Pailaliis plaCana ▼ pMA
Leto udov., H. aoo
H«Mjw, pMKiiljtli 1. septembra l*fl-XIX
Cee* 40
UREDNMTVO Uf
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za ogtaN ta UNIONE PTJBBL1CITA
dan opoldne, Mesečna naročnina *— L,   Za tooaemstvo JO 1»
[ONARIA ESCLUSIVA per la pubblidta di provenienza ftaJfm di UNK>NX PUBBLICITA ITALIANA S. A-, MILANO,
Svetovni odmev Ducejevega srečanja s Hitlerjem
Nusiolini in Hitler ustvarjata
novi red
Fašizem in narodni socializem sta odločena, odstraniti boljševičke nevarnost v Evropi in uničiti za vedno grožnjo svetovne revolucije ter ustvariti pogoje za sporazumno sodelovanje, blagor in splošno
varnost
Berlin, 1. sepL s. Politično-diplomatska korespondenca piše: Sestanek šefov sil Osi v delu Evrope, kjer se branitelji evropske kulture in civilizacije bore v odločilni bitki
proti boljševzmu, je za vse narode, ki zasledujejo borbo z gorečimi željami, dogodek največje življenjske in simbolične važnosti. Vojna in smrt boljševizmu! To je bil bojni krik obeh revolucij od pričetka. Nacionalni socializem in fašizem sta odločena, zavedajoč se svoje odgovornosti do Evrope, odstraniti za vedno grožnjo svetovne revolucije.
Naravno je, da se razgovori obeh Šefov niso omejili na strateške in vojaške probleme. Razen odstranitve tega, kar je škodljivega in trohljivega. je smoter sil Osi tudi ustanovitev novega reda v Evropi, kakršen je bil že ustvarjen v notranjosti obeh držav, tako da se ustvarijo pogoji za sporazumno sodelovanje, za blagoi in splošno varnost. Ze mnogo je bilo narejenega na tem področju, posebno na jugovzhodu, na pobudo sil Osi. Načeta je bila pot k novemu redu, ki se ne sme nehati v drugem Versaillesu. temveč v splošnem sporazumu.
Nasprot: teh stvarnih smotrov, ojačenih z gotovo^-jo v zmago, je lažnost in hinavstvo pro^T;:ma, ki sta ga nedavno predložila Churchill in Roosevelt Tiste sile, ki skušajo z nasiljem podjarmiti narode, so drznejo zdaj obljubiti narodom varnost, svobodo trgovanja in druge lepe reči. Toda ta program, četudi bi se dal uresničiti, bi bil uničen že s tem, da sta se Churchill in Roosevelt zvezala z boljševiki.
Nov kamen v zgodovinskih dogodkih
IV-rliri. 1. sept. s. Vsi nemški listi Se nadalje posvečajo cele strani sestanku Du-eeja In Ftlhrerja na vzhodni fronti.
Novi evropski red. piše »Volkischer Be-obachter«, je bil vedno smoter Duceja in Fuhrerja, ki sta 9e zdaj sestala na vzhodni fronti v trenutku, ko se nemške sile ob strani Italijanskih vojakov bore proti boljševizmu, ki je sovražnik vsega, sveta.
Zgodovina bo pokazala, da sta Beni t o Mussolinl tn Adolf Hitler pri izvrševanju svoje misije zastavila vso svojo vneto vero od trenutka, ko sta skušala prepričati drugje sile o nujnosti odprave zmot In nepravic Versa.illesa. Za zaključek bitke med obnovitveno voljo in toge ter negativne re-aJcerje Je bilo treba seči po orožju in tako Je nastala vojna leta 1939.
Sleherni sestanek med Ducejem in Fuh-rerjem, ugotavlja >Borsenzeitung<, je bil vedno mejni kamen v zgodovinskih, političnih in vojaških dogodkih. Novi sestanek je torej že sam po sebi izredne važnosti. Posetoen značaj mu daje kraj in doba. v kateri se je dogodil. S popolnim mirom kažeta Mussolinl in Hitler svoje tovarištvo in svojo gotovost zmage v trenutku, ko se Sovjetska zveza maje v svojih temeljih in ko Anglija ne more zoperstaviti udarcem Osi, nič drugega, ko napade na male narode. Zmaga je odslej gotova in to bo zmaga miru in zmaga vseh evropskih narodov, kakor jasno zatrjuje poročilo o sestanku obeh šefov.
V nasprotju z načrti Versaillesa, ki so hoteli uničiti Evropo, je volja sil Osi dala kontinentu mir. ne na podlagi sile temveč na podlagi upoštevanja interesov vseh in sodelovanja ter edinosti vseh. Italija in Nemčija nočeta ukazovati, temveč voditi v polni zavesti svojih dolžnosti. Sestanek EHi-ceja in Fuhrerja je jasno potrdil dejstvo, da bo cilj Osi, to je zmaga nad boljševizmom in nad plutokracijo, gotovo dosežen.
S prvih črt evropske revolucije, piše >E>eutsche Allgemeine Zeitung«, sta Fiihrer in Duce potrdila svoje tovarištvo in istočasno položila temelje nove Evrope za plodno sodelovanje med narodi našega kontinenta. Prebila sta skupaj dneve kot vojaka med vojaki z nemškimi oboroženimi silami in oddelki italijanskega ekspedicijskega zbora in bila v stalnem stiku z vojaškimi poveljstvi na odsekih borbe. Duh prvih črt in tovarištvo sta značilnost skupnosti duš in osebnih stališč, kakor narodne in ideološke zveze njunih narodov. Ta skupnost obstoja tudi med narodnim socializmom in fašizmom. Ure in ure sta Hitler in Mussolini proučevala med štirimi očmi razne vojaške in politične probleme. V slogu uradnega poročala se zrcali zadržanje popolne stvarnosti in popolne jasnosti idej obeh šefov. Os se bori za Evropo in njen program, ki je bil napovedan, ne vsebuje fraz o sreči, ki naj doleti svet. ne vsebuje pa tudi nobene grožnje svetovne policije v slogu proglasov, ki so jih izdali tisti, ki se bore proti >hege-monističnim ciljem nacistov«. Fiihrer in Duce stojita skupno s svojima narodoma trdno na tleh kontinenta. Na obsežni vzhodni fronti je Mussolini v preteklih dneh do-bil ne samo   neomajno   gotovost zmage,
temveč tudi prepričanje o zgodovinskem pomenu naših obeh revolucij. Zadostuje omeniti nasprotje zunanjega okvira sestanka obeh šefov Osi in sestanka med Roo-seveltom in Churchillom piše »Nazionai-zeitunge, da se človek prepriča o različnosti med svetom teatrsko demagoške plutokracije in stvarnim ter ustvarjalnim svetom sil novega reda. Hitler in Mussolini, dva korporala svetovne vojne, sta hotela preživeti dneve med četami, ki se po njunem ukazu bore za civilizacijo Evrope. Na vojnem področju in v najbližji oližini borb sta pretresla najslavnejša vojskovodja teh časov temeljito probleme in cilje do končne zmage in vprašanja obnovitve nove Evrope, ki bo dala zmagi najvišji pomen.
Za bratstvo med evropskimi narodi
Zagreb, 1. septembra, s. Hrvatski listi nadaljujejo komentarje o sestanku Musso-linija in Hitlerja. Hrvatski narod piše med drugim, da je sestanek obeh velikih voditeljev ponovno potrdil, da so politični nameni in mirovni smotri Italije in Nemčije že vsebovani v programu, po katerem se od nikogar ne zahteva, da se odreče svoji svobodi in neodvisnosti, temveč se zahteva samo sodelovanje pri velikem obnovitvenem delu Evrope, za ustvaritev novega reda, v katerem naj bi vsi narodi imeli boljše življenjske možnosti. List podčrtava veliko razliko med Rooseveltovimi in Chur-chillovimi točkami in italijansko- nemškim programom. List dodaja, da Angleži in Američani niso nikoli držali svojih obljub, kakor se je dokazalo tudi z napadom na Iran. List zaključuje, da je treba nadaljevati vojno do končne zmage, ne glede na njeno trajanje in kljub opustošenjem boljševik ov, da se ustvari bratstvo med evropskimi narodi in se zagotovi njih svoboda. To je cilj obeh evropskih voditeljev, Ouceja in Fuhrerja.
Nadaljevanje vojne do končne zmage
Bern, 1. sept. s. »Neue Ziircher Zeitung« piše v dolgem uvodniku:
Uradno poročilo dne 29. avgusta, objavljeno ob zaključku dolgih razgovorov petih dni med Ducejem in Fiihrer jem, predstavlja novo manifestacijo solidarnosti osi. Najvidnejša točka te izjave je brez dvoma izjava, da oba naroda in oba šefa neomajno hočeta nadaljevati vojno do končne zmage. Dočim se je ob prejšnjih sestankih Hitlerja in Mussolinija, kakor na primer 2. junija na Brennerju. v poročilih ugotovilo samo popolno soglasje glede vprašanj, ki interesirajo obe državi, poroča poročilo 29. avgusta obsežno o vseh
problemih, ki so bil: obravnavani. Poročilo namiguje na izčrpno proučitev vseh problemov glede razvoja in trajanja vojne, podčrtava popolnoma tovariški duh razgovorov in neločljivo vez zavezništva ter vsebuje cilje vojne sil osi. Sestanek Hitlerja in Mussolinija na vzhodni fronti ni bij samo vojni posvet, temveč tudi odgovor na sestanek v Atlantiku, katerega skromen in viden rezultat ie bila samo anglo-ameriška izjava glede osmih točk. v katerih sta se sporazumela Roosevelt in Churchill. Zagotovitev, da sta sili osi odločeni nadaljevati vojno do končne zmage, že sama izključuje sleherno možnost interpretirati Hitlerjev in Mussolinijev odgovor na Roosevelt ove in Churchillove točke kot pričetek mirovne ofenzive. Glede namena sil osi v zvezi z »novim redom v Evropi« se očitno ni nič spremenilo. Tudi dejstvo, rti sta se sili osi odločili nadaljevat: vojno z -.'so odločnostjo in brez kompromisov, sledi iz stavkov poročila, v katerih se pravi, da se hoče uničiti komunistična nevarnost in plutokratično izkoriščanje.
Vojna za h sodo Evrope
Berlin. 1. sept. s Dnevi in ure, ki jih preživita Duce in Fi.hrer skupaj, piše Hel-muth Suendermann v 3>Partei Korrespon-I denze. so vedno varni, posebno važen pa je bil zadnji sestan k obeh šefov, na ka-| terem sta se pogovc ila o problemih vojne I za usodo Evrope Tako je bilo s sestankom v Benetkah in ob potovanju Mussoli-I nija v Nemčijo in Hitlerja v Italijo, tako tudi na sestanku v Monakovem. na Brennerju, v Obersalzbe gu in v Firencah. V bodočnosti se bodo pa še posebno spominjali sestanka po izrruhu vojne proti boljševizmu. Daleč od slavja in manifestacij ljudstva, brez spre;«-mov in uradnih obiskov, sta se oba moža pogovorila zaupno in svobodno o svojer i programu v treznem vzdušju generalnega štaba in v bližini majhne železniške postaje. Poseben značaj je imel Ducejev obisk s potovanji na fronto, kjer je neposredno doživel vojno na vzhodu. Prostran ost osvo; enega ozemlja se vidi že po tem, da sta Duce in Fiihrer prepotovala S000 km po železnici, z letalom in avtomobilom. Prvi Ducejev polet je bil na kraj. kjer je prišlo do odločilne bitke, v kateri je bila osvojena važna trdnjava. Na drugem poletu je prišel globoko na bivše sovjetsko ozemlje, kjer je videl nepopisljivo bedo boljševizma tuci v najbolj bogatih in plodnih krajih. Znano Je, da je med vsemi državTiiki Mussol ni prvi zaustavil leta 1922 brez usmiljenja sleherno boljševisko agitacijo v Italiji. Mogoče bo spomin na to borbo naredil Duce;u nepozabno uro, katero je prebil v Ukrajini med svojimi vojaki, ki se bore daleč od domovine proti skupnemu sovražniku.
Nemški minister Gobbels na obisku v Benetkah
Po
sprejemu in pozdrava na poklonil v kostnici na Lidu
Benetke, 1. sept. s. Nemški minister za propagando dr. Gobbels je kot gost ministra za ljudsko kulturo Pavolinija dospel v Italijo. Pristal je s svojim trimotornim letalom na letališču San Nicolo na Lidu v Benetkah ob 11.45. Minister za ljudsko kulturo je pozdravil gosta tovariško in prisrčno. Minister Gobbels se je nato kratko razgovarjal z italijanskimi odličnikd. ki so bili navzoči, med njimi državni podtajnik Polrelli, predsednik Bienala grof Vol-pi. minister Farinacci, inspektor Stranke Gravelli, zastopniki fašistične vlade in vojaških oblasti pokrajine in Benetk, nacionalni svetniki in drugi funkcionarji ministrstva za ljudsko kulturo. Dr. Gobbels je pozdravil tudi nemške zastopnike, med njimi dr. Gysslinga kot zastopnika nemškega zunanjega ministrstva, šefa skupine nacionalno-socialistične stranke za Italijo, generalnega konzula Nemčije v Trstu, poslani škega svetnika Hoffmanna kot zastopnika nemškega poslaništva v Rimu in je predstavil ministru Pavoliniju svoje spremstvo. Po pregledu častne čete je sprejel tople pozdrave nemške kolonije in skupine nacionalnih socialistov v Benetkah, kakor tudi skupino nemških otrok iz Hamburga, ki so na počitnicah na Lidu. Minister Gobbels je nato ob spremstvu ministra za ljudsko kulturo in z drugimi navzočimi osebnostmi odšel na krov jahte »Ciprus«, kjer se je nastanil. Ob 13. uri je minister Gobbels počastil v kostnici na Lidu padle v vojni. Nato je obiskal Liktor-slo. dom v kanalu Graode, ki je bil
šen z nemškimi in italijanskimi zastavami. Vojaške časti mu ;e izkazal oddelek oboroženih italijanskih avantgardistov. Sprejeli in pozdravili so ga fašistični hierarhi. Dr. Gobbels je stopil v svetišče padlih, kjer je položil lep venec. Nato se je dr. Gobbels vpisal v album genovskega vojvode v kraljevi palači
Bratislava, 1. sept. s. Nemški minister za propagando je z letalom odpotoval v Benetke iz Bratislave, kamor je prispel 30. t m. in se udeležil otvoritve vzorčnega ve-lesejma.
