245. številka. Ljubljana, t torek 26. oktobra 1897. XXX. leto.
SLOVENSKI MUL
Iihajiv vsak dan mvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeuoan za a v s t r o-o ge rs k e dežele za vse leto 15 gld . za pol leta 8 gld., za četrt leta l gld., ta jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto I.. gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr. za jeden mesec 1 gld  10 kr. Za poSiljanje na dom računa se po 10 kr,
na mesec, po 30 kr. za četi t leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaSa. Za oznanila plačnje ae od Stiristopne petit-vrste po H kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračnjo. — Uredništvo in npravnifitvoje na Kongresnem trgu St. 12. U p r a v n i & t v u naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j vse administrativne stvari.
I Vlelon  Ht. 84.
Uredba jezikovnega vprašanja.
m.
»Slovencev* dunajski poročevalec se je opetovano mečno navduševal za Dipanlijav jezikovni predlog, menda zategadel, ker ni izpoznal, da je predlog prav za prav naperjen proti jezikovni ravnopravnosti, kakor jo narodom zagotavlja člen 19. drž. csn. zak.
Dipanlijev predlog meri na to, naj državni abor določi načela za nredbo jezikovnega vpra sanja, naj ustvari okvir, kateri bi potem izpolnili deželni zbori, a iaprožil ga je v namen, da bi se po njega sprejetji razveljavile jezikovne naredbe.
Da hoče Dipauli, naj bi drž. zbor določil samo načela, po katerih bo naj nredi jezikovno vprašanje, tema je povod to, da je hotel — sam avtonomist — ugoditi Čihom, kateri zagovarjajo mnenje, da apada stvar v kompetenco dež. zborov. Določbi nač I 7» nredbo jezikovnega vprašanja tndi Cehi ne morejo ugovarjati, ker pravi § 11. lit. 1. zakona iz leta 1867., da je načela za organizacijo sodnih in upravnih oblastev določiti sodelovanjem drž. zbora.
Toda načela organizaciji sodnih in upravnih oblastev so že določena in sicer v člena 19. drž. osn. zak., v smisla katerega morajo biti vsa oblastva tako organizovana, da zamorejo zadostovati ustavno pravnim it*h.evam državljanov, katera morajo biti torej tako urejena, da zamorejo občevati z vsakim državljanom, kateri ae poslužuje jsdnega v dotični kronovini deželnonavaduih jezikov in da zamorejo v tistem jezika reševati podane vloge itd.
Načelne določbe za uredbo jezikovnega vprašanja torej prav za prav ni treba, ker jo že imamo, a če je Dipauli vzlic tema sprožil svoj predlog, imel je v mislih utesnitev za Čaško in za Moravsko izdanih jezikovnih naredb.
Principijalno določajo te naredba, da morajo v dotičnih kroaovinah vsi uradaiki biti zmožni obeh deželnih jezikov, da morajo nradovati v obah jezikih, ia sicer ne samo s strankami, ampak tudi v notranjem delokrogu. Dipaalija se zdi, da se je ■ tem predlogom storila nemškemu prebivalstva na Češkem in na Moravskem krivica in on hoče, da
LISTEK.
Marko Pernhart.
O razstavi njegovih slik v Celovcu.
Spisal Vat rosiuv II o Iz. (Dalje.)
Prehodimo posamične sobane, počensi na iztočnem konca, kjer so bile poleg pokrajinskih slik in panoram po stenah okrog razpoložene po dolgih mizah prej omenjene skice in ekičns knjižice ter one risbe na rjavem papirju? Navedene skice nam predočnjejo prvotne osnutke te ali one pokrajinske slike večinoma gradove in njih razvaline. Skične knjižice, v katera si je umetnik s kratkimi potezami očrtoval površni obris dotične pokrajine, so jako poučljive; one nam kažejo spočetje in razvoj slikarjevega motrenja prirodnih obrazov.
Kaj ganljive so v teb knjižicah že prej omenjene Pernhartove opomnje v — slovenskem jeziku t Tu čitamo na prvotnem osnutku razgleda po celovški okclici. „Nebo swetwo, dimuasto; Senca no Swet se malo spoznata. Wse aivo, ta vetechi lntich Mesto (Celovec). Ta swetleschi peteh rede-techa." itd.
Onih 30 risb s svinčnikom na tako zvanom rjavem aNatar<papirju", predstavljajoči znane ko-
se odpravi ta krivica in da se utssni vsebina jeri kovnh naredb.
S tem pa zahteva Dipauli utesnitev člena 19 drž. osn. zakona. V drugem odstavka tega Člena, govorečem o splošnih pravicah državljanov, je povsem jasno povedano, da as ravnopravnost vseh dr želnonavadnih jezikov priznava za celo dotično kronovino, ne širno za jedan del krono-vine Češčiaa je torej v cali Češki dežtlnonavaden jezik, ne samo v čaških okrajih, kakor ja nemščina v celi 軚ki deželnonavadna, ne samo v nemških. Isto velja tudi za slovenščino na Štajerskem in na Koroškem. Slovenščina je v H&rtbergu in v Kisen-erzu, v Althofinu in v Greifenburgu prav tako de želnonavadni jezik, kakor v Celji ali v ZtL Kaplji. Ta princip priznavajo in uveljavljajo jezikovne na redbe, ore zagotavljajo, da bodo uradi megli zadostovati ustavnopravnim pravicam državljanov in če zahteva D psnli njih razveljavi j en je tu utesn'tev do tičnih določb, zahteva s tem — kar se tiče urado-vanja s strankami — utesnitev člena 19, torej premembo ustave.
Se li bode doseglo porazumljecje mej Čehi in Nemci glede jezikovnega zakena, o tem tukaj ne Čemo razpravljati, a nam se zdi, da ss ne doseže. Nene zahtevajo, naj se nemški okrsji ločrjo od čefkib, oni hočejo, naj bolu v nemških okrajih nemščina jedini oradni jezik, s Cehi pa naj se obravnava eventuvalno s pomočjo tolmačev, v to pa C - h i ne merejo in ne bodo rikdar privolili, ker zahtevajo ravnopravnost za ves obaeg Češke, kakor jim jo jamči Člen 19. drž. osn. zakona.
Stališča slovanskih poslancev glade Dipaalija vega predloga je povsem jasno Prijazni mu ssejo biti, ker je ustvaril priliko, do3eči izpopolnitev in natančno obrazložitev člena 19. drž. osa. zakona, a skrbeti jim je, da se v tem člena zajamčena pra vica ne utesnl. Zlasti pa se morajo zoperstavljati nameri, da bi dež. zbori imeli popolniti v državnem zbora eveutavalno sklenjeni zakonski okvir, kajti da bi koroški, štajerski, istrski in tržaški dež. zbor oropali Slovenca in Hrvate po čl. 19- pristoječih jim pravic, o tem pač ni dvomiti.
roške gradove, je bila svoje dni nakapila naša — cesarica; iz njene umetniške zbirke Bi jih je bil izposodil letos razstavni odbor. Te risbe so jako čisto izdelane, toli mehke, no, ipak plastične, da se ne morete načuditi velespretni umetnikovi roki, ki je s preprostim sredstvom, z jednobojnim svinčnikom vdihnila pokrajinskim obrazom tolikanj življenja!
V isti sobani je bilo razobečenih tndi GO pokrajinskih slik na platno, mej njimi dve veliki panorami z Dobrača, vsaka v dveh cddelkih, in četvero »razgledov, z iste gore. Posamične slike so pcanelki raznih pokrajinskih prizorov po Koroškem v stranskih silhuetah in profilih, dočim nam omenjene planinske panoram kažejo dotične pokrajine s ptičje perspektive v nepreglednih ob-sežjib. Manjše slike nam predočujejo krajinske mi-tive in vedute ob različnih dnevnih časih, panorame pa so naslikana večinoma pri popoludanski luči ali pa ob večernem somraku, ob vedrem nebu, z mehkimi in medlimi ter s toplimi tintami. Tem nasproti pa je slikan .Pogled na Dobra č" o jasnem sjaju poldanskega solnca, da se živo in biBtro razločuje vsaka posamična rastlina in sleherni kamenček na imenovani planini.
