UVODNIK ISSN1580-3554 1580-3554 ISSN Glasilo občine Markovci GLASILO OBČINE MARKOVCI, LETO 23, ŠTEVILKA 1, MAREC 2023 V deželo prihaja pomlad. Foto: MM ŽUPANOV NAGOVOR Drage občanke, spoštovani občani, v današnji številki našega in vašega lista se vam najprej zahvaljujem za vašo podporo in izkazano zaupanje za naslednji mandat. Prepričan sem, da bomo skupaj s tistimi svetniki, ki so zagotovo kandidirali z namenom, da peljemo razvoj naše občine v smeri napredne, prijazne, kulturne, varne in v prihodnost zazrte lokalne skupnosti, ne pa zato, da bi vsemu nasprotovali, uspeli uresničiti prav vse načrte, ki smo si jih zadali. Z dosedanjim delom smo, kljub nasprotovanju nekaterih v občinskem svetu, dokazali, da smo sposobni narediti veliko. Danes, ko se ozrem 5, 6 let nazaj, ugotavljam, da bi pri takšni sestavi občinskega sveta, kot jo imamo danes, lahko bilo izvedenih veliko več načrtovanih projektov, zagotovo pa bi dom starejših občanov že nekaj časa bil zgrajen in bi deloval. Ker smo še vedno vsi pod vtisom našega minulega fašenka, bom večino besed v tej številki namenil ravno temu. Markovski fašenk je letos prvič potekal v organizaciji Občine Markovci, torej pod mojim vodstvom tako kot prvi pred 30. leti, ki ga je organiziralo Folklorno društvo Markovci, katerega vodja sem bil takrat. Poudariti moram, da je izredno dediščino pustnega izročila, šeg, navad in običajev našega področja potrebno ohraniti in ji dodati dodano vrednost z aktualnimi vsebinami vsakdanjega družbeno političnega življenja, kar daje vsakemu karnevalu, fašenku ipd. aktualnost in svežino. Zavedati se moramo, da se prireditev organizira zaradi javnosti, oziroma gledalcev, ki si jo pridejo ogledat, zato se sodelujoči morajo držati nekaterih pravil, saj je na organizatorju in izvajalcu prireditve odgovornost za vse nastale prijetne in manj prijetne dogodke. Kaj nam pomaga, da živimo na področju, kjer se je na samo 30 km2 ohranilo toliko različnih pustni etnografskih likov, šeg, običajev in navad, če jih nihče več ne bo prišel pogledat, fotografirat in posnet. Letos smo že uspeli nekoliko iz- boljšati celotno dogajanje, bomo pa se potrudili, da bo naslednji Fašenk še boljši, lepši in brez provokacij. Tistim, ki se imajo za ”poznavalce” našega, markovskega pustnega izročila, je treba jasno povedati, da r..i medo ne obstaja. Na našem področju je doma medo, oziroma pleši medo, zato se zahvaljujem fantom, ki so ga v soboto, 11. in 18. 2. 2023, zraven vseh ostalih etnografskih likov ravno takšnega pokazali na predstavitvi pustnih likov za občinsko zgradbo in na Muhičevi domačiji v Markovcih. Prav tako gre zahvala izvajalcu prireditve Iven plus d. o. o., Etnološkemu društvu Markovci, Turističnemu društvu Markovci, Društvu podeželskih žena Markovci ter vsem, ki so na prireditvi sodelovali in prispevali, da je bila boljša. Zahvala je namenjena tudi vsem posameznikom, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi kateregakoli dogodka in pa vsem obiskovalcem in gledalcem od blizu in daleč, še posebej obiskovalcem in gledalcem povorke, ki so vztrajali do konca. Naslednje leto bomo z nekaterimi spremembami poskrbeli (to je naša zaveza), da bo povorka še boljša in ne bo treba vztrajati tako dolgo. Milan Gabrovec, prof. vaš župan Pozdrav pomladi! Ni še dolgo tega, odkar smo vstopili v leto 2023; vsak s svojimi upi in najboljšimi željami. Vendar nam tekoči čas ne prizanaša, saj bo za nami že skoraj ena tretjina leta in narava se je začela na novo prebujati, malo še in vse bo drhtelo v vsej svoji bujnosti in razkošnosti. Z vsem novim pa vedno pridejo tudi spremembe, ki so edina stalnica v našem življenju, če nam je prav ali ne. Tokrat je pred vami, spoštovani bralci, nova številka našega občinskega glasila, ki je zelo bogata z najrazličnejšo vsebino, saj je od zadnje izdaje minilo že kar nekaj časa, zato se je nabralo ogromno prispevkov. V pričujoči številki boste lahko brali o dogodkih, ki so se odvijali v zadnjih mesecih preteklega leta, ter seveda o aktivnostih naših občanov in društev v tekočem letu, kjer seveda ne moremo mimo našega najpomembnejšega praznika – fašenka. Nov uredniški odbor, ki s to številko začenja svojo pot pri ustvarjanju našega občinskega glasila, si bo prizadeval, da bo le-to poročalo o aktualnih in zanimivih dogodkih v občini Markovci ter bo postalo zanimivo čtivo za slehernega bralca Lista iz Markovcev. Odprti smo za najrazličnejše predloge in ideje, zato vas vabimo, da s svojimi prispevki in razmišljanji sodelujete pri ustvarjanju naših skupnih zgodb. Kajti le če bomo povezani in pripravljeni konstruktivno sodelovati, lahko dosežemo cilje, s katerimi bomo vsi zadovoljni. Tudi v prebujajoči se naravi je tako. Spoštovani bralci. Želim Vam, da si boste v teh spomladanskih dneh, ki kar kličejo po delu na vrtu ali polju, znali vzeti tudi čas zase in se veseliti vsega novega, morebiti tudi z našim listom v rokah. Matjaž Mlinarič, odgovorni urednik KOLOFON List iz Markovcev je glasilo Občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Marinka Bezjak Kolenko, Doroteja Kostanjevec, Tamara Pilinger Korošec, Nina Prelog, Ines Strelec, Darko Štrafela, Špela Vrtačnik Odgovorni urednik: Matjaž Mlinarič Lektoriranje: Doroteja Kostanjevec Grafična priprava in tisk: Evrografis d.o.o., Maribor Natisnjenih 1250 brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci Telefon: 02 788 88 80 Spletni naslov: www.markovci.si, https://www. facebook.com/ObcinaMarkovci/ ROK ZA ODDAJO GRADIVA za naslednjo številko je petek, 5. maj 2023. NALOŽBE V LETU 2023 Občina Markovci v letošnjem letu nadaljuje s projekti, ki so bili zastavljeni že v prejšnjem proračunskem obdobju. Gre predvsem za gradnjo kolesarskih stez in obnovo cest. Od novih projektov, ki so predvideni v letošnjem proračunskem obdobju, finančno izstopa projekt obnove vodovodnega omrežja v naselju Bukovci, natančneje v zaselku »Siget, Hujkarji in Vopošnica«. V nadaljevanju izpostavljamo le aktualne projekte, ki so v fazi izvedbe in projekte, pri katerih je potrebna širša podpora deležnikov. KOLESARSKA STEZA PTUJ–MARKOVCI– GORIŠNICA Nadaljuje se izgradnja kolesarske steze Ptuj– Markovci–Gorišnica. Kot je že znano, poteka steza znotraj območja Občine Markovci ob glavni cesti G1-2 (Ptuj – Ormož) skozi naselja Borovci, Prvenci in Strelci. Gradbeno naj bi bila dela zaključena sredi maja letošnjega leta. Glavnina del kolesarske steze se izvaja v naselju Borovci. Gre predvsem za prestavitve obstoječih vrtnih ograj, izgradnjo težnostnih zidov, uvozov na stavbna zemljišča, ureditev odvodnjavanja meteornih voda, ureditev prehodov čez glavno cesto ter izvedbo otoka za umirjanje prometa. V sklopu izgradnje kolesarske steze v Borovcih se obnavlja tudi elektro omrežje. Ta dela financira in izvaja upravljalec elektro omrežja, Elektro Maribor d. d. Kljub precejšnjemu obsegu del, ki jih morajo izvajalci še opraviti, rok izvedbe del ni ogrožen. Seveda pa je rok dokončanja del odvisen tudi od vremenskih pogojev. Operacija se izvaja v okviru operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020, Prednostne naložbe 4.4 Spodbujanje nizkoogljičnih strategij za vse vrste območij, zlasti za urbana območja, vključno s spodbujanjem trajnostne multimodalne urbane mobilnosti in ustreznimi omilitvenimi prilagoditvenimi ukrepi.