Proslava obletnice neodvisnosti Turčije
Ankara, 1. sept. s. V vsej Turčiji so v soboto proslavili 19. obletnico neodvisnosti. Vsi listi so posvet: Lj cele strani dogodku m so proslavlja H Ataturka. ustanovitelja nove Turčije. V ArJcari m Carigradu ter v drugih mestih so *>He vojaške parade ni množice so poslušale spominske govore najvidnejših političnih govornikov.
Nuovi successi dell'arma aerea
bombardieri nemiri abbattuti — Unita navali britan-niche bombardate a Tobruk
H Quartier Generale delle Forze Armate eomunica in da ta di SI. agosto U seguente bollettino di guerra n. 453:
NelTAfrica settentrionale. sui fronti ter-restri, ducili di artiglieiia. Velivoli germa-nici hanno bo m barda, t o u ni tik navali brl-tanniche nel porto di Tobruk.
L'aviazione inglese ha compluto mcur-sioni su Tripoli causando aJcune vittinie e qu&lche danno. Una no«tra silurante na abbattuto in fiamtne, al la-igo di Tripoli,
un grosso aereo nemico da bombania-mento.
Nel pomerijrgio di ieri apparocchi avvcc-
sari hanno laneiato spezzoni sult'abltato
di Lica ta (Agrigento). Si lamentano quat-tro m o rti e nove feriti tra la popolarfona civile.
In Africa Orientale ne* »ettore di TJot-ehefit attaehi di aerei britannlci «na eonseguenze. Negli al tri settori dello scac-chiere di Gondar le nos tre truppe hanno compiuto con successo azioni di carattere locale.
Nel Meditcfraneo nostri velivoli da cae-cia hanno attaocato  una  forrnazione di
bombardieri neinici: sono stati abbattutt due appareeehi del tipo vVeUinljrton.
Novi us&ehi letaiskih sil
Trije sovražni bombniki sestreljeni — Angleške vojne ladje
bombardirane v Tobruku
Volilni
New Vorfc, 1. sept. a Rooaevefltov demokrat Amioe je bil gladko poražen pri dopolnilnih volitvah \ Janeswilhi (Wisconsm) v parlament. Zmagal je Amdiejev tekmec Šarita, ki je
Glavni stan Oboroženih Sil je dne 31. avgusta objavil naslednje 458. vojno poročilo:
V severni Afriki na kopnih frontah topniški dvoboji. Nemška letala so bombardirala britske mornariške ediniee v pristanišču Tobruka.
Angleško letalstvo je izvršilo polete nad Tripolis in povzročilo nekoliko žrtev ter nekaj škode. Naše torpedno letalo je v bližini Tripolisa sestrelilo veliko sovražno bombno letalo, ki se je v zraku vnelo.
Včeraj popoldne so nasprotnikova letala odvrgli bombo na okraj Ucato (Agrigent). Med civilnim prebivalstvom so bile ubite štiri osebe, 9 pa je bilo ranjenih.
V vzhodni Afriki so bili v odseku Uolke-tita hritski letalski napadi brez posledic V drugih odsekih bojišča pri Gondarju so naše čete izvršile z uspehom akcije lokalnega značaja.
V Sredozemlju so naša lovska letala napadla formacijo sovražnih bombnikov. Sestreljeni sta bili dve letali vrste vVcIlington.
Prod rsnie finskih čet v Kareliji
Bombardiranje angleških pristanišč in letališč — 12 angleških letal sestreljenih
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 31. avg Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Kakor je že bilo objavljeno v posebnem poročilu, so finske čete uničujoče porazile v hudem boju sovjetske sile na področju pri Viborgu ter 30. avgusta zavzele mesto samo. Istočasno so prodrli finski oddelki v sredini Karelske ožine v smeri proti Leningradu, pri čemer so zavzele mnogo ozemlja.
Ob angleški vzhodni obali so bombardirala
bojna letala v poslednji noči razne pristaniške naprave. Nadaljnji letalski napadi 90 bili usmerjani proti letališčem v srednji Angliji.
Enote vojne mornarice so sestrelile ob nizozemski obali 8, lovska letala pa ob norveški obali 3 angleška letala.
Posamezni angleški bombniki so prodrli v poslednji noči nad severno-zapadno Nemčijo. Protiletalsko topništvo je sestrelilo eno sovražno letalo.
Vesti z vzhodne Sronte
Sovjetski protinapadi odbiti — Uspešne lokalne akcije — Velika aktivnost nemškega letalstva
Berlin, 1. sept. s. 30. avgusta so boljševiki skušali z uporabo tankov napasti položaje neke nemške pehotne divizije na srednjem odseku vzhodne fronte. Po odbitem napadu je prešla nemška pehota v protinapad in zadala sovražniku krvave izgube. Uničenih je bilo tudi 7 sovjetskih tankov. V nekem drugem kraju istega odseka so po srditih in zmagovitih borbah Nemci zajeli 2170 vojakov, topove in veliko količino orožja in municije. V severnem sektorju vzhodne fronte se je nemški napadalni oddelek z drznim podvigom polastil važnega mostu. Napadalci so se polastili treh sovjetskih protiletalskih baterij, ki so bile postavljene na mostu. V teku nadaljnjih borb je neka nemška protiletalska baterija uničila tri sovjetske topničarke, en torpedni čoln, en veliki parnik in en manjši parnik. Ena sovjetska topničarka je bila hudo poškodovana. 30. avgusta je nemško letalstvo v severnem sektorju v letalskih dvobojih zbilo 100 rdečih letal in močno bombardiralo zbrane sovjetske Čete in železniške naprave v južnem sektorju fronte. V pasu Zaporožja so nemška letala presenetila na več krajih sovjetske oddelke, ki so se hoteli vkrcati in jim zadala krvave izgube. Popolnoma so bili uničeni tudi oddelki konjenice. Na morju pred Odeso je bila v polno zadeta in hudo poškodovana sovjetska tovorna ladja s 4000 tonami. V operacijskem pasu med Nevo in Ladoškim jezerom ter Finskim zalivom so nemška letala potopila dve sovjetski topničarki, eno
transportno ladjo in en vlačilec ter hudo poškodovala nadaljnjo topničarko. V področju ćudova je bilo delovanje nemškega letalstva naperjeno proti položajem in zbirališčem sovjetskih čet. Nemške bombe ao uničile številne tanke, več baterij in motornih vozil pa onesposobile za borbo. 30. avgusta in v noči na 31. avgust je nemško letalstvo z dobrim uspehom bombardiralo vojaške objekte v pasu Brianska. V polno so bile zadete z bombami velikega kalibra železniške naprave, postajna poslopja tega važnega železniškega križišča, skladišča municije v bližini Brianska pa so bila pognana v zrak. V področju Orel a je bilo iztirjenih več vojaških vlakov. V teku borb v srednjem sektorju je nemško letalstvo brez svojih izgub zbilo 43 sovražnih letal.
Sovjeti bombardirajo iranska mesta kljub premirju
Teheran, 1. septembra, s. Čeprav so bile sovražnosti že pred tremi dr*evi ustavljene, so nekatera sovjetska letala bombardirala petrolejska ležiSča v Katsvinu in uničila več tisoč litrov bencina. EHrektor-ji Anglo-iranske Oil Company, ki je lastnica petrolejskih virov, so imenovali napad velikansko norčevanje, kajti Sovjeti so premišljeno zadeli Wogastvo, ki skoraj v celoti pripada njih zaveznikom Angležem. Po objavi ustavitve sovražnosti sta bili bombardirani tudi iranski mesta Sara* in Hošijat
Aktivnost nemškega letalstva na zapai
Angleži so v enem tednu
90 letal
Berlin, 1. sept. s. V preteklem tednu so Angleži pri napadih na obalo Rokav-skega preliva izgubili 90 letal. Samo trikrat so bile izvedene akcije v večjih skupinah na nemške zalive, v pasu Ro-kavskega preliva in na zasedena ozemlja in vsakokrat so nemški lovci zavrnili sovražna letala in jim zadali občutne izgube. V teh akcijah so Angleži izgubili 23, 13 in 31 letal, torej skupno 67 letal. Lovci in protiletalske nemške baterije so zbile 53 sovražnih letal. Manjše ladjevje in topništvo mornarice je skupno s kopnimi silami uničilo 3 letala. V nočnih napadih na zapadno Nemčijo je bilo uničenih 20 angleških bombnikov. Nadaljevalo se je uničevalno delo nemškega letalstva tudi na angleških otokih. V dnevnih in nočnih napadih so bili bombardirani vojaški objekti in letališča predvsem na vzhodni angleški obali, med njimi Great Yarmouth, kjer je bila potopljena 5000-tonska trgovska ladja, pri Faroerskih otokih, kier je bil potopljen 4000-tonski parnik, v Kanalu S. Giorgio zapadno od Pen-brocka, kjer je bila potopljena petrolejska ladja in trgovska ladja s skupino 10.000 tonami- Angleške izgube znašajo skupno 23.000 ton. Tudi v Afriki je nem-iko letalstvo zadajalo sovražniku hude
udarce. V Tobruku so bile uspešno bombardirane pristaniške naprave, protiletalske baterije, skladišča municije in trgovske ladje. Zadete so bile tudi oskrbovalne naprave v Marsa Matruhu in vojaški objekti v Aleksandriji in Ismailiji
Nov most čez Savo v Zagrebu
Zagreb, 1. sept. s. Ob navzočnosti maršala Kvaternika, ki so ga spremljali adju-tant in generala Devic in Perčevič hi nemški poslanik v Zagrebu, general Gleise-Horstenau ter drugi odlični ki, je bil včeraj svečano otvorjen obnovljeni most čez Savo, ki so ga Srbi uničili pri umiku. Prvi vlak, ki je stekel čez most, je imel 33 vagonov, natovorjenih z žitom in namenjenih v Bosno. Kmalu nato je prišel z nasprotne m vlak s 40 vagoni premoga.
Zagreb, 1. sept & Včeraj zjutraj je umrla v 65. letu starosti za srčno kapjo žena maršala Kvaternika. Bita je hči Jožefa Franka, ustanovitelja frankovskega pokreta na Hrvatskem^
Biran 2
»SLOVENSKI NAROD«!   ponedeljek, 1. septembra 1941—XIX.
but. 200
Nedeljski sport:
Napeta borba za pokal SNZ
V odločilni Ljubljani
tekmi, ko je ] i'cuiis 3 J 5 — si je Ljubljana
Ljubljana, l.septe-mbra. Včerajsnjo  nedeljo  je  po vsakovrstnih odmorih le prišlo do tega, da je padla odločitev,   kdo   je   vred ei   pokala Slovenske
nogometne zveze v I eru 1941. Potek celotnega tekmovanja ob prvih kol do včeraj pa je poleg tega odločno potrdil prav za prav razveseljivo dejstvo, da sta v Ljubljani seda; dve približno enako\-redni moštvi. Ce se bo v obeh taHorh smotrno gradilo, smemo upati, da bodo počasi rudi domače tekme vzbujale zanimanje gledalcev kakor nekoč.
Vreme je včeraj bilo naklonjeno prirediteljem in igralcem. Sobotm dež in sneg v planinah sta pregnala vročino, negotovo nedeljsko jutro pa ie obdržalo doma mnoge, ki so popoldne po&etili tekmo Na stadionu Hermesa se je nabralo okrog osem sto ljudi, ki so se pa na obsežnem prostoru prece; porazgubili. Publika ie bila ves čas živahna v izpodbujanju in razburjanju.
Kaj je z moštvom Ljubljane
Z zanimanjem smo pričakovali, kakšno moštvo bo postavila v tej važni tekmi S K. Ljubljana. Trening-tekma prejšnje ned*iie je pokazala vrsto novih moči in že tedaj smo poudarili, da bodo morda čez čas prav uporabne, da se pa za sedaj Ljubljana ne more odpovedati brez škode nekaterim man}kajočim. Toda ti manjkajoči niso nastopili niti danes. Kaj je s Pupotom. kaj s Smole tom m drugimi? Njih kakovostno znanje je močan plus za celokupno gro moštva, kar j« bilo očitno tudi danes, ko je Ljubljana nastopila v naslednji postavi: Mikuž — H asi. Pute rte — I^th II, rdo.č, Pelicon — Kroupa. Lah I, Stare II. Berton-celj. Stare I.
Mikuž v vrat h je bil nesriguren ves čas igre. Kriv je prvega gola, medtem ko drugih ni mogel braniti. Rešil je efektno neka; nerodnih položajev, prerad se ;e pa spuščal v nevarne sprehode iz svojega sveti-ča. Hasl kot branilec nosi odgovornost za tretji gol. V drugem polčasu na levem krilu je napravil pač. kar je zmogel in je na momente prav lepo osvajal teren. Kot branilec je bil preveo robusten. Najboljši mož na polju ;e bil včeraj nedvomno Puterle. Izredno požrtvovalen, siguren in z dobrim odbojnim sticlom je bil močna zaslomba vsemu moštvu. V krilski vrsti, ki je pre-mehka in vse preveč defenzivna, je Lah TI zadovci jil. enako tudi UdovČ in Pelicon. Vendar pa so vsi trije zaostajali v startu, odločnosti in sigurnosti za krilsko vrsto nasprotnika. Lah II k«vt branilec v drugem po'času je bil boljši od Hasla. Napadalna vrsta nima pravega vodje napada. Stare II v sredini je pri sistemu, ki ga Ljubljana igra, nemofVč. ker pač ni strelec. Je preboj eč in neokreten. Bertoncelj in Kroupa sta priložila k uspehu moštva s prav efektnima goloma, v borbi proti obrambi Hermesa sta pa bi'a velikokrat poražena. Lah 1 je bil požrtvovalen ter je često pomagal i tudi v obrambi. Včeraj pa ni prišel do 1 streha in je bila to ena izmed redkih tekem, { ki je minila brez njegovega gola. Stare I ( jo v prvem polčasu igral na krilu, pa mu za to mesto manjkajo mnogi pogo;i, pred- J vsem hitrost. V celot: je bilo moštvo predvajalo zeflo raztrgnno igro, bilo netočno v podajanju in izgubljalo žogo. Manika mu pravilnega starta, brzine, napadu pa strelcev.