V drugi sobani  na jugovzhodnem oglu je bilo 62 slik,  mej temi dve prostrani ap a n o -
V IJuhlJnol, 36. oktobra.
Baron Dipauli noče odnehati, nago, kakor javlja „ Vaterland', ho_e svoje delo nadaljevati sicer ne proti veČini, toda eventuvalao brez večin*. Dipauli hoče delovati za pomirjenje narodov ter a pomočjo katoliško narodne stranke posredovati mej strankami, da se dosežejo redne parlamentarni razmere, in da se more Amrija v miru gospodarsko razbijati. Virok, da so se Dipanbjevi poskusi izjalovili, so po zatrdilu ,Vaterlanda* elementi, ki pri konkretnem prepornem vprašanja niso prizadeti, ki pa so D.paulijev jezikovni prtdlog onemogočili z zahtevo, da se mora levica zavezati, da proti na-godberemu provizoriju ne bo dekla cbsttukcje. Ti elementi so bili menda Poljaki.
Hrvatki ban. Ogerski in hrvatski časopisi so raznesli vest, da hoče iti ban Kbaen I! • 1 rvary v pokoj. Ofic'jozai ogeruki listi to vest d;mentujejo v tem em sin, d* ban ne cdBtopi sedaj, d'kler Be ne povrne mir v deželo, ampak da počaka dotlej, ko ee vse zopet pomiti. Demotti prav za prav potrjuje ono vest, kajti dejstvo ostane, da ,e ban sam izpozoal svojo nezmožnost, da sam izprevidi, kako se Hrvatov ne sme „pacifikovati", ter d pojde kakor hitro aa bo možno. Srečen pot!
Na Kreti. Adm ral Canevaro je sporočil mnogsm členom krečaoekega narodnega tbera, da se krtčanBio vprašanje tekom jeduega mest ca teši. Admiral je priporočal, naj se m:r in red ne kali ter zagotavljal, da dobi Kreta popolno avtonomijo. Polkovnik SchatlTir, ki postane buj- guverner na Kreti, je nekaj nad 40 lat star; pred 20 leti je bil v tri-jentn, v Armsniji, v Egiptu, v Sud- na. Pozna torej življenje in enačaj bodočih podanikov.
Nemški partikulazem ae zDpet oglaša. Neki monakovBki časopis je objavil nekaj pisem iz zapuščine bavarskega kralja Ladovika II-, ki kažejo uprav v beagalčai razsvetljavi, da jedinstvo mej posameznimi nemškimi državami ni toliko, kakor je povdarjajo Prosi, t-r da je ljubosumnost mej nem* škimi vhdarji nemala. Ludovik II., nesrečni sorodnik avstrijske cesarice, ki sa je v blaznosti sam utopil, je olividno sovraži prasko kraljeve rocbino ter je
rami s Seklja pri Gradca8 tb jutranjem svitu, okrožni pogled 8 Starnberga nad Beljakom" ob večernem žaićoji karavanskih planin, potem aB e 1 j a š k a dolina" pod večer ter dve sliki Nemškega Pliberka za Dobračem. Poslednji pokrajinski sliki sta uprizorjeni po vsem razločno ob popoludanski svetlobi s toliko živostjo, da ee uprav čuti bilo dalavništega g banja po imecovenem tovarniškem krajo, po zgoraj naštetih plftniuskih vedutah pa je raaUt blaženi večerni mir . . .
Tretja sobana proti jugu je bila odme-njena Pernhartovemu proelavljenju koroškega Triglava t. j. .Velikega 2 vo ni kar j a". To goro so menda naai pradedje nalivali z Velikim Klekom, kakor istega „Šeklja" za Gradcem — s Sjkcloncm, kar jo izpovedal znani nemški pc topi sce dr. Henrik Noii. častitljivo glavo tega ponosnega očaka sivih Dolomitov je naš Pernhart posetil desetkrat v teka treb let; ni čuda tarej, da je uve-kovečil njega s snegom pokrito teme v mnogih slikah in z različnih strani j. In bilo je v tej sobani res 17 raznovrstnih pesnetkov mogočnega Zvonikarja 8 šilaotim, smelo kvišku strlečim vrhom.
Tu se je Pernhart izkazal vtlenadarjenega opazovalca gorskih višav in je kaj vešče, uprav mojsterski naslikal večnih lednikov bl'ščeča obličja.
le nevoljen prenašal na d oblast nositelja nemške krona, dasi je navidemo sam dtlal za ožitvorenje Vtlikonemčije. T* pisma vzbujajo velikansko senzacijo, zlasti pa na Bavarskem, kjer ima partikularizam r»jveč privržencev.
V Maroka bo nastali veliki nemiri. Za-atopn ki 11 > I ja in Fcrtngala b i pcslah knrirje na maro-lansko vlado. Soltan je ;.«[ n-l 1 IG septembra s vdiko »ejao M->r:akeš ter načel vso d želo zapuščeno.
Dopisi.
Iz ltibialre, 24  oktcbra. Do'go ž« ni bilo g'a^o iz »i-šega trga.   I)* pa, gospod urednik, ne rirdet* milliH da neto pcpolsona zaspali, poročam raj Vsm v kratkem,  kar ca vtm druzih vesoljno '..'n     zalev,  o nekaterih   mi - ikosto h   stvar h. Žt viojsko   t z lavo smo imeli.  Y\le»»žne so take razstavi ia ku'to e« jih 'j idttvo veseli, dokeinje to, da to krreje pripeljali, k'jub temo, da je kakor iz š*rfi lilo,  rkoli  80O govej h  gUv k preuirauju. Premija vabi, če dobi kmet priznanje za umno go epoda-Mvu v t- ji ah urein oiira, iu poleg teg i de dtr v da i ar ji, ga toroajb.ij vzbuja, m vzptdbujeaja je  <rrb; k niBnema  gespodaratve, p-s^bno p* pri j:c veje rej", kjr je žal'bcg na Kr&njsatm še v mar-B'ki-tf»r»m kraji gotovo napnčao ranenje rarširjeoo, da je vsa lidno, kakšna je krava, čh se jo ie radie, ia vse j-tdao, kakš n j-* vi.«i, da «e vleče, vse jeiuo i^kS^a i*, b k, —. A t aekaj bi sj mani zjM ime lino. M ičaoi, tri mi veliki posestim, v prvi vrsti fr#jš'skj. rej bi redoV"uli prstni j   Naravno je, da io mih žnioF, ki po navali d • -t • roaoj trpi, kakor tri rchlnui poslanika, veliko lepša. L pd< red im», boljšo krmo, tud ii Lo.jA'g« plemena je po navadi, ifckrbuj" «<• pazn j , C  zboli, ima h tro uvidenško p. moč. M njli st-slag« je torej, ako je lepa, ii ve li^r; leti) b ra»ralab;ti krtva v l-noieV.n kova, da bi zr.Rlt.zl ta po pravici is4o orecann, kakor mali p atatoik ?a tvojo manj 'epo k*»vo  Cestne prem je naj bi u«.bi ali torej ti ».i živinorejci, in n adar de i »in L    ateie nbj b  b le jedino L za cale poseat r. ke    D.kVr to na'eb n: izr:>=o, rnj  b  se pa i s ij  vtč;< posr sfr».ki rir k ili rami denaraim pre m jan,  ako ee jim t ki pmns   In v tem oziru nav z vpeljem caziašam, da je n^š g d^kan, ki ec je v k  tke-o. času s/oje^u b.vaija tu, prebival sto ze'o priljubil, dal lop izg'eđ s trm, da je pri z:.ano rru premijo odklonil.   Ker sem. pa ža v fa r vin, oaarnm n j tedi še, danes j« zvpastil tuli v obče čilasi ra^ k-plan g. M š*o, ki je nastopil pužbo kot \z > ) telj  pri  kr.e:u \V. idis< hg -net '.u v R n,icab. — O p«m ovanj   moram p* še nekaj po-v Jut.   Pifdkic se i« začelo popisovat j i krav. pr* g-'dcval ,e crožn k ž.r.nnke petae I s *. ia kdor ga »i imel, zapisal g> je.   K t.'t t eo si š p-1, a 'i drug drugenru v uho: nTi i naš   že preaaijo,  ker te je zapisal.** Bli so [m r i i  skoro najlepee krav«) brez potnih listov,   Iznenađeni  bodo seveda  rev ž«, ka ter h je okel: 50, ko d .te"  mc-s'o premij vbailc k kazen kerr.u s diftčo, pred katerim sa b do morali vsgovarjati zarad* t«-ga prestopka in plakati kasen mor--b t. 5 gld., ce s^i ne bode z •• zir .-v na poseban cJtjšu o e norutnte z'eka n žja. O sjšajoči moment je pa to, da ju mera! iaeti vsak  kdoc j* pripeljal kr>70 nu razstave,   žap,nsko petrd lo, da je krava vdaj pel r«ta v njegovi reji.   To potrdilo je dob 1 toraj cd Županstva tn to isto žop nst^o, ki ji po« k ca no iztatljati tod  peta« lise, — \ sij tako b Človek pri svoji slabi pa a* ti midlil — je tndi po klicano kn.et»  varovati škode, izvrševati postave.
