OCENE IN POROČILA 
Robert J. Braidwood, Prehistoric Men. 7. izdaja. Glenview/Ш., 
Scott, Forenam & Co., 1367, Vili + 181 str., 5 kronoloških tabel, 3 zemljevidi, 
številne ilustracije. 8°. 
Knjiga je poljuden prikaz razvoja kulture od paleolitika do prvih civili­
zacij v Mezopotamiji in podaja najnovejša dognanja o nastanku neolitskih 
kultur na Bližnjem vzhodu. 
Skozi vso zgodovino, izkopavanj prazgodovinskih kultur v Mezopotamiji 
se vleče problem, kdaj, kje in kako je nastala prva neolitska kultura. Do 
izkopavanj v Qal'at Jarmu je veljala kot najstarejša hassunska kultura. To 
je že razvita neolitska kultura z razvitim poljedelstvom in slikano keramiko. 
Po drugi svetovni vojni so se pričela sistematična raziskovanja najstarejših 
obdobij mezopotamske prazgodovine. 
Področje, kjer se je razvilo prvo poljedelstvo, je pas hribovja, ki obkro­
ža dolino Evfrata in Tigrisa, ter Sirija in Palestina. Podnebje je tu primerno 
za poljedelstvo. V naravnem stanju raste žito le tu. V Dvorec j u je zanj pre­
vroče in je potrebno namakanje, v. gorah pa je premaz. Po mnenju avtorja, 
enega od vodilnih orientalnih arheologov, ki je tudi sam izkopal vrsto ključ­
nih naselbin iz časa nastajanja neolitskih kultur, lahko to nastajanje razde­
limo v dve fazi: v obdobje nastajanja poljedelstva in v obdobje prvotne po­
ljedelske skupnosti (str. 96—104). 
Kdaj in kako je nastalo poljedelstvo je težko reči. Pri vrednotenju arhe­
ološkega materiala moramo biti zelo previdni. Če najdemo neke vrste motiko, 
še ni rečeno, da so z njo okopavali polja. Prav lahko bi z njo izkopavali 
korenine in gomolje. Srpi bi bili lahko, namenjeni za žetev divjih vrst žita. 
Nekatera orodja, za katera mislimo, da so bila namenjena poljedelstvu, so 
bila prav lahko uporabljana zaj zbiranje hrane. / -
Prvo naselbino iz obdobja nastajanja poljedelstva (str. 104—106), Karim 
Sahir (dat. v ca. 8900 pr. n. e.) je v letih 1950—51 izkopal Bruce Howe. Leži 
na vrhu griča, na prostem in ima le eno naselbinsko plast. Obsegala jè 120 
arov in obstajala le kratek čas. Nepravilne površine so bile »tlakovane« z 
gramozom, • kar naj bi predstavljalo prve zametke stavb. Orodje in orožje 
so izdelovali iz kremena. Izkopani so bili obeski iz kosti, žrmlje, školjke, 
koščene igle, celo nekaj preprostih kipcev iz nežgane gline. Kasneje so arhe­
ologi izkopali še' kakih šest naselbin tipa Karim Sahir. Nekaj naselbin tega 
tipa je bilo tudi v jamah. 
Ali so bili nosilci Karim Sahir kulture že poljedelci (str. 108)? V mesni 
prehrani opazimo spremembe. V prejšnjih lovskih dobah prevladuje med 
najdbami divjačina. Tu se pojavijo živali, ki bi lahko bile udomačene: ovce, 
koze, govedo, konj, volk. Naselbine so na prostem, tla so »tlakovana«, torej 
pripravljena za daljše bivanje. Tudi žrmlje in srpi bi pričali za poljedelstvo. 
Pojavi se druga težava (str. 109—111). Jean Perrot, izkušen arheolog, ki 
je dolga leta izkopaval prazgodovinske naselbine vzhodnega Sredozemlja, je • 
izkopal nekaj naselbin, kjer ni bilo sledu o poljedelstvu ali živinoreji in 
vendar so bile naselbine stalne, vaškega tipa. Tudi v Mezopotamiji so ob 
srednjem Evfratu izkopali dve naselbini vaškega tipa: Bouqras in Mureybat. 
Obe imata nekaj naselbinskih plasti. Našli so sicer zoglenele ostanke rastlin 
in živali, vendar te ne sodijo med udomačene vrste. Datirajo ju v sredo 7. 
tis. pr. n. e., torej v čas, ko že poznamo naselbine s poljedelstvom in živino-
125 

rejo. Problematika obdobja nastajanja poljedelstva je torej zelo zapletena. 
Počakati moramo, da bo izkopanih in dobro raziskanih več najdišč in da bo 
postavljena trdnejša kronologija, kot je sedanja. Tako bomo lahko ugotovili, 
ali so bile naselbine nabiralcev istočasne s poljedelskimi ali pa so bile nji­
hova predhodna faza (str. 112—116). 
Med obdobjem nastajanja poljedelstva in obdobjem razvitega poljedel­
stva je praznina (str. 117—118), ki po mnenju R. J. Braidwooda obsega celih 
2000 let. Zgornje plasti v Ali Košu, ki predstavljajo razvitejšo stopnjo Ka-
rim Šahirja, nam sicer pomagajo malo naprej, vendar ne dosti. Razlike med 
obema obdobjema so prevelike, da bi drugo lahko naravnost izvajali iz prve­
ga. Tipično najdišče obdobja prvotne poljedelske skupnosti je Jarmo v 
Kurdistanu (str. 118—120). Izkopaval ga je Robert J. Braidwood. Prebivalci 
Jarma so gojili ječmen in dve vrsti žita. Iz kremena so izdelovali srpe, žito 
mieli' v žrmljah in iz kamnitih posod jedli močnik. Zanesljivo • so imeli udo­
mačeno ovco, kozo, psa in svinjo. Ni še gotovo, če so imeli udomačenega 
konja in govedo. Poleg tega so prebivalci Jarma pojedli naravnost ogromne 
količine polžev. Botanično je žito v Jarmu na pol poti med divjim in doma­
čim. Stavbe v Jarmu so imele stene iz blata, posušenega na soncu. Velike so 
bile kot današnja skromna koliba, a so vseeno .imele več pravokotnih pro­
storov. Verjetno so bile take, kot so še danes skromne kurdske koče na tem 
področju. Danes v taki koči živi do sedem ljudi. V prazgodovinskem Jarmu 
je živelo kakih 150 prebivalcev. 
Zanimivo je, da se prenosna keramika pojavi v Jarmu šele v zadnji tret­
jini plasti. Prej. so iz kamna izdelovali masivne posode, ki so jih vkopavali 
v tla. Skozi vso stratigrafijo se pojavljajo izdelki iz gline, kipci živali in 
ljudi. Posebno priljubljen je bil kipec noseče ženske, verjetno kakega božan­
stva plodnosti. Po mnenju R. J: Braidwooda izdelovanja keramike niso iz­
našli prebivalci Jarma, ampak je prišlo k njim od drugod. Orodje in orožje 
so izdelovali iz kremena in obsidiana. Ležišča obsidiana so kakih 100 milj 
severno od Jarma in so ga verjetno dobivali s trgovsko zamenjavo. Najdišča 
datirajo v ca. 6750 pr. n. e. 
Ostala najdišča Bližnjega vzhoda, ki sodijo v dobo prvotne poljedelske 
skupnosti in predkeramičnega neolitika so še redka in si še vedno ne moremo 
ustvariti podobe niti ne moremo postaviti kronologije razvoja poljedelstva 
na Bližnjem vzhodu (v Palestini Jeriho, Beidha in Ramad. V Siro-Kilikiji so­
dijo v ta čas Ras Samra, Mersin, Judaidah, v Anatoli j i pa Cayönü, Hacilar 
in Suberde). 
Naslednja kultura, hassunska (str. 121), je že popolnoma neolitska in raz­
voj od hassunske do zgodnje dinastične dobe v Mezopotamiji (str. 136—153) 
je že tako dobro raziskan, da knjiga ne prinaša nič novega. 
Knjiga je okusno opremljena z mnogimi dvobarvnimi (rdeče, črno) ilu­
stracijami in rekonstrukcijami orodij. Na koncu (str. 171—175) je dodatna 
kratka bibliografija najvažnejših del, ki bralcu služijo za poglabljanje zna­
nja in problematike, ki jo prinaša knjiga. V indeksu (str. 177—181) so zbra­
ni najvažnejši tehnični izrazi, imena najdišč in znanstvenikov, ki jih knjiga 
omenja. 
Marko Urbanija 
J a c k M.. S a s s o n, The Military Establishment at Mari. Roma, Pontifi-
cium Institutum Biblicum, 1969, X-101 str., 8.° Studia Pohl, 3. 
Pontificium Institutum Biblicum je serijo »Studia Pohl« posvetil spomi­
nu profesorja Alfreda Pohla, ki je v Rimu osnoval Fakulteto za študij Bliž­
njega vzhoda. Zbirka naj bi prinašala dela s področja zgodovine in filologije 
Bližnjega vzhoda. Posebej naj .bi služila mlajšim znanstvenikom, ki bi radi 
širše občinstvo seznanili z ugotovitvami svojih doktorskih disertacij. 
Mesto Mari (Tell Hariri) je bilo ob srednjem toku Evirata, danes leži v 
Siriji blizu iraške meje pri obmejni postaji Abu Kemal. Od leta 1933 dalje tu 
izkopava francoska arheološka ekspedicija pod vodstvom Andreja Parrota. Iz-
126