se A-scolija niti dotaknili niso, razpravljali so namreč samo o raznih vprašanjih glotologije. Vsekakor pa lahko ugotovimo, da je bila na srečanju oseba Ascolija zelo ovrednotena. Te dni se je mudila v Novi Gorici pri OK ZSMS delegacija centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, pod vodstvom Ljubiše Todoloviča. Delegacijo sta spremljala tudi člana predsedstva republiškega komiteja ZSMS Darko Končan in Dušan Skupek. Obisk spada, kakor je na pogovorih v Novi Gorici pojasnil Todolovič, v okvir priprav na širšo razpravo, ki jo nameravajo izvesti v CK, glede mladinskega vprašanja. Zaradi tega člani posebne komisije, ki pripravljajo gradivo za sejo, obisku-| jejo 'te dni OK ZSM v vseh republikah in pokrajinah ter se seznanjajo z dejanskim položajem in od prtimi vprašanji. Delegacija CK ZKJ se je v Novi Gorici pogovarjala s članoma predsedstva OK ZSMS Andrejem Komparo in Ladom Orlom ter predstavnikom OK ZK Brankom Dolencem in predstavnikom OK SZDL Davorinom škarabotom. O mladinski dejavnosti v novogoriški občini je poročal predsednik OK ZSMS Andrej Kompara, ki je obrazložil predvsem vprašanja v zvezi z idejnopolitičnim usposabljanjem mladih, veliko pozornosti pa so namenili tudi obravnavi vprašanj mladinskega sodelovanja ob meii. Poročilo o tej dejavnosti je pripravila predsednica komisije za mednarodne odnose pri OK ZSMS Eleonora Grapulin, ki je omenila nekatere skupne akcije, ki jih je ZSMS iz Nove Gorice pripravila v sodelovanju z italijanskimi in slovenskimi mladinskimi organizacijami iz Gorice, oziroma bližnjih krajev na italijanski strani meje. Posebej je poudarila pomen sodelovanja z mladimi pripadniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ter odnose z Mladinskim odborom SKGZ ter stike, ki jih je OK vzpostavila v zadnjem času z mladinsko sekcijo Slovenske skupnosti iz Gorice. Delegacija CK ZKJ je obiskala tudi tolminsko občino, kjer jo je sprejel predsednik OK ZSMS Drago Podobnik ter seznanil z vse tesnejšim sodelovanjem med mladimi iz te občine ter mladimi iz Beneške Slovenije. Visintin vdove Brughiera v Ul. Faitl 7 v Gorici, ki se je ta čas mudila na obisku pri sorodnikih. Menda so V stanovanje, ki je v prvem nadstropju, vdrli z balkona. Odnesli so nekaj zlatnine v vrednosti, kakor j« izjavila lastnica, okrog milijon lir. Gledališča Pr.morsko dramska gledališče v Novi Gorici, Henrik Ibsen: Nora. Danes ob 10.30 predstava za red BP in ob 19. uri predstava za EGŠ. Izleti Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence smučarskega tečaja, da bosta avtobusa vozila po sledečem redu: prvi avtobus odpelje s Koma ob 7.30, drugi avtobus pa iz Štandreža ob 7.20 in iz Sovodenj ob 7.30. Društvo prosi za točnost. Člani društva, ki se bodo odpeljali na Nevejsko sedlo z lastnimi sredstvi in ki bi radi dobili celodnevne karte za vlečnico s popustom, naj prinesejo s seboj društveno izkaznico. Tatovi v stanovanju priletne ženske V nedeljo popoldne -j neznanci vdrli v stanovanje 82-letne Marie Kino Gorica VERDI 17.30—22.00 »La fuga da Alcatraz*. Barvni film. CORSO 17.15-22.00 »The champ — il campione*. F. Dunaway i.i J. Voight. Barvni film. VITTORIA Danes zaprto. Tržič EXCtSLSiOR 16.30-22.00 «L’amore senza limiti*. PRINCIPE 16.30-22.00 »Dr. Jackie e gentile signora*. J\ova Gorica in okolica SOČA (Nova Gorica) 18.00-20.00 «Lenny*. Ameriški film. SVOBODA (Šempeter) 18.00-20.00 «Ptiči». Ameriški film. DESKLE 19.30 »Sorodniki po krvi». Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna d’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 2124. NOGOMET V PRVI ITALIJANSKI LIGI LE SEST ZADETKOV Neroden poraz Udineseja doma v srečanju s Torinom - Dragoceni zmagi Catanzara in Rome - Tekmo v Milanu prekinili zaradi megle Po desetem kolu je Inter ostal edina neporažena ekipa in je s tem še bolj okrepil svoj položaj na vrhu skupne lestvice, medtem ko je Cagliari utrpel prvi prvenstveni poraz in je sedaj z 12 točkami na tretjem mestu skupaj s Torinom in Juventusom. To sta za sam vrh začasne skupne lestvice morda najpomembnejša rezultata nedeljskega 10. kola, ki ga je označevalo izredno pičlo število golov, samo šest v sedmih tekmah: srečanje Milan-Napoli so namreč v začetku drugega polčasa prekinili zaradi goste megle, kar pa je izzvalo ogorčenje in proteste s strani navijačev. Po pravilniku imajo namreč gledalci pravico, da jim vrnejo vstopnino samo v primeru, da odigrajo le prvi polčas. V nedeljo pa so po odmoru igralci stopili na igrišče, vendar je sodnik že po dveh minu tah prekinil tekmo, zato gledalci ne morejo terjati ničesar. Avellino, ki je v nedeljo igral proti Inter ju, je ponovil uspeh izpred petnajstih dni, ko je remiziral proti Cagliariju. Prav Cagliari in Inter pa čaka prihodnjo nedeljo neposreden obračun, kar bi moralo še bolj razjasniti položaj na vrhu lestvice. Za Juventus je nedeljska zmaga Izredno dragocena, saj mu je omogočila, da ni zgubil stika z vodečimi. V nedeljo se je vendarle odprlo tudi Romi, ki je na lastnem terenu odpravila Ascoli. Neodločen izid je iztržila tudi zadnjeuvrščena Pescara, kar pa ji verjetno ne bo veliko pomagalo. Srečanje med Perugio in Fiorentino, ki se je kon čak> brez zadetkov, pa je bilo slabo in grobo: opomin je dobil tudi Rossi. Potem ko je z golom razlike klonil proti Napoliju na tujem, je z istim izidom Udinese izgubil tudi v nedeljo, kar je obenem prvi prvenstveni poraz na lastnem igrišču. Po tem porazu se je položaj furlanskega moštva precej poslabšal, saj so za njim ostale samo še tri ekipe, od katerih ima Ascoli sicer isto število točk, vendar slabšo razliko v golih. Da nima podpora la- POKAL UEFA Beograjčani proti Bayernu Jutri bodo odigrali prve tekme osmine finala nogometnega pokala UEFA, v katdrem Italija nima več niti enega zastopnika. jugoslovanske bftrire pa zastopa beograjska Crvena zvezda. Beograjčani bodo prvo tekmo tega kola odigrali na tujem proti Bayernu iz Miinehna. Jugoslovanski nogometaši bodo seveda pred zelo težko nalogo, saj imajo zahodni Nemci veliko mednarodno izkušenost, pa čeprav so v zadnjem letu nekoliko popustili. • Bayern Miinchen (ZRN) — C. zvezda Beograd (Jug.) • Diosgyor (Madž.) — Kaiserslautern (ZRN) • Borussia Mčnchengladbach (ZRN) — Univertitatea Cra-iova (Rom.) • Grasshoppers Ziirich (Švi.) - VFB Stuttgart (ZRN) • Saint Etienne (Fr.) — Aris Solun (Gr.) • Eintracht Frankfurt (ZRN) — Feyenoord (Niz.) • Lokomotiv Sofra (Bol.) — Dinamo Kijev (SZ) • Standard Liege (Bel.) — Zbrojovka Brno (ČSSR) gtnih navijačev, pa nihče ne more trditi: s?j so v nedeljo pustili v b'agajni kar 113 milijonov lir. Več so vnovčili samo na srečanju Avel-lino-Inter, in sicer okrog 134 milijonov. Že prihodnjo nedeljo pa se zna položaj Udineseje še poslabšati, saj ga čaka težko gostovanje. IZIDI 10. KOLA Avellino - hrier 0:0 Catanzaro - Lazio 2:1 Fiorentina - Perugia 0:0 Juventus - Cagliari 1:0 Milan - Naprii prek. Pescara - Bologna 0:0 Roma - Ascoli 1:0 Udinese - Torino 0:1 LESTVICA Inter 10, Milan 13, Torino, Cagliari, Juventus 12, Lazio, Perugia 11, Avel'ino 10, Bologna, Roma 9, Napoli, Fiorentina, Udinese, Ascoli 8, Catanzaro 7, Pescara 4. PRIHODNJE KOLO (2.12) Avellino - Juventus, Bologna - La-7.io, Cagliari - Inter, Milan - Udinese,. Perugia - Ascoli, Pescara -Napoli, Roma - Fiorentina, Torino - Catanzaro. TENIS Walts zmajal med posamezniki BOLOGNA — Na drugem mednarodnem teniškem dvoranskem turnirju v Bologni je Gianni Ocleppo, ki se je nepričakovano uvrstil v finale, klonil proti Američanu Waltsu, ki je prav tako v polfinalu presenetljivo premagal favorita