in posestniku izstaviti tuđi brez poiebnega zahte vanja potai list, na pa, kakor se je  baje zgodilo, kmeta zagotavljati, da mu ga ni treba. Pazite kmetje,   kateri   dobite  v   svojem   kraju živinsko razstavo, da ai vam ne bode  g dio   tako, kakor nekaterim tu v Rboici!   Pazite pa tudi župani in občinski tajniki,   da  ne  bodete živinskih potnih listov izdajali samo tistim,  ki se pri  vas znjasijo zanje, ampak tudi tistim, ki pridejo po certifikate, da imajo živino že pol leta v reji, ker vi morate vedeti, da jih potrebujejo!  Sploh vziram te hi ob Č<nski zastopi  skrbite za to,  da  bolo županstva izpolnjevala v vsakem oziru svoje d ilžnoiti, serb t* za to, da dobite dobre tajnike,  katerim morate pi tndi dati prismoo plači za njihov trud, cbraite bs pa tudi do d žilnega cddora, da ta stori, kar občine eaao ne morajo, da skrbi za poduk selanjih ia novih taj lik iv, da upliva na to,  da i ji i vsaj vsaka večja ob5:na 8/ojeg« uvežbauoga t*jn.ka, — in da naj hjIjH akrbi zi to, da se b->do zakoni is vrševali,  t*r da  bodo župaontva v vjakem oziru rndao ia u, no poslovala    Ki. ni v t -n oziru se moram tudi vam pritožiti, gospod nredaik. Čt pri■ d-,j kdaj v r bnico, 83 bjdits kar d-u ili. Prvo, k-,r zagledate, je tam, kj »r se saidoti pravokotno cesta iz Sodražice in v Kočevje, velika jama. Oi i ž j", da se m ša nikdo vanjo zvrnil. I, n ;o leto so n li nap*avili okoli nje ograjo.    Ali kje je ž» ta? i i ^ Iv v • eo sjm, kd tj s.) zop.t obaovi ograja okoli te j*m     Na trotoaru cb časti proti kol.od/oiu sta ravno ra p 1 poti dva kola, ki sta poitavljeaa tj* z namenom, d* b  ztubrasjevala  d > b  kio ne vozil z vozičkom po tej poti. — Team ee končno ne da ngvarj^ti,  ali   čfo >ek  bi   mislil,   da  bi bilo umestno prav na tsm kraji prižgiti evetilnico vsaj kad^r je zvečer te no,   Vlak iz L ualjani se pripelje po 9. ari zvečer. Mn g) ljulj pr<haja in ne katari tuli cdhijajn v K)č«vje.   \n uls si čl;vek l&bko potol:e, če lobatns ob tak kol, do ebio ker se is železnice in na ž^lasnco  po navadi hiti. — iS retiloica stoji tam  (pravijo,  da   jo  je napravila laatn.ca hotela pri kolod/oru na lastae trošio proti te tu, da jo da ob^ioa prižgati) alt ». l.š jo le, ako neseš 8aai svvtilaico ssboj. — Pr žgala se bode pa msnda, kadar s   bo kdo ob teh kolib poškodoval, čh jih na bjd^ kdo poprej izpalil    A*i kaj je vse to — proti temu. kar bi človek laako povedal o s'irbi obćia za var'o .r prebivala ra. as v aaš; ob čini, — v kateri je b.c*?r vse v n*.j'eptem reda — toda v dru .Ij. o katerih stvareh |u h očem pisati prihodnjič.
Dnevne vesti.
V Ljabljaai, 26. oktobra. — (Uršulins^io učiteljišča)   .Slovenec" sa ba•• i sicooi z naiiaa poroči on, da a^mara/ajo ljob> Ijauske U.šaknka estanoviti šolski zavoj, kateri bo menda — t -,*.o s; o psali—nekaka koakureaca slovenski viši dekliški šoli,  in  piše o tej stvari: „Uršalinka imajo zasebno uji'aljsko pripravu co za deklice in sedaj so za to šolo poosile za pravico jaanosti. O saovaoju kake takoz/ane v šje dekl ške šole torej ni nobenega govora.   Za javno ženiko preparandijo pa mora b ti predložen isti u 'ni načrt m . h t i  učni jezik, katerega  zahteva potom zakonov š.Lka oblaat. Uršaiiasko žeasio u; ;.e l:išče sa o r a biti torej tako, kakotš oa ji saiaj ob stoječa ženska p.ipravnica, sic«r bi ne megla dobiti pravice javnosti.   O kaki g-raan:;-«.- j» torej tukaj
K)lik. je ta miloba scežr.e belote, kolika je pro a.rnos'. navzdol zIrmjodega ledu in pa kolki je i.vos iznad tajnostuih prepadov ped nebešk svod ki-peih gorskih čerij — to j* treba videti na svoje oči, kajti opisati vse te ;ar U: prikazni z jasnih A'p ni mogoče.
In kaj bi šele rekel o prečudoviti p'aainaki paacraaai z istega Velikrg^a Z onikarja, ki jo ja nas'ial Psrbart v obspgu 51' širine in 9' višine in acer dvakrat? V ta namen je I. 1857. v štirih c'n '«ih trikrat lazil na imenovanega gorskega velikana in pri tem dtakcat na njega cajvišji vrh, kjer je n&ki dan prebil vzdržema — štiri cele ora! Tudi je nekoč prenečil na njega višavah ter preživel oeda pregrezo ite strahote. Po svojih zapis kib ja Marko Pernhart 91 krat lazil na gore ter pn tem premeni 700.000 čevljev visočine. Da je pri »rojem hribolazenju tndi večkrat ponesrečil, jeden-krat ce jedva rešil gotove smrti v prepadu ter si i'rug'krat pri padcu 8 Stola nakopal smrtnonosno bola:en v želodcu — o tem nam pr'poveduje njega zaaimivi življenjepis.