Hermežani imajo stalno moštvo
Hermes je postavil na igrišče svoje najboljše, razen Razbomrka. ki ga ;e Zveza kaznovala s suspenzom, ker ni nastopil preteklo nedeljo v reprezentanci. BiH so to:
Oblak — Klančnik, Žitnik — Sočan I, Sočan HI. Skoporec — Derenda, Aljančič, Brodnik. Eržen. Dežman. Moštvo je v vseh linijah ugajalo s svojo sigurno igro. prav lepimi kombinatom'm i poteza mrl, z odločnim startom, smiselnim kritjem in požrtvovalnostjo. Manjka mu pa še vzdržljivosti za težje tekme in cd časa do časa elan močno popusti. Nič ne bo škodilo tudi, če nekateri igralci opuste nepotrebno faulan;e. kar sicer velja enako za nekatere iz moštva Ljubljane. Ožja obramba v celoti je bila dobra; vratar je branil vse, kar je bilo hranljivo, Klančnik in 2itn;k pa sta igrala v lepi maniri. Po>rt- l vovalna v obrambi in v močno oporo na- j padu je bila vsa krilska vrsta, kjer je bil Sočan III izredno uspešen in marljiv. Skoporec je po nerodnosti zabil lasten gol, ki je odločil zmago, toda bil je pač nesrečen slučaj. Hermesov napad je v Ljubljani sedaj kot celota nedvomno najboljši. Uspešnejša je desna stran z Brodnikom, Aljan-
ie vodil 3:1« je S prednostjo prejinje osvojila pokal
čičem m Derendo. Nj^h odlika je naglica in smiselno podajanje, slabost pa slab strel na vrata,
Hermes je včeraj zaslužil zmago z enim
golom razlike, saj je prevlade val tri petine igre, medtem ko je Ljubljani pripadala samo ena petina, druga pa je bila enakopravna borba. Ves potek je bil zelo dramatičen in ob polovici se je zdelo, da bo spravil p< kal Hermes, kasneje pa je L zbijani uspelo izenačiti. Sodil je g. Erlih. ki so mu gleda'ci mnoeokrat zamerjali njegove odločitve po krivici. Le pri golu, ki ga ni priznal Ljubljani v 44. minuti prvega polčasa, smatramo, da je pogrešil v presojanju ofsida.
Kako je prišlo do J: J (1:3)
Zeleni igrajo v prvem polčasu proti soncu. ima;o pa etvontveno žogo. V nervoz-nosti prvih m nut gre žoga od enega do drugega go'a. Toda že v S. minuti pale prva odločitev Vratar Ljubljane se spusti v polje, ulovljene žogo pa prehitro odda. Priložnost izrab5 de*na zveza Hermesa, ki postavi sigurno
1 :0 ZA HERMES
Hermes je še v napadu in s1* izbije kot. ki pa ostane neizrabljen. Tik zatem pa dobi žogo Rertoneelj se prebije sam naprej ir efektno v 7 minuti izenači
1 : 1
Igra je borbena n ostra. Ljubi ;ana napada, Hermes pa postaja vse nevarnejši. Ponovno doseže kot. Izredno lepo streljano žogo reši vratar Ljubljane z boksom. V 16. minuti je Hermes v napadu. Pred vratnv dobi žogo Aljančič ki iz nerodnega položaja sigurno poviša na
2 : 1 ZA HERMES.
Odslej pnpadsi premoč LjubPani. učinkovitost napada pa ovira defenzivna igra krilcev in samo trije možje v prvi vrsti, ker sta zvezi vedne neka i metrov zadaj. Pepček m Sandi, ki igrata zvezi, pa sita edina strelca! Vse do 30. minute se bije srdita bitka, ko si Hermes izbije kot. in sicer
H<
prod vrati Ljubljana in neko njihovo nevarno žogo ratuje Huci — ■ kolenom t zrak pred golom. Aljančič je na mesto in z glavo poviša, na
3 :1 ZA HERMES.
Dva goU razlike pomenita že zmaga Vsi
napori Ljubljane, kjer je požrtvovalen zlasti Lah, ne rode nič pozitivnega. Hermes se spet osvobodi in usede pred vrata Ljubljane skoro do konca prvega polčasa. V 44. minuti doseže Ljubljana gol, ki ga sodnik ne prizna.
V drugem polčasu Ljubljana pregrupira svoje moštvo ter delno ojači obrambo, kflr je nujno, ker so Hermežani neumorni v napadanju. Pristaši Hermesa temperamentno navijajo za »plave«. Kot za Hermesa ostane neizrabljen, čeprav je streljan mojstrsko. Puterle dela za dva in ie zelo zaslužen, da Hermežanom ne uspe povišati razihke. Ko se je bilo po situacij' najmanj nadejati, se je nasmejala Ljubljani sreča. Žogo streljano v 10 minuti iz desnega kota prestreže Lah. ki šibko pošlie proti vratom. Hermežan Skoporec je ujame z glavo in namesto v polje ;o pošlje v lastno mrežo
3 : 2 ZA HERMES. Stanje je izenačeno! Gol. ki bo padel, bo o 1 ločil, tega se Hermežani zavedaio in potisnejo Ljubljano v popolno obrambo. Nekaj časa se igra samo pred golom Ljubljane, kjer je obramba zelo zaposlena. Nevaren strel s kota v 15. minuti sigurno brani vratar L:ubliane V padcu udari s pestjo žogo daleč ven v polje. Počasi se v ".gro vtihotapi ja kazniva surovost in vrstijo je fauli na obeh straneh V 26 minuti je pred tjolorn Ljubi iane «.T»et vroče. Vratar se spusti skoro do lnmetrske črte in vrata so nezavarovana. Zogo ki jo vratar izgubi, komaj odbije Lah II Borba je zagrizena in trda, v večini dvobojev posameznikov zmagujejo Hermežani z boljš;m startom. V 33. minuti pa pade končna odločitev Kroupa pride do žoge in zabije neubranljivo
3:3 ZA LJUBLJANO Da. za Ljubljano! Čeprav je stanje neodločeno, ima Ljubljana naskok gola iz prejšnje tekme in z njim zmag'* n pokal. Tempo sedaj popušča. Ljubljana se je osvobodila pritiska in iera se v sredini. Do konca so še na obeh straneh razne možnosti, ki ostanejo neizrabliene in rezultat ne-izp remen jen.
V predtekmi ;e proti rezervi Hermesa nastopila Grafika. Tekma ;e ostala neodločena 1:1 (1:1).
Gli antoservizi pnbblici d! linea sospesi nei giorni di domenka e Sesti vi
»cekine per la segatura di legna ed altre dovranno
a gassogeno o metano
Con ti provvedimento 27 agosto corr. No. Uff. 355/110 1'Alto Commisariato, Ufficio Motorizzazione Civile ha ordinato che, in analogia di quanto avvenne nelle altre pro-vincie del Regno. a partire dal 1 settembre p. v. 1'esercizio di tutti gli autoservizi pub-blici di linea venga sospeso nei giorni di domenica e festivi.
Di cio si informa tanto le imprese di au-tocorriere quanto il pubblico
Si avvertono gli interessat: che a partire
dal mese di ottobre prossimo, d a ta la liml-tata disponibilita, di carburante, non verra, asegnata benzina per azionare macehine per la segatura di legna da brucire, per la preparazione dei foraggi, per ia pulitura di macehine da stampa ed al tro
Gli interesaati dovranno provvedere a trasformare i loro impianti con motore elettrico. o a grasogeno od a metano, e per quanto riguarda la pulitura di macehine ad adoperare altri prodotti detersivL
•	1
1	
Motorne Zage za drva in dragi stroji se bodo morali preurediti na pogon z lesnim plinom ali metanom
Z razpisom z dne 27. avgusta t. L št. ur. 355/110 je urad za civilno motorizacijo pri Visokem Komisariatu odredil, da se v svr-ho izenačenja s prilikami v drugih pokrajinah Kraljevine počenši s 1. septembrom t. 1. ukine avtobusni promet na rednih progah ob nedeljah  in praznikih.
O tem se obveščajo tako avtobusna pod-jetia. kakor občinstvo.
Nadalje se obveščajo vsi prizadeti, da
od prihodnjega oktobra dalje spričo omejene količine pogonskih sredstev ne bo več dodeljevan bencin za motorne žage za drva, za stroje za pripravljanje sena, in tudi ne za čiščenje tiskarskih in drugih strojev. Prizadeti bodo morali poskrbeti za preureditev svojih naprav na pogon z elektriko, lesnim plinom ali metanom, za čiščenje strojev pa bodo morali uporabljati  druga  očiščevalna sredstva.
Prvi del plavalnega prvenstva
Včeraj je SK Ilirija izvedla prvenstvo v skokih, v katerem je nastopilo 15 tekmovalcev — Uveljavljajo se novi talenti
Ljubljana, 1 septembra še ta mesec, in sicer 11., 12. in 13. bo SK Ilirija izvedla pokrajinsko plavalno prvenstvo, včeraj pa so že odpravili prvi del s tekmo seniorjev in juniorjev v skokih s stolpa in deske. Disciplina skokov je že stara tradicija SK Ilirije, ki v bivši Jugoslaviji ni imela tod prave konkurence. Kordelič in Ziherl sta v tej panogi najsvetlejši imeni iz prejšnjih časov. Po stopinjah obeh stopa sedaj na plan mlada generacija, ki požrtvovalno trenira pod vodstvom Ziherla.
Odlični rezultati neumornega treninga so se pokazali tudi na včerajšnji prvenstveni prireditvi, ki ji je prisostvoval med drugimi predsednik dr. Lapajne, jo vodil kot vrhovni sodnik prof. Kuljiš, sodniški zbor pa so sestavljali gg. Kavšek, Strgar, dr. Sef, prof. Cerček in Košak. Gledalcev je bilo blizu 200. organizacija kakor smo je vajeni na ilirijanskih plavalnih prireditvah, tako da se je obsežen spored brez odmora končal v dveh urah.
Spored tekmovanja, ki se je ocenjeval, je bil olimpijski. Razen točk za pike pa so bili izvedeni tudi skupinski skoki s stolpa in komični skoki, ki so gledalcem zelo ugajali.
V celoti je nastopilo 15 rkakrčev, med njimi 8 juniorjev, in pri vseh je bil viden velik napredek. Najbolj zagrizena borba se je "vršila med seniorji v skokih s 3 m deske. Zmaga Janovskega nad starim ruti-nerjem Pribovškom je presenečenje, ki obeta Janovskemu še veliko bodočnost. Med soniorkaml je nastopila kot edina lanska slovenska prvakinja Tatjana Kobrova in izvajala svoj program sigurno, tako da bi mogla uspešno tekmovati tudi s svojimi moškimi tovariši. Med juniorkami je talent Majla šušteršičeva, ki jI konkurira Zalka Urbančičeva. Tudi prvak med juniorji Pavle Erzin. ki je za svoje izvedbe zasluženo dosegel najboljše ocene, ima tekmeca v Fabijanu. V seniorskih skokih s stolpa je zmagal šega. škoda je, da v tej disciplini in v disciplini skokov s 3 m deske ni mogel sodelovati Keržan, ki je bil nujno zadržan.
Posamezna prvenstva Ljubljanske pokrajine za 1. 1941 so si priborili: v seniorskih skokih s stolpa Bojan šega, v seniorskih
skokih s S m deske Vladimir Janovskv, v skokih seniork s S m Tatjana Kobrova, med juniorkami Majla šušteršičeva In med juniorji Pavle Erzin.
Tehnični rezultati so naslednji:
Skoki seniorjev s stolpa: 1. Bojan Sega 89.76 točk, 2. Albert Madon 74.65.
Skoki seniorjev s S m deske: 1. Vlad. Janovskv 129.07, 2. Franc Pribovšek 126.47. 3. Branko Selan 86.72.
Skoki seniork s 3 m deske: 1. Tatjana Kobrova 79.96.
Skoki juniork: 1. Majla Sušteršičeva 35.52, 2. Zalka Urbančičeva 34.79, 3. Han-ka Nevšimal 29.80.
Skoki juniorjev: 1. Pavel Erzin 36.84, 2. Vitja Fabijan 36.08, 3. Albin Rogel 30.94, 4. Bojan Pip 30.44.
»Trije ljubljanski mušketirji4
Okoli treh ljubljanskih nogometnih igralcev, ki naj bi prestopili k Triestini, je bilo dolgo časa mnogo skrivnostnega. Počasi se pa stvari le jasnijo in postaja voda čista. Najprej so zgovornejši Tržačani opisali, v čem obstoje težkoče, da ni bil an-gažma sklenjen takoj, sedaj pa so prišli celo na dan z imeni. Petkova »Gazzetta dello Sport« pri občuje iz Trsta datirano pismo, v katerem dopisnik govori o pripravah kluba za bližnje nogometno prvenstvo. Vmes se dotakne tudi vprašanja angažiranja »treh ljubljanskih mušketirjev«, kakor jih imenuje v podnaslovu, in pove da so to Ceglar, Erber in Lah.