« Prikaz ureditve križišča na G1-2 _Strelci proračunu zagotovljena sredstva, se bo izgradnja pločnika pričela v prvi polovici letošnjega leta. KOLESARSKA STEZA ZABOVCI (ODSEK PREDNICA) Lastnikom zemljišč ob predvideni kolesarski stezi »Prednica« je bil v mesecu januarju 2023 predstavljen projekt umestitve steze v prostor. Večina prisotnih lastnikov zemljišč se z umestitvijo kolesarske steze v prostor ni strinjala. Izražena je bila zahteva prikaza dejanskega posega v prostor oz. informativni prikaz posega na njihova zemljišča, zato potekajo nadaljnja usklajevanja umestitve kolesarska steze s širitvijo obstoječe ceste JP 828841. CESTA NOVA VAS PRI MARKOVCIH – OB KANALU Del odseka omenjene kolesarske steze je iz osnovnega projekta »Gradnja regionalnih kolesarskih povezav za zagotavljanje trajnostne mobilnosti v Spodnjem Podravju Odsek 3: Ptuj–Markovci–Gorišnica« izvzet. Gre za odsek kolesarske steze, ki je obravnavan v sklopu projekta izgradnje križišča Strelci. Izgradnjo tega križišča vodi DRSI. Prvotno je bila izgradnja križišča, vključno s kolesarsko stezo, predvidena še v letošnjem letu, po sedaj znanih podatkih pa se bo na tem odseku gradila le kolesarska steza. Izvedba samega križišča je namreč prestavljena v naslednja leta. KOLESARSKA STEZA STOJNCI (ODSEK OD KRIŽ - GMAJNA) - NAMESTO KOLESARSKE STEZE LE PLOČNIK Poročali smo že o nameravani gradnji kolesarske steze v naselju Stojnci, v odseku križišča glavne ceste R1-228 (pri Križu) in »Kvarove« kapele. Lastniki zemljišč, ki se ob omenjeni cesti s projektom izgradnje kolesarske steze ne strinjajo, dopuščajo le gradnjo pločnika, ki predstavlja manjši poseg na njihova stavbna zemljišča. Kljub temu da so bile izpostavljene prednosti izgradnje nivojske kolesarske poti, se lastniki zemljišč s predlogom niso strinjali. Izvedena je korekcija projekta in sicer v omenjenem odseku steze z umestitvijo izven nivojskega pločnika širine 1,6 m. Razpis za izvajalce del bo objavljen takoj po sprejetju letošnjega proračuna. V kolikor bodo v letošnjem 2| Za razbremenitev prometa skozi naselje Nova vas pri Markovcih je predvidena izgradnja povezovalne ceste in sicer od jezu Markovci (jez HE Formin) do občinske ceste LC 328231 (most čez kanal HE Formin) in sicer vzdolž kanala HE Formin. Lastnike zemljišč predvidene izgradnje povezovalne ceste bomo v najkrajšem času pozvali k predstavitvi projekta in k podpisu pogodb o odkupu zemljišč. KOLESARSKA STEZA PRVENCI Že nekaj proračunskih obdobij ima Občina Markovci rezervirana sredstva za izgradnjo kolesarske steze skozi naselje Prvenci in sicer ob JP 832901. Predvidena je bila gradnja v treh posameznih odsekih, od katerih je bil prvi odsek gradnje predviden od zaselka Novi Jork proti naselju Prvenci. Z umestitvijo kolesarske steze na tem odseku ceste se posamezni lastniki zemljišč niso strinjali. Ker zemljišča za izgradnjo steze v tem delu ni bilo možno pridobiti, se je občina kot investitor prvemu odseku gradnje odpovedala in sredstva predvidela za drugi odsek gradnje, ki poteka od h. š. 24 do Vaško gasilskega doma Prvenci. Projekt je v fazi izbire izvajalca projektne dokumentacije. dovodnega omrežja, ki ga občini kot lastniku vodovodnega omrežja, še ni uspelo obnoviti. V letošnjem proračunu Občina Markovci planira sredstva za obnovo tega dela omrežja. Obnova se pričakuje v drugi polovici letošnjega leta in sicer takoj po pridobitvi projektne dokumentacije in zaključenega javnega razpisa za izbiro izvajalca del. NAMAKALNI SISTEM KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ NA KOMASIRANEM OBMOČJU MARKOVCI – JUG Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je omililo nekatere pogoje za pridobitev sredstev za izgradnjo namakalnih sistemov. V ta namen bo Občina Markovci v letošnjem letu ponovno pozvala zainteresirane uporabnike namakalnega sistema na območju komasacije »Markovci – Jug« (južno od distribucijskega kanala HE Formin v k.o. Bukovci in k.o. Stojnci) k podpisu pogodbe o namakanju; med njimi tudi lastnike kmetijskih zemljišč, ki so pristopne izjave za izvedbo namakalnega sistema leta 2015 že podpisali. Slednji bodo k podpisu pozvani predvsem z namenom noveliranja pogodbe, ki bo prilagojena trenutnemu razpisu. Lastniki zemljišč, ki bodo pogodbo o uvedbi namakalnega sistema za svoja zemljišča podpisali, bodo stranka v postopku od načrtovanja do izvedbe ter nadalje do morebitnega razpisa za sofinanciranje nabave strojne opreme – zalivalnikov. BZ Občinska uprava OBNOVA VODOVODNEGA OMREŽJA V NASELJU BUKOVCI Prebivalce naselja Bukovci, natančneje zaselka »Siget, Hujkarji in Vopošnica«, že dlje časa pesti motena oskrba s pitno vodo, ki je posledica okvar dotrajanega cevovoda na omenjenem odseku vasi. Gre za enega od zadnjih večjih odsekov sekundarnega vo- Gradbišče v Borovcih Foto: NP Št. 1, marec 2023 NOVA SESTAVA OBČINSKEGA SVETA Na zadnjih občinskih volitvah, ki so potekale 20. 11. 