Poleg Zvonikarskih al k, vedut in panoram, katerih se niti ne lot»m popisovati, je v isti sobi tadi prelepa pokrajinska slika: .Cerkev sv. Krvi pod Velikim Zvonikarje m8, ki je todi lastnina avatr j ike cestrije Elizabhte. Ta slika nam prestavlja imenovano cerkev z iste strani, kakor vsi nje f tegraf ki p enetki, ki so razširjeni v brez-
brojnih iz;odih po vsem sveta.   Ldelsna je z vir tnozno spretnostjo,  povsem   mojsturski,  zlasti kar sa destaje razdelitve svstlobe  ia h ace, da ne go vorim o genijalai  oredbi posamičnih  njenih oddel kov ter ubraaosti skupne n,e celote.
Ia napjsled je bil razobešen v t ij sobani po vaej postranski steni že na začetku omenjeni „Ok rožni razgled s Triglava" iz dežslnega muzeja v Ljcb']aoi. Ker si taistega vsak dan more ogledati v našem mazeju, opuščam tu njega popis tir pobitim ša v poslednjo četrto sobano Pern bartove razstave.
Tamkaj je bilo na ogled razobešemh 60 slik, zgrlj pokrajinskih prizorov. II j temi so se odliko vale nasledaje panorame:  BP ogled  na Bled" z večerne atrani — predivna veduta po vs> m Go renjskem navzdol do štajerskega;   0O ko lica ob Cerkniškem Jezeru"  in pa „Okružni raz gled z Magdalenske Gore"   pri Cslovcu, za* radi katerega me je prijatelj Progar povabil na to Pernhartovo razstavo . . .
Tri cele ure Bva hodila po teh sobanah, od slike do slike, od panorame do panorame ; sam sem bil potam še d#akrat v tej bogati zbirki pokrajin ekih slik Pernhartovih in ko sem se naposled poslovil od njegovega portieta, zdelo hi mi je, da Bem Be ločil za večno od prem.lega mi prijatelja ii presrečnih mladostnih dnij, kakoršen mi je bil na pr. Jurij Šabič. _ (Koneo prih.)
ni nobenih sledij, raznn, ako as tndi aa obstoječem ženskam učiteljišča slovenska dekleti na germani-zujejo. Potreba druge ženske pripravnice je pa tndi očividna, kar je znano, da niti polovica kaadidatinj, ki napravijo vzprejesno skušnjo, ns morajo sprejeti nobeno leto na sedanjem učiteljišču." Tako „S!." Ta izvajanja so tako zanimiva ia tako značilna, da jih moramo nekoliko pojasniti.   Zaano je, da ao svoj čas Uršul nke poskušale preprečiti ustanovitev višje dekliške šole 8 tem, da ao ustanovile gospodinjsko šolo, katera je jako hitro zmrznila. Ziaj hočejo dekliški šoli škodovati s tem, da ustanove javno učiteljsko pripravnico. Potrebaa taka učiteljska pripravnica ni prav ni:, naj to tudi .Slovenec" trdi, kajti iz dr* žavne pripravnice pride vsako leto toliko kandida* tinj, d* kmalu ne bolo v«': mogle dobiti služb. To je napotilo vlado, da je omejila štovilo gojink na drž. pripravnici. Akosa ustanovi ša javna privatna, se a tem samo po nepotrebnem pomnoži število na službo čakajočih kandidatinj.  To vedo tudi Uršu-liuk••, a ustanoviti hočejo vender „pripravuco", ker upajo,  da vlovć vanjo  nekaj deklet,   ki u so bila vzprejeta v drž. pripravnico  in ki bi sicer iskala višje omiks v meitni višji dekl.ški ho i.   Na to računajo toliko bolj,  ker gojenkam naknko t beta jo učiteljska h u bi. Toda to ni b Ia glavna etvar, radi katera smo se o tem  uršjlinskem   zavodu izrekli neugodno. Mastai višji dekliški šali si ni bati konkurence, saj so tuli že širši krog' spoomalj, da re-d vni ke šols niso dosti prida.   Poglavitna stvar, katero emo očitali rečen emu oršulinstemo, zavodu je ta, da se bo v njem naš ženski naraščaj gsrmani-zoval, kakor 83 namenoma ali brez namena g uma-niz oje mladina povsod, koder se na poučuje v materinem jeziku.  Kak nspeh ima to germanisovanje, je d'Ugo vprašanje, katero ne Bpada h* ji, A kaj je BSoveneca rekel na  to očitanje?   Da mora za javno ž uh\<j preparandijo biti predložen isti učni načrt in isti u3ni jezik,   katerega znhtava potom zakonov šolska oblast. Šcoda da „Slofenic* ni natančna roedal,  po katerom zakona sna šolska ob'ast zahtevati, da sa morajo na prtvato h učiteljiščih,   če  hočejo   dobiti   pravico   ja/aojti, tli predmeti izvzemši  veronauk, matematiko in s'-'o-veošiino   p .u j« vati   v   nemškem   j   ku. Mi tacega zakona na poznamo in  mislimo, da  ga v celi državi ni človeka, katari bi  nan  mogel tak zakon imanovati.   Šohka  oblast  ima pravico in dolžnost zahtevati,  da morajo biti u"nt zavod', ki zahtevajo pravico javnost?, nrejeai tiko, kakor določajo predpisi za jddaake drž. zavode, da moraja obiskovalo 'co  podajati toliko  znaija.   kakor drž. zavodi, da mora biti učna tvarina tako razdeljena, kakor jo učni načrt določa in razdeljuje   za drž. zavoda, ali določati ačni jezik na privatnih zavodih, te pravica tndi šolska oblast po obstoječih zakonih nima.   Oaa more, ker so ravno vss naše državljanske pravice iluzorne, delati zavodu sitno-stij, zavlačevati podelitev  pravice javnosti, toda ■ tem, da naza/oda ni nemščina nčui jezik, ne bi smela nikdar utemeljevati  s/ojega  postopanja, saj je prav to jedna fundamentalnih  pravic vseh narodov, da ti smejo ustaaavljati učne zaveda v svo-jeziku. Ako se js torej „Slovence" drznil trditi, da mora na javni preparandiji biti isti učni jezik, kakor na državni, ja to pečenje resnice in očitna lai. Uršulinke bi lahko ustanovilo povsem slovensko žea-eko učiteljišče, ako  bi le hotele in če bi bilo kaj prida, bi zanje tudi dobila pravico javnosti, toda one tega neće jo, ker hočejo pospeševati germanizacijo, kakor jo pospešajejo  v vseh svojih zavodih.
— (Osobna vest) Mastni žipan gos p. Ivan Hribar se je danes olpeljal na Dauaj, od koder sa vrne v petek,
— (Imenovanja) Pravni praktikant je gg. J >s. Tekavčič, Jas. Dijak, R idolf S ter le, Valeatin Flerin, I/an Janesch in O. Galle so iaieoovani za avsknltante v okrožji graškega nad* sodišča, — Finančne straže respicijent gosp. Viljem Robida je imenovan   komisarjem fiaanne straže.
— (Ženski zbor „Glaabsne Matice") je pri mnogobrojni uduieioi imel včeraj v prostorih »Glas bene Matice" svoj tbčoi zbor. Namestil odsotne predsednice, g. dr. Jankove otvoril je zborovanja g. svetnik Vencajs z lepimi besedami, naglašujođ važnost zbora. V imenu gospodičae Jalici Lozar-jeva, kateri gre za njen ljubem ii »i, večletni trud najlepša hvala, poročala je gospodična Zorka Kersnikova o delovanju tekom društvenega lata. Iz poročila je posebno omenjati, da je imel ženski zbor 102 pevke, katere eo pod spretnim vodit vom g. profesorja Čerma žele pri vseh nastopih objno pohvalo. Po poročilu vršile so se volitve in izvoljene ao
bile: sa predsednico gcapa dr. Jenkova, nameat-nico g dr. Ferjančičeva, tajnico gosp*. Zorka Branikova, namestnico goapč. M bele Javor« Bikova, blagijničanco g. Bmki, aamestnico g. M i hali A. rfdiMjice g. Marija D p v. L m Kališ, Avgu-taNolli in LsaTrtmk Odb rn ce bo gospa ar Greg. ričava, Kospa dr. Hodnik« va, gospa Jnviriii'evh in gospa PeršeJjeva. Želeti bi bilo, da bi a marljivim sodelovanjem grspn in gospo dične pevkn f r pomog e k dim lepšemu nepevanja tako koristnega, koltu." ega zavoda, kak r js „Gias-beca Mat ca" ?» na* S'o ene*.