McEnroea. Ocleppa je zdržal samo nekaj več kot uro časa, saj ni našel primernega orožja proti Waltsovemu servisu. FINALE Posamezniki Walts - Ocleppo 6:3, 6:2 Dvojice Fleming - McEnroe -— Buehning - Taygan 6:1, 6:1 DVIGANJE UTEŽI Tri rekordi Rigerta Sovjetski dvigalec uteži David Ri-gert je dosegel tri nove svetovne rekorde v kategoriji do 100 kg. V po- tegu je dvignil 180,5 kg, v sunku pa 226,5. V olimpijski kombinaciji je Rigert dvignil 405 kg, prejšnji rekord pa je bil 402,5 kg. HOKEJ NA LEDU 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Jeseničani remizirali V 6. kolu 1. zvezne hokejske lige so Celjani proti Jesenicam vodili s 3:1. a so komaj osvojili točko. Sama tekma je navdušila gledalce in e-kipi sta si zasluženo porazdelili izkupiček. Državni prvak je proti Cr-veni zvezdi igral zelo dobro in nasprotniku nasul ducat golov. Olimpija sedaj zaostaja za Jesenicami samo za točko. IZIDI 6. KOLA Celje - Jesenice 4:4 (0:0, 2:0, 2:4), Crvena zvezda - Olimpija 0:12 (0:2, 0:5, 0:5), Kranjska gora - Medve-ščak 2:9 (1:1, 1:2, 0:6), Spartak -Partizah 5:6 (0:3, 2:1, 3:2). LESTVICA Jesenice 11; Olimpija 10; Partizan 8; Celje 7; Medveščak in Crvena zvezda 5; Kranjska gola 2; Spartak 0. NOGOMET V PRVI JUGOSLOVANSKI LIGI Sarajevčani jesenski prvaki Ljubljanska Olimpija osma Sarajevo je v poslednjem kolu prvega dela premagalo Dinamo - Ljubljančani igrali neodločeno v Mostarju - Hud poraz državnega prvaka tllllllfllftdllllllllllf Itlltllllllllllllllllltllllllllttllllllllllff lltfMHlllIHIIIIIIIIlllllHllllllllMIIIIHIf Hllllllllllllllll NOGOMET 3. ITALIJANSKA LIGA PORAZ TRIESTINE S porazom je Triestina izgubila tudi prvo mesto na skupni lestvici - Dve tekmi prekinili zaradi megle Varese — Triestina 2:0 TRIESTINA: Bartolini, Schiraldi. Prevedini, Lucchetta (v 50’ min. Coletta), Mascheroni, Magnocavallo, Quadrelli, Politti, Panozzo, Mitri, Franca: 12 Grigolllo, 13 Giglio. SODNIK: Bianciardi (Arezzo) GLEDALCEV: 4.500. Koti 9:2 Prejšnji teden, ko je Triestina na lastnem igrišču remizirala brez golov proti Trevisu, smo zapisali, da Tagliavinijevi varovanci niso igrah slabo, vsaj ne slabše kot na prejšnjih domačih nastopih. Tokrat moramo oceno ponoviti: tudi proti Va-reseju ni Triestina pokazala slabega nogometa, to pa ne zadostuje ekipi, ki zasleduje napredovanje v višjo ligo. Za tak cilj nista dovolj le solidna obramha (ki pa. ne more vedno zdržati, kot se je zgodilo tudi v Vareseju) ter dobra sredina igrišča, potreben je tudi napad: iv nedeljo pa je napad Triestina v bistvu predstavljal Panozzo. Oba zadetka je Triestina prejela v trenutku, ko je skušala igro nekolika pomakniti proti Varesejevim vratom. Ošibila je lastno obrambo, obenem pa dokazala, da ni sposobna resneje zaposliti nasprotnega vratarja, saj je Martina edini poseg opravil deset minut pred koncem. Kaj bo Triestina lahko naredila brez pravega napada, je sedaj težko, reči, vsekakor ne more računati na napredovanje. Prihodnjo nedeljo bo zaposlena doma, takoj zatem pa jo čakata naporni tekmi v San Remu in v Novari: na gostovanju v Vareseju je izgubila prvo mesto, na prihodnjih gostovanjih pa lahko zdrkne še niže. IZIDI 9. KOLA Biellese - Pergocrema 1:0 Casale - S. Angelo 1:0 Cremonese - Mantova prek. Forli - Fano 2:1 Novara - Lecco prek. Rimini - Alessandria 3:0 Sanremese - Piacenza 2:2 Treviso - Reggiana 0:0 Varese - Triestina 2:0 LESTVICA Varese 13, Triestina 12, Piacenza, Cremonese, Forli llf Reggiana, San-remese, Treviso 10, Rimini 9, Nova-ra, Fano, Lecco, S. Angelo, Casale 8, Alessandria 7, Mantova 5, Bielle-se 4, Pergocrema 3. PRIHODNJE KOLO (2.12) Casale -Forli, Fano - Alesandria, Lecco - Varese, Mantova - Sanre-mese, Novara - Rimini, Pergocrerna - Reggiana, Piacenza - Treviso, S. Angelo - Biellese, Triestina - Cremonese. SMUČANJE SKLENJENE PRIPRAVE Boris Slrel najuspešnejši ZAUCHENSEE - Najboljši jugoslovanski alpski smučarji so končali priprave za tekmovalno sezono, ki je letos tembolj pomembna, saj čaka izbrano vrsto februarja start na olimpijskih igrah v Lake Placidu. Priprave so sklenili v petek in so- boto s preglednimi tekmami vseh selekcij — fantje so se merili v Zauchenseeju, dekleta pa v 40 km oddaljenem Schladmingu. Vsi so po štirikrat startali v slalomu in veleslalomu. Najzanimivejši del predsezonskega dela testiranja je bil moški, minil pa je v znamenju Škofjelo-čana Borisa Strela, ki je bil v o-smih preizkušnajh šestkrat najhitrejši. Dvakrat pa je bil prvi Križaj. V ženski konkurenci je Nuša Tome nabirala zmage podobno kot Strel v moški. Poraz Ljubljančank LJUBLJANA — V 5. kolu prve ženske jugoslovanske košarkarske lige je Iskra Olimpija doma izgubila gJiniverzitetom Z 69:73 (32:36). Ljubljančanke so četrte na lestvici s šestimi točkami. V zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva v 1. zvezni ligi je med štirimi kandidati za jesenski naslov zmagalo samo Sarajevo. Na stadionu Koševo je imel svoj veliki dan 24-letni reprezentant Safet Su-šič. Zanj in za njegovo moštvo sprva ni kazalo najbolje, kajti Dinamo je kar dvakrat vodil. Ta odlični napadalec je za nameček še zastreljal enajstmetrovko, toda Sarajevčani se niso predali. Na koncu so se povsem upravičeno veselili velike zmage, ki jim je prinesla jesenski naslov. Zares odlično nogometno predstavo zaslužijo seveda pohvalo tudi drugi mladi sarajevski igralci trenerja Muzuro-viča. Vse drugače je bilo na stadionu JLA lanskemu prvaku Hajduku. Nekdanji prvak je z visoko zmago še enkrat dokazal, da je dolge in tudi precej hude krize konec. Rad-nički in Crvena zvezda sta kot gosta remizirala za Reki in Osijeku. Za nameček pa sta imeli obe enajsterici dokaj sreče. Ljubljanska Olimpija je odšla na igrišče v Mostarju precej okrnjena, toda ni izgubila, kar seveda ni neuspeh, brž-gone pa bi bil lahko izid povsem drugačen, saj so bili domačini zelo nerazpoloženi. Medtem ko sta Velež in Napredak v finišu prvenstva popustila, pa to ne pomeni za skopski Vardar, ki je vrsti remijev tokrat dodal še osmega. Sloboda, Željezničar, Rijeka in Budučnost sodijo po prvem delu prvenstva med neprijetna presenečenja. Še v slabšem položaju pa so seveda Vojvodina, Čelik, Borac in Osijek, ki bodo bržkone med seboj določili dva drugoligaša. Nedvomno pa se obeta v drugem spomladenskem delu prvenstva, ki se bo pričelo 3. marca, hud boj tako za naslov prvaka kot tudi za obstanek v ligi. IZIDI 17. KOLA Čelik - Budočnost 3:0 Napredak - Vardar 0:0 Rijeka - Radnički 0:0 Sarajevo - Dinamo 4:2 Partizan - Hajduk 3:0 Osijek - Crvena zvezda 1:1 Sloboda - Željezničar 3:1 Borac - Vojvodina 1:1 Velež - Olimpija 0:0 LESTVICA Sarajevo 23, Radnički in Crvena zvezda 22,. Hajduk 21, Veležrin Napredek 20, Vardar in Olimpija 18, Partizan 17, Dinamo in Sloboda 16, Željezničar in Rijeka 15, Budučnost in Osijek 14, Borac 13, Vojvodina in Čelik 11. PRIHODNJE KOLO (3.3. 1980) Budučnost - Olimpija: Velež -Vojvodina; Borac - Željezničar: Sloboda • Crvena zvezda: Osijek -Hajduk: Partizan - Dinamo; Sarajevo - Radnički; Rijeka - Vardar; Napredak - Čelik. 