2022, so bili za tekoči 4-letni mandat izvoljeni naslednji člani OBČINSKEGA SVETA: Zap. št. 1 2 3 4 5 6 7 8 8 10 11 IZVOLJENI ČLAN OBČINSKEGA SVETA Zlatko Bratuša Bukovci Danijel Kekec Bukovci Danilo Kostanjevec Bukovci Milan Črnivec Stojnci Aleš Forštnarič Stojnci Zvonko Črešnik Borovci Matej Bezjak Prvenci David Gabrovec Markovci Daniel Vrtačnik Nova vas pri Markovcih Daniel Korošec Zabovci Tamara Pilinger Korošec Zabovci VOLILNA ENOTA PREJETI GLASOVI SD 01 291 LDS 01 239 Skupina volivcev 02 105 LDS 03 223 Skupina volivcev 03 220 LDS 04 111 LDS 05 97 06 96 07 157 SLS 08 146 SLS 09 127 STRANKA Skupina volivcev Skupina volivcev AKTUALNI JAVNI RAZPISI OBČINE MARKOVCI Na podlagi 6. člena Odloka o priznanjih Občine Markovci (Uradni vestnik Radio Tednik, št. 5/00, Uradni list RS št. 26/04 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 11/08, 7/14 in 10/16) Komisija za odlikovanja in priznanja objavlja Občinska uprava Oglašujte v Listu iz Markovcev! Spoštovani bralci in oglaševalci, RAZPIS za podelitev občinskih priznanj v letu 2023 – plaketa Občine Markovci (največ 2 plaketi) – listina Občine Markovci (največ 2 listini) – pohvala Občine Markovci I. Občina Markovci podeljuje v letu 2023 naslednje vrste priznanj: Plaketa Občine Markovci se lahko podeli posameznikom v občini za pomembno in uspešno nepoklicno udejstvovanje na kateremkoli področju družbenega življenja. Plaketa se lahko podeli tudi pravnim osebam ali posameznikom za pomembne dosežke na gospodarskem in družbenem področju dela. Listina Občine Markovci se podeli pravnim in civilnopravnim osebam za pomembne dosežke pri razvoju občine, za večletno delo in rezultate, s katerimi se organizacija izkaže in uspešno predstavlja občino. Pohvala Občine Markovci se podeli pravnim in civilnopravnim osebam v letu, ko praznujejo okrogle jubileje svojega aktivnega delovanja (10., 20., 30. itd. obletnica). II. Predlogi za priznanje morajo vsebovati osebne podatke o kandidatu oziroma podatke o predlagani pravni oziroma fizični osebi ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev pobude za podelitev priznanja. III. Pobude za podelitev priznanj Občine Markovci lahko dajo v pisni obliki družbe, politične stranke, zavodi, organizacije, skupnosti, društva in posamezniki. IV. Rok za oddajo predlogov za podelitev priznanj je do vključno četrtka, 30. marca 2023, do 12. ure, ne glede na to ali je predlog podan osebno ali preko pošte. Vloge – predloge je potrebno nasloviti na Komisijo za odlikovanja in priznanja Občine Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci. Priznanja bodo podeljena ob letošnjem občinskem prazniku. Komisija za odlikovanja in priznanja Občine Markovci Št. 1, marec 2023 Novoizvoljena svetnica in svetniki v mandatu 2022–2026 Foto: Občinska uprava vaš oglas lahko doseže vsako gospodinjstvo v občini Markovci. Naročila in informacije dobite na e-naslovu: markovski.list@gmail.com. V ceniku še vedno velja: 1 + 1 GRATIS, kar pomeni, da prvi oglas plačate, drugega, ki je objavljen v naslednji zaporedni številki glasila, pa dobite ZASTONJ. Vabljeni k sodelovanju! CENIK OGLASNEGA PROSTORA VELIKOST OGLASA CENA Velikost v mm - zadnja stran ovitka 250,00 EUR 272 x 367 - 1/1 notranja stran 180,00 EUR 272 x 367 - 2/3 notranje strani 110,00 EUR 272 x 244 - 1/2 notranje strani 80,00 EUR 133 x 367 (pokončno) ali ležeče 272 x 183 - 1/3 notranje strani 60,00 EUR 122 x 272 (ležeče) ali 88 x 367 (pokončno) - 1/4 notranje strani 40,00 EUR 272 x 92 (ležeče) ali 183 x 133 (pokončno) - vizitka 20,00 EUR 87 x 50 Uredniški odbor |3 Občinsko Martinovanje v Bukovcih V preteklem letu, natančneje 12. novembra 2022, je potekalo Martinovanje občine Markovci v dvorani gasilskega doma v Bukovcih. Kot ponavadi je bil pričujoči dogodek lepo preživet večer druženja občanov. Povezovalka programa Larisa Mlinarič je z uvodnimi besedami pozdravila vse navzoče in otvorila Martinovanje z lepimi mislimi. Sledil je čudovit kulturno-glasbeni program, ki ga je otvorila Pihalna godba občine Markovci. V kulturnem programu so nastopili ženska pevska skupina Florina in moški pevci iz Bukovcev. Navzoče sta nato nagovorila tudi predsednik Kulturnega društva Bukovci Boštjan Bezjak in župan Milan Gabrovec. Sledil je krst mošta, ki ga je opravil g. župnik Ja- obisku vaščanov pobratene vasi Hrovača. Takšnih druženj s še več obiskovalci iz vseh vasi naše občine si želimo tudi v prihodnje. Mateja Gabrovec nez Maučec, nato pa še zahvala za dobro opravljeno delo prejšnjima dvema kletarjema, Francu Bezjaku in Janku Fišingerju, konec prireditve pa je zaznamovala potrditev imenovanja novega kletarja Marjana Gabrovca. Po programu je sledila bogata in okusna večerja ter zabava z ansamblom Petka. Po večerji so nam dobrosrčne gospodinje Kulturnega društva Bukovci postregle še s slanimi prigrizki. Ob tej priložnosti se KD Bukovci iskreno zahvaljuje vsem gospodinjam za vsakoletno delo pri pripravi Martinovanja, prav tako pa gre zahvala tudi Občini Markovci za vso pomoč pri izvedbi prireditve. Zahvala gre tudi vsem obiskovalcem, posebej še Obisk nekdanjih delavcev OŠ Decembra 2022 smo na druženje povabili bivše delavce naše osnovne šole v zbornico, katero posebej za njih z veseljem pripravimo in okrasimo. Prišlo jih je veliko, česar smo bili zelo veseli. Najprej jih je lepo pozdravil gospod ravnatelj in jim poklonil nekaj lepih misli. Pozdravili so jih tudi učenci od 1. do 5. razreda s kratkim kulturno-glasbenim programom. Program je povezovala učenka Lara iz 5. razreda. Učenci Gal in Sven iz 2.r., ter Jurij iz 4.r. so deklamirali, Tim in Rene iz 1.r. ter povezovalka Lara iz 5.r. so peli, učenec Gašper iz 4.r. pa je zaigral na harmoniko. Vsi nastopajoči so se odlično odrezali, kar so naši obiskovalci potrdili z velikim aplavzom. Pogostili smo jih z dobrim kosilom, ki so ga z veseljem pripravili naši kuharji. Sledilo je prijetno druženje s klepetom in obujanjem spominov na njihove delovne dni v šoli. Presenetili smo jih tudi z majhnimi darilci, ki so nastala izpod rok učencev drugega razreda. Po programu smo jim zaželeli vse dobro v novem letu in še mnogo lepih snidenj v prihodnjih letih. Vsem bivšim delavcem naše šole se iskreno zahvaljujemo za obisk in jih iz srca vabimo, da se našemu povabilu odzovejo tudi v prihodnje. Mateja Gabrovec 4| Št. 1, marec 2023 Ribiči lovili ribe v spomin in čast vinskega patrona Po dveh letih prisilnega odmora zaradi prisotnosti COVID-a 19, oziroma COVID dobe, kot so to stanje imenovali nekateri ljudje in zaradi katere nam je bilo s strani NIJZ odsvetovano druženje in celo prepovedano prehajanje občinskih meja, so člani ŠRD Markovci organizirali tako imenovano Martinovo ribiško tekmo v čast vinskemu patronu v lovu rib s plovcem v ribniku Prvenci in sicer 12. novembra 2022. Sv. Martin je svetnik in škof iz Toursa ter istočasno zavetnik vojakov, jezdecev, konj, orožarjev, kovačev, tkalcev, strojarjev, mlinarjev, sodarjev, vinogradnikov, pastirjev, domačih živali in še bi se lahko naštevalo. Pri nas pa je najbolj poznan po reku “Martin iz mošta dela vin”, namreč na dan njegovega godu se mošt spremeni v vino. Pri ljudeh je bil zelo priljubljen zaradi svoje skromnosti in legenda pripoveduje, da je zavrnil imenovanje za škofa ter se vernikom skril, vendar so ga z gaganjem izdale gosi. Kot zanimivost morda še to, da imamo v Sloveniji kar 94 cerkva, ki se imenujejo po Martinu in tudi nekaj krajev si je nadelo ime po njem. Med Slovenci in Slovenkami ime ni najbolj razširjeno, saj je s tem imenom