Sodniški zbor za prvenstvo SLAZ
Za prvenstvo poedincev in moštev, ki ga prireja SLAZ v dneh 7. in 8. septembra t. 1. na Stadionu odreiamo naslednji sodniški zbor: Vrhovni sodnik: geom. čeme, nam.: dr Nagy; vodja tekmovanja: Hvale, pomočnik: Hafner; časomerilci: dr. Ku-helj, Gorjanc. Grunfeld, Pe\'alek, IVindiš, Trtnik; sodniki na cilju: Kerma\-ner, Vahter, šoukal; sodniki za skoke: Safos-nik, Cudermun, dr. Žebot; sodniki za mete: Banko, Polak Peter, Stepišnik Mirko, Smodiš, Rozman; starter: prof. Silvo Černelič; IV. komisija: Cimperman, dr. Bradač, Slamič. Tekmovanja prično cba dneva
Nuove norme sull'cscuramenta
I/Al to Commissario de Ha Provinci a di Lubiana. ritenuta ia necessita di fissare nuovi limiti di orario per 1'osservanza del-1'oseuramento, ordina:
Per il periodo dal l.o settembre 1941-XIX. fino a nnovo ordine, le disposi/.ioni emanate per 1'attuazione deiroscuramento,
debbono essere onservate: dalle ore 21 alle ore 6 del glorno succftssivo. Gli uffieiali ed agenti de.lla forza pubblica cureranno la riporo^a o**scrvanzn df^lla presente ordi-nanza. I contravventori sarrano puniti secondo la legge.
n contributo di Gorizia alla Siera di Lubiana
Tutti i settori della provincia di Gorizia parteciperanno alla prossima fiera di Lubiana, per illustrare, nell'importante ras-segna indetta dall'Alto Commissario, l'a-scesa determinatasi, in venti anni di Fa-scismo, nel campo industriale, commer-ciale, agricolo ed artigiano delle varie at-tivita isontine. Buona parte della area de-stinata alla fiera sar& oceupata dal carat-teristico padiglione allestito dalla provincia di Gorizia, nel quale i visitatori potran-no prendere contatto con i piu geniali ri-trovati tecnicl ed i manufatti che costi-tuiseono una originale espressione delle tipične produzioni goriziane.
Vendita dell'olio
L/Ente per l'alimentazione dell'Alto Commissariato per la Provincia di Lubiana, in aceoglimento della richiesta fatta dalla Federazione delle associazioni dei commercianti, comunica che a partire dal mese di ottobre p. v., la razione d'olio sul-le carte annonarie sarš. espressa in centi-litri.
I commercianti al minuto sono autoriz-zati a vendere 1'olio, durante il mese di set-
tembre. ai titblari delle carte annonarie a misura. anziche a peso, fornendo centilitri
10,8 in luogo di 100 granimi
Nove odredbe glede zatemnitve
Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine jo glede na potrebo, da se določi nov urnik za
zatemnitev, odredil, v času od 1. septembra 1941-XIX pa do nadaljnjega veljajo ta zatemnitev naslednje ure: Od 21. zvečer do 6. zjutraj naslednjega dne. Organi In agenti javne varnosti bodo skrbeli da se bo ta odredba izpolnjevala. Kdor bi jo prekršil bo kaznovan po zakonu.
Proda]a olja
Prehranjevalni zavod Visokega Komisa-rijata za Ljubljansko pokrajino sporoča z ozirom na vprašanje Zveze trgovskih združenj, da bo počenši z oktobrom t. L delež olja na živilskih nakaznicah izražen v centilitrih.
Trgovci na drobno smejo v mesecu septembru prodajati imetnikom živilskih nakaznic olje po meri mesto po teži in sicer tako. da odgovarja okroglo 8 centiiitrov 100 gramom olja.
Prispevek Gorice Ljubljanskemu velesejmu
Vse gospodarske panoge goriSke pokrajine bodo sodelovale na bližnjem ljubljanskem velesejmu, da pokažejo na veliki gospodarski prireditvi, ki jo je napovedal Visoki Komisar, kako je v 20 letih fašizem napredoval na industrijskem, trgovinskem, kmetijskem in obrtnem področju zlasti v soški pokrajini. Razstavnemu blagu iz goriške pokrajine bo rezerviran cel paviljon. Obiskovalci sejma si bodo lahko ogledaii najzanimivejše tehnično novosti in dela, ki so najoriginalnejši izraz tipično goriške produkcije.
ob 17. uri Gg. sodniki naj se javijo vrhovnemu sodniku četrt ure pred pri četkom. Kdor je v teh dneh nujno zadržan, naj to javi ZSLS najkasneje do 4. septembra na naslov: Kavarna Evropa. Opozarjajo se lahkoatletski klubi in atleti na sklep ZSLS, da moramo atleti na prireditvah nastopati v enotnem klubovem dresu. Pozivajo se klubi, da javijo ZSLS na naslov: Ka ama Evropa sodniške kandidate, ker se bo v primeru zadoe<tnega števila pripravnikov vršil v drugi polovici septembra ponoven sodniški izpit. Rok prijav je do 8. septembra.
V bližnjih dneh bodo dobili lahkoatletski sodniki iz vse pokrajine v izpolnitev formularje o osebnih podatkih. Kdor toga formularja ne bo slučajno preje! naj javi Zboru svoje os<?bne podatke in priloži o-tograf i jo v svrho izdaje legitimacije najkasneje do 5. septembra Gg. Pevalek, Luin, Sancin Savo in Smodiš naj javijo Zboru svoje naslove. — Tajnik.
Slovenska kolesarska zveza Ljubljana — službeno. Obveščamo vse kolesarske klube in sekcije, da bo plenarna seja dne 2. septembra ob 19. v prostorih kavarne Vosper-nik. Stari trg št. 34. Pozivamo vse odbornike in predsednike odnosno zastopnike, da se te seje zanesljivo in točno udeleže. Dnevni red: Predložitev podatkov nadrejenim oblastem. Ker so oblasti že večkrat urgirale predložitev zahtevanih podatkov, opozarjamo vse prizadete, da se v lastnem
interesu in v izogib posle licam brezpogojno udeleže te plenarne seje. — Tajnik.
$£q(etnica
KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 1. septembra: EgidiJ, Verena
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Zbogom mlada leta Kino  Sloga: Marocco Kino TTnlon: Cavalleria Rusticana Kino Moste:  Skrivnostna žena in Tajnost rdeče skale
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47.
ENAKO STAR Ko so Napoleonu predstavili predsednika najvišjega sodišča, gospoda Segnierja, se je cesar začudil mladosti tega visokega uradnika in je zaklical:
— Ampak, gospod, vi ste še zelo mladi!
— Sire, — je odgovoril Segnier, — jaz sem prav toliko star, kakor ste bili vi, ko ste dobili zmago pri Marengu!
Cesar je takoj vedel, kakšnega moža ima pred seboj in je odslej vedno ravnal z njim z velikim spoštovanjem.
Malo italijanščine za vsak dan
34
»Mi pare che state in pensieri, signo- f ra Piškur!« je rekel gospod Ovca ob začetku nove lekcije.
»Kako?c je vprašala gospa Piškur-jeva.
»Stare in pensieri — zamišljen, v skrbeh biti. U pensiero — misel,« je pojasnjeval.
»Za fanta me skrbi,« je rekla gospa.
»Kako ste že rekli, ,mi pare* ali kaj?« je vprašal gospod Piškur.
»Si, mi pare — zdi se mi. Ravno prav, vam bom pa napisal ta glagol. Parere — zdeti se. Nepravilen glagol...«
Ovca je vzel list papirja in začel pisati po Bolčijevem vzgledu. Presente
Paio — zdim se. pari — zdiš se, pare
— zdi se; paiamo — zdimo se, parete
— zdite se, paiono — zdijo se. Imperfetto
Parevo — zdel sem se (dalje časa), parevi — zdel si se, pareva — zdel se je; pareVamo — zdeli smo se, parevate
— zdeli ste se, parevano — zdeli so se.
Passato remoto
Parvi — zdel sem se (za hip), paresti zdel si se, parve — zdel se je; paremmo
— zdeli smo se, pareste — zdeli ste se, parvero — zdeli so se.
Fururo
Parrd — zdel sem bom, parrai — zdel se boš, parra — zdel se bo; par-remo — zdeli se bomo, parrete — zdeli se boste, parranno — zdeli se bodo.
Condizionale presente
Parrei — jaz bi se zdel, parresti — ti bi se zdel, parrebbe — on bi se zdel; parremmo — mi bi se zdeli, parreste
— vi bi se zdeli, parrebbero — oni bi se zdeli.
Presente del congiuntivo
Ch'io paia — da se zdim, che tu paia — da se zdiš, ch'egli paia — da se zdi; che noi paiamo — da se zdimo, che voi paiate — da se zdite, ch'egli paiano — da se zdijo.
Imperfetto del congiuntivo
Paressi — jaz naj bi se zdel, paressi
— ti naj bi se zdel, paresse — on naj bi se zdel; paressimo — mi naj bi se zdeli, parreste — vi naj bi se zdeli, paressero — oni naj bi se zdeli.
Imperativo
Pari! Zdi se (ti)! — Paia! Naj se zdi!
— Paiamo! Zdimo se! — Parete! Zdite se! — Paiano! Naj se zdijo!
Participio passato
Parso.
Sestavljeni časi z ,avere': passato prossimo — ho parso, itd.
»£cco il nuovo verbo. Non bisogna esser trista, signora,« je rekel Ovca.
»Trista?«
»Trista — žalostna. BolČi ha ben dor-mito stanote sotto la tenda. Sotto — pod, la tenda — šotor.«
»Ma io non hd ben dormito...« je rekla gospa.
»Posso assicurarvi che era stanco,« se je nasmehnil Ovca. »Assicurare — zagotoviti.«
»Kaj se pravi tvisok7« je vprašal Piškur.
».Visok' — alto.«
»I Gorjanci sono molto alti. Ci s6no
molti — kaj so .gozdovi'?«
»Gozd — il boseo, la foresta.«
»Sono molti bosehi.«
»Oh!« je vzdihnila gospa.
»Non bisogna aver paura. Non ci sono bestie feroci. La bestia žival, fe-roce — divji.«
»Gli fara molto bene!« je rekel Piškur.
»Speriamo — da? Kako naj to rečem?« je rekla gospa. »Speriamo che si.« »Speriamolo.«
»Ali ste si na jasnem, kako je s tem ,lo\ ki ste ga pritaknili na .speriamo'?« je vprašal Ovca. »Ta ,lo' se nanaša na: ,Gli fara molto bene'!«
»To vse veva, kaj ne, mama?«
»Lo sappiamo,« je rekla gospa. »Ta ,lo' se pa nanaša na tisto, kar ste nam vi razlagali!«
»Sapete veramente molto!« je moral priznati Ovca.
»Zdaj bomo vedeli še več, če nas boste vi učili. Kmalu pa dobimo obisk — ta bo naš krožek še izoopolnil!« je rekla gospa.
»Obisk?«
»Da, obisk. Naša Terezina nas pride obiskat. Hči moje sestrične.«
»Vaše sestrične?« se je v zmedi čudil Ovca.
»Da, tiste, ki živi že trideset let v Trstu. Ampak Terezina jih šteje komaj osemnajst. ..«
»Si, la figlia della cugina di mla moglie. Sem prav povedal?« je rekel Piškur.
»Prav,« je rekel Ovca. »Saj — saj potem bom pa lahko šel na dopust, če ga le dobim. Potem bo ona lahko nadaljevala naš tečaj...«
»Saj sem vedel! Bežali boste!« je rekel Pfškur. »Prav nikamor ne! Potem se bo šele začelo pravo učenje!«
»Dopust kar odložite na jesen! Jeseni je šele lepo na Dolenjskem! Drugam tako ali tako ne morete,« je rekla gospa. »Obisk čakamo — kako naj to rečem?«
»Aspettiamo visita,« je povedal Ovca. »Aspettiamo visita — e anehe a voi bisogna aspettarla!«
«wr. 200
»SLOVENSKI NAROD«,        i^Nfc, 1. septembra 1041—JOŽ.
Stran 8
L1UBL1ANSK1 k IN E M ATOGR AF1
— Uspel zaključek letalskega pripravljalnega tečaja. Na Mocognskfm polju pri Modem se je vršna lepa. impozantna revija mladih letalcev, s katero je bil zaključen pripravljalni letalski tečaj pod okriljem Liktorske itak anske mladine. Prireditev, ki so ji prisostvovali številni predstavniki civilnih oblastev in letalstva, je v vsakem pogledu dosegla uvazevanja vreden uspeh in je izpričala veliko znanje In spretnost letalskega naraščaja.
— železniške ugodnosti za obiskovalce kopališč in zdravilišč podaljšane. Danes poteče rok za 50% popusta pri izda.anju voznih listkov obiskovalcem zdravilišč in kopališč. S posebno odredbo pa je veljavnost ugodnosti podaljšana do 15. septembra za vozne listke do termalnih kopališč in nazaj. Za obisk Benetk se izdajajo vozni listki za polovično ceno do 21. septembra z veljavnostjo do 31. oktobra Za obisk Me-rana pa se vozni listki za polovično ceno izdajajo do 31. oktobra z veljavnostjo 60 dni.
— Opozorilo ribičem. Visoki Komisar at
za Ljubljansko pokrajino poziva vse imetnike »ribolovnic« in »ribarskih izkaznic«, ki so jih izdala bivša jugoslovenska upravna oblastva za ribolov v 1. 1941.. da jih v lastnem interesu čimprej predlože zaradi prežjgnsanja svojim pristojnim občinam upravnim oblastvom I. stopnje.
— Nova vlada v Be- ;radu. Na predlog predsednika dosedanje komisarične vlade za Srbijo je poveljnik nemških okupacijskih čet general Danekelmann imenoval novo vlado, ki ji načeluje general Milan Nedič. Milan Acimovič je ostal tudi v tej vladi notranji minister, drugi mn.stri pa so po večini novi. Vlado je ustoličil nemški vrhovni poveljnik, ki je ob tej priliki v svojem nagovoru izrazil prepričanje, da se velika večina srbskega ljudstva ne strinja z elementi, ki povzročajo motnje v delu za obnovo in normalizacijo prilik v deželi. Izrazil je upanje, da bo nova vlada prinesla red in varnost ter s tem omogočila, da se nemške okupacijske čete posvetijo svojim nalogam, dočim naj skrb za red in varnost prevzamejo srbske oblasti s svojimi eksekutivnimi organi. Vojvoda Kosta Pečanac .vodja četniške organizacije, je iz--dal proglas, v katerem poziva Srbe k borbi
proti komunistom in drugim radiralnim elementom in k delu za obnovo države.