2. JUGOSLOVANSKA LIGA Spartak presenetljivo pred zagrebškim moštvom Jesenski del prvenstva v 2. zvezni nogometni ligi - zahod se je končal z nepričakovano zmago Sparta-ka, ki je osvojil točko več kot lanski prvoligaš Zagreb. V 15. kolu je bil v Velenju slovenski derbi med domačim Rudarjem in Mariborom. Več sreče so imeli Velenjčani, ki so končali prvi del prvenstva na dobrem 8. mestu. Pred zimskim odmorom se je izkazal tudi Rudar iz Trbovlja, ki pa se ni znebil začelja. IZIDI 15. KOLA Kikinda - Proleter 2:0 Spartak - Leotar 2:0 Istra - Novi Sad 2:1 Iskra - Bosna 1:0 Zagreb - Dinamo 4:2 Rudar (V) - Maribor 3:2 Vrbas - Jedinstvo 3:0 Rudar (T) - Famos 1:0 LESTVICA Spartak 22; Zagreb 21; Dinamo in Leotar 18; Bosna in Jedinstvo 16; Iskra in Rudar (V) 15; Kikinda, Vrbas in Proleter 14; Famos 13; 1-stra in Novi Sad 11; Maribor in Rudar (T) 10. PRIHODNJE KOLO (3.3.1980) Proleter - Famos, Rudar (T) -Jedinstvo, Vrbas - Maribor, Rudar (V) - Dinamo, Zagreb - Bosna, I-skra - Novi Sad, Istra - Leotar, Spartak - Kikinda. IIIIMIIIIIIIMinillllllllHimillllllUlllinillllilHHIIIItIMIIItlllfIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllHIIIIMIIIIIIII KOŠARKA V EVROPSKIH POKALIH Zelo pester spored Zaposlenih tudi več italijanskih in jugoslovanskih ekip Danes, jutri in pojutrišnjem bo na sporedu več tekem evropskih pokalnih tekmovanj, v katerih je zaposlenih tudi več jugoslovanskih in italijanskih ekip. DANES POKAL POKALNIH PRVAKOV (osmina finala) (izidi prvega srečanja) Emerson - Kotka (Fin.) 107:79 Zadar - Hapoel Ramat Gan (Izr.) 75:80 KORAČEV POKAL (osmina finala) Borac - Fleurs (Bel.) 84:89 JUTRI KORAČEV POKAL Antonini - Bayreuth (ZRN) 103:64 Radnički - Hapoel Tel Aviv (Izr.) 82:86 Superga - Coventry (VB) 79:86 Orthez (Fr.) - Jollycolombani 68:76 POKAL RONCHETTI (osmina finala) Ufo Schio - Voždovac 81:102 POJUTRIŠNJEM POKAL PRVAKOV (zadnje kolo izločilnih skupin) Bosna - Spartak Sofija (Bol.) Sparta Bertrange (Luks.) - Sinudyne Partizan = Honved Budimpešta (Madž.) 'ilitifiiiiiiiliiiiiiimiiititiiliiiiiliiiiiiiliiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiifliillililiiiiimimliiiiiiiiiniiiiiliiitiiililiilillili KOŠARKA V PRVENSTVU D LIGE Sedma zmaga jadranovcev V soboto so v Dolini premagali Italo - V promocijskem prvenstvu je Kontovel visoko premaga! miljsko Edero • Borovci izgubili 1. — 1. Pershing 2 2. The Last Hurrah X 2. — 1. Dan 2 2. Kutillo 2 3. — 1. Cosacca 2 2, Eguatoriale 1 4. — 1. Kees 2 2. Bollinger X 5. — 1. Bark 2 2. Elettrica X 6. — 1. Orlo VerganI 2 2. Misley X KVOTE 12 - 4.349.581 lir 11 - 277.000 lir 10 - 29.000 Kr Avellino — Inter X Catanzaro — Lazio 1 Fiorentina — Perugia X Juventus — Cagliari 1 Milan — Napoli nev. Pescara — Bologna X Roma — Ascoli 1 Udinese — Torino 2 Como — Monza X Genova — Atalanta 1 Palermo — L.R. Vivenza X Sanremese — Piacenza X Siracusa — Catania 2 KVOTE 12 - 2.438 900 lir 11 - 104.400 lir Jadran - Hala Gradišče 90:88 (56:41) JADRAN: A. Sosič (k) 6, Udovič, K. Starc 22 (2:3), Kraus 6. B. Vitez 16, Ban 25 (3:6), Čuk, M. Vitez 4, L Starc 11 (1:3). Jadranovci so bili pred sobotno tekmo košarkarske D lige proti I-tali iz Gradišča precej zaskrbljeni za izid tekme, saj je Itala prihajala v Dolino po treh zaporednih zmagah, medtem ko so morali naši košarkarji igrati brez Maura Čuka, ki je pravkar prebolel gripo in poškodovanega Valterja Sosiča, potem še zaradi tega, ker so v prvem srečanju v Gradišču jadranovci zmagali le po ogorčenem boju, v katerem so bili že prav na robu poraza. Iz teh uvodnih besed bi morali potemtakem sklepati, da je bila sedma zmaga zelo dobrodošla, vendar ni tako. Jadranovci so si namreč v naravnost kaotičnem in brezglavem zaključku tekme kmalu zapravili vse, kar so dobrega storili v prvih 35. min. tekme. Naj omenimo le podatek, da je Jadran v 15. min. d.p. vodil že z 88:75, potem pa se je pričela neverjetna vrsta napak tako v obrambi kot v napadih; tako da so se nasprotniki ne samo približali, temveč so imeli v zadnjih sekundah celo žogo za izenačenje izida, ki jo je pa na srečo zgrešil eden najboljših igralcev Itale Montagnani. Res škoda, saj so Jadranovci i-grali prav dobro v prvem polčasu, predvsem po zaslugi Bana in Klavdija Starca in v 20. min. vodili celo za 19 točk (65:37). V drugem polčasu so «plavi» V glavnem varovali prednost in v tem lepo uspevali do usodne 15. min. Najboljši igralec na igrišču je bil nedvomno Marko Ban. medtem ko je po bleščečem prvem polčasu, v nadaljevanju igre povsem zatajil Klavdij Starc. Slabši kot običajno je bil Boris Vitez, medtem ko bi pohvalili igro njegovega brata Milka in Adrijana Sosiča, ki je odlično začel, potem pa ga je nekaj neverjet-nh odločitev izredno slabih sodnikov spravilo toliko iz tira, da se je povsem izgubil. Vsekakor ostaneta obe točki in to je kljub vsemu najvažnejše. IZIDI 8. KOLA Jadran Itala 90:88 Robur Palmanova -Inter 1904 78:71 Cervignano - Don Bosco 88:77 Sagrado - CER Videm 78:67 LESTVICA Sagrado 16; Jadran 14; Cervignano 8; CER, Itala in Robur 6; Don Bosco in Inter 1904 4. PRIHODNJE KOLO CER Videm - Robur Palmanova, Itala - Don Bosco, Cervignano - Jadran (1.12. ob 20.30 v Cervignanu), Inter 1904 - Sagrado. PROMOCIJSKO PRVENSTVO Edera Cartaria - Kontovel (63:89 (31:49) KONTOVEL: Volpi, Ban 22, Sosič 6, Kerpan 2, Tavčar 2, Piccini 2, Benčina 2, Lisjak 21, Prašelj 11, Da-nev 21. SODNIKA: Boscolo in Scuderi. Kontovelci so z veliko razliko premagali skromno postavo Edere iz Milj. Medtem ko so se v letošnjem promocijskem prvenstvu skoraj vsa moštva okrepila z mladimi silami, so ostali Miljčani s skoraj isto postavo. Tekma je bila zanimiva le v prvih minutah, ko je bilo stanje na igrišču še popolnoma izenačeno. Kaj kmalu pa so spravili Kontovelci z agresivno obrambo nasprotnika v zadrego. V pičlih minutah so z dobro izpeljanimi protinapadi dosegli prednost desetih točk, ki ob koncu polčasa je narasla na 18. S tako razliko je bila praktično tekma že po prvih dvajsetih minutah odločena. Kljub temu da Edera ni bil dorasel nasprotnik, vseeno zaslužijo Kontovelci za prikazano igro pohvalo. H. L. Bor - Rifle 85:94 (40:43) BOR: Žerjal 34 (8:11), Klobas 16 (6:8), Ražem 9 (3:4), Koren 3 (1:3), Race 14 (6:7), Krečič 2, Perco, Vatovec, Marsich 3 (1:3), B. Kneipp 4 (2:5). V nedeljo so Borovi košarkarji sprejeli v goste ekipo Rifle iz Milj in utrpeli prvi poraz v promocijskem prvenstvu. Borovci so bili enakovredni nasprotniku, zmanja-kala pa jim je točnost pri zaključevanju na koš. Gostje so dali vse od sebe, da bi iztrgali splavim* zmago. Dosegli so jo s točnimi meti in dobrimi skoki pod košema. V Borovih vrstah je bil daleč najboljši Peter Žerjal, ki je tudi zbral lep izkupiček točk (34). Pri IlllIililiilliliiimilMIilllllllIiiiliilillllIMlliiimiiilllll OBVESTILA ŠK Kras obvešča, da se je pričela v Rep-nu telovadba za osnovnošolsko mladino. Telovadba je ob sredah od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17. do 18. ure. • • * Smučarski odsek ŠD Mladina obvešča, da bo 1. in 2. decembra sejem nove in rabljene smučarske opreme v bivšem slovenskem vrtcu v Križu. gostih je bil skoraj neustavljiv odlični Avon. Žal, je tokrat treba s dodati, da sta bila sodnika zdaleč najslabša na igrišču in vsekakor nista bila kos temu važnemu srečanju. Štefan IZIDI 2. KOLA Stella Azzurra - Barcolana 80:67 Bor - Rifle 85:94 Inter Milje - Cus 68:77 Alabarda - Ferroviario 69:84 Edera - Kontovel 63:89 Scoglietto - Grandi Motori 95:49 LESTVICA Stella Azzurra in Cus 4, Barcolana, Scoglietto, Bor, Rifle, Kontovel, Inter Milje in Edera 2, Grandi Motori in Alabarda 0. PRIHODNJE KOLO Barcolana - Edera; Rifle -Scoglietto; Cus- Bor (2.1. ob 11.00 v ul. Monte Cengio); Kontovel - Grandi Motori (2.12 ob 11.00 na Kon-tovelu); Ferroviario - Inter Milje; Alabarda - Stella Azzurra. ATLETIKA Novi odbor Borovega AO Pred dnevi j \ bil v Trstu 1. redni občni zbor atletske sekcije ŠZ Bor. Udeležba ni bila posebno dobra. Načelnik sekcije Brun> Križman je podal poročilo v katerem so bile omenjene svetle in temne točke delovanja v minuli sezoni, nakar je občni zbor kritično omenil pomanjkljivosti in padlo je tudi nekaj dobrih zamisli za izboljšanje delovanja. Med pozitivne stvari spada letos nedvomno učvrstitev mladinskega odseka, ki se je utrdil na tretjem mestu v Trstu. V sekcijski upravi je spodbudna ureditev društvene imovine in njena obogatitev. Občni zbor je pozdravil tudi pred sednik Združenja arh. Mitja Race, ki je predvsem pohvalil sekcijo zaradi organizacije dveh prireditev v okviru 2.0-letnice Bora. Ob volitvah je bil za načelnika potrjen Bruno Križman, v novi odbor pa sta na novo vstopila Danilo Pilat in Štefka veljak. Ostala izvoljena odbornika sta bila Loredana Kralj in Milko Sedmak. Vodstvo sekcije bodo naknadno dopolnili še trenerji. V kratkem se bo novi odbor sestal za razdelitev odborniških funk cij. Med prvimi akcijami novega odbora bo družabnost za atletinje, atlete, niihove starše ter prijate lje sekcije. OBVESTILO ŠD Sokol javlja naslednje urnike treningov v nahrežinski telovadnici: OTROŠKA TELOVADBA: sreda 15.00 16.30 (prva skupina), četr tek 15.00 16.30 (druga skupina) KOŠARKA: ponedeljek in petek 15.00 18.00. ODBOJKA začetnice: torek 15.00 16.30. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Obletnice Mosaccio, ponovitev 13.00 Dan za dnem Posebna oddaja dnevnika 1 13.30 DNEVNIK - Danes v parlamentu 17.00 Remi, risani film 17.25 Nekoč je bilo... jutri 17.45 Neločljiva nasprotnika Tom in Jerry, risanka 18.00 Kinoteka - kultura 18.30 Kulturne aktualnosti Dnevnika 1 19.00 Programi pristopanja 19.20 Družina Smith Družinska kriza, TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Kino!!! 21.55 Programi pristopanja 22.10 V in izven šole Ob koncu DNEVNIK — Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Obiettivo sud 13.30 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.30 Gettiamo un ponte, 3. del 15.00 Milan: Tenis Program za mladino 17.00 Capitan Harlock, TV risani film 17.25 Mladih trideset minut 18.00 Otroštvo danes: Koga imaš najraje? 18.30 Iz parlamenta — DNEVNIK 2 — Športne vesti 18.50 Dober večer s... Albertom Lupom Vmes film iz serije Mork in Mindy Mork in izseljenec, TV film Vremenska napoved 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 DNEVNIK 2 - Galleria 21.30 Sette pašsi nel fantastico: L’abominevole dr. Phibes Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana - 10.00 TV v šoli: Dokumentarni film, Risanka, Glasbeni P° uk, Začetki pismenosti 15.05 šolska IV: Merila za nagrajevanje po delu, In0vah. je, Merjenje dela pri zas nikih, Električni bojler, var stvo pri delu 15.50 Poročila 15.55 Palčki nimajo pojma 16.25 Hokejski turnir ob dnevu r publike 18.40 Gradili so SKOJ in pa™" 19.15 Risanka 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Dokumentarna oddaja 20.50 Majhne skrivnosti velikih k harskih mojstrov 20.55 Človek hoče navzgor, 1 nadaljevanka ,.ki 21.50 Nacionalne šole v romanu* 22.20 TV DNEVNIK Koper 19.25 Odprta meja 19.50 Stičišče 19.58 Dve minuti 20.00 Risanke 20.15 TV DNEVNIK 20.30 Prekleti, film Režija: Joseph Lose Igrajo: Mac Donald CaTw' Schirley Anerfield ■. 22.00 Aktualna tema — zunari politika 22.30 Narodna giasba ^ Pesmi in plesi sveta — ^ va Gvineja 23.00 Stičišče Zagreb 17.45 Pustolovščina, otr. oddaj® 18.15 Nove knjige 19.05 Kulturni pregled 20.00 Aktualnosti 21.15 Celovečerni film 23.50 TV DNEVNIK ŠVICA 19.05 Lo sci come 19.35 Svet na katerem živimo 20.45 1961: Hudič se smeje, I1U1 22.45 Športni torek TRSTA 7.00, 8.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah: «Literarna matineja*; REZERVIRANO ZA PARTIZANSKO LIRIKO RADIO TRST A DANES, TOREK, OB 15. URI V okviru torkovih popoldanskih oddaj, rezerviranih za poglabljanje posameznih vprašanj iz sveta kulture in družbenih raziskav, bo danes na sporedu zadnji sestavek Nataše Kalc, ki je predstavila ne- KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.00, 13.30, 14.30 ročila; 13.05 Domači pevci žaba . ne glasbe; 13.37 Naša opera: o'' tanje; 14.00 Mladim poslušalce8* 14.37 Glasbeni notes, objave; ">• Prenos RL; 15.30 Glasba P° ... ljah; 16.00 Primorski dnevni*; 16.15 Reklame in zabavna glasBa/ 16.30 Aktualna tema; 16.35 I® zB rovskega arhiva. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 15-®"’ 19.00 Poročila; 6.00 - 7.30 Glasb® no prebujanje; 8.40 Včeraj v P®: lamentu; 8.50 Glasba; 9.00 R®j|) anch’io; 11.00 Odprta glasba, - jznacnnejsin pocioD nežna- Glasbena oddaja z Ornello Van° / nega- ljudskega peshištva mod •■12.03 - 13.15 Vi in jaz; 14.03 NOB. Oddaja nosi naslov ■ PrgliMe, Cattai, Mottica, Mau-r°' Di Nicolo. BREG: Mocor, Tritta, Klun, Po-Pat, Dazzara, Dagri, Colja, Pe-“j®> Fiorella, Azzolin, Strnad. J-abertas sodi med najmočnejše .^jsterice tega prvenstva, saj tre-j®n° vodi na lestvici in je eden najresnejših kandidatov za jastop v 1. amatersko ligo. Bre-S!1 so zato stopili na igrišče s j.,“J1 namenom, da vsaj remizirajmo jim je tudi uspelo. J*°si vso tekmo je močna burja ‘o ovirala potek igre. V prvem v «Mu so igrali Brežani z burjo hrbet in zato se je v tem delu ečanja igra odigrala predvsem j? Libertasovi polovici igrišča. JjSje napadal in v 14. min. je a .sti strel lepo izvedel Strnad, (J® skončal na vratnici, ki je za las sila vratarja Ulcigraija. Drugih pFh priložnosti ni bilo. j/0 odmoru se je stanje na igri-nekoliko spremenilo. Igrali so .jedvsem na Bregovi polovici igri-So®’ kljub temu pa se Brežani ni-zaprlj v svoj kazenski prostor, jCjjsk so zadrževali nasprotnike na ln' igrišča in so se od časa do Pognali v hitre protinapade. J vsem drugem polčasu nismo .°6ležili niti ene velike priložnosti H Sol, saj so Brežani povsem one-Sočili nasprotnikove prodore. SMI V«sna _ Rosandra 1:1 (0:0) cVRSNA; Bubnich, Giacchin (v d.p. ^hdotti), Botti. Acquavita, Pribac, 1 „Cchio, Massimi, Pipan, Querci, “Cca, Dolia. ^SANDRA: Morisani, Gulič, Hla-s.' Taddeo, Schettini, Colavecchi, j-jna, picchieri, Corbatti, Cicche-; Tonnmasi. j (JRELCA: v d.p. 20. min. Can-v 44. min. Somma. h. fgi tokrat ni Vesni uspelo na do-lceto igrišču osvojiti obeh točk. m začetkom tekme je predstav-I,c® kriških navijačev izročila Pri-j cu. kateremu je prav v teh dneh (jj Povila prvorojenčka, šopek cve-£.i' Ta je bil verjetno (poleg obeh (L ?v) najzanimivejši dogodek ne-Vjlske tekme. j J Pp. se je igra odvijala prete-S(6° na sredini igrišča in vratarja ?.°stala praktično nezaposlena, jjd.p. je Vesna začela nekoliko Cikati, saj je hotela na vsak na-tfh 0sv°jiti prvo letošnjo, domačo ^®So. igra Križanov pa je bila Cenena, brez vsakršne sheme in j.