poimenovanih le okrog 10.000 moških ter približno 8.000 žensk. Za ta letni čas se je ob in za vodo zbralo kar lepo število ljudi; predvsem ribičev, ki so bolj ali manj uspešno ribarili na tekmi, zavetniku v spomin ter čast. Sodelovalo je 41 nastopajočih, ki so učili plavati črve v želji po čim večjem in čim težjem ribiškem ulovu. Tretje mesto je zasedel Miran Haladea, drugo mesto je dosegel Robi Kostanjevec, prvo mesto, v čast in spomin na vinskega patrona, pa je osvojil Miran Rodvajn. Branko Kostanjevec predsednik ŠRD Markovci: » Vreme je bilo za ta letni čas in ribiče prav prijetno in temu je primerna tudi udeležba ribičev na tekmi, je pa res, da so ribe že v nekakšnem zimskem spanju-mirovanju in je ulov temu primeren. Ob tej priliki smo se tudi spomnili na našega prerano umrlega člana Martina Meznariča. Vsekakor pa sem zelo zadovoljen s številom na- Zaledenel ribnik v Prvencih Foto: Srđan Mohorič stopajočih tekmovalcev, za kar je zaslužno tudi, kot sem že omenil, lepo vreme in morda še to, da smo podelili pokal tudi za četrto mesto, kar do sedaj ni bila praksa, poleg tega pa je prvih deset tekmovalcev prejelo tudi praktično nagrado.” Iskrene čestitke prejemnikom pokalov, vsem ostalim pa več ribiške sreče v prihodnje. Lep ribiški pozdrav DOBER PRIJEM Ignac Habjanič 10. jubilej delovanja ženske pevske skupine Florina »10 let mine, kot bi trenil. In res so se v letu 2012 zbrala dekleta, ki so želele prepevati in se družiti. Vodenje zbora je takrat prevzela njihova prijateljica Simona Kokot. Z veseljem se spominjajo prvih vaj, prvih nastopov, prav tako prvih neuspelih poskusov, pa vsakoletnih intenzivnih vaj na hrvaškem Pašmanu. Ženska v zrelih letih enostavno potrebuje nekaj za sprostitev. Pevke so to uteho našle v glasbi. Simono Kokot je po 6 letih zamenjal Gregor Zmazek …« so bile uvodne besede Alenke Domanjko Rožanc, ki je povezovala koncert ob 10. obletnici delovanja ženske pevske skupine Florina, ene izmed sekcij Kulturnega društva Bukovci. ŽPS Florina je na sobotni večer, 5. novembra 2022, priredila koncert, kjer je gostila ansambel Sanjski muzikanti, Andreja Krambergerja, družino Kokot in godalni kvartet. Vsi nastopajoči smo združili moči, izvedli več pesmi tudi skupaj, gostje pa so nastopili tudi v samostojnih točkah. 10. obletnica delovanja skupine je čas, ko se ozremo nazaj. Nekatere članice so v skupini od začetka delovanja, nekatere so bile aktivne kje drugje že prej, zato je mag. Iva Brajovič, vodja ptujske območne enote Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije, podelila Gallusove značke – to so jubilejne značke sklada, ki jih prejmejo posamezniki za aktivno udejstvovanje na področju ljubiteljske vokalne glasbe. Prav tako pa je 10. obletnica čas, da naredimo nove načrte. ŽPS Florina si zastavlja nove cilje. Pod vodstvom Gregorja Zmazka se bomo udeleževa- Št. 1, marec 2023 li raznih revij, proslav, obletnic, kjer bomo pokazali naše delo. Ponosni in veseli smo, da nas poslušalci spremljajo, vabijo ob različnih priložnostih, kjer lahko nastopimo. Vse pevke smo amaterke, ki pojemo z dušo in veseljem, vsaka pohvala nam veliko pomeni. V teh letih se je večkrat pokazalo, da se naš trud obrestuje. Tudi z izvedbo koncerta smo bili zelo zadovoljni, zato en velik HVALA vsem, ki nam stojite ob strani, pomagate po svojih zmožnostih (posebna zahvala gre donatorjem), hvala vsem gostom in povezovalki, ki ste pričarali in naš večer naredili res popoln. Hvala Simoni Kokot za začetne vzpodbude in hvala Gregorju Zmazku za vztrajnost in potrpežljivost. Veselimo se novih izzivov, ki so pred nami! Petra Šuster |5 Prenova gasilskega doma V Borovcih so obnavljali vaško-gasilski dom. Foto: Ines Strelec in David Korošec Vaščani in gasilci PGD Borovci smo že dlje časa načrtovali obnovo dotrajanega vaško-gasilskega doma. Iz proračuna Občine Markovci smo lani pridobili potrebna sredstva in v mesecu novembru zavihali roka- ve. Prvih nekaj dni smo izpraznili dvorano in izvajali pripravljalna dela. V nadaljevanju meseca novembra smo začeli s prenovo ostrešja. V sklopu tega dela projekta bomo uredili še nov strop, dodatne omete ter izolacijo tal. Ocenili smo, da asfaltno dvorišče v neposredni bližini prometne regionalne ceste Ptuj-Ormož ni primerno za brezskrbno igro otrok in sproščeno druženje. Celotni projekt zato zajema tudi tlakovano in pokrito teraso ter urejeno zelenico na južni strani objekta. Tam bomo postavili tudi igrala za otroke. Tako se bo glav- nina druženja preselila s parkirišča na novo urejeno južno stran objekta. Le-tega bo varovala tudi ograja. Zahvaljujemo se Občini Markovci, županu in svetnikom, ki so znali prisluhnit našim težavam in idejam za prenovo. Iskrena hvala tudi vsem vaščanom, ki so v rušitvena in pripravljalna dela vložili že preko petsto prostovoljnih delovnih ur. Nadaljevalna dela nam bodo omogočila, da bomo s pridobljenimi sredstvi naredili naš vaško-gasilski dom bolj funkcionalen in lepši. Ines Strelec Vsak tretji kos odpadkov ob slovenskih cestah bi lahko preprečili s kavcijskim sistemom Ljubljana, 14. februar 2023 – Ekologi brez meja so izvedli študijo o smetenju ob različnih tipih slovenskih cest. Na 24 izbranih odsekih cest so skupaj pobrali 8713 kosov odpadkov oziroma skoraj 145 kilogramov. Kar slaba tretjina (32,1 %) pobranih odpadkov so predstavljali odpadki, ki bi jih lahko preprečil kavcijski sistem: plastenke, pločevinke in steklenice. Od 2967 kosov odpadkov, pobranih na 19 odsekih regionalnih in lokalnih cest, so plastenke, pločevinke in steklenice predstavljale 32,1 % vseh odpadkov. Če upoštevamo še avtoceste, kjer so pregledali le počivališča, je odstotek 16,2 %. Zaradi specifičnosti avtocestnih postajališč (pregledovanje vsebine košev za odpadke, dnevno čiščenje lokacij) je bilo tam opaziti večji odstotek drugih odpadkov. Odstotek plastenk, pločevink in steklenic, izračunan glede na težo odpadkov, je še višji: 45,1 % na lokalnih in regionalnih cestah oziroma 35,4 % na vseh odsekih. Znotraj kategorije odpadkov, ki jih pokriva kavcijski sistem, je bilo z naskokom največ pločevink (78,5 %), sledile so plastenke (22,6 %) (računano glede na kose odpadkov). Deleži glede na težo odpadkov so bili precej enakomerni. Delež odpadkov, ki jih z ukrepi pokriva SUP uredba, je bil ob cestah 52,4 % (po kosih) oz. 50,6 % (po teži). Na počivališčih, kjer so našli velike ko- 6| ličine lončkov za kavo, pa 46,1 % oz. 38,5 %. Tako je skoraj vsak drugi odpadek že vsaj delno naslovljen z zakonodajo, ukrepi pa se še ne poznajo. Ekologi brez meja so pobiranje odpadkov izvedli novembra in decembra 