— (Snaženje grobov) Piš* si nam: Tali letca je bil uaiBtaak gr< b pri Sv. Knštifu oropan cvetlic tn pcdibnh (!♦•''■ v, kar js teaabolj obžato vati. ker so grobovi v L ubi; m razrez roma i .1 ji ko dragi m U a se kar moč visoke. — etrtž* pa ni ondu po navadi nfb'oe stala«. Z i.'j ob instvo iz pjeteto do sv< jih uucirlih zrpet snaži in ol»p šavu greb ovja ter zu razs elljavo pr.rnia. Ux'«qtuo bi bilo, da bi ntrlni kaptol', r.ziroroa župnijsko upravitelje vo na Mrazu prt S/. Krišttfi v«č pozornosti obračalo te dui, nego jo je duelej, kajti sv. litin* t sam ne m< re skrbeti za Vbtuof, «.kijub temu da )*- višek svetnik.
— (ŽaliBtinke) palo bode na praztrk Vi b svetnikov na pokupaliMi pn S/. Kn '< • fu • • > ko duitv >8aaViOl>, in sicer ob 3. on popcludne na Čast um   m svtjirn   ■:>, m  •.
— (Zglasevanje nab6rnikov za 1 1898) ki se priči e 1 u o v ii.br« tet', s, sprejemala hh b 11 pri is. ■ Htnt r ■ 1 ■ i. y,. t-1 •* ti t u v 11. nadstropju atare mastne hiše, dnri fitfv 4.
— (Mila jeeen.) Na vrtu gnep* Oofikova na Starem tt*u j- vio rubidovja v cvttjn na mnogih pa je videti todi na pol zreie uli pa tuii že d.20 rele jagoda.
— (Kranjski fantje v — moravskem peš polku.) MoiavbK« uiu a dovolj fautov aa avoj .» ta vsied čeear ga tioraju  žn skezi tri !eta  popi In e vat<  z  nnvitici »»šefa domaČega  ptšpolka št 17. Pred truni leti odiiel je namreč v Brno za«'<-'.k .rc oktobra pr»i Btr« r/f>pota in lett.8 i* Slo z p»t 51 mož novincev »a • u 1 itšpolka iz C l<vca k otd.it nemu slovanskemu pefipolaa nadvojvod« Karel Ste v. 3  DcroevA se, da pr mamkej* v M rarekej vojaškemu naboru pud« lisnih mladeni^ev, tacidi preobibga — izseljevanja v s verno Amwik- !
— (Iz litijskega okraja) s* r,a!n piš- : Vse c. Lr p< šte v 1 ii;x m (kraju so že dc.bita dvoje lične pehata, samo v Startnem pri Litiji 8« ne. Tam se še tedno blišči na vs*ki pošiljatvi aS: Martin b»» Ltt i". Kdo je temu krv?
— (Kopan e vodovoda in napeljava cevi v Gorenjem in Dolenjem. Logatcu) je v t rn. Vsa ta deta bodo — ki kor  tojemo — do prifcoi njtga poletja dovršena in vodovod iiričen svojet&u
namena.
— (Iz Zagorja na Notranjskem11 se v-am piše: Tukajšnje ,;<» u-.. druUvo je vzlic strašnemu nalivu pohitelo v eredo 20 t. m. v Knsžak. kjer je gorela jedna hiša, ter je z nuj*e j ) vetrajnostjo gasi lo od 5. ure pcpcludna do polnoči, in le na Se in u gasilnema d u&tvu se je zabvaliti, da ni po gorela vsa vat, ker je nastal prav mej požarom zelo lud pil, ki j« pihal proti vasi.
— (Samomor ) S. dlar Josip Pongrac v Krškem se je 21. t. m. untrelil. Našli so ga 23. t. m. na kegljišču gospe Avsee.
— (Poročil) se je g. Ivan K* bo k v Olji z gospč. Josipino Ž 1 v o r t n 1 k o v o.  Castitimj !
— (Kdo postane goriški nadškof.) Tržaški lis i javljajo, da sla jedina kandidata za mesto go liškega nadškofa škcf Fiapp in prost Jordan.
— (Prve slovensko razgledne dopisnice v Trsta.) Piše se nam: Gospa Marija Skriujar v Trato (iStadioa 19) izdala in založila je razgledne dopisnica v slovenskem jeaiku; dozdaj imeli eo le nemško-laške. Te dopisnice izdelana so v Trstu okusno in sestavljene prav pomenljivo. Na levi strani je djiprsna podoba od Lahov toliko prega njanega bivš«ga in upamo za trdno tudi še bodočega državnega poslanca g Ivana viteza Nabergoja ; vidi se tudi Miramar, Kontovelj, cerkev sv. J.. b 11* in del tamošnje slovenske trdnjave Barkovlje. Rodoljubna goepa namenila j« vet) dobiček naši dični družbi ev C rila in Metoda, ki je uprav zadnji čas vedno v stiskah. Naj bi sa tržaški, kakor Slovenci, ki prih jajo v Trst, poniževali le teh dopisnic, ker S tem podpirajo najvažnejše slovensko druš:vo in ob jednem širno zauimanje za Trst. Tudi tukaj naj velja geslo: S**oji k svojim! Tržaški Slovenci pa morajo, vedno kakor bučela aa narod delujoči 10-d: ljubki hvaUžni biti, da bodo na tržaških dopisnicah zginili n tuAki in laški poadravi.
— (Odbor hIovenskega akad. društva »Slovenije" na Dunaj i) izveljen na 1. občnem aboru dne 23 < t.u tr», h. h *\A se Je za zimski lučaj takole: Pndsduk: p-il. Anton Jeršiaov>č. Podpredsednik: iur. Fran Šuklje. Tajnik: phil. Ivan Merfaar. Biagainik : iur. Dragotin Dernovšek. Knjiž ni&ar: pbJ. H nko Vodnik. Arhivar: iur. Alojzij Mesar. Gonpodbr: ior. Matej Marinček. Namestnika: ior. i van Lavrončič, iur. Fran Vidmar. Pregledniki: iur Metod Dolenc, phil. Ivan Orel, iur. Fr»n Novak.
— (Hrvatski dramatični umetnik — V. I. Anton) ki je znan tudi ljubljanskemu občinstva
po svojem igranja, bo praznoval 5 novembra t. I. 25letnico svejega umetniškega delovanja. Goep. V. I. Anton je operni pe«ec in izvrsten kemik.
* (Spominek Maupassantu ) Najodličnejši in najžaoijiitnojši francoski realist, duhoviti u£enec Emile Z I« tudi S o vencem priljnbljani pisatelj Guy de Maapassantje dobil v Pari :d v parku M i-au krssfa epomioek. Slavncs:ni gevor je imel E 1 ! Zola, ki je povdarjal, koliko Iju-bezeu in spoštovanje je u!aval M&upisaant v družbi Gonccurtov, 11 u » ia Tu'geoJMVa. Spominek predstavlja do^r'je 1 • • 11 .1 •. p s <■•, cb katerem slon ( luni » pristno p»viskt||a tipa.
* (Prijatelja ubil radi žene) V Batnvici pri Smibo u ji- r-anedal u«k> C lampa sos-'d iv<i žetio 2 Ijtibavniu.i poaa ibami, a ona ga ja vedno < -\> jai«. Soprog je izvedel, kake ž« ju ima prijatelj C mla:»a, šel ie k njouau ter mu od;))v*d»l prijateljstvo To je Crialupo toli razjarii'o, da gi ju z »v I 1 e kuhin utim m l*m.
* (Kje prezimijo lastovke?) Italijanski pomorski finataik Vannntellt, ki je mnogo potoval, ja Odgovoril «a to .-ra^naje: KirmiSM muidi prošlo zimo v bližini dtefanijinegO m HaJoifovcga otofca pa v bližini Ma gaietmb j«zer, videli smo rgo.sitie jtt-s las^-c. Oadotno oba!« imajo bajao veg^tasijo in n^brot hiihtv.
* (Dona Elvira) hi don K a r 1 o s a, se je vrnila iz A:tn»e v M dni ter toži svojega očuta, da ji izplava materino dndščmo v aiesku dveh m
ijrnov fra..knv. Pruiesinja je naiela odvetnika m tožbi« ne izvrli p« či tkem novembra. S ikar F.lchi je v družbi • r ne- sinje.
* (Največja kuhinja) j« v pariškem restav-ranto B u M>u;'e V tem velikajeknm etabiisse-m 'Jtu je 4000 hudij nantavijenih GO knhariev in 100 pomoĆE kov ima oepr«*taoo del«. N.i vsakem iamej 50 rt-žnjav ve poče lahko p> 300 koteUtov in v lorc b s? more kobati po 225 fua^ov krom pirjai.   Ako pripravljajo cm^lete,  rab jo 780O jajec.
* (Eva in jabolko ) C »kvant pridigar v Londoao Pearss je d&jal ^alanuo, da js d.> haaič zrlo E 1 jabolko k^"- in ve-d^l, da bodala to ovica ■vojemu moža A'co b b la d ila k*Ča jabolko Ainmu, pojtdel bi bil ta gotovo vse jabolko, ia — ii.vir tega greha bi ue bilo.
Dar ila i
Uredništvu našega lista je posla:: Za družbo sv Cirila in Metoda:   G Fra a
Gcrup   ta Vi.u 4 krona   nabrana   ua  sva:bi v Trnovem   v   L ubi<=u:i. — Ž v* h   rodoljubni daro v«lci in darovtlae in njih ms'ediiiki!
Knjidbevnoast.
— nNova Nada* «e »nsenaje zbornik hrvat likih in slovenskih d j .kov. O t m se n*m piš« : S strah, m siiio vzeli v roko pr»i iveičiđ BNove Naia", ki je j-l te dni ish*iati v Z.gribu.   Na čelo soji lir 1. a s. 1  sonet — „Regula v i t a e'   (M. H v ), ki je jako !ep proizvod. Do ;er je tuli V. Iv Oblo movega odlomek ,1 z kujige proroka Iza ije. . .* Slovenske tri pesni so žalibog le skromni pr«enci   m'cdega Štajerca V.kos'ava pl. Prieš^ega „Ptičku"  in   BT u j e c" — ^mo z zanimanjem čitali, a trtclet „N»de" se nam j« uprl. .Sanke" so kras celega kbornika.   Vsakdo, ki le to prtčital, mora priznati Lj. M Dvin«kemu, da ioca bujao fan tazijo, in da — misi ! Poaeboo druga je dovršena O drami v jednem dejanju, o tP r i j e 1 o m n* še ne moremo  ničesar  povedati, ker še ni izvtŠena. B Vmkovega   povest   „Robovanje*   bo izhajala menda vse le c.   Začenja se precej sprat no. Zatem p.iib ue neznan pisatelj  „Bogumilsko narodno pripovijest*, katnro je si A»l na svo jem potovanju po Slavoniji v Raševem. OJ!nmek iz š< uhje: „Moderni moralist s" — ,Zola 1 Tolstoj", jo jako aammivo čtivo.   V „L terarni kroniki*, ki )S vrlo bogvto z&ložena, ocesjuje M. izbiaoe ptsni J..-h pa M Ia kovica vVjatar i talasi". J Kip Milakovč j« v nekakem  protislovju z naš m Engelbeitom  Gangljem. —  M-lakoviČu   je glavna stvar čut, misel, ideja — Ga-gi;u pa skrben ritem, vzorna rima.   „Opažamo", pravi kritik, ada js M. večji pesnik u duši, nego u pjesmama svojim: pju sme mu sa.stajn sta talentoma;  isto bi se labko reklo tudi o našem Ganglju! I > * 11 • * prikaziva sledrče ocene: o delu Josipa Kozaraca aEnilijan Lazarovič", o št ud j ah „Moje simpatije* Marko Cara. Nato nledeS ša> ui.ee pesniških del J   Vrblickrga, realista J. P. Bjborikina, A Sovorine, S. N. S dimove in vnebina Sudermannoie biblijske drame BIvan Krati talj*. Tudi pogled na  islandsko knj žesnost je za mmiv. Končno čtamo „Kazalšno kroniko".  Z ve Beljena opažamo, kako napreduje hrvatsko dijaštvo! Z mirnim srcem pcdpisnjemu te beBede : „Mnogo se piše i vičs o slozi i jedinstvu Hrvata i Slovenaca; a kako je u istinu?   „Matica Slovenska"  nema n Zagrebu ni jednoga člana na srednje školskim zavodima, nego 8 klerika, knjižnicu  gimnazijsku i zb r duhovne mladeži i dvje čitaonice: konviktor-sku i grško-kat. Bjemeništa. Od ostalib u Kar ovi u dva djaka — Slovenca. (Nago Codao nam je, da m medju riM.ii.rxi slovenskom omladinom nje mnogo bolje. Ona ima tek nešto preko 20 djska članov-;
Trat zastnpan s 15. Ljubljana s 5 a v Cslovcn — 1. Hrvatom a> ni dovolj da broji „Mat'ca Hrvatska' 708 členov dijakov; m*j temi 420 gimiazijcsv, 87 reaicev, 144 učit pripravnikov, 8 nantičarjev, 21 kler.. 18 rčnoca oseške tr šole . .! Kaka razlik mej Sloeensko mladino ia H-'-'-k ' „Novo Nado" dijakom toplo priporočam.       A. K Gorjancev.
Telefjnična in brzojavna poročila.
Dunaj 26. oktobra. Poslanska zbornica je danes učakala vtdiko presenečenje. Podpredsednik Abraham o wicz je začetkom seje prečital pismo, s katerim naznanja predsednik dr. Kathrein, da se odpove predsedstvu. Vsa zbornica je strmela. Dr. Kathrein je še sinoči izvrševal svoje funkcije kot predsednik, a ni nikomur ničesar povedal, kaj namerava storiti, danes zjutraj pa se je odpeljal v Bali. Kot kimdidatje za predsedniško mesto se imenujejo ra/.ni poslanci, mej njimi tudi dr. Kbenhoch.
Dunaj 20. oktobra. V zbornici je dr. Lufger interpeliral vlado glede njenega stilišČa napram izjavi barona Da- tFyja v včerajšnji seji ogerske zbornice. Bantl'y je bil rekel, da v slučaji, ako se ne reši v avstrijskem parla mentn provizorna nagodba, sicer ne prenehajo vse zveze mei Avstrijo in Ogerako, toda skupna bi ostala samo vojska in zutiuijc zadeve, v trgovinskih, carinskih in bančnih zadevah pa bi bile obe državni polo-ict povsem samostalni.
Dunaj 2G. oktobra. Soc jalni demo kratje so v današnji seji podali predlog, naj se ministerstvo obtoži radi naredbe z doe 24. avgusta glede bonifikacij za sladkor. Zbornica je potem nadaljevala razpravo o predlogu, naj se obtoži ininisterstvo radi dogodb v 11-jbu, toda nihče se ne zanima za razprave, ker je vse zanimanje osredotočeno na Kathreinov odstop in na dogodbe v Pešti.
Duna) 28. oktobra. Izvrševalo! odbor desnice je izdal komunike, v katerem pravi, da je bila desnica pripravljena, priznati Di-paulijevemu jezikovnemu predlogu prijoriteto pred vsemi drugimi nujnimi predlogi, samo gltde časa, kdaj naj pride predlog ua raz pravo, je bila mnenja, da se mora iz ozirov na državni iutere3 pred Dipaulijevim predlogom rešiti nagodbeni provizorij.
Danili 26. oktobra. V poslanski zbornici se govori, da vlada zasedanje odgodi. Ta govorica ni osnovana.
Dunaj 2G. oktobra. Desnica namerava vprašati manjšino, Če rtflektuje na to, da bode v predsedstvu zastopana. Danes zvečer se snide izvrševalo! odbor dtsn ce na važno sejo
Dunaj 20. oktobra. Časopisi javljajo, da pokliče eesir, čim se povrne sem, odličnejše vod telje k stbi in jim ra/.loži svoje mnenje glede posledic, katere bi nastale, ako se nagodbeni provizorij ue reši pravočasno.
Dunaj 26. oktobra. Kathrein je odstopil. Poljski poslanci pripovedujejo, da zattgadelj, ker misli Dipauli s svojo stranko izstopiti iz večine, ako ta ne odneha od svoje zahteve, naj se pred razpravo o njegovem jez kovnem predlogu resi nagodbeni provizorij. Tudi v „Slovanski zvezi" ni soglasja glede post>panja napram vladi. Maloruski in dalmatinski narodni poslanci se približujejo vladi. Včeraj je bil shod, kateri se je posvetoval o organizaciji Raiffcisenovich posojilnic. Na shodu je govoril tudi dr. Sušteršič, kateri je kranjsko djž. vlado ostro napadal (Op ured.: Tega poročila nismo dob.li cd navadnega svojega poročevalca.)
Budimpešta 20. oktobra. Tukaj se razširjajo najrazličnejše vesti glede eventuval-nosti, da se v avstrijskem parlamentu ne do-žtne nagodbeni provizorij. Pravi se, da pri pravlja vlada načrt zakona, po katerem bi se v ogerskem državnem zboru razpravljale vse tiste zadeve, katere je dosl« j reševala ogerska delegacija. Mmisterski predsednik Btuffy bi zastopal ministra unanjih del, državnega vojnega ministra pa duniobrauski minister Fejervarv. _J___
Slovenci in Slovenke I ne z&bite družbe sv. Cirila ln Metoda!
"T T
Iz uradnega lista.
■■vršila* «11 fkifkntlTae  draibei Gašperja
SmerdeU iz Gradca zemljiSče t Petclinah (▼ drngič , dne
28. oktobra v Fostojini.
Nedoletm-pa Janeza Simšiča posestvo v Studemm in Tomaža Bifjaka posestvo v Gornji Kožani, obe prvikrat dne 'JJ>  oktobra v Pnstojini.
Andreja Jan kovica zemljifičo v Kalu in Jakoba Franka zemljišče v Hraftah v dragic), obe dne 89, oktobra v Postoj mi
Bleftkepa „Cnrhans Vi*rein-a'i na Bledn premičnine frestavracijska oprav«, biljard itd.),  cenjene li«>'.t gld,
29. nktobra mi 19   BOVI-mitra v Radovljici.
Blvikmi .,<'nrli ans Verein-a" posestvo na Bledu, cenjeno 1* Ifi.t |_'ld in v zapuščino Jernea Vovka spadajoč.- posestvo v Predtrjrn, cenjeno M'J4 ^ld. f>0 kr., obe dne il» oktobra in 30. novembra v Radovljici.
Umrli »o v ijiiiiijuiii:
Dne 21. okt bra: Ignacij Zupančič, delavčev sin, 1 dan, Dtinaiska cesta St. *2«>, nepopolnost pljuč. — Uršula Serčnik, delavčeva vdova, tiH let, Vodmat §t. 116, jetika.
Pi.ć 2'a oktobra: Anton Firm, mizar, 79 let, Kapiteljsko alice St. 18, ostarelost. — Jurij Jakopič, knjigovez, 22 let, Sv. Petra cesta St. 44, jetika.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 30»V2 m.
Oktober	Čas opa-rovanja	Stanje barometra v mm.	temperatura v C	Vetrovi	Nebo	Padarins v mm. v ..'4 urah
2fi. 2ti. ■	V*, zvečer 7. zjutraj 'J. popol.	74!V*> 746*1 745 4	5 4 —0-3 114	si. svzh. nI. sv/.h. si. vzsvzh.	jasno megla jasno	00
malom.
Srednja včerajšnja temporatara 6'79, ea UO' pod nor-
kr.
ZO-u.n.ajsIs:a. borza
dne 26. oktobra 1897.
Sktipni državni dolg v notah..... 102 #ld.
Skopni državni dolg v srebrn    .... 10'J ,
Avstrijska zlata renta    ....... 123 „
Avstrijska kronska renta 4%..... 101 „
Ogerskn zlatu renta 4" „....... 121 „
Ogerska kronska renta 4"/0     ..... 99 ,
Avstro-< ^erske bančne delnice 9 iti „
Kreditne delnice......... 352 „
London vista........... 119 „
Nemški drž. bankovci za 100 mark ... 58 „
20 mark............ It*
20 frankov........... 9 „
Italijanski bankovci........ 45 „
C. kr. cekini........... 5 ,
Dnć 25. oktobra 1897.
4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 1H0 gld.
Državne srečke iz 1. 18*54 po 100 gld.     . 190 ,
Dunava reg. srečke 5"/0 po 100 gld.    .   . 12* „
Zemlj obc.avstr.47i,, zlsti zast. listi    . 98 n
Kreditne srečke po 100 gld...... 198 „
Ljubljanske srečke......... 'Ai „
Rndolfove srečke po 10 gld...... 24 „
Akcije anglo-avstr, banke po 200 gld. .   . 161 „
Tramway-društ. velj. I7u gld. a. v.  .   .   . 422 (
Papirnati rubelj.......... 1 ,
10
30 05 45 h 5 70
25 h 5 80 75 52 10 UtJ
25 tiO
60 BO 75
l,oicrlJ*l*.c srečke 23. oktobra.
V Lincu: 42,     85,     17,     74, 27.
V Trstu: 57,     50,       9,     12, 47.
Na prodaj je v Šoštanj i
v trgu, tik vode Pake,
h.1 š a
In veliko u«r>piMlir»lto poslopje — sedaj je bila barvarija — z drugimi potrebnimi pripravami.
Cen« in pegoji se izvedo pri posojilnici v Šošlstu jI. (1P9U—2)
kr.
27"/,
Lic h d i eTT|
Za varstvo občinstva proti vsem ponarejanjem brez vrednosti Imam odslej to oblastveno registrovano varstveno znamko.
Jedino pristen
BALZAM
(Ttnctura balsamica) iz  ;in_'.-li.i   varuha   lekarne in tovarne farmacevtu* ni h izdelkov
A. Thieny v Pregradi
pri Rogatcu Slatini. I*o zdravstvenem  obla«tvu prp-
skuseno in ocenjeno. Najstarejše, najreelnejše in najcenejše ljudsko domače zdravilo, tolažeče prane in pljučne boli, krč v želodcu itd. za notranjo iu v nanj o v porabo.