^ilci Rosandre niso imeli težke-Jela. v 20. min. je Vesna zaradi ta'krška nad Massimijem imela na 5,‘Polago prosti strel izven kazen-tj e?a prostora. Streljal je Candot-g'|ki je z močnim udarcem prema-^ nasprotnikovega vratarja. Po za Pari' So *P*av'* nadaljevali z na-d0fl|' ki pa niso prinesli nobenih sa-l v- Proti koncu so Križani nekoli-igi Popustili, to pa so gostje takoj <■ čistili in minuto pred koncem s remizirali. Fabio ^Iniorec - Domio 1:2 (1:1) d PRIMOREC: Maglica (6. min. K1:. Leone), Ceccolin, Štoka, Husu, v Jančič, Skerm, M. Kralj, E. & P. Kralj, M. Kralj TT„ V. ‘kovic, (v 30. min. d.p. Denich). , UOMio: Zubalich, Zoch, Crevatin, i. Sovich, Sassani, Grozich, Barna-tol’ Visintin, Gerbaz, Milčenič (15. (J1- d.p. Nelli), Ferrini. ^TRELCI: v 18. min. p.p. V. Mil-jj* V Vls v 33. min. (avtogol) Skrem, kJhin. d.p. Gerbaz. Č°E>NIK: Sarti iz Trsta. Pa , drugem zaporednem nastopu d? domačih tleh so Trebenci odšli ^ až<-*ni z igrišča. Večina igralcev daj začeli igrati neorganizirano in zelo raztrgano. V drugem polčasu so začeli napadati z večjo prisebnostjo. Po raznih nevarnih akcijah so v 23. min. prišli v vodstvo. Močan prosti strel je vratar Leone, ki je zamenjal poškodovanega Maglico, sicer odbil, a le do Gerbca, ki je močno streljal in žoga se je spet odbila v tre-benskega vratarja, toda tokrat v mrežo. Primorec je skušal priti do remija, a napadi so bili zelo slabi. Izredna priložnost se je ponudila v 38. min. Marku Kralju, a je pred V nedeljskem kolu ni prišlo do presenetljivih izidov in ne do velikih sprememb na lestvici. Edina poraza sta okusila Zarja in Primorec, ki je v Trebčah moral popustiti ekipi Do-mia obe točki. Vsa ostala srečanja so se končala z neodločenim izidom. Na lestvici torej vodi še vedno trojica Costalun-ga, Sovrana in Campanelle. Sledi Primorje, ki zaostaja za vodečimi ekipami samo za točko. Bodisi Breg kot Vesna sta osvojila dragoceni remi. Za Bazovce je bil nedeljski poraz pod vodstvom novega trenerja Vojka Kriimančiča hud udarec, saj je Zarja trenutno še vedno zadnja. Edina vesela novost v taboru Zarje je, da so zarjani po 817 minutah prišli končno do gola. Tudi ekipa Primorca v zadnjih dveh tekmah ni osvojila točk. Zato brez dvoma razpoloženje v taboru Trebencev ni najboljše, IZIDI 11. KOLA Breg - Libertas 0:0 S. Marco - Costalunga 0:0 Vesna - Rosandra 1:1 Primorec - Domio 1:2 Zaule Campanelle 0:0 Primorje - Giarizzole 0:0 Baxter - Sovrana 1:1 Čampi Elisi - Zarja 2:1 LESTVICA Costaluhga, Sovrana, Campanelle 15, Primorje 14, Libertas in S. Marco 13, Vesna 12, Gia-rizzole in Breg 11, Domio in Čampi Elisi 10, Baxter 8, Primorec, Rosandra in Zaule 7, Zarja 6. PRIHODNJE KOLO 2.12.1979 Sovrana - Giarizzole, Libertas - Čampi Elisi, Domio - Co-stalunga, Zaule • Vesna, Zaria-Breg, Baxter - Primorje, Ro-san,dra,,i Prirrjorec, .Campanelle - S. Marco. H. V. so igrali bolj i,- ‘kirano, tako da so zmago po- r tokrat popolnoma odpovedala, g^jtje so igrali bolj zbrano in or- S?tl zaslužili. 18. min. je Milkovič z močnim povedel. Gostje niso nikoli priti trebenski obrambi do j^ga. V 33. min. pa so remizirali 4vtogolom Skrema. Trebenci so te- praznimi vrati preveč čakal, tako da je branilcu uspelo odbiti žogo. Gostje so bili zelo nevarni v protinapadu. Bruno Križmančič Primorje — Giarizzole 0:0 PRIMORJE: Štoka, Verša (64. min. Bezin), G. Husu, Sugan, Angi-leri, V. Husu, Pertot, Tomizza, Zac-caria, Vascotto, Germani GIARIZZOLE: Altin, Modolo, Can-none, Cantonar, Bossi, Tedeschi, (Sulcich), Zacchinia, Basiaco, Drio-li, Bencich, Marino. SODNIK: Abettini iz Trsta. GLEDALCEV: 150. Izd je v bistvu pravičen, čeprav ie imela domača ekipa stalno p da bi udarec ublažil. Medtem ko je poslušal pbetek’ z enega od preostalih trakov, je naletel na ^°vo težavo. «Na traku manjka za približno osemnajst ?!nbt zapisa. Zapis je v dolžini približno osemnajstih ^jbut zbrisan. Glasov ni slišati.» Buzhardt je pomolčal, v 0 tem, kar vemo doslej, ne kaže, da bi to utegnilo °vzročiti naključje.* «Ne kaže?« je nejeverno vprašal Sirica. s »Če vzamemo zadevo na najslabši način, je videti J" 0 resna, vaša milost. Če obstaja kakšna razlaga zanjo, h°r&m čisto odkrito povedati, da ta hip ne vem, kakšna bi bila.« Manjkajoči del je iz pogovora, ki je tekel k iunija 1972, torej tri dni po aretacijah v samem Wa-j^Sateu. «Iz pogovora med predsednikom in gospodom Zemanom.* h »To bi pomenilo, da je bil gospod Haldeman tedaj J? Predsedniku in se je z njim pogovarjal?* je vprašal Slfica; «Da.» «In potem sledi premor?* «Da. Posredna znamenja so še za spoznanje hujša, vaša milost.« «Res ne vem, kako bi mogla biti še hujša.« •Samo za hip počakajte,« se je vmes oglasil Garment. •Našli smo zapiske gospoda Haldemana s tega sestanka,« je nadaljeval Buzhardt. «Zabeleženi so na dveh odvetniških blokih... Zapiski kažejo, da je bil pogovor posvečen Watergateu.» Sirica je še isto popoldne vso reč objavil in napovedal takojšnjo javno preiskavo v sodni dvorani. Poročila o vrzeli so naslednja dva tedna polnila prve strani časopisov po vseh Združenih državah. Na prostoru za priče so zadevo pojasnjevali Buzhardt. Haig, Woodsova, Buli, osebje tajne službe in drugi uradniki iz Bele hiše. Glavna priča je bila Rose Mary VVoods. Trmasto je zatrjevala, da je, medtem ko je govorila po telefonu, po nesreči zbrisala približno pet minut pogovora in nič več. Fotografija, ki jo je objavila Bela hiša, da bi podprla njeno pričevanje, je bila okrutna. Na posnetku je predsednikova tajnica vsa zverižena sedela za pisalno mizo, si z eno roko segla za hrbet k telefonu, z nogo pa tiščala na pedal magnetofona. Izjave se med seboj niso skladale. Priče se niso mogle ujeti v izpovedih o posameznih datumih, niso se strinjale v tem, kako so preverjali snemalne naprave, če delujejo dobro ali ne, pa tudi v tem ne, kdaj so spravljali trakove z njih in kam. Nekatere trakove je VVoodsova zaklepala v svojo mizo, druge so odnašali na Key Biscayne, tretje so dajali Haldemanu, da jih je nosil k sebi domov. Sirica je izročil vso zadevo skupini tehničnih strokovnjakov, ki jih je imenoval, da bi ugo- tovili, zakaj manjkata dva trakova. V Beli hiši je predsednik ves razkačen spremljal, kako ravnajo z vso rečjo. Cele ure je z VVoodsovo in Rebozom razglabljal, češ da se zdi, kot da ves VVater-gate, sedanji problem in vsi prejšnji izvirajo iz nesposobnosti njegovih pravnikov. 29. novembra je Zieglerju naročil, naj oznani, da je pravniška skupina zagrešila «nekaj napak« in da jo zato ustrezno reorganizirajo. Bila je to razločna nezaupnica. Haig je povedal pravnikoma, da je v hudi stiski. Predsednik jim izmika tla izpod nog. «Če bomo ravnali tako, bom jaz odstopil,« je rekel Buzhardtu. Buzhardt in Garment sta cdšla k Nixonu. Nixon, ki je bil zdaj ves pobit, jima je zatrdil, da je Ziegler tisto izjavo objavil brez njegovega pooblastila. Medtem ko je govoril, je gledal mimo Buzhardta v prazno. Zieglerju bo ukazal, da objavi pojasnilo. Pogovor je v Buzhardtu še bolj utrdil prepričanje, da je Nixon najprozornejši lažnivec, kar jih pozna. Pozneje je ogovoril Buzhardta Ziegler, ki je bil ves nesrečen. To se je zgodilo, ko je bila poleg tudi Buzhardtova žena. Ziegler je zatrjeval, da je ravnal po izrečnih predsednikovih navodilih, in spraševal gospo Buzhardt, če bo sploh še kdaj spregovorila z njim. «Da,» je rekla. Seveda. Kaj pa drugega. Državnih zadev in uslužbencev je vendar vajena. Pozneje je Buzhardt na sestanku s Haigom spregovoril kratko in jedrnato. Dejal je, da bo v obrambi predsednika uporabil »zavlačevalni pristop«. Če obstaja kak razumen način za razlago predsednikovega ravnanja, se bo potrudil. Vendar pa se ne more več pretvarjati niti pred sabo, češ da je njegov klient nebogljena žrtev Watergatea. Trakovi — kar jih je ostalo — kažejo to bolj kot razločno. Buzhardt In drugi pravniki se lahko v najboljšem primeru potrudijo dokazati- samo to, da je predsednik nedolžen v najbolj neposrednem smislu. «Mi delujemo v imenu sodišča,« je opozoril Haiga. «če bomo med iskanjem po trakovih ali po pismenem gradivu naleteli na kadečo se pištolo, bomo to morali povedati.* Navzlic temu pa bomo delovali počasi, je Buzhardt obljubil Haigu. Orožja ne bomo iskali. Haig ga tudi ni iskal. 6. decembra je v Siricovi sodni dvorani na prostoru za priče ugibal, da utegne biti za vrzel na traku odgovorna nekakšna «zla sila*. «Ali se vam kaj dozdeva, kdo bi utegnil biti ta zla sila?* ga je vprašal sodnik. «Ne, vaša milost,* je odvrnil Haig. V Beli hiši je Jan Barbieri, tajnica v oddelku za pripravo govorov, prilepila na senčnik namizne svetilke podobo Bele Lugosija. Podnjo je natipkala: «Zla sila.* Garment je razglabljal: manjkajoči trakovi, vrzeli v posnetkih, zle sile, predlogi za ponarejanje dokaznega gradiva, pravni zastopniki na prostoru za priče, klient in star prijatelj, ki ne posluša njegovih nasvetov. V resnici ga vse to niti ni presenečalo. Ni bilo prvič, da je opazoval Richarda Nixona, kako se zaklepa v neresničnost in pobitost. Garment se je odpravil k Haigu. »Želim si proč, od tod hočem.* Nedolžnost v najbolj neposrednem, tehničnem smislu ni dovolj. V takšnih okoliščinah ne more več delovati kot pravni zastopnik. Vse skupaj’ je groteskno. «Ker je zadeva nevarna, se ne morem sprijazniti s tem, da se soočamo samo s posrednimi informacijami,* je dejal Garment. Pravniki prejemajo vse, s čimer razpolagajo, samo posredno, skoraj nikoli naravnost od stranke, ki naj bi jo branili. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST Ul Montecchl 6. PP 559 tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) Podružnico Gorica Ul 24 Magglo 1 — Tel (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačano celotno 32.000 lir Letno naročnino zo inozemstvo 48.000 lir, zo naročnike brezplačno revija *DAN». V SFRJ številko 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, zo zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65.00, letno 650,00 din Poštni tekoči ročun za Italllo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 PRIMORSKI DNEVNIK 27. novembra 1979 Oglasi 400 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 L|ubl|an4. Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., vlš 43 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300. sožal® „„„ ... mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lir besed°< Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije • Julijsk« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dez v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel / Izdajal In tiska I . član italijanske IZTT zveze Časopisnih \ založnikov FIEG NA SODNI OBRAVNAVI O POKOLU PRI PATRICI Tožilec zahteval dosmrtno ječo za domnevna terorista Za Sebregondija je sodnik zahteval 12 let zapora Obtoženca «iz protesta» zapustila sodno dvorano L'AQUILA — Na sodni obravnavi o pokolu pri Patrici, kjer so teroristi Ubili sodnika Calvoso ter dva člana njegovega spremstva, je včeraj javni tožilec Piccinini zahteval dosmrtno ječo za Nicolo Valentina in Rosario Biondi ter 12 let zaporne kazni za Paola Cerianija Sebregondija. Zahteve javnega tožilca ne presenečajo, saj sodniki in preiskovalci nimajo dvomov, da sta prva dva neposredno sodelovala pri umoru v Patrici. medtem ko ni bila docela pojasnjena vloga Sebregondija pri celotni zadevi. Kot znano, so mladeniča aretirali nekaj dni po a-tentatu v Latini v trenutku, ko se je hotel odpeljati z ukradenim avtomobilom, ki so se ga posluževali morilci sodnika Calvose ter njegovega spremstva. Nihče ni sicer izjavil, da je videl Sebregondija na kraju zločina, slednji pa se med r.'očesom ni nikoli predstavil v sodni dvorana ter je edini med obtoženci imenoval svoje zagovornike. Javni tožilec je za Sebregondija kot smo že omenili zahteval 12 let zapora zaradi sodelovanja v oboroženi tolpi, medtem ko je za pokol zahteval njegovo oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Proces se je včeraj začel v precej napetem vzdušju, saj sta obto ženca Valentino in Rosaria Biondi hotela prebrati v sodni dvorani sporočilo, a jim predsednik sodnega zbora tega ni dovolil. Sporočilo so vsekakor oddali prisotnim novinarjem. čeprav se njegova vsebina bistveno ne razlikuje od prvih dveh, ki sta jih domnevna terorista prebrala na tem procesu. Takoj zatem sta obtoženca «iz protesta* zapustila sodno dvorano. Pred posegom javnega tožilca Piccininija je spregovoril še odvetnik, ki predstavlja ministrstvo za pravosodje, ki je zahteval od obtožencev povračilo 50 milijonov lir, ki jih je ministrstvo svoj čas izplačalo di-užinam ubitih pri Patrici. Proces se bo nadaljeval danes s posegi odvetnikov obtožencev ter zasebnih strank. Tudi med posegom javnega tožilca je prišlo na dan. da preiskovalci si niso še na jasnem koliko teroristov je resnično sodelovalo pri pokolu, nekateri trdijo, da so na Calvoso in njegovo spremstvo streljali dva moška ter ena ženska, očividci pa so na sodni obravnavi izjavili. da je pri atentatu sodelovala še ena oseba, (st) Nekaj Kokotovih pesmi je recitiral Teme Kuntner, član Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Andrej Kokot je leta 1972 izdal pri Založništvu tržaškega liska pesniško zbirko v seriji «Pesniških listov». Dve uri pozneje pa je v Mohorjevo dvorano povabila Krščanska kulturna zveza, in v dvorani skoraj ni bilo prostora za vse tiste, ki so prišli na podelitev prve Tisch-lerjeve nagrade in na predstavitev kulturnega almanaha «Setev in žetev», ki ga je ob 90-letnici svojega obstoja in kulturnega delovanja izdala KKZ. Pri izdaji almanaha je sodeloval Slovenski informacijski center v Celovcu. Knjigo je predstavil prof. dr. Janko Cercen. Prvo Tischlerjevo mgrado je prejel član Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič LejJco M dišav-Ijevič km priznanje za svoje požrtvovalno delo med slovenskimi koroškimi brati. saj je poleg svoje službene dolžnosti redno zahajal na Koroško in marljivo zbiral slo venske ljudske pesmi, ki bi bite sicer obsojene na pozabo. S. Venosi PARIZ — Danes se začne na vojaškem sodišču v Reuillyju proces proti predsedniku italijanske radikalne stranke Jeanu Fabreu, ki se ni odzval vojaškemu vpoklicu. PRED VRHOM V DUBLINU Ostra nasprotja o proračunu E6S BRUSELJ — Pred bližnjim vrhom načelnikov vlad 9 članic EGS v Dublinu, na katerem je pričakovati zelo živahno razpravo o višini prispevkov posameznih drž.av v skupen proračun in o njegovi razdelitvi, se nadaljujejo mrzlična pogajanja na neuradni ravni. Nasprotja so še zelo ostra, kot so zelo kričeča neskladja gospodarske in družbene politike EGS, katere manj bogate članice že dolgo terjajo reformo. Za primer naj navedemo, da Velika Britanija prejema od EGS kar 1.750 milijard lir manj, kot jih sama prispeva. Predmet hude kritike in odločnih zahtev po spremembah je tudi kmetijska politika EGS, ki je v 15 letih dosegla ravno nasproten učinek od napovedanega. Z velikimi podporami, ki izčrpajo okrog 70 odstotkov proračuna EGS, je še povečala prepad med razvitim kmetijstvom Holandske. Francije in Zahodne Nemčije (z umetnim vzdrževanjem cen žitaric, mleka in njegovih izdelkov) in neorganiziranim primarnim sektorjem v Italiji (pomanjkanje podpor za sadje, vrtni ne in vino). TRŽAŠKI DNEVNIK Strokovna šola v novih prostorih ZAKLJUČENO ZASEDANJE VSEDRŽAVNEGA SVETA POLICIJSKIH SIL Sindikat v okviru enotne zveze pred ustanovnim občnim zborom Prostovoljna odpoved pravici do stavke - Nazadnjaške sile v preplahu pred odločno podporo CGIL-CISL-UIL Spet žrtve zaradi uživanja heroina TURIN — Tragičen obračun smrtnih žrtev, ai jih je heroin zahteval v zadnjih treh dneh: včeraj so v Turinu našli mrtvega v stranišču univerzitetnega zavoda 20-letnega študenta, ki je bil mrtev že od petka zvečer, vendar so ga našli samo včeraj, ker je bil zavod za konec tedna zaprt. V soboto je umrla v Rimu 23-letna Diana Battaglia, zaradi pol grama heroina pa je bil 22 letni Mauro Viotti ubit, njegov brat pa težko ranjen. «Če umrem, ne bo slučajno: vedno sem bila šibka in strahopetna*, tako je pisalo na listku, ki so ga policijski agenti našli v stanovanju Diane Battaglie, potem ko je verjetno zaradi previsoke doze heroina umrla v soboto zvečer. Diana je diplomirala iz ekonomskih ved, delala je nekaj časa v Alžiriji kot prevajalka. za RAI pa je pripravila več dokumentarnih filmov na otokih Ma- li. Lahko bi torej rekli, da je bilo njeno življenje uspešno, vendar je verjetno Diana imela določene pro bleme, da se je predala mamilom. Živela ,ie sama. potem ko ji je pred letom dni umrla mati, brat pa odšel k vojakom. N*en oče dela že vrsto let v Somali ji. : ato je bilo dekle popolnoma samo in si je že dolgo, po izjavah priiateliev, iskala uteho z uživanjem mamil. Absurdna je tudi smrt Maora Viottija. ki ea je ubil «prijatelj» Paolo Pavoni, ker sta se skregala pri razdeljevanju pol grama heroina, ki ga je Pavoni kupil po na ročilu Maura in še enega prijatelja. To se je zgodilo v soboto zvečer. Kazalo je, da ne bo dogodek imel večjih posledic, toda v nede 1 jo zjutraj se je Pavoni predstavil pred stanovanjem Viottijevih s pi štolo v roki. Mati je zakričala, zato je pristopil Maurov brat Claudio, ki ga je Pavoni takoj hudo ranil. Nato je stopil še v sobo in pokončal Maura. Po Zločinu se ie sam javil policiji in sedaj je v zaporu Regina Coeli. RIM — Napoveduje se trdo merjenje sil gleJe reforme služb javnega reda. Na eni strani so delavski sindikati in sami uslužbenci policije, ki že dolgo terjajo posodobljenje policije in znosnejše de lovne razmere za njene člane, ki naj jih zagotavlja ustanavlja joči se sindikat v okviru enotne zveze CGIL, CISL, UIL. na drugi pa vlada in nazadnjaške politične sile, ki bi rade imele še vedno policijo zgolj v službi privilegiranih slojev V nedeljo se je v Ostij on Rimu zaključilo zasedanje vsedržavnega sveta policijskega osebja, ki je soglasno odobrilo dokument, v kate rem potrjuje namen, da skliče 3. februarja prihodnjega leta ustanov ni občni zbor policijskega sindikata, ki se bo vključil v enotno zvezo delavskih sindikatov. Pri tem so zavrnili namene vlade, ki jih vsebuje zadevni zakonski osnutek, da bi jih izolirali od vseh drugih de lovnih ljudi v nekakšnem «avto-nomnem* sindikatu. Prav tako so odločili, naj izvršni odbor vsedržavnega sveta izdela spreminjeval-ne predloge k omenjenemu osnutku. in nai zahteva v ta namen po seben sestanek s predsednikom vlade Cossigo. udeležili najviš Zasedanja so se ' i ' * * *•'* ^ I ' Č A. ' t 1. Li». M jta• h '< >i < . •, flllllllMIIIUIIIHIIIIIIIIIIIHIIIIIIMIIlIlllllllUllUiailHlIMIHtminifmVrllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIHIHHMIliniMIUI MINULO SOBOTO OB GOSTOVANJU TPPl V TURJAKU Partizanska pesem segla med šolarje učnim Koncertu prisostvovalo 300 osnovnošolcev z osebjem • Pozdrav predsednika pokrajine in prefekta Predstavitev nove pesniške zbirke Andreja Kokota CELOVEC — Prejšnji teden je o slovenski knjigarni «Naša knjiga* bila predstavitev nove pesniške zbirke koroškega pesnika Andreja Kokota »KAMEN MOLKA*. Knjigo in nesnika je predstavil Tone Pavček. urednik Cankarjeve založbe, ki ie Kokotovo pesniško zbirko tu di založila. TURJAK — Velika dvorana krož ka ARCI v Turjaku, ki ima sedež v Ljudskem domu KPI, je bila v soboto dopoldne pretesna, da bi la godno sprejela množico krajanov ob priliki celovečernega koncerta Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Sicer to ni bil navaden koncert, ampak je nastop priznanega ansambla pomenil kakovosten skok v procesu demokratizacije šolskega življenja. Uokviril se je v smi sel nedavnih Pertinijevih besed, po katerih mora partizanska in borbe na pesem najti tisto mesto med študTajočo mladino, ki ji pripada, kajti boj za pravičnejšo družbeno ureditev se mora začenjati pri naj mlajših. Besede predsednika republike ni so izzvenele prazno: zavodni svet didaktičnega ravnateljstva, ki za objema 56 sekcij za skupno 560 ctrok, razdeljenih med osnovne šo le v Turjaku in občinah S. Pier dTsonzo in S. Canzian d lsonzo, je sklenil povabiti v goste TPPZ tet tako končno omogočili šolarkam in šolarjem neposreden stik z mednarodno revolucionarno pesmijo. Mia do občinstvo — dobrih 300 dečkov in deklic, ki obiskujejo 3., 4. in 5. razred osnovne šole — je z učnim osebjem vred bilo nenavadno dojemljivo in v resnične popolni ti šini sledilo izvajanju pevcev, or kestrašev in recitatorjev. Takšna pobuda bi bila še pred štirimi leti nepojmljiva, je nagla sil v priložnostnem nagovoru pred stavnik gostiteljev, saj tedaj ni bi lo delegiranih odlokov Tako pa nam .je uspelo s to prireditvijo, ki se uskla.ja s pobudami v okviru med narodnega leta otroka, splesti idealno vez med šolo kot didaktično dejavnostjo in pa «živijenjsko šolo*. Danes se prepogosto srečuje mo s pojavi terorizma, mladi naj vedo, kako in zakaj je zrastla pri nas demokracija in čuvajo naj jo Tržaškemu ansamblu se je za koncert toplo zahvalila didaktična ravnateljica Maria Corsini. V dvorani so bili postrojem redarji s praporji omenjenih občin, pozdrav ni brzojavki sta poslala predsednik pokrajinske uprave Pagura in prefekt Barrasso. nad dvorano je bi’ razpet transparent krajevne sekcije VZPI-ANP1. Prijateljsko snide nje je sklenila zakuska, med katero smo se razgovarjali s predsed nikom krožka ARCI Luciom De Ot tom, podpredsednikom zavodnega sveta Edoardom Venturinijem ter upravnikom Ljudskega doma, zraslega L 1949 zgolj s prostovoljnim delom naprednih domačinov, Giuseppejem Milanijem. Občino upravlja koalicija KPI PSI. v prebivalstvu so globoko zakoreninjena načela, za katera so se toliki borili in padli v odporniškem gibanju. (dg) PARIZ - Na povabilo francoske vlade je včeraj prispel v Pariz piedsednik španske vlade Adolfo Suarez. Na pariškem letališču Orly je Suareza in spremstvo dočakal predsednik francoske vlade Ray-mond Barre. ji predstavniki zveze CGIL, CISL, UIL, ki so mu zagotovili vso podporo. Poudarili so zlasti velik politični pomen odločitve osebja javne varnosti, da se prostovoljno že v statutu odpoveduje pravici do stavke. Benvenuto in Scheda sta izrazila soglasje s stališči, da je vladni zakonski osnutek slab, v nekaterih delih celo protiustaven, in da ga je treba zato temeljito popraviti. Pri tem jim bo ob strani vse sindikalno gibanje. «Če bo hotel kdo postaviti pred sodišče delavce javne varnosti — je dejal Benvenuto — bo moral postaviti pred sodišče tudi nas, sa.i bo v odboru, ki pripravlja gi za Sindikat policije, na j višje sindikalno vodstvo*. Naglasil pa je, da u-radna ustanovitev sindikata ip začetek vpisovanja ne pomeni izzivanja vlade, ampak le uradna potr ditev stvarnosti, ki traja že nekaj let. V nekaterih krogih na je seveda sindikalna podpora posodobljenju sil javnega reda in priznanju bolj dostojanstvene vloge njenim pripadnikom vzbudila malodane preplah. Predsednik liberalne stranke Aldo Bczzi je izrazil «upanje, da tisto malo države, kar je je ostalo, ne bo utrpelo nove (po zadevi zračnih nadzornikov) sramotne predaje*. Načelnik poslanske skupine KD Ge-rardo Bianco pa je naslovil predsedniku vlade Cossigi pismo, v katerem ga poziva k trdnosti, ker «se nihče nima pravice odtegovati dolžnosti. da spoštuje državne zakone*. Toda resnici na ljubo nihče ne namerava kršiti zakonov, pripadniki policije se nasprotno potegujejo, da bi bil zakon, ki jih zadeva, pravičen. (Iv) ABU DABI — Ameriški zakladni minister VVilliam Miller je včeraj prispel iz Saudove Arabije v Abu Dabi, kjer se bo sestal s podpredsednikom Arabskih emiratov šeikom Rašed Bin Saidom. _ 50 cm isa »MCA 1100 DOSTAVNI POMOČ PRI VAŠEM DELU Ir- r-r; V različicah «Commerciale», «Canguro», «Pick-Up». Od 3.900.000 lir (razen tovarniških poviškov), IVA in prevoz vključena. PRI NAS JIH POSKUSITE IN IZBERITE TAKOJŠNJA DOBAVA ZASTOPNIK TALBOT - SIMCA - MATRA - SUNBEAM DUPLICA GIOVANNI Viale Ippodromo 2/2 —- TRST —- Telefon 76-34-87 ^mamoL TALBOT šola se je prostore v Slovenska strokovna včeraj vselila v nov« paviljonu «B» bivše pokrajinske psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu. Pouk se je začel povsem redno, čeprav so nekatere učilnice še nedokončane, šola še nima telefonskega priključka in manjkajo še nekateri deli opreme. Šoli so kakor znano na razpolago pritlični prostori paviljona, med temi tudi večja učilnica, v kateri bo v soboto ob 11. uri «vselitvena slovesnost*, za katero pripavljajo dijaki poseben kulturni program. Na sliki paviljon «B» v okviru bivše bolnišnice. Dijaki liceja Dante spet v šolskih klopeh Dijaki italijanskega klasičnega liceja Dante si včeraj prekinili zasedbo šole, ki so jo začeli v petek iz protesta proti odložitvi ’ litev predstavnikov dijakov v razredne svete. Zasedbo so zrežirali desničarji, ki jim je proces demokratizacije italijanske srednje šole (šolska reforma) trn v peti. Danes bo na šoli spet redni pouk. Proces proti razpečevalcu heroina Tržaški kazenski sodniki bodo da nes sodili razpečevalcu mamil, ki je septembra letos pridal mornarju Liviu Zancovichu usodno dozo heroina. Diego Superina, tako je narkomanu — razpečevalcu ime, se bo moral zagovarjati obtožbe pose- sti in razpečevanja droge. Aretirali so ga 7. septembra, le nekaj dni po Zancovichevi smrti, potem ko se je iz Milana vrnil v Trst. Preiskovalcem je med zaslišanjem sam prh znal, da je on prodal nesrečnemu mornarju dozo heroina, v kateri je bilo le 30 odstotkov mamila, ostalo pa so bile le strupene primesi. ŠOLSKE VOLITVE (Nadaljevanje z 2. strani) rič in Maria Grazia Kovačič, 3. a r. Elda Ucmar, Francesco Mljač, Maria Inamo in Rinaldo Ciacchi: 1. b r. Miranda Bajc. Mariano Bajc, Irma Pernarcich in Oliva Čok, 2. b r. Sonja Vuga, Livio Veglia, An-drea Vuga in Adrijan Rustja, 3. b r. Danilo Sik. Ondina Tavčar, Al-ma Paoli in Francesco Mlak. Dodeljeni razredi na Katinari: 1, r. Lino Rojac, Bruna Cacovich. Da-rina Jablanšček in Liljana Oliva, 2. r. Mario Lorenzi, Maria Saksida, Maria Lenardon, 3. r. Fabio Pečar, Oskar Cok, Vera Gombač in Adri-jana Gregori. Glasovalo je 73 odst. volilnih u-pravičencev. Šola «F. Erjavec* 1. r. Sonja Kralj. Mihela Pieri, Giovanni Sedmak ir Vojka Husu, 2. r. Anamarija Busechian, Maria Pupulin, Sonja Lokar in Ivana Repinc, 3. r. Adrijan Semen, Laura Gruden, Stefania Veliach in Edvige Cibic. Volilo je 100 odst. volilnih upravičencev. Šola «S. Kosovel* l.ar. Pavel Fonda, Viktor Filipčič, Sandra Kalc in Gilberto Carli, iiHUiiiiiiiiiiiiHtiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimuiiiimimimmmiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiimiiiHMmiiiimiiiiiiiiiiiiii NA DANAŠNJI SIJ! DEŽCLNIGA SVITA POROČILO ODBORNIKA RINALDIJA 0 INDUSTRIJSKI KRIZI V DEŽELI Na dnevnem redu že stanovanjski izgoni in pravica do študija - V četrtek seja komisije, ki proučuje vprašanja v zvezi z izvajanjem osimskih sporazumov Na današnji seji deželnega sveta, ki se bo sestal ob 9.30, bo odbornik za industrijo Rinaldi poročal o problemih industrijskega sektorje ter o industrijskih podjetjih v krizi Furlaniji-Julijski krajini. S tem bo praktično odgovoril na številna vprašanja in interpelacije, ki zadevajo ta vprašanja. Za tem se bo nadaljevala razprava o zakonskem osnutku, ki predvideva podelitev nakazila v višini dveh milijard lir za nakup in popravila stanovanjskih poslopij, v katera se bodo začasno vselile družine, ki so jih prizadeli stanovanjski izgoni. Današnji dnevni red predvideva nadalje začetek razprave o zakonskem osnutku o pravici do študija. V tem tednu bodo zasedale tudi deželne komisije. V četrtek se bo sestala posebna komisija, ki proučuje vprašanja v zvezo z izvajanjem osimskih sporazumov. Glavni poročili bosta imela podpredsednik deželnega odbora Colam in odbornik Rinaldi. • Tržaška občina sporoča, da nekateri dobitniki še niso dvignili nagrad, ki so jih dobili na slikarskem natečaju preteklega 30. septembra. Ex tempore se je odvijal v okviru proslav mednarodnega leta otroka. Nagrade ležijo v tajništvu podžupan-stva. Lastniki jih lahko dvignejo v prvem nadstropju občinske palače, na Trgu Umite vsak dan od 10. do 12. ure. 2. a r. Anica Hrovatin, Dolfi '^l‘ helm, Zdenka Križmančič in B®' rinka Čok. 3. a r. Ivica Simoni > Lidija Kralj, Mira Purič in Manj® Purič; 1. b r. Onorina Jerič, Lin1* Počkaj, Maria Luisa Persi in Anj' ca Marzetti, 2. b r. Viktor Sosič. Elvira Feri, Hilda Bogateč in Ester Milič, 3. b r. Anica Malalan, j® Drnovšček, Armida Škabar in B® rina Canziani. Volilo je 79 odst. volilnih upr®' vičencev. Šola «F. Levstik* 1. a r. Pietro Grilanc, Elvira Lujt" ša, Marica Gratton in Tatjana L dina, 2. a r. Daniele Škabar, Fa® Starc, Edi Kemperle in Majda P®' tot - Praselli, 3. a r. Sonja Budin. Katerina Ban, Stanislav Budin J Raffaello Stocca; 1. b r. Gabr® Svetlič - Škerk, Eda Štolfa -lanc, Sonja Vales - Puntar in G® vanni Auber, 2. b r. Edi Kemper®' Lodovico Starc, Marina Trobec 1 Boris Grilanc, 3. b r. Egidio Čast® lani, Lidia Zaccaria, Giovanni »ar do in Roza Guštin. Dodeljeni razredi v Križu: 1. r. M* ria Mahnič - Sedmak, Claudio Sed®* ' Claudio Sterni in Albina Sterni. * r. Emilio Sedmak, Severino Se®' mak, Luciano Tence in Adela ja hor, 3. r. Silvano Košuta, Mirosl® Doušak, Maria Caharija in Sav® Verginella. Odstotka volivcev nam niso sP^ ročili. Šola «1. Gruden* 1. a r. Giuseppe Leghissa, Jt®lC* Marussi - Carrara, Dragica Stolt®' Santini in Silvana Zidarič - Ruse®' ni, 2. a r. Giovanna Gruden - R®f' rič, Marija Jazbec - Pertot, Al®* Bandelli - Gerli in Magda Svetli®1' Pertot, 3. a r. Darinka Pertot - P®] čar, Lidija Golenac - Stanissa. B® rina Cumin - -.eghissa in Maro Sedmach - Kuret; 1. b r. Pief®* Pertot - Svetlič, Mileva Venief Martellani, Lorenza Abram - Um® in Edoardo Periz, 2. b r. Vittor Chemelli - Kralj, Silvana lori -P pan, Maria Jazbec - Strain in M® ria Anna Legisa - Terčon, 3. o ’ Bruna Leghissa - Leghissa, Ma®J ^ Cante Trampuž, Danice. Petri® Medved in Giovanna Moirnas Trampuž. Volilo je 84 odst, volilnih uPr* vičencev. Na strokovnem zavodu je l?)aS5 valo 59 odst. staršev, na do}inS nižji srednji šoli «S. Gregorčič* P 84 odst. Imena izvoljenih steiršev razredne svete na teli dveh Š0‘® ’ kot tudi na trgovskem tehnicr® zavodu «Ž. Zois*, bomo objavih naši jutrišnji številki. Furlanija-Julijska krajina ti nudi več smuke. Tod je najugodnejši sneg za zgodnjo smuko, ki se tudi zelo podaljša: raven zasneženosti je med najvišjimi v Italiji,sezona smučanja pa najdaljša: od novembra do maja! Tod so smučarske proge vseh dolžin in težavnostnih stopenj in jih lahko presmučaš vzdolž in počez in kolikorkrat se ti zljubi, povsem svobodno in... končno v miru! Tod je planinski svet, kakršen ti ugaja, čudovit in nedotaknjen, miren in gostoljuben: več kot 100 kilometrov prog, krožnih prog ,^l // za smučarski tek, sistem turističnih središč z najbolj sodobnimi napravami v Italiji, 7 smučišča za pomembna mednarodna tekmovanja, Svetovni pokal in Evropski pokal. Furlanija - Julijska krajina ima tudi naprave za umetni sneg in ti daje na voljo pokrite in ogrevane bazene, skakalnice, smučarske šole, predvsem pa ti dopušča veliko časa, da vse to uživaš. Torni di Sopra, Piancavallo, Nevejsko sedlo, Trbiž in Zoncolan so zate morda nova imena, toda kmalu bodo postala način tvojega smučarskega izražanja. Informacije dobiš na deželnem odborništvu za turizem v Trstu, pri letoviščarskih ustanovah, pri pokrajinskih turističnih ustanovah ter pri boljših potovalnih agencijah.