2022. V raziskavo so vključili pet odsekov na avtocestah, sedem kilometrskih odsekov na regionalnih cestah ter dvanajst kilometrskih odsekov na občinskih cestah po vsej Sloveniji. Pri izboru odsekov na regionalnih cestah in avtocestnih postajališč so se posvetovali z Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo ter Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji. Raziskavo bodo na istih odsekih ponovili po uvedbi kavcijskega sistema v Sloveniji. Barbara Kirn, vodja raziskave, je ob tem povedala: “Smetenje škodi vsem: okolju, našemu zdravju in denarnicam, zato poskrbimo za pravilno odlaganje odpadkov. Podatki iz drugih evropskih držav so jasni: samo s pomočjo kavcijskega sistema lahko dosežemo najvišje stopnje ločeno zbranih odpadkov (čez 90 %) in kar je še pomembneje: preprečimo uhajanje odpadkov v okolje, kjer privabljajo nove. Če želimo doseči cilje iz SUP direktive, je čimprejšnja uvedba kavcijskega sistema edina pot.” Št. 1, marec 2023 Evropsko mladinsko šahovsko prvenstvo v Turčiji (5.-15. 11. 2022; Antalya, Turčija) Vita Prelog, učenka 3. A razreda OŠ Markovci, se je letos udeležila Evropskega mladinskega šahovskega prvenstva v Turčiji, ki je potekalo od 5. do 15. novembra v Antalyi. Vita je članica Šahovskega društva Ptuj, kjer nadobudne šahiste usmerja, motivira in uči Danilo Polajžer, predsednik ŠD Ptuj. Vita si je udeležbo na tem prvenstvu prislužila z drugim mestom v standardnem šahu na državnem prvenstvu Slovenije, ki se je odvijalo v Radencih med 29. 6.−2. 7. 2022. Prvenstvo je bilo organizirano s strani turškega Ministrstva za mladino in šport, Turške šahovske zveze in Evropske šahovske zveze. Na evropskem prvenstvu je tekmovalo cca 1.000 šahistov iz 47 držav. V starostni skupini U8, kjer je tekmovala Vita, je bilo 50 mladih šahistk. Poleg Vite se je prvenstva v skupini deklic U8 udeležila tudi Zarja Gomboši s Ptuja. Vsak dan so šahisti odigrali eno kolo, skupno devet partij. Povprečen čas igranja za najmlajše udeleženke je bil 2 uri. Vita je v devetih partijah osvojila 3,5 točk, kar jo je uvrstilo v zadnjo tretjino, kar je za prvi tovrsten nastop na mednarodnem tekmovanju dober rezultat. Oče, Saša Prelog, ki je tudi učitelj in mentor hčerki, dojema to prvenstvo kot neprecenljivo življenjsko izkušnjo in popotnico za nadaljnje šahovske podvige. Priprave na tekmovanje so bile dokaj intenzivne. Trikrat tedensko so potekali treningi v šahovskem klubu, odigrala je nekaj manjših turnirjev. Vsak dan je reševala šahovske probleme in igrala partije na platformi chess.com ter se učila teorije. Vitina šahovska vzornika sta Magnus Carlsen in Hikaru Nakamura, ki ju zelo rada spremlja na televiziji in na različnih tekmovanjih. Najpomembnejša izkušnja za Vito in njeno družino, ki jo podpira pri igranju šaha, je že sama udeležba na takšnem tekmovanju, kjer je močna konkurenca in je tekmovanje na zelo visokem nivoju. Zmaga ni le vsaka pridobljena točka, ampak tudi psihična stabilnost ob porazu. Zmaga je tudi odigrana partija pod strogimi pravili, v tujejezični državi in vztrajnost igrati šah vseh devet zaporednih dni. Šah je igra za življenje. SP Božična vas v vrtcu Markovci December je mesec pričakovanj, veselja, sreče, daril in iskric v otroških očeh. Pričarati otrokom čarobnost in veselje, je nekaj najlepšega in neprecenljivega. Zaradi koronskih razmer dve leti nismo imeli pravega božičnega druženja. V vrtcu Markovci smo razmišljali, kako ponovno pričarati božično vzdušje. Odločili smo se, da pripravimo pravo božično vas in otrokom približamo domovanje dobrega moža, Božička. V sredo, 14. 12. 2022, smo v sodelovanju z Občino Markovci skupaj razveselili 195 otrok. V večnamenski dvorani smo otrokom pripravili poučno dramatizacijo Miška išče prijatelja. Igro so zaigrale vzgojiteljice, nato pa jih je Božiček povabil v svojo vas, kjer so si otroci ogledali hiške, se sladkali z dobrotami gospe Božičke, si ogledali zavijalnico daril, spoznali jelenčka Rudolfa in njegovo zgodbo ter se seveda srečali z Božičkom. Ker so bili vse leto otroci zelo pridni, so prejeli čudovito darilo. Prepričali smo se, kako preprosti in iskreni so otroci ter koliko jim pomenijo drobna doživetja. V letu 2023 pa si želimo, da bi ostali takšni kot smo – veseli, razigrani in vedoželjni. Vsem Vam pa iz srca želimo, da bi v novem letu okusili srečo v trenutkih, ki jih preživite s svojimi najdražjimi, v uspehih na delovnem mestu in na vseh poteh, ki nas vse vodijo do zastavljenih ciljev. Sonja Ambrož Zelenik, pomočnica ravnatelja vrtca Št. 1, marec 2023 |7 Ena zvezda gori gre KUD Markovski zvon je preteklo koledarsko leto zaključil s tradicionalnim božičnim koncertom na štefanovo v domači cerkvi. Bil je že 27. zapovrstjo in tokrat je nosil naslov Ena zvezda gori gre. Hkrati je bil koncert občinska prireditev ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti. V uvodu smo prisluhnili državni himni in nagovoru župana naše občine, sledil pa je nabor slovenskih adventnih, božičnih in novoletnih kolednic, ki jih je v program koncerta vpletel Mitja Kostanjevec, programski vodja lanskega koncerta. Slišati je bilo mnogo lepih melodij, ki so jih izvedle sekcije društva: najmlajši Zvončki z zborovodkinjo Mio Pernat, mladi Animatorji pod vodstvom Anamarije Lajh, Mešani cerkveni pevski zbor sv. Marko z zborovodkinjo Alenko Domanjko Rožanc in Komorni zbor Glasis pod vodstvom Ernesta Kokota. Z besedo je koncert povezala gledališka sekcija društva in pomagala pri organizaciji. Prijetna naloga je ob koncu programa bila dodeljena domačemu gospodu župniku, ki je v imenu mariborskega nadškofa podelil priznanje za 40-letno dobo petja na cerkvenem koru članu društva Alojzu Veseliču iz Sozvočenja 2022 Božične melodije so zazvenele že sedemindvajsetič. Foto: PM Stojncev. Iskrene čestitke! Tudi mladi upamo, da bomo nekega dne prejeli tovrstno pohvalo. Na predvečer praznika svetih treh kraljev v društvu nismo pozabili niti na vsakoletno koledovanje. Po domovih se je odpravila skupina štirih pevcev, ki so pred odhodom v cerkvi ob jaslicah prejeli še blagoslov. Meseci, ki so pred nami, bodo v znamenju pevskih priprav na župnijske slovesnosti, praznične maše in ostale različne priložnosti. Že sedaj se jih zelo veselimo! ADR Ob domačem zboru so se na Sozvočenjih predstavili še Vokalna skupina Evridike iz Ljutomera, Vokalna skupina Virtus iz Frama, MePZ Rosika iz Lovrenca na Pohorju in ŽePZ Lilith iz Ptuja. Foto: JSKD OI Ljutomer Mešani cerkveni pevski zbor sv. Marko se je v adventnem času, 19. novembra, kot debitant udeležil Sozvočenj, 10. regijskega