V znak pristnosti je vsaka Btekleničica zaprta s srebrnim tobolcem, v katerem je vtisnjena moja firma: ,.A«loll* IlOcri), lekarna pri Miitc«>l|ii V A* ruhu". Vsak balzam, ki nima gori stoječe selenu tiskane varHtvene znamke, naj se zavrne kot tim manj vredno čim ceutjse ponarejenje. un| ttv
t« r. j %e«luo iim ■«-Iciik »uisMciiii /iiiuniii« xK<»r»| Miojeeo! Ponarejale! in posnemovalci mojega jedinu pristupa balzama, kakor tuli prodajalci brezvrednostnih ponarejenih, občinstvo slepečih družili balzainskih zuamk, se bodo na podlagi zakona za varstio znamk strogo sodno preganjali in kaznovali. Kjer ni nobene zaloge mojega balzama, ut»| «te uaruea UHrnvuo**« tu r*«lret*u je » AiitfeljM varuha lekarna ( Srh u I/.«■ m;. 1 - Aftotlieke) A. 1'hicrrj - Jt» v l*r**j<r»«ll |»rl KtiKtttcu-NItt-liui. Cena franko za vsako poštno postajo ua Vvstro-Ugerskem je za 12 malih ali ti dvojnih steklenic 4 K, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali ti dvojnih steklenic 4 K bO vin. Manj nego 12 malih ali ti dvojnih steklenic se ne pošilja. Razpošilja se samo proti poprejšnjemu nakazilu ali povzetja zneska.     ^31—21)
p^F* I*azi naj ae vedno natanko na irormo selen«* vartttteuo inaiuko, kater«* mora imeli v mak  pristnosti vsaka uteklenli-a.
Adolf Thlerrj, lekarnar
v Pregradi pri Rogatcu-Slatini.
Izvod iz voznega reda
-srtalJavTrza.Ofr*« 0<fL 1. oktohra 1897, Odhod li I.)abljane jnž. kol. Prosjm *>m Trb||
Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ausse, Solnograd; če* Klein Heifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 m. zjntraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd ; čez Amstetten na Dunaj. — Oh 11. nri 50 m. dopolndnr, osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljnhno, Selzthal. Dnnaj. — Ob 4. uri 2 m. popolodne osonni vlak v Trbiž Beljak, Celovec, Ljnbno; čez Selzthal v Solnograd, Lend Oastein, Zeli ob jezern, Inomost., Bregenc, Cunh, Oenevo, Pariz; čez Klein-KeiHing v Steyrt Line, Badejevice, Plzenj, Manjine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lip-sko, Dunaj via Amstetten. — Protra v Novo niesto ii v Koeevje. Ob ti. uri 15 m zjutraj mešani vlak. — Ob 12. uri 55 m. popoludne mešani vlak. — Ob ti. uri 30 m. zvečer mešani vlak. — Prihod v I.fiil»l)ano. j. k. I'r<»m, Ia l riti/a. Ob 5. uri 52 m. zjutraj osobni vlak z Dunajr, via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Pl/nja, Budejevic, Solno-grada, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubim, Celovca, Beljaka, F'ran-zensfeste. — Ob 11. uri 20 m. dopolnilne osobni vlak z Dn-naia via Amstetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, 1'ariza, Oeneve. ('miha, Bregenca. Inomoata. Zella oh jezeru, Lend Oasteina, Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. Oh 4. uri 57 m. popoln-. dne osebni vlak z Dunaja, Ljuhna, Selzthala, Heljaka. Celovca, Kranzensfeste, Pontabla. — Ob t), uri 8 m. zvečer i sni»ni vlak z Dunaja via Amstetten, Ljuhna, Heljaka, Celovca. Pontabla. — l'r«>n»» I« \ot«-;»» mesta In Ia Kore» |a. Ob 8. uri 19 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 2. uri 32 m. popoluilne mešani vlak. — Ob 8. uri 35 m. zvečer raesanL vlak. — Odhod !■ I.|uhljaue d. k. v Kamnik. Ol 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob ti. uri 50 m. zvečer, ob 10. uri 25 in. zvečer. Poslednji vlak le oh nedeljah in prazuikih v mesecu oktobru. — Prihod v I.|nh> l|ano d. k. Iz Kaiuulka. Ob ti. uri 5ti m. /.jutraj, ob 11, uri 8 ra. dopolmiue, ob »i. ui'i 20 m. zvečer, ob 9. uri 55 m. zvečer. Poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih v oktobru.
i
Zdaj smo se Se le preverili, kje se res dobivajo v največji izberi in po najuižjih cenah kakor tudi najukuHiiejse izdelani nagrobni venol in tudi drugI najnovejši predmeti
za okićen j c grobov in rakvij, bodisi sveži ali v suhem blagu, to je odločno pri
Alojziju Kopsika
uiiieteljnem in trgovskem vrtnarju
Šelenburgove ulice št. 5
l>otlr*u£iilcu..
Istotako se vabi častito p. n. občinstvo, da obišče njegovo glavno trgovino na
Tržaški cesti št. 10
da se preveri o njegovih ogromnih kulturah v dekoracijskih  rastlinah za  grobe,   kakor za okičenje so strai ski konk
i   rasLiiuan   za   grooe,   kukui- zu b  itd., itd.  ter  da je istinito vse- L ikurenci kos. (1445—ti) y Al
Zmagoslav Jjohinec
Jrma J^ohinec rojena
poročena.
Ljubljana, dne 25. oktobra 1897.
Ilti34)
Samo 2 dni. TOllhalle. Samo 2 dni. V sredo 27. in v četrtek 28. oktobra zvečer ob V.8. uri
izredno posebno razkazovanje z električnim
lelitasliiiipFiielciisiiiiiMiroslii
(povekšuje 5milijonkrat na planoti 500 štirjaških čevljev) kakor tndi objektIvmt preilMtavI|hii|u po
* ix il^: IA O ra ^
Vzporcill   N. A. Amiirr-Jn /riikoplo\iin   \OAiija na Hricnil i<*«•».).   Nevidni svet.   Etnografija.   Preko Afrike. Potovanje avstrijske fregate „Novare" okolu zemlje. Fata morgana.  Z bliskovnim vlakom v 30 minutah itd.
Več je razvidno z lepakov. (1033)
Cene prOStOrOV ZaPrti sede2 8 Številko l gld., t. parket 76 kr., ii. parket _l_1 50 kr., sedež v parterji 30 kr., stojišča 20 kr.
Prodprodaja vetopnlo dopoludne od 10. do 1. uro popoludne pri blagajnici v Tonhalh*.
Blagajnica se odpre ob 1 J. uri. — Začetek ob l/i8. uri. — Konec proti 10. uri.
Genijevo carobno-prikazensko in specijalitetno gledišče
v restavracijskem vrtu M. Favai-a pri državni železnici \r Sišlxi.
Anilil»';itraliiu   -v^-i-emII >n , ol>m«t j^ii. j o<y;tl lOOO OMel). 'W
^   Danes, v torek, dne
26. oktobra:
Na splofino zalitevanje : Faklr ln njegov medlum. ■ Prvikrat:
Skrivnost Monteorlatova. Na koncu predstave: Duhovi in prikazni. Robert hudič.
K tej jako zanimivi predstavi vabi najuljudneje
z velespofitovanjem (1629—1)   L. Geni, ravnatelj.
Ob Vseli Svetili nepreklicno zadnja predstava.
Oglasni izvleček.
Glasom odmlbe z đnć 4. oktobra 1807, oddelek 13, št. 1667, namerava c. in kr. državno vojno ministerstvo razne
oblačilne in orožne predmete
za c. in kr. vojsko
nabaviti
potom splošne konkurence.
Glede natančnejih pogojev za to ponudbeno razpravo se opozarja na oglas, ki je bil v štev. 241 z dnš 21. oktobra 1897 tega lista polnoglasno prijavljen. (iri7—i)
Izdajatelj in odgovorni ondnik: Josip Noll>>
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne
R-