— Srl^ki delavci na poti v Nemčijo. Pretekli četrtek popoldne se je z beograjskega glavnega kolodvora o I pel jal velik transport srbskih delavcev v Nemčijo. Namenjeni 30 v industrijo na Dolnjem Saškem, v Gdan-sku in Berlinu. Nekaj med njimi pa jih pojde na nemške kmetije. V teku zadnjih dveh mesecev je bilo odposlanih že več takih transportov.
— Začetek šole v Beogradu 8. septembra. Kakor poročajo listi iz Beograda, se bo 8. t. m. začel pouk na vseh beograjskih šolah, ljudskih, meščanskih in srednjih.
— Na begu ustreljen komunist. Iz Gornjega Mladonovca poročajo v »Donauzei-tung*, da je žandarmerijska patrulja presenetila štiri komuniste pri sestanku, med njimi tudi študenta Nikollča, ki je znan, da je bil udeležen pri naklepih zloglasne komunistične skupine učitelja Raktča pri številnih sabotažnih dejanjih. Nikolič je bil na begu ustreljen,
— Za vse, ki pišejo v inozemstvo. Za ves čas vojne veljajo za pisemsko poŠto, namenjeno v inozemstvo, naslednja določila: Prepovedano je, Čez mejo pošiljati razglednice in vizitnice. Za pisma je prepovedano uporabljati podložene kuverte. V pisma je prepovedano vlagati fotografije pokrajin ali krajev in fotografije vojaškega značaja, prav tako izrezke iz časopisov, nepopisan pisemski papir in kuverte, znamke m papirnati denar. V pismih se smejo uporabljati samo naslednji jeziki: albanski, amar-ski. angleški, arabski, bolgarski, češki, danski, francoski, grški, italijanski, japonski, kitajski, koreanski. latinski, madžarski, nemški, nizozemski, norveški, perzijski, poljski, portugalski, rumunski, ruski, slovenski, srbsko-hrvatski, španski, švedski, turški in ukrajinski. Poštna uprava priporoča, da se znamke lepijo v desnem zgornjem kotu naslovne strani, ob zgornjem robu za In je strani kuverte pa naj se čitljivo vplSe naslov pošiljatelja.
— Sadje na Dolenjskem Je srednje obrodilo. Iz Novega mesta nam pišejo: Sadna letina kaže na Dolenjskem srednje dobro. Zgodnja jabolka so že dozorela in že se vrši živahna kupčija. Večina sadja, zlasti jabolk pride na ljubljanski trg, zato bo Ljubljana z dolenjskim sadjem dovolj dobro preskrbljena. Zgodnjega sadja sicer ni veliko, vendar je bilo prodanih že lepo število beličndkov, ki so najboljša zgodnja jabolka. Več pa bo poznih jabolk, ki so bolj trpežna in dolgo časa trpe. Iz slabšega sadja in onega, ki pada predčasno z drevja režejo krhlje in jih suše ali pa tako sadje drozga j o v mošt, tropine pa spravljajo za žganje. Mnogi napravijajo iz "njih tudi jesih. Priporočati je, da bi sušili mnogo sadja, ker bo suho sadje mnogo pripomoglo k zimski prehrani, in se tudi suho sadje lahko in dobro proda. Svo-ječasno se je po Slovenskem mnogo sadja pos-ušilo. saj ni bilo skoro kmečkega gospodarstva, kjer ne bi stala poleg drugih gospodarskih posiopij tudi sušilnica za sadje. Ti časi se morajo zopet vrniti, ker suho sadje mnogo zaleže.
— Skrbi staršev šolske mladine so letos pred začetkom šolskega leta večje kot so bile druga leta, saj je zaradi prenapolnjene Ljubljane le težko dobiti dobro stanovanje, še težje pa stanovanje z dobro hrano in vestnim, res dobrim varstvom, že desetletja pa slovi mestni dekliški in-
Polje za proučevanje strele
V kraju okrog Absrotha pri Egeru je težKO najti hišo. kamor bi zadnja leta se ne bilo treščilo. Ker je tam nevarnost strele izredno velika, so izbrali ta kraj za prvo poskusno polje za proučevanje strele. To znanstveno delo se je pričelo letos, dne 1. aprila. Da bi mogli ugotoviti, kam je strela udarila, so postavili na mnogih krajih jeklene palice, ki postanejo magnetične, čim trešči kam v bližino, čim bliže švigne strela, tem bolj se jeklena palica magnetizira. Nad 300 jeklenih palic tako sistematično opazujejo in kontrolirajo, da potem s proučevanjem dotičnih mest. kamor strela udari, ugotove. zakaj je udarila bas tja. Rezultate proučevan "a bodo porabili v praksi pri zaščiti poslopij proti -treli.
i temat »Mladika«, ki je last mestne občine ljubljanske in pod najstrožjim nadzor-s tvom, kjer imajo gojenke res materinsko skrbno vzgojo ter jim internat vsaj nadomešča dom, če tukaj nimajo celo se lepše kot doma. »Mladika« namreč lezi tik tivolskih parkov na zdravem zraku in se kopije v soncu. Spalne in učne ter druge sobe so velike in opremljene po vseh načelih sodobne higiene, a če le kaka 30-jenka morda zboli, ima >Mladikac za svoje gojenke pripravljeno pravo, popolnoma ločeno bolniško sobo, pri študiju imajo po gojenke trajno oporo pri gospe j prefekti, ki je izprašana profesorica in rada vsem pomaga Seveda nadzoruje, da se gojenke tudi učf ter jih navaja k samostojnemu uspešnemu delu. Nadzorstvo je sicer trajno in skrbno, toda nikdar vsiljivo. Natančnejši pojasnila daje upraviteljstvo intein*v-ta vsak dan od 9. do 14. ure, vendar pa internat »Mladika« uživa tak sloves in je tako man po vsej deželi, da ga ni treba še opisovati in priporočati.
— Gorenjska železnica popravljena. V petek se je začel redni promet na železniški progi med Kranjem in Jesenicami. Ker je bil 2e peprej otvorjen promet skozi karavanški in bohinjski tunel, je s tem Gorenjska dobila redno železniško zvezo na eni strani s Koroško in ostalimi nemškimi pokrajinami, na drugi strani pa z Italijo.
— Orjaška skakalnica v Planici ;e bila danes svečano izročena nemški državni športni organizaciji. Svečanosti je prisostvoval tudi nemški športni vodja von Tschammer und Osten.
— Nesreče. V ljubljansko bolnico so prepeljali nekaj ponesrečencev. Fran Uršič, 8-letni sin delavca iz Borovnice, je pri igri padel in si zlomil levico; Rudolf Poje. 20-letni delavec iz Kočevske Reke, se je usekal v koleno na levi nogi. Vojko Strmole, 61etni sin posestnika iz Straz;šča. je padel pri igri in si zlomil desno nogo pod kolenom. Matjana Jelčič. 4letna hči šoferja iz Ljubljane, je padla po stopnicah in se pobila po glavi, Alojzija Glavan, 521etna upokojena delavka iz Ljubljane je ranjena na glavi; nekdo jo je med prepirom udaril. Prav tako je ranjen na glavi Bolče Vidmar, 321etni delavec mestne elektrarne, ki ga je tjidi nekdo udaril med prepirom.
— Obetajo se še lepi dnevi. Ob koncu prejšnjega tedna so ljudje že obupavali nad vremenom, ker so mislili, da se začenja že dolgočasno jesensko deževje ter da je konec poletja. V resnici je dež zelo ohladil ozračje in na planinah je celo ležala nad Ljubljansko kotlino gosta megla. Popoldne se je pa za nekaj ur zvedrilo in posijalo je zopet toplo sonce, ki je Izvabilo iz mesta številne izletnike. Zlasti mnogo jih je odšlo zopet v sotesko Iške in silno živahno je bilo na cesti, ki drži v Polhov Gradec. Tudi Borovniški Pekel je bil dobro obiskan. Izletniki, ki niso dopoldne zaupali vremenu ter niso odpotovali z vlaki, so se popoldne po večini poslužili koles. Davi smo vstali v lepem jutru, niti megle ni bilo. Kaže, da bo še nekaj lepih dni in obetati si smemo, da bo topleje, kajti če se bo vreme ustalilo, nekaj dni, se bo ozračje zopet segrelo. Zadnje deževje tudi ni napravilo takšne škode, kakor so se nekateri bali. Mnogo pridelkov je sicer še na polju, toda dež bi jim lahko škodoval samo, če bi trajal več dni. Posebno potrebno je, da ostane še nekaj tednov toplo vreme, da bo dozorela koruza. Letos je tudi v Ljubljanski pokrajini posajene mnogo več koruze kakor druga leta.
Iz Ljubljane
— živilske nakaznice skrbno hranite in varujte, da jih ne izgubite ali ne pokvarite, ker za izgubljene ali kako drugače uničene nakaznice nikakor ne bo mogoče dobiti drugih nakaznic, ker jih mestni pre-skrbovalni urad ne sme izdajati. Vse prebivalstvo naj se ravna po tem opozorilu, ker za izgubljeno ali uničeno živilsko nakaznico ni nobenega nadomestila.
—lj Cerkveni koncert, katerega bodo izvajali v petek 5. septembra, ob 20. uri v frančiškanski cerkvi domači umetniki: Franja Golobova (alt), prof. Jan siais (violina) in prof. Pavel Kančigaj (orgle) bo imel naslednji spored: 1. Frescobaldi: Preludij in fuga v g-molu — orgle solo. 2. Handel: Sonata v g-molu za violino in orgle. 3. Bach: Blagor tebi in Ljubljena smrt ter Reger: V podobah tisočerih gledam Tvoj obraz. Pesmi za alt solo s spremije van; em orgel. 4. Bach: Arija — violina s spremljevanjem orgel. 5. Premrl: Fuga — orgle solo. 6. Stradella: Molitev, Handel: Mesija — arije za alt solo s spremljevanjem orgel. Prodaja vstopnic za ta cerkveni koncert je v Knjigarni Glasbene Matice. Cene od 10 lir navzdol. (—)
OD TORKA DALJE
VESELI TEATER
GOSTUJE GA. POLONCA JUVANOVA NOV PROGRAM
lj— Gostovanj« gospe Polonce Juvanove ▼ Golarjevem nadaljevanju »Vdove Roš-linke«. V »Veselem teatru« bo v prihodnjem programu med ostalimi novitetami prvič na odru tudi Golarjevo nadaljevanje Vdove Rošlinke: »Janez obišče Vdovo Rošlinko«. Da bo nadaljevanje čim verne j Še prvim trem dejanjem, nastopi iz prijaznosti v vlogi »Vdove Rošlinke« gospa Polonca Juvanova. Janeza igra g. Vlado Skrbinšek, Balantača pa g. Pavle Kovic. Premieri, ki bo v torek 2. t. m. ob 20. uri v Delavski zbornici, bo prisostvoval tudi avtor. Prepričani smo, da bo tudi to nadaljevanje deležno takega zanimanja, kakor ga je bila svoj čas »Vdova Roš-linka«.
—lj Dentist Plenlčar Vladimir sprejema
od 7. do 9. in od 13. do 19., izven teh ar p« po dogovora. Ljubljana, skrabčeva ulica 10 (Pod Rožnikom). 381 n
lj— Vpisovanje v solo Glasbene Matic«
se je začelo in bo trajalo do vštevfii četrtka, dne 4. t. m. V petek 5. t. m. bo razdelitev učencev posameznim učiteljem in določitev umika za vse predmete. Takoj nato se bo začel redni pcuk. Vse podrobnosti dae pisarna Glasbene Matice v Vegovi ul. št/ 7/1.
lj— Izlete prireja vsako nedeljo Slovensko planinsko društvo, da seznanja planince a številnimi lepimi predeli Ljubljanske pokrajine. Mnogi turisti dosedaj niso poznali krajev Dolenjske in Notranjske; z izleti v te kraje bo nadaljevalo planinsko društvo dokler ne nastopi tra;"no jesensko deževno vreme, čim pa bo zapadel prvi sneg, bo prirejalo izlete ob nedeljah v pmri
Predstave ob 16.. 18. la 20. ari
KINO MATICA        TELEFON 22-41
E°cn izmed najlepSih filmov nove sezone!
Film večne pomlaal in poezije!
Zbogom mlada leta
Nabavite  si   vstopnice  v predprodajl (Od 11.  do  12. dopoldne)!
KINO SLOGA TELEFON 27-30
Razkošno   orijentalsko   filnvfvo delo, divne španske pesmi in plesi.
V ffl. rlo?i Imperio  \n?entino. španska film?)ta in gledališka umetnica.
KINO UNION TELEFON i2-21
Film Juinjaškega temperamenta — čarob ni   posnetki   krasne   sicilijanske folklore
Cavalleria Rusticana
Isa Pola —  Dorls Duranti  — Leonardo Cortese  —  Carlo Nlmchi
vrsti za smučarje. Izleti za nedeljo so objavljeni v društvenih okencih pri vhodu v pasažo v palači Viktoriji, v omarici na stavbi Kreditne banke na Tvrševi cesti in v omarici na stavbi glavnega kolodvora poleg izhoda. Vsak ponedeljek so objavljeni izleti za naslednjo nedeljo. V navedenih omaricah se tudi sicer objavljajo važnejše akcije SPD. Priporočamo vsem planincem in onim. ki nameravajo ob nedeljah na izlete, da si ogledajo objave Slovenskega planinskega društva v društvenih omaricah na navedenih mestih. Sicer pa dobi vsakdo podrobne informacije v društveni pisarni SPD. (—)
lj— Dosmrtna ječa za morilca. Pretekli teden se je pred velikim senatom nadaljevala razprava proti Henriku Podpečanu, morilcu starke Marije r -ve. sta-
nujoče v kolibi mestnega vrta v Trnovem. Podpečan je bil obtožen zločina iz koristoljubna. Dne 5. januarja t. 1. zjutraj so našli Podpečanovo umorjeno. Sum je padel na njenega nečaka Henrika Pod pecana. 24 letnega krojaškega pomočnika. Velikemu senatu je seda i predsedoval s. o. s. g. Ivan Brelih. obtožnico je zastopal namestnik državnega tožilca g. Bogdan Len-dovšek. Podpečan. ki je dejanie priznal, se je zagovarjal, da je teto umoril v pijanosti in jezi, ker ga je začela zm-r.iati. Po temeljitem pretresu slučaja, je veliki senat Henrika Podpečana obsodil na dosmrtno težko ječo.
Iz Trebnjega
— Plemenit dar. Tvrdka Ivan A. Grosek je darovala krajevnemu odboru Rdečega križa 1.500 lir kot pivi obrok za pomoč riajpotrebnejsim, ki so bili oškodovani po vojnih dogodkih, V isti namen je daroval 300 lir notar g. Jelke Ravnikar. Posnemajte! Akcija Rdečega križa v Trebnjem, ki po svojih funkcionarjih nabira prispevke še ni zaključena ln prosi odbor vse one, ki še niso nič ali so svojim premoženjskim razmeram premalo darovali, da upoštevajo težak položaj brezdomcev in jim s primernimi prispevki olajšajo bedo. Človekoljubnemu namenu Rdečega križa se ne sme mkdo izogniti in dvakrat da, kdor hitro da!
— Stavbno gibanje. Dovoljenja za postavitev novib stavb so prejeli: Miklič Alojzij iz Kanižarice pri Črnomlju za postavitev nove enonadstropne stanovanjske hiše, Zupan Anton iz Trebnjega za preureditev že obstoječe stanovanjske hiše, Blazetič Franc iz Breze za postavitev nove hiše m Pozun Petrina za novo stanovanjsko hišo. Is teh podatkov vidimo, da je stavbno življenje t Trebnjem živahno m da ljudje pridno zidajo.
— živilske karte.   Nakaznice za mesec
september za moko, testenine, riž, mast ln olje se bodo delile v pisarni občine od ponedeljka dalje po že določenem vrstnem redu.
— Gostflnlčarska zadruga poziva vse gostilničarje, naj v zadružni pisarni takoj dvignejo nove maksimalne cenike, ki jih. je izdal novomeški okrajni civilni komisar.
Čebele na ajdovi paii
Novo mesto, 30. avgusta.
Letošnje leto za naše čebelarstvo ni bilo nič kaj ugodno. Spomladna paša je malone popolnoma odrekla ter so čebele nabrale kaj malo cvet ličnega medu. Le na lipi in travTiiških cveticah so čebele nekaj nabrale, toda mnogo tega medu ni bilo za trčanje. Edino v redkih krajih, kjer je smreka in hoja nekaj dni medila, so nabrale čebele malo več nojevega medu, ki pa so ga pogosti nalivi kmalu izprali, tako da tudi tega slastnega medu ni v večji količini Upanje za čebelarje je še ajdova paša, na katero naši čebelarji kaj pridno prevažajo čebele.
Ker so letos za nišo pokrajino ajdova pasišča edino na Dolenjskem, je Visoki Komi saria t za ljubljansko pokrajino izdal posebno uredbo za prevoz čebel in je komisija določila stojišča za panje ter tudi določila število panjev, kolikor se jih sme največ postaviti na posamezna pasišča. Pasišča, ki so še prosta, bo sresko načelstvo dodelilo čebelarjem po vrstnem redu. kakor se bodo prijavili za prevoz čebel na pašo.
Na mnoga pasišča so čebelarji že postavili svoje panje in čebele že pridno nabirajo ajdov med. Zgodnje sejana ajda je že v bujnem cvetju in se duh po medu že razširja in vabi marljive čebelice, ki pridno letajo od cveta do cveta. V par dneh stalno ugodno, je pričakovati izdatnega pridelka medu. po t-.aterem je že veliko povpraševanje Mnoge panjev bi bilo zapisanih smrti, če bi ajdova paša v led neugodnega vremena odoovedala, kar bi bilo za naše čebelarstvo, ki je v lepem razvoju, velika škoda. Zato si čebelarji žele lepega vremena in izdatne ajdove paše.
ŠAH
— Sedmo kolo mednarodnega turnirja v Trecinskih toplicah je vodečemu Foltvsu odščipnllo prve pol točke. Foltvs je igral s Samischem ln po Žl. pc .ezi sta se mojstra sporazumela za remis. Izredno uspešen dan so imeli tuli domačim. Potuček je premagal madžarskega mojstra Fuster-ja, Rohaček Opočenskega, MIlan Rabarja m Hucl Ahuesa. Stanje po sedmem kolu je: Foltvs 6%. Rohaček 5*4, Szlly 5, Potuček, Sami sen, FOster 4, Hucl 3, Opočen-sky, Rabar 2%, MIlan 2, Ahues, dr. Maler 1%.
Konzervirajmo
sadje in socivje
sadfe ie važen del prehrane
davno ni več poslastica,
Moderna gospodinja, ki preskrbuje svoj dom z živili ob zavesti, da je njihova biološka in kalorična vrednost iz tega ali onoga razloga važna za človeški organizem ne bo nikoli prezrla pomena sadja ln sočivja za prehrano. Ker pa naše podnebje ne dovoljuje zadostne preskrbe s saljem in sočivjem vseh vrst za vse leto, se je treba založiti s sadnimi in sočivnimi konzervami.
Pomen konserviranega sadja pa ni samo psihološki zaradi njegovega estetskega in okusnega učinka, temveč spada tako sadje tudi med zelo redilno hrano. Zato zdaj kuhano sadje ne velja več za poslastico, temveč za živilo, s katerim zvišamo redilnost in okus drugih živil. Iz tega razloga dajemo prednost konserviranja sadja s pomočjo najučinkovitejše in obenem visoko kvalitetne snovi — slalkorja, ki obenem zviša redilnost in okus. ze davno smo se morali odpovedati izobilju sladkorja, ki so ga uporabljali v starih časih na škodo okusu kuhanega sadja Zdaj gospodinje zmerno, toda kar le mogoče največ konservirajo sadje v sladkorju, ker se dobro zavedajo njegove redilnosti, obenem pa s tem varčujejo.
Vzrok razkroja sadja in sočivja so mikroorganizmi, bakterije in krasnice, ki žive na plodovih in se pol gotovimi sadju in sočivju neugodnimi pogoji razvijejo in povzročijo kvašenje, plešem in gnilobo. Namen konserviranja je uničiti te bakterije in ob izločitvi zraka ohrani konservo v pogledu okusa in estetike v najboljšem stanju in razmeroma doloo. Konserviranje sadja in sočivja je zapopadeno v pravilnih količinah konservirnih snovi, ki so same po sebi redilne snovi ali pa poslastice, ali pa jih izdelujemo na podlagi znanstvenih dognanj o konserviranju umetno. To so zlasti tekoči preparati ali pa praški.
Če hočemo doseči uspeh pri vkuhavanju odnosno konserviranju sadja in sočivja vseh vrst, se moramo držati gotovih pravil, da se nam oboje ne pokvari. V prvi vrsti je treba paziti vedno na največjo čistočo vsega, kar pride s konserviranim  saljem in
sočivjem v stik. To je v prvi vrsti sadje samo. kozarci in vsi pripomočki. Ce govorimo o pripomočkih, moramo omeniti, da naj bo vse kar rabimo najboljše kakovosti. Pri tem gospodinja ne sme štediti, ker pomeni vsako štedenje mnogo večjo škodo kakor hrihranek. Enako važna kakor čistoča pripomočkov je tudi njihova kakovost. To velja zlasti za kozarce, ki naj bodo vedno najboljši kar jih moremo dobiti. Grla in pokrovi morajo biti prav brušeni, gumijasti obročki brezhibni. Tudi pri navadnih kozarcih se ne smemo zanašati na slučajno izbero, kajti tu gre za čistočo stekla, da nam ne poči.
Zavezovanje kozarcev s celofanom je postalo izredno priljubljeno zaradi izbornih lastnosti celofana, ki je zelo prožen in trden, obenem pa še prozoren, ter ima veliko prelnost pred pargamentom. Konservirnno sadje in sočivje v kozarcih, zavezano s celofanom, lahko vsak čas kontroliramo, kar pri pergamentnem papirju ni mogoče. Praktičnost pripomočkov za konserviranje sadja in sočivja je vedno večja, zato je pa tudi konserviranje vedno lažje. Sterilizacijski lonec, opremljen s toplomerom in dobra patentna steklenica, nam pa omogočata tudi velik prihranek pri slandkorju, kajti z njuno pomočjo lahko brez vsakega strahu konserviramo mnoge vrste sadja povsem brez sladkorja. Tako sadje rabimo pozimi za močnate zedi zlasti za cmoke in potice.
V splošnem lahko združimo vsa dognanja o vkuhavanju v nekaj pravil glede na biološko vrednost in prednosti po okusu, na drugi strani pa tudi zaradi odvajalnih lastnosti, že davtno več ne smatramo konserviranega sadja in sočivja za poslastico, temveč za zelo važn del prehrane. Zato po pravici posvečamo konserviranju vedno večjo pozornost. Od konserviranega sadja se zahteva, da je okusno in lepo. To pa dosežemo, če konserviramo zdravo in povsem zrelo sadje, na drugi strani pa, če uporabljamo za konserviran e ** pripomočke.
Radio Ljubljana
Ponedeljek, 1. septembra
IS: napoved časa in poročila v italijanščini, 18.15: Komunike Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17: koncert kvarteta Ježek in duet Golob-Adamlč, 14: vesti v italijanščini, 14.15: Narodne pesmi pod vodstvom mojstra Petralia, 14.45: poročila v italijanščini, 17.15: se-renade in valčki, 17.85: trlo Ambroslano, 19: Parllamc V ltaliano, italijanska učna ura prof. dr. Stanko Lebna, 19.80: poročila t slovenščini, 19.45: lahka glasba, 20: napoved časa, poročila v Italijanščini, 20.20: komentar dnevnih dogodkov v slo-vendčini, 20.35: operna glasba pod vodstvom Gluseppa Morellia v presledku pogovor v slovenščini: Italicus: Tolminski tabor, 21.30: filmska glasba, orkester vodi mojster Angelini, 22: vesti v slovenščini, 22.10: koncert pianista Marla Collina, 22.45: vesti t slovenščini.
2. soptobia 1941—XIX
T.30: Poročila ▼ italijanščini, 7.45: pesmi in arije v presledku (8) napoved časa, 8.15: poročila v Italijanščini, 12.30: poročila
▼ slovenščini, 12.45: koncert saksofonista Miloša Zlhefla, 13: napoved časa in poročila v italijanščini, 13.15: Komunike Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17: orkestralna glasba pod vodstvom Petralia, 14: poročila v italijanščini, 14.15: radioorkester pod vodstvom Draga Marija šijanca: slovenska glasba, 14.45: poročila v slovenščini, 17.15: plesna glasba orkestra Adamič, 19.30: poročila v slovenščini, 19.45: zabavna glasba, 20: napoved časa, poročila
▼ Italijanščini, 20.20: komentar dnevnih dogodkov v slovenščini, 21.30: pogovor v slovenščini, 21.45: koncert violinskega orkestra pod vodstvom mojstra Manna, 22.15: operna glasba, 22.45: poročila v slovenščini.
Sklad za zdravljenje jetičnih bolnikov
Kakor vsako leto, smo tudi letos razposlali na stotine prošenj industrijskim, trgovskim in obrtnim podjetjem ter zasebnikom po vsej naši pokrajini z nujno prošnjo, da bi to našo akcijo podprli s Čun večjimi denarnimi prispevki. Doslej smo prejeli v ta namen naslednje zneske:
Po L 500: Kari Kovač, Stari trg pri Rakeku; Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani; Hrovat & Komp., v Ljubljani; Žlender A. v Ljubljani; Kovač Karel in Kovač Franjo, Stari trg pri Rakeku;
po L 100.—: Fabiani & Jurjevec, lekarna Sušnik, Hipotekama banka, ln pivovarna Union, vsi v Ljubljani ter Verbič Tone na Vrhniki;
L 76.—: L ju laka posojilnica v Ljubljani;
po L 50.—: Stupica Irma, trgovina z že-leznino, Sedej Ivan, tovarna cementnih Izdelkov; Prvo delavsko konzumno društvo, Učiteljska tiskarna. Zeschko A. in Prod. zadruga ljubljanskih mizarjev, vsi v Ljubljani, Kotnik Franc na Verdu ter »Motvoz in platno« v Grosupljem;
po L 40.—: Kollnska tovarna, Sušnik, trgovina z železnino in I. C. Maver, vsi v Ljubljani ter Domicelj A. na Rakeku.
L 38.—: Hrvatska deželna banka d. d., podružnica v Ljubljani; 30 lir Adamič Ivan M., vrvarna, Ljubljana, L 25.—: Hrehorič F., manufaktura v Ljubljani;
po L 20.—: Dolinar Andrej, pekarna, lekarna dr. Stanko Kmet, Šuštar Franc, parna žaga, Eberle Josip, juvelir, Babnik Jakob, vodni instalater in »Naša sloga«, trgovina s cerkvenimi izdelki, vsi v Ljubljani; L 17.95: Chiha Josip, trgovec v Ljubljani, L 15.—: Bogomir zargi, modna trgovina v Ljubljani Skupno torej L 4.381,95.
Navedenim blagodušnim darovalcem se v imenu naših najrevnejših bolnikov naj-iskrene je zahval jujmo in toplo priporočamo
njihovi nadaljnji naklonjenosti. Ako izražamo na eni strani svoje izredno veselje in zadovoljstvo nad dejstvom, da so se ti v polnem razumevanju naše prepotrebne in nujne akcije za ta sklad dejanski odzvali in nas blagodušno podprli, moramo na drugi strani poudariti naše umevno razočaranje, da je še zelo mnogo takih, ki so nas prezrli. In spet v imenu naših bednih bolnikov, ki jim neizprosna jetika jemlje življenjske sile, prosimo in apeliramo, da bodo tudi oni, ki so šli preko naših prošenj, v katerih je skrito mnogo solza naših bolnikov, spremenili svoje stališče napram naši akciji, uvideli nujno potrebo tega sklada, zlasti v današnjih težkih dneh ter opravičili svoje nepojmljivo in neumestno oklevanje s tem izdatnejšim denarnim prispevkom. — Proti tuberkulozna zveza v Ljubljani.
Violcnčelist prof. Becke? umrl
V MOnchenu je umrl nedavno bivši profesor berlinske visoke glasbene šole Hugo Becker, sloveči violončel ist in pedagog, 79 let star. Njegov oče je bil prvi violinist florentlnskega kvarteta. Sin se mu je rodil v Strassburgu in že ko mu je bilo 20 let, je postal soločellst frankfurtske opere. Z 32 leti je bil imenovan za kr. pruskega profesorja in 16 let je prirejal s svojim kvartetom koncerte po vsem svetu. Leta 1919. je bil poklican na berlinsko visoko glasbeno Šolo, na kateri je zaslovel kot pedagog. Od leta 1929. ga je mučila srčna bolezen ln vsa zadnja leta je moral počivati.
Nova Leharje va opereta
Nemški listi so poročali, da je napisal Franc Lehar novo opereto »Rigoletta«, katere premiera bo jeseni v Hamburgu. K tej vesti javlja Lehar v >posIanemc nemškim listom, da je bila prva uprizoritev te premiere že leta 1926. v Italiji ln da jo je že pred dvema letoma Italijansko založništvo >Lombardoc poslalo berlinskemu zalo&nlstvu Capitol, ne da bi o tem obvestilo skladatelja. Lehar pravi tudi, da še ničesar ne ve o tem, v kakšni obliki m priredbi bo ta njegova opereta ponuđena nemškim odrom.
Nagrada Ervina von Steinbacha
Kur at ori j nagrade Ervina von Steinbacha iz ustanove J. W. Goethea je podelilo nagrado za letošnje leto dvema elzaskima umetnikoma, skladatelju prof. J. Simonu in pisatelju Paulu C. Ettinghofferju. Profesor Simon je umrl nekaj dni pred prihodom nemške vojske v Kolmar in po smrti je bil odlikovan za zasluge, ki si jih je pridobil z zbiranjem ljudskih narodnih pesmi in delom za komorno glasbo. 451etni Et-tinghofer je doma lz elzaškega Kolmara in med svetovno vojno, ko je prišel v francosko ujetništvo, je bil odlikovan z Železnim križcem I. stopnje. Kot novinar se je odlikoval a svojimi opisi vojnih dogodkov. Izmed njegovih knjig so najbolj znane »Strašila na mrliču« ln »Armada se upira«.
Tramvaj sta ukradla
S čudno zadevo se je ukvarjalo okrajno sodišče v Wuppertalu. Obtožena sta bila dva moža, ki sta zamudila zadnji tramvaj iz Newiges v Wuppertal. Ko sta čakala na postajališču, je končno prispel tramvaj, ki je bil pa namenjen v remizo. Sprevodnik ga je zapeljal na stranski tir in odšel po opravkih v remizo. Ko se je pa vrnil, je debelo pogledal, kajti tramvaja ni bilo nikjer. Cez nekaj ur je pa prišla telefonska vest, da stoji pred magistratom v Elber-heldu prazen tramvajski voz. Nočna gosta sta se kratkomalo samo odpeljala s tramvajem domov in zato sta se morala zagovarjati pred sodiščem.
Stran 4
»SLOVENSKI JilRODs   ponedeljek, i. pg^pfcMi
00
Povečanje
opernega in dramskega gledališča
Gaspari po« vodstvom višjega svetnika na Visokem
Načrte izdeluje rijatu
Ljubljana, 1. septembra Poslopje ljubljanske Drame in prav tako poslopje Opere, sta že davno postali v vsakem oziru pretesni. To pa je povsem iazumJji\o, zakaj obe mestr_: gledališči sta bili zgrajeni v časih, ko je bila bela Ljubljana v vsakem pogledu še v povojih. Takrat sta pomenili novi zgradbi za mesto veliko pridobitev. Poslopje Opere, ki se nahaja zdaj v strogem centru v Gledališki ulici, je bilo takrat skoraj na periferij L Toda ne samo glede prostorov za publiko, ki sta za tako veliko mesto kakor je Ljubljana mnogo premajhna, tudi notranji prostori gledališča, to je oder in vsi ostali prostori za umetniško osebje in sploh personal, so že davno odslužili svojemu namenu. Zato je bilo že večkrat govora o tem, kako bi se uredilo vprašanje gledališča v Ljubljani, da bi bilo ugodeno občinstvu, igralcem in arhitektonskim zahtevam nove, odnosno prenovljene in povečane Opere in Drame.
Eksc. Visoki Komisar se je takoj po prihodu v naše mesto ž:vo zanimal za vsa pereča vprašanja, ki se nanašajo na mesto samo in na njegovo prebivalstvo. Se posebno se je zanimal za probleme našega gledališča. Na prošnjo lal.ške uprave se je Eksc. Visoki Komisar zainteresiral tudi za načrte glede povečanja obeh obstoječih poslopij in zagotovil svojo pomoč, tako da bodo dela že v kratkem začela. Načrti za primerno razširitev ljubljanske Opere so že izdelani, načrti za razširitev Drame pa so tik pred dovršitvijo.
Dramsko gledališče trpi že dolgo predvsem na pomanjkanju prostora za garderobe, za pisarniško osebje v prvi vrsti pri upravi in blagajni. Velika stiska se čuti v pogledu pomožnih prostorov in sicer kro-jačnic, skladišč za obleke itd. Dalje so se pojavljale težave na odru samem, ki je znatno preozek, preplitev in v vsakem oziru sploh premajhen. Povsem razumljivo je, da v prostorih, ki niso primerni in ne odgovarjajo zahtevam še tako sposobno gledališko osebje ne more nuditi občinstvu tiste igre, ki bi jo moglo predvajati v normalnih razmerah, kajti brez dvoma je še važnejše, kakšno je gledališče za »kulisami«, ie pa ali je njegovo pročelje primerno preskano in grajeno v takem slogu, da bo vsak laik že na prvi pogled spoznal, v kateri stavbi je teater. Pomisliti je treba, da je tisto kar vidi vneti gledalec na odru, iz parterja, lože ali galerije sad dolgotrajnega trudapolnega dela in je torej prvenstvene važnosti kakšni so prostori, v katerih se igralci pripravljajo za končni nastop pred izbirčnim in razvajenim občinstvom.
Zato se obravnava pri aktualni povečavi tako dramskega, kakor opernega gledališča, predvsem interne zahteve. Iniciativa za razširitev obeh poslopij je izšla od inž. Črnivca, viš. svetnika na Visokem Ko-misarijatu, oddelek ministrstva javnih del. Inž. Črnivec je imel tudi največ zaslug za novo kulisarno narodnega gledališča, ki spada med največje in najmodernejše na Balkanskem polotoku. Pod njegovim nadzorstvom izdeluje načrte inž. Gaspari.
Da bi se zgornjim zahtevam po danih možnostih v največji meri ugodilo, torej da bi bil obrat vsega gledališča olajšan, je zamišljena razširitev obstoječega poslopja Drame s prizidkom v stransko ulico za odrom, ki veže Igriško ulico z Gradščem. Prizidava sama žal ne more biti izvršena v povsem zadovoljivi obliki, ker prostor teg ane dopušča, kajti tik za Dramo stojijo večnadstropne palače. Potem so predvidene adaptacije in nazidave na obeh straneh odra v II. in II. nadstropju ter uporaba obstoječih odprtih teras na obeh stranskih krilih avditorija. S tem bi oder nekoliko povečali, kar bi bilo seveda neprecenljivega pomena. Na odru bi se po možnosti naredil nov horizont z ustreza-jočo električno razsvetljavo, potrebnimi žarnicami, projektorji itd. Dalje bi bilo mogoče izboljšati ogrevanje odra. Sedanja streha namreč ni dovolj izolirana, zato je na odru v mrzlih dneh prehladno in mislim, da ni potrebno posebej poudarjati, da nepravilno segreti oder več ali manj vpliva tudi na igralca. Urejeni bodo tudi stranski prostori. V pritličju bo nova blagajna s posebnim dohodom od zunaj. V L nadstropju ostanejo isti prostori, v II. nadstropju pa bo preurejena garderoba za umetniško osebje in za statiste. Garderoba bo na odrski strani. Nad II. nadstropjem pa je v načrtu nadzidava III. nadstropja, kjer bi dobili še prostora za garderobo za umetniško osebje, statiste itd. ter v zvezi z nadzidkom nad obema terasama Še dovolj veliko krojačnico s skla-
diščem za obleke na eni in večjo dvorano za skušnje na drugi strani. Avditorijska stran ostane v bistvu ista, predvidene so le nekatere olepšave. V zvezi z nazidki pa bodo seveda vse fasade obnovljene. Izpre-mnjen bo tudi dohod do glavnih vhodov za publiko Zgrajeno bo večje, monumentalne j še stopnišče s tlakovanim predpro-storom, izpremenjen in olepšan obstoječi vrt na obeh straneh poslopja S tem; pri-zidavami bo Drama mnogo več pridobila, kakor pa izgleda na prvi pogled. V razmerju s kapaciteto gledališča bi bile pc-večave večjega  obsega predrage.
Znatno večje pa bodo priziriave na po-sloju Opere Tudi tu opažamo iste težave ko pr; Dram: Največja frti.^ca je z odrom in s prostori umetniškega osebja. Zato je potreben večji prizidek za odrom do posestne meje v višini pritličja. I. in II. nad-=Trop;a Na ta način bodo o:dobljen; številni novi prostori. V pritličju bodo novi prostor za spravljanje premoga in odlaganje pepela, delavnica za dve centralni kotlarni in nova centralna kotlarna z novimi kotli pod sedanjim zaodriščem Dalje pre-stor za godbenike za oglaševanje instrumentov in velik prostor za odrom za odlaganje kulis, zvezan z odrom z okrog 7 m širokimi vrati. V I. nadstropju v prizidku bo kadilnica za umetniško osebje in soba za žensko baletno osebje za 10 oseb. V drugem nadstropju prizidka pa bo prostor za Statiste in moški baletni zbor ter velika baletna dvorana, velikosti okrog 7.5  X  11 m.  In končno soba za pomožni
ženski zbor in statistkinje. Obstoječi prostori ob odru v splošnem ostanejo, razen v II. nadstropju, kjer sta dve dvorani, ki zdaj služita hkrati za garderobo moškega in ženskega zbora in za zborovske ter orkestralne skušnje Obe dvorani bosta preurejeni, da bosta služili samo za garderobo moškega in ženskega zbora Nova bosta rudi dva prostora z novimi skladišči za obleke v adaptiranem deloma dvignjenem podstrešju ob straneh avditorja. Končno je še v načrtu nazidek v II. nadstropju ob odru. kjer bosta dve veliki dvorani, vsaka okrog 4 m visoka s približno 60 m* površine za zborovske m orkestralne skušnje in dve krojačnici {moška in ženska) zadostno veliki in razsvetljeni In bo urejeno tudi 80 m- obsegajoče skladišče za obleko Na mestu obstoječe stanovanjske hiše za opernim poslopjem, pa je projektiran nov prizidek, ki bo stal približno šest m stran od ceste, naslonjen neposredno na poslopje. Tu bo primerna veža z vetrolovom, vratarjeva loža in stanovanje gledališkega mojstra, ki je obenem čuvar *">n>lopja in gledališču vsekakor potreben Stanovanje bo sodobno urejeno z vsemi pritiklinami. V prizidku bo še prostor za ?kladišče muzikalij.
Obnavljanje ljubljanskega gledališča se bo začelo, kakor že povedano, v kratkem Liublian.   pa bo dobila  Ooero iti Dranj. v;  bosta   v  večji  -neri  ustrezal; ' hitro razvijajočega se mesta
1 I*, maki otročji fitol 1 L.; visoki otročji fitol 2 L.; novi lusčeni fižol
3 I*; rdeči korenček brez zelenja 2 L.; rumeno korenje 0.50 L*.; zeljna te glave na drobno 0.80 L. za kilogram; ohrovt 1 L.; glavnata solata 2.50 L.; endivlja 2 L.; kumare 1.20 L.; kumarice za vlaganje, ki jih gre okrog 30 na en kilogram, 3 L.; majhne kumarice za vlaganje, ki jih gre 125 na en kilogram, 8 L..: jedilne buče 0.50 L..; čebula 1 L.; šalota 2 L.; česen 2.50 L. za kilogram, da posamezna glavica, kakršnih gre okrog 25 na en kilogram, velja 10 cen-tesimov; grah v stročju 2.50 L,.; luščeni grah 3.50 L. liter; mehka špinača 2.50 L.; trda špinača 1.50 L..; kislo zelje 3 L.; kisla repa 1.50 L,.; domači parad'žnik 2 L..; lisičke liter do 1 L; štorovke kilogram do 2 L.; nerazviti jurčki za vlaganje z zaprtim klobukom 10 L.; jurčki z odprtim klobukom 6 L.*, saj je treba razrezati in posušiti najmanj 10 kilogramov svežih jurčkov za en kilogram suhih gob, ki jih sedaj prodajajo po 60 L.: suhe namizne maline liter 3.50 L.; mokre maline za vkuha-vanje kilogram 3.50 L..; domača jabolka namizna L vrste 3 L... domača jabolka 11. vrste 2 L.; domača nagnita. obtolčena, črvi-va in neiozorela jabolka za vkuhavanje 1.50 L..; domače breskve 3 L*.; domače rumene slive 3 L..; domači ringlo 3 L..; domače- češplje 3 L.;   domače   hruške 2 do
4 L. Opozarjamo vse prodajalce sadja, da morajo tudi kmečki prodajalci imeti cene sadja napisane enako kot branjevci.
Ker je prepovedana prodaja smetane in surovega ter kuhanega masla, seveda ta prepoved velja tudi za ljubljanski trg m bo zato to blago na trgu takoj konfiscirano. Smetano bo mestni tržni ura.l razprodal in izkupiček izročil mlekarskemu fondu pri Prevodu.
Horoskop za tekoči teden
od 1. do 7- septembra 1941 — Tranziti planetov s Soncem
ob rojstvu
Ljubljana 1. septembra Rojeni med 22. januarjem in 19. februar jem v Vodnarju: Večje ugodnosti zaradi naklonjenosti Jupitra za rojene v sredini. Rojenim v zadnjih dneh znamenja pomaga v marsičem Mars.
Rojeni med 20. februarjem in 20. marcem v Ribah: Skoraj za vse kritičen teden zaradi soviažnega položaja kar treh glavnih planetov.
Rojeni med 31. marcem in 20. aprilom v Ovnu: Jupiter je naklonjen rojenim v sredini, kar utegne prinesti srečo, rojeni po 10. aprilu pa bodo preživljali kritične dneve.
Rojeni med 1. aprilom in 20. majem v Biku: Mešanica ugodnih in neugodnih planetnih vplivov. Sreča samo za ljudi, ki so pogumni in razgledani.
Rojenj med 21. majem in 20. junijem v Dvojčkih: Približno tako kakor pri onih, ki so rojeni v Biku Obeta st nekaj sreče.
Rojeni med 21. junijem in 21. julijam v Raku: Mars ograža zdravje in mir rojenih po 10. juliju. Ostalim prinašajo planeti napredek.
Rojeni mod 22. julijem in 23. avgustom v Levu: Venera in Jupiter prinašata doka radosti, dočim so trije drugi  planeti sovražni in obetajo sn.olo.
Rojeni med 24. avgustom in 23. septembrom v Devici: Pogi mni in razgledani lahko zdaj kaj dosežejo, dobro kaže za denarne zadeve.
Rojeni med 24. septembrom in 23. oktobrom v Tehtnici: Veiina planetov je naklonjena, kar kaže na zboljšanje v vsem.
Rojeni nuni 24. oktobrom in 23. novembrom v škorpijonu: Kritično za rojene v zadnjih dneh znamenja, ostalim pa obetajo dobri aspekti uspeh«?.
Rojeni med 24. novembrom in 22. decembrom v Strelcu: Več planetov ni naklonjenih, kar kaže na številne težkoče v vseh zadevah. Deloma bo prišlo olajšanje le od prijazne Venere.
Rojeni med 23. decembrom in 21. januarjem v Kozorogu: Najbolje kaže za rojene po 10. januaru. Več planetov obeta čvrstost v zdravju. Mars pa je v kritičnem položaju. B. K.
LEPEGA KONJA
uporabnega za ježo in vožnjo, prodam. — Pojasnila: E. Djiika-novič, Ljubljana Sv. Petra cesta 20, dvorišče. 1445
NAMIZNA
JABOLKA
prodaja po zmerni ceni KMETIJSKA DRUŽBA. Ljubljana, Novi trg št. 3.
1444
Dragocena Velasque-zova slika najdena
Pri pregledovanju umetnin, ki so jih zasegli rdeči v državljanski vojni Španije, poročajo iz Madrida, so našli tudi krasno sliko »Umirajoči Kriste, podpisano z imenom Diego Velasouez. SLika ima letnico 1631.
Lastnice slike so usmiljene sestre ▼ Madridu, ki so imele slikarsko delo vedno ▼ velikih časteh zaradi njene lepote, toda niso vedele, da je delo velikega slikarja. Sliko je preiskal natančno Roque Pidal, ki je priznan poznavalec španske umetnosti, m ugotovil je. da gre za doslej neznano delo velikega umetnika Velasqueza. Sliko 8© preiskali tudi drugi poznavalci Velasque-zovih del in potrdili, da je v resnici pristna.
TORINO • 1835
CORA-CORA
1'aperlfivo d! gusfo moderno. Si prende con ve!;.
aperitiv modernega okusa. Pije se     s sodavico.
KAUČE
ovi modeli po nizkih cenah dobite pri
E. Zakrajšek,
tapetništvo Miklošičeva 34
Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgi?
Od tiskovnega referata mestnega poglavarstva smo prejeli:
Doslej je mestni tržni urad določal najvišje dopustne cene za zelenjavo, sadje, sočivje ter razne druge sadeže na sejati, ki so bile ob ponedeljkih. Ker se je pokazalo, da po sejah o ponedeljkih javnost prepozno zve za najvišje cene, bodo odslej seje tega odbora že ob petkih.
Po pooblastilu Visokega Komisarijata je v petek mestni tržni urad spet določil najvišje dopustne cene raznim pridelkom dogovorno z zastopniki konzumentov, prodajalcev in producentov. Te cene je že odobril tudi Visoki Komisarijat z odlokom št. 810. Po višjih cenah nikdo ne sme prodajati in prav tako tudi ne kupovati, pač pa seveda lahko prodaja in kupi ceneje, saj bo vsaj nekaj cen med tednom gotovo še padlo.
Enako strogo kakor predrago prodajanje bo kaznovano tudi preplačevanje. Zato naj gospodinje pazijo na maksimalne cene in blaga nikakor ne plačujejo dražje ko določajo od Visokega Komisarijata odobrene in dogovorno določene najvišje cene. Prodajalke in kupovalke naj si prečitajo v listih poročila, kakšnega mnenja je apela-cijsko sodišče o teh zadevah. Kazenski senat apelacijskega sodišča je namreč napram sodbam okrožnega sodišča sedaj zavzel načelno stališče. S poudarkom je nagi asi 1 načelo, da je treba določevati napram navijalcem cen in verižnikom z življenjskimi potrebščinami strožje in višje kazni,
kakor je bila dosedanja praksa. Dalje je isto sodišče izreklo, da za navijalce cen in verižnike niso umestne pogojne kazni, čeprav so bili obtoženi doslej nekaznovani in bi bili zato lahko deležni dobrote kazenskega zakona o pogojnih kaznih,
Apelacijsko sodišče je dalje osvojilo načelo, da ne gre pri bazenskih zadevah proti navijalcem upoštevati nabavne cene živil, kakor so jih kupovali obtoženci, marveč je treba naglasiti stremljenje ureibodajalca, da se mora prodajalec živil strogo držati okvira najvišjih cen in da mora pri nakupu živil prav ta okvir vzeti v kalkulacijo in kupovati blago po takih cenah, da bo dosegel primeren doaiček. Trgovska kalkulacija o dobičku je dovoljena za določitev cen le pri blagu in predmetih, ki ne spadajo pod določila o najvišjih cenah. Zato je te dni apelacijsko sodišče razveljavilo nekatere sodbe glede pogojnih kazni, ki jih je spremenilo v nepogojne, ter je dalje še povišalo od prvega sodnika določene zaporne kazni. Te kazni so bile prav znatno zvišane in je bila n. pr. neki obtoženki, prodajalki zelenjave kazen, poprej določena na 7 dni zapora in 114 Ur denarne kazni, pogojno za eno leto, zvišana v nepogojno kazen na 15 dni zapora in 1000 Ur denarne kazni.
Od ponedeljka 1. septembra, pa do pone deljka 8. septembra veljajo te-le najvišje cene: domači krompir 1.10 L. na drobno kakor je določeno v maksimalnem ceniku Visokega Komisarijata št. 3; koleraba 1 L..
•
Nobena skrivnost
ni. da imajo oglasi ▼ »Slo-renskem Narodu« ▼elilc uspeh.
Kadar potrebujete k*x koli. se poslužite oglasa ▼ »Slo ■renskem Narodu«.
OGLAS V »SL. NARODU« DOMENI USPEH
Cm. Ob.   dan »pcci«-Tta  oglasni oddelek naročila
amo do 9. ure dop.
I PUE.ni CHE...
CELIH 107 PREMIJ...
furono distribuiti lo seorso anno fra 1 vlncitori delta Lotteria di Merano per un ammontare complessivo di oltre 5 milioni.   Fra questi, il primo premio era
di due milioni di lire ed il 2° di un milione. Anche quest'anno i premi da estrarsi a sorte il 9 Ottobre a Merano saranno numerosi e cospicui (da fissarsi    in    base al numero   dei   biglietti venduti).
Acquistando oggi stesso con 12 Ure un biglietto della Lotteria di Merano anche tu puoi diventare milionario. Non lasciarti sfuggire la Fortuna: valle incontro!
v skupnem znesku nad 5 milijonov je bilo lani razdeljenih med zmagovalce Meranske loterije. Med temi je znašala prva premija dva milijona lir, druga pa 1 milijon. Tudi letos bodo premije, ki jih bo določil žreb dne 9. oktobra v Meranu, številne in izdatne (določene  bodo na podlagi števila  prodanih srečk).
<5e kupiš takoj danes za 12 lbr srečko Meranske loterije, lahko tudi ti postaneš milijonar. — Nikar ne dopusti, da bi ti sreča ušla:  pojdi ji naproti!
PROKLETSTVO
14
DEMANTA
Roman.
— Oprostite, dragi moj Alcide, toda v kinu mi je nenadoma postalo slabo.
— Napadla je vas hripa, kaj ne? Ves svet ima zdaj hripo. Pomislite, da se je moj stari vrnil snoči domov in da ga je tresla konjska mrzlica. Zdravnik je dejal, da ga je napadla nevarna bolezen... Ce se bo stari sploh izlizal iz tega, bo moral ostati v postelji najmanj štiri tedne. Sicer pa, ali ste namenjeni k meni?
— Ne bil sem pri svojem prijatelju, stanujocem v tej hiši.
In pokazal sem z roko na Manzano, ki je stal naslonjen na ograjo stopnišča.
— Ah tako ... mislil sem ... moram vam oprostiti ... mudi se mi... kajti stari čaka na zdravila ... Zdaj na kino zaenkrat ne bom več mogel misliti.
Ko je bil Alcide izginil, sem se pridružil svojemu pajdašu in nadaljevala sva svojo pot.
Ko sva stopila na ulico, me je Manzana vprašale
— Kdo pa je ta dečko? Najbrž Benonrjev sluga.
— Da... No, ali ste slišali, kaj je rekel? Njegov
gospodar je bolan in dolgo bo moral ostati v bolniški postelji... ne da se torej nič storiti. Najin pohod je onemogočen.
Manzana je skomignil z rameni
— Treba bo izmisliti si kaj drugega, — je dejal po kratkem premisleku. Prišla sva do kavarne na vogalu trga des Ternes in predmestja Saint-Honore.
— Stopiva v kavarno, — sem dejal.
Naročil sem dve skodelici kave in rogljičke.
Manzana, ki se mi je zdel sestradan, je molče jedel in pil. Guba se je pojavila na njegovem zagorelem čelu in nestrpno je mahal z rokam. Bilo je jasno, da o nečem razmišlja.
Kar se je prijel za glavo.
— Jo že imam! — je vzkliknil.
In sklonil se je k meni, da bi mi pojasnil naklep, ki je bil dozorel v njegovih banditskih možganih.
— Dragi moj Pipe, mislim, da sva rešena, — mi je zacepetal.
— Ah!
— Da, toda zadeva je zelo kočljiva.
— Vlom?
— Ne...
— To mi je ljubše.
— Meni tudi... toda, glejte... obetajo se nama velike sitnosti in težave.
— Govorite razločne je!
— No torej, prodati mislim opremo svojega stanovanja ...
— Saj ni vaša.««
— To ni važno.. . glavno je, da najdem človeka, ki bi jo kupil.
— Ah, takih ljudi najdete, kolikor boste hoteli, toda pozabiti ne smete, da ima ta hiša hišnika,
— Hišnika bova odstranila pod to ali ono pretvezo.
— Toda preden bo kupec sklenil z vami kupčijo, se bo informiral. Hotel bo vedeti, da-li, je oprema res vaša... Ce je to vse, kar ste si izmislili...
—Ali, vidite kako drugo možnost?
— V tem trenutku ne... morda pa, če bom razmišljal ...
— Ah bi ne bilo mogoče dati tega demanta tukajšnjemu strokovnjaku, da bi ga proti visoki nagradi razrezal? Ali je res treba v ta namen potovati na Holandsko?
— Da, kajti na Holandskem imam prijatelja, ki se lahko nanj zanesem... On me ne bo izdal.
— Da, vidim: sporazumeli se boste z njim, jaz se pa obrišem pod nosom ...
— Vrnite mi torej moj demant!
— Ne, tega ne storim!... Imam ga in obdržim ga.
— Upam, da ne zase.
— Seveda ne... ah, oprostite, dragi moj Pipe, glavo izgubljam. Razmišljati morava. Gotovo veste, da se ne moreva odkrižati tega demanta s prodajo zakotnemu prekupčevalcu, pa naj bi še tako popustila ▼ ceni.
— To je izključeno.
— In vendar... saj so ljudje, ki se pečajo s kupčijami te vrste.
— Da, toda zakotni prekupčevalec nima na razpolago dveh ali treh milijonov.
— Z njegovim posredovanjem bi morda 'ahko našla delavca, ki bi bil pripravljen razrezati najin demant.
— Ne... kajti delavec bi naju takoj izdal. So dragulji splošno znani, katalogizirani in etiketirani. In najin demant spada med take dragulje.
— Ali je bil v zbirki?
— Da,
— Pa vendar ne v zbirki barona Rotschilda7
— Ne, v zbirki muzeja Louvra.
— Ah, vražja strela, to je torej kronski demant ... morda celo Regent.
— Da,
— Ah, že razumem... Bil sem zelo neumen, saj bi si bil lahko mislil, da je to Regent. Videl sem ga pogosto tam v vitrini in ko sem ga tako pože-jivo božal z očmi, sem si mislil: O, ko bi imel ta demant v žepu!
— No, zdaj ga imate, toda ne v svojem žepu, temveč v svojem kovčegu, pa niste zato nič bogatejši .. •
— To je res... In nikoli bi ne bil mislil, da lahko človek s takim bogastvom v žepu umira lakote.
Umjuje Mp a Za Narodne tiskamo Fran Jena il Za upravo In msaratnl dal lista Vlad. Regato il Vsi i LJubljani
26