tematskega koncerta odraslih pevskih zasedb, v organizaciji JSKD RS. Za območje Štajerske in Pomurja se je v lanskem letu odvijal v Ljutomeru. Nanj so se prijavili tudi člani CePZ in bili uvrščeni na »tekmovanje«. Predstavili so se z Vrabčevimi kolednicami, ki so v slovenskem zborovskem repertoarju premalo izvajane. Na klarinetu jih je spremljal Jaka Horvat. Sozvočenja so bila strokovno spremljana s strani profesorice in dirigentke Tadeje Vulc, ki je zboru podelila nagrado za nakup strokovne literature. Zbor bo prejet znesek zagotovo pametno unovčil. Pevke in pevci so z nastopom pridobili še eno bogato izkušnjo in elan za delo v prihodnje. ADR 8| Alojz Veselič, prejemnik priznanja za 40 let petja na koru. Foto: PM Št. 1, marec 2023 Nove jaslice v domači cerkvi V lanskem letu se je skupina jasličarjev, ki jo vodi Matej Domanjko, odločila postaviti nekoliko drugačne, večje in predvsem nove, sveže jaslice. V ta namen so ustvarili številne nove skulpture, novo štalico, hiše oz. različne objekte z zanimivimi motivi, nove so tudi številne figure. Potrebno je poudariti, da je vse narejeno iz naravnih materialov in povsem ročno. Zanimivost je morda ta, da se skoraj vse figure mehansko premikajo. Z delom so začeli takoj po svečnici. Največ dela in truda sta ob pomoči vseh ostalih članov vlo- žila gospod Rudi Gabrovec in dolgoletni jasličar v domači cerkvi, gospod Martin Sok. »Našo skupino sestavlja 10 članov in nam postavljanje jaslic veliko pomeni. Čeprav vsak od nas postavlja jaslice doma s svojo družino, se potrudimo najti čas in jaslice postavimo tudi v cerkvi. Dela ni malo, a rezultat je vselej zadovoljstvo, da smo naredili dobro delo,« je povedal gospod Domanjko. Nad novo pridobitvijo je bil navdušen tudi domači župnik Janez Maučec: »Z veseljem sem na praznik Gospodovega rojstva blagoslovil jaslice, ki so “S skupnimi močmi nam je uspelo,” pravijo jasličarji. Foto: PM letos res nekaj posebnega, vse je v gibanju, vse poti so usmerjene k Novorojenemu. Človek si lahko ob njih ustvari lepo podobo dogodka izpred 2000 let in nahrani svojega duha. Hvala vsem, ki so vložili ogromno truda, časa, potrpežljivosti. Resnično so vredne ogleda.« Ker so jasličarji želeli, da si jaslice ogleda čim več ljudi, so v tednu po božiču vsak dan v tednu med 17. in 18. uro ponudili možnost ogleda. Obiskovalcev je bilo zares veliko, tudi iz okoliških krajev pa iz Koroške, Prekmurja ... Navdušenost in zadovoljstvo članov je bilo veliko, zato so oglede podaljšali vse do svetih treh kraljev. Tudi takrat ni manjkalo obiskovalcev. »Hvala vsem, ki ste nas obiskali, nam podelili besedo pohvale in nas moralno podprli. To nam daje novih idej in energije, da se bomo tudi v letošnjem letu z zadovoljstvom lotili postavljanja jaslic,« je zaključil vodja jasličarjev. ADR Natančnost, premišljenost in domiselnost so spremljali delo vseh, ki so sodelovali pri postavitvi. Foto: PM Druženje z varovancema iz ZUDV Dornava Preteklo leto, natančneje v mesecu decembru, smo imeli v naši OŠ Markovci s 4.b in 4.a razredom prav poseben dan. Izvedli smo integracijo z ZUDV Dornava, katerega namen je ravno integracija-vključevanje otrok s posebnimi potrebami (PP) v redne skupine šol zaradi boljšega razvijanja sposobnosti otroka s PP, socialnega razvoja zdravih otrok in sprejemanja različnosti v družbi nasploh. Slednje se mi zdi v današnji družbi še posebej pomembno. dnji 4.a razred z učiteljem Primožem Galunom, kjer so imeli še drugo ustvarjalno delavnico. Oba varovanca sta bila v obeh razredih vključena v ustvarjanje, pri čemer sta jima pomagali njuni spremljevalki, učiteljica in učitelj pa tudi učenci. Nekateri učenci so bili pri tem delu izredno zavzeti, dobrosrčni in družabni. Vzdušje v obeh razredih je bilo zelo prijetno. Obiskovalce je prišel pozdravit tudi gospod ravnatelj. Druženja in vsega, kar smo pripravili, so bili naši gostje zelo veseli in vsi si želimo, da tudi v prihodnje ohranjamo takšna druženja. Obiskala sta nas dva varovanca, deček in deklica, iz ZUDV Dornava z njunima spremljevalkama. Bila sem prijetno presenečena, ko sem jih sprejela pri vhodnih vratih naše šole, saj je bil deček pri svojih zgodnjih letih vključen v naš redni občinski vrtec, v Mateja Gabrovec skupino, v kateri sem bila tudi jaz vzgojiteljica in katero so obiskovali tudi nekateri učenci 4. razreda. Zdelo se mi je dobro, da je bil deček tisti čas med zdravimi otroci zaradi sprejemanja drugačnosti, vendar je ob njegovem stanju zanj bolje, da je v zavodu, kjer so posebej usposobljeni za delo z otroki s PP in lahko proces njihovega dela kot tudi proces redne vzgoje in izobraževanja poteka nemoteno. Prav zato je integracija odlična, saj z njo preprečujemo kakršnokoli izključevanje oziroma nesprejemanje drugačnosti. Učenci 4.b razreda z učiteljico Darjo Šori so za naše obiskovalce pripravili krasen sprejem s kratkim glasbeno-kulturnim programom, za tem pa še ustvarjalno delavnico, pri kateri so izdelali dva praznična okraska. Po obisku 4.b razreda so se odpravili v sose- Št. 1, marec 2023 |9 Med ima tudi prebiotočno delovanje Vse večje zanimanje potrošnikov po zdravi prehrani, ki preprečuje razvoj civilizacijskih bolezni, je ustvarilo potrebo po funkcionalnih živilih. Funkcionalna živila izboljšujejo fiziološke učinke telesa. S tem pripomorejo k boljšemu počutju. Med funkcionalna živila sodijo tudi živila s probiotično funkcijo. Najprej poglejmo, v čem je razlika med probiotiki in prebiotiki. Probiotiki so žive bakterije, ki imajo ugodno delovanje v prebavnem traktu. Ohranjajo zdravo in dobro delujočo črevesno mikrobioto. Zdravo in dobro delujoče črevesje prispeva k splošnemu dobremu počutju in dobremu imunskemu sistemu. Najbolj poznane in najbolj prisotne dobre črevesne bakterije prihajajo iz rodov Lactobacillus in Bifidobacterium. V živilih jih najdemo v jogurtu in ostalih fermentiranih Med ima tudi prebiotično delovanje (vir: arhiv ČZS). Med v kombinaciji z mlečnimi izdelki so del slovenske kulinarike (vir: https://citymagazine.si/blagodejni-ucinek-toplega-mleka-inmedu/, 1. 7. 2022) izdelkih. Prebiotiki so snovi, ki omogočajo ugodne pogoje rasti, aktivnosti in razmnoževanja probiotičnim mikroorganizmom. V to skupino sodijo kompleksni ogljikovi hidrati, kot so prehranska vlaknina, različni oligosaharidi, rezistenten škrob … V živilih se nahajajo predvsem v polnozrnatih izdelkih, sadju in zelenjavi. Pozitivni učinki prebiotikov se kažejo tudi v lažjem odvajanju, vzpodbujajo imunskega sistema in zmanjšujejo možnost nastanka alergij ter črevesnih infekcij. Tudi med uvrščamo med prebiotična živila, saj vsebuje disaharide in oligosaharide (kompleksne sladkorje), ki vzpodbujajo delovanje in rast laktobacilov in bifidobakterij. S tem med ustvari ugodne pogoje za obstoj dobrih bakterij. Polifenoli prisotni v medu prispevajo k imunosti črevesja in regulirajo črevesno mikrobioto, saj omogočajo dobre pogoje za rast in razmnoževanje črevesne mikrobiote. Polifenoli varujejo telo pred oksidativnim stresom in prostimi radikali. Za probiotično delovanje medu je odgovorno tudi protimikrobno učinkovanje medu, ki zavira rast oportunističnih in patogenih bakterij v črevesju. S tem ko zavira rast patogenih bakterij, omogoča razvoj in delovanje normalne črevesne mikrobiote, kar prispeva k ohranjanju dobrega počutja. Najugodnejše učinke na rast in aktivnost probiotikov je pokazala kombinacija fermentiranih mlečnih izdelkov in medu. S to ugotovitvijo lahko potrdimo dolgoletno tradicijo naših prednikov, ki so kombinirali med in mlečne izdelke. Viri: Mohan A., Quek S.-Y., Gutierrez-Maddox N., Gao Y., Shu Q. 2017. Effect of honey in improving the gut microbial balance. Food Quality and Safety, 1, 2: 107-115. Wu D., Chen L., Teh J., Sim E., Schlrundt J., Conway P. L. 2022. Honeys with anti-inflammatory capacity can alter the elderly gut microbiota in an ex vivo gut model. Food Chemistry, 392, 133229. Ana Janžekovič, svetovalka za varno hrano JSSČ, ČZS Sedmi novoletni korantov pokal V športni dvorani OŠ Markovci se je v soboto 7. 1.2 023 in nedeljo 8. 1. 2023 odvijal 7. novoletni korantov pokal. V soboto zjutraj so se med seboj pomerili nogometaši in nogometašice selekcije U7. Nastopale so ekipe iz DNŠ Korant A in B, NK Veržej A in B , Nk Grajena, Nk Rače A in B, ŠD Cirkulane, Nk Središče, Nk Aluminij, Šola nogometa Gorišnica in NK Majšperk. Prvo mesto si je prislužil NK Veržej A, drugo ŠD Cirkulane, tretje mesto pa so zasedli naši nogometaši ekipe A. V popoldanskem času pa so se pomerili nogometaši in nogometašice selekcije U11. Nastopale so ekipe DNŠ Korant A in B, NK Majšperk, NK Veržej A in B, NK Ormož A in B, NŠ Klopotec A in B, NK Grajena A in B, NK Rače A in B, Šola nogometa Gorišnica, NK Dobrovce in ONŠ Golgeter Hajdina. Prvo mesto si je prislužila Šola nogometa Gorišnica, 10 | drugo mesto NK Veržej B, tretje pa NŠ Klopotec A. V nedeljo dopoldan so se pomerili nogometaši in nogometašice selekcije U9, kjer so nastopali DNŠ Korant A, B in C, Šola nogometa Gorišnica, NK Majšperk, NK Dornava, NK Veržej, ŠD Cirkulane in FC Drava Ptuj. Prvo mesto si je prislužil NK Veržej, drugo mesto Šola nogometa Gorišnica in tretje mesto DNŠ Korant A. Popoldan pa so se pomerili še nogometaši in nogometašice selekcije U13, kjer so nastopali DNŠ Korant, NK Grajena, Šola nogometa Gorišnica A in B, NK Aluminij A in B, NK Majšperk, NK Ormož, ŠD Cirkulane in ONŠ Golgeter Hajdina. Prvo mesto je osvojila ekipa NK Aluminij A, drugo NK Aluminij B in tretje Šola nogometa Gorišnica B. Vsi nogometaši in nogometašice so prikazali srčno in borbeno igro. Na turnirju niso manjkali tudi sre- čelov, hrana in pijača. Za mlade nogometaše in nogometašice je navijalo in spodbujalo veliko število staršev. Trenerjem, staršem, sponzorjem, donatorjem, Občini Markovci, OŠ Markovci in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni izvedbi turnirja, se iskreno zahvaljujemo. Vodstvo DNŠ Korant Št. 1, marec 2023 Gary Graden Masterclass Člani Komornega zbora Glasis, ki ga vodi dirigent Ernest Kokot, smo v oktobru 2022 s strani Komornega zbora Orfej iz Ljutomera, ki ga vodi dirigent Andraž Hauptman, dobili zanimivo in nadvse vznemirljivo povabilo. Predstavili so nam, da bodo na pobudo Andraža Hauptmana, v februarju 2023 v Ljutomeru potekale delavnice oz. seminar »Gary Graden Masterclass«, ki ga bo vodil mednarodno prepoznaven glasbeni strokovnjak in uveljavljen dirigent Gary Graden. Gre za glasbene delavnice oz. izobraževanje za študente glasbe in za že uveljavljene dirigente in glasbene pedagoge iz vse Evrope. Gary Graden je švedski dirigent, rojen v ZDA. Od leta 1984 je dirigent zbora v stockholmski katedrali sv. Jakoba. Zaposlen je tudi kot predavatelj in dirigent – ​​tako na Švedskem kot v tujini. Že večkrat je obiskal Slovenijo, tako da pozna in je navdušen nad kakovostjo zborovskega petja pri nas. Na seminar se je prijavilo 21 udeležencev. KZ Orfej in KZ Glasis sta se združila in bila demonstracijski zbor. Povabilo smo vzeli kot veliko priložnost, dobrodošlo za v bodoče, predvsem pa privilegij, da bomo lahko delali, nadgrajevali svoje znanje in izkušnje s takšnim mojstrom, kot je g. Graden. Zagrizli smo in od novembra do februarja naštudirali 14 skladb, ki jih je za seminar izbral sam Graden. Gre za izbor skladb vseh zgodovinskih obdobij, od renesanse do sodobnih skladb švedskih avtorjev. V času priprav smo izvedli dve skupni celodnevni vaji, enkrat v Ljutomeru, drugič v Markovcih. Sam seminar je potekal od četrtka 23. do nedelje 26. 2. 2023 v Ljutomeru. Z nami in udeleženci je delal g. Graden. V ponedeljek 27. februarja je v SNG Mari- bor, v čudovitem ambientu Kazinske dvorane, sledil veliki zaključni koncert, krona priprav, vaj, dela, druženj in lepih skupnih trenutkov. Kazinska dvorana je bila polna, koncert razprodan. 52-članski zbor je večino programa pel pod taktirko g. Gradena, pri petih skladbah so dobili priložnost mladi dirigenti, udeleženci seminarja. Na orglah je zbor spremljal mojster Tone Potočnik, na čelu pa Gorazd Strlič.Raznoliki program, ubrano in mogočno petje 52-članskega zbora in navdušenje g. Gradena je naredilo dogodek popoln, kar je s stoječimi ovacijami in močnimi aplavzi potrdilo tudi občinstvo v dvorani. Mojster Graden nam je s Skandinavskega polotoka prinesel preprostost, toplino, milino, čutnost in neverjetno ljubezen do glasbe. Za to smo mu neizmerno hvaležni. Veliko čast, privilegij, skoraj čudež smo doživeli, da smo lahko ustvarjali z njim. Naslednji dan je g. Graden odpotoval. Z njim najverjetneje več ne bomo imeli priložnosti sodelovati, gotovo pa bomo ohranili navezo s prijatelji, s KZ Orfej, saj smo se v tem času zelo povezali. Hvaležni in ponosni za vse, kar smo v okviru projekta »Gary Graden Masterclass« doživeli, se podajamo novim zmagam naproti. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Občini Markovci za vso pomoč in podporo, ki smo je bili deležni, ko smo v Markovcih na celodnevni vaji gostili KZ Orfej. Martina Horvat Delovanje OORK in župnijske Karitas V občinskem RK in župnijski Karitas se trudimo, da s sodelovanjem, z roko v roki, opravimo čim več prostovoljnega dela za pomoč ljudem. Na začetku lanskega leta, ki so ga zaznamovali še koronski ukrepi, so se naše prostovoljke nesebično odzvale klicu na pomoč Doma upokojencev Ptuj, kjer so pomagale pri oskrbi delovanja doma, saj so imeli zaradi bolniških odsotnosti izreden izpad delavcev. Aktivno smo pomagali v akciji Pomoč Ukrajini. Imeli smo tri delitve hrane iz EU, naše pridne prostovoljke so jih razdelile ljudem, ki pomoč potrebujejo, in ne zatiskajmo si oči, da v naši občini ni ljudi, ki ne bi bili veseli 2 kg moke, 5 l mleka, 1 kg riža, in če je vse posreči še morda 1 l belega olja. Organizirali smo krvodajalske akcije, se udeleževali dekanijskih srečanj, zbirali prostovoljne prispevke na Markovo nedeljo, sodelovali pa smo tudi v akciji Drobtinice, kjer se zbira denar za sofinanciranje šole v naravi naših šolarjev. Bili smo tudi gostitelji dekanijskega srečanja Ptuj - Zavrč, organizirali smo dve predavanji, se skupaj z OORK Gorišnica udeležili skupnega druženjenja v madžarsko mesto Pesc, obiskovali smo naše občane v domovih starejših in ob rojstnih dnevih. Omembe vredno je tudi to, da je pomembno prisluhniti in si vzeti čas, ne le za starejšega človeka, tudi mlajši ti radi zaupajo, kaj jih teži. V lanskem letu smo zabeležili več kot 1000 ur prostovoljnega dela, ki smo ga opravili dobrovoljno in iz srca. Naša članica, mlada podjetnica Tanja Cimer- Št. 1, marec 2023 Prostovoljke so pomagale pri delu v Domu starejših Ptuj in Juršincih v korona času 2022: Trezika Horvat, Ivanka Plohl, Jerica Golob, Zdenka Zver, Lizika Šmigoc, Marija Bezjak, Tatjana Šimenko (ni na fotografiji) Foto: Marija Prelog man, je v predbožičnem času organizirala dobrodelni vikend, kjer so njene stranke namesto plačila donirale prostovoljne prispevke. Izkupiček je bil več kot presenetljiv, skoraj 500€ je razdelila 4 družinam v obliki vrednostnih bonov za nakup hrane in oblačil. Tanja, HVALA. Tudi Konjeniško društvo Nova vas je doniralo 100€ pomoči, PGD Markovci in Nova vas pa sta tako vedno pripravljeni pomagati. Zahvala gre tudi našemu župniku za vso podporo in pomoč ter posameznikom, ki vidijo stiske in so pripravljeni priskočiti na pomoč z nakupom živil. V letošnjem letu imamo seveda tudi načrte, ki jih želimo izpeljati in nekaterih smo se že lotili. Rešujemo materialno stanje družin v sodelovanju z Občino in županom, ki je sedanji mandat tudi začel z obiski občanov, ki so v stiski, spoznava njihove težave in jim skuša pomagati. V času fašenka se je v večernem zabavnem delu v šotoru gospod župan preizkusil celo kot prostovoljni natakar in je v času svoje »kelnarije« zbral 300€, ki jih je daroval mamici samohranilki. Župnijska Karitas je začela sodelovati z Lidlom, kamor gredo prostovoljci enkrat tedensko zvečer po prehranske izdelke, ki jim je tisti dan potekel rok ali pa imajo poškodovano embalažo. To so večinoma pekovski izdelki, včasih tudi zelenjava in sadje. Za prostovoljce je to vsekakor obveza in ažurnost. S tem delom smo šele pričeli. Obeta se nam obnovitveno predavanje o TPO (temeljni postopki oživljanja) in nudenju prve pomoči. Želimo si tudi povezovanja z Društvom upokojencev, pričakujemo prejem hrane iz EU, želimo pridobiti nove, mlajše člane in ponovno sodelovati aktivneje z osnovno šolo in jim prikazati, kako pomoč sočloveku na različne načine blagodejno deluje na dušo in srce. Vsekakor nam dela ne bo zmanjkalo, prosimo pa tudi, da opazujete svojo okolico in ne bodite brezbrižni. Če ne morete pomagati vi, obvestite nas prostovoljce in pomagali bomo po najboljših močeh. OORK MARKOVCI IN ŽUPNIJSKA KARITAS | 11 Tradicionalna »Vincekova rez« v Prvencih V sredini januarja goduje sv. Vincenc. Po ljudskem izročilu se na ta dan se pričnejo opravila v vinogradih in na brajdah, začenši z rezanjem trte. S sv. Vincencom je povezanih kar nekaj pregovorov, ki na osnovi vremena ob njegovem godu napovedujejo, kakšen vinski letnik se napoveduje. Če bo obveljal vsaj en pregovor, bo letos zadovoljiva vinska letina. »Če na Vinka sonce sveti, bo dosti rujnega vinca v kleti.« Vincekovo je dan, ko se vinogradnik in trta ponovno zaljubita. Podobno in enako se dogaja tudi v Prvencih. Vaški kletar Matej Bezjak in njegov pomočnik Jani Cimerman sta na god sv. Vincenca povabila vse kletarje na prvo rez. Ogledali smo si brajde in si navzoči odrezali vsak po tri rozge, nazdravili, ter zalili s kvinto tudi trto. Rozge smo odnesli domov ter jih dali v vodo, da bodo do cvetne nedelje pognali poganjke. Rozge bomo zvezali skupaj s šibami, kar bo namenjeno za presmece. Pravo rez brajd bomo opravili proti koncu marca. Ivan Golob Zbrani rezači na tradicionalni Vincekovi rezi v Prvencih Foto: arhiv Glasila občin Spodnjega Podravja v Digitalni knjižnici Slovenije V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj smo ob koncu leta 2022 uspešno zaključili projekt digitalizacije glasil občin Spodnjega Podravja, ki smo ga izvedli v sodelovanju s Knjižnico Franca Ksavra Meška Ormož, občinami Spodnjega Podravja, Narodno in univerzitetno knjižnico in izvajalcem digitalizacije, podjetjem Mikrografija, d. o. o. V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj že vrsto let uspešno izvajamo projekte digitalizacije publikacij, ki so pomembne za območje Spodnjega Podravja. Digitalizirano gradivo objavljamo na spletnem portalu Digitalna knjižnica Slovenije (www.dlib.si), ki ponuja prost dostop do raznovrstnih digitalnih vsebin s področja kulture, znanosti in umetnosti. Na portalu lahko prosto dostopamo do periodičnih tiskov, knjig, rokopisov, zemljevidov, fotografij itd. Vzpostavila ga je in tudi upravlja ga Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, vsebine pa prispevajo tudi druge ustanove, med njimi slovenske splošne knjižnice. Ptujska knjižnica izvaja projekte digitalizacije knjižničnega gradiva že od leta 2005. Iz bogatega fonda, ki ga hranimo, smo digitalizirali in v Digitalno knjižnico Slovenije doslej umestili več kot 20 tisoč digitalnih enot gradiva oziroma več kot 200 tisoč strani. Tako smo med drugim digitalizirali naše knjižne dragocenosti od 15. stoletja naprej, starejša dela naših pomembnih rojakov, različne zbornike, tovarniška glasila (Aluminij, Ptujski perutninar, V Agisu itd.), izvestja ptujske gimnazije, različne uradne objave in praktično vse osrednje ptujske časopise, od prvega ptujskega časopisa Pettauer Wochenblatt, ki je izhajal leta 1878, pa vse do Štajerskega tednika in njegovih predhodnikov. Finančna sredstva za izvedbo digitalizacije pridobivamo pri Ministrstvu za kulturo RS v okviru letnega programa izvajanja nalog osrednje območne knjižnice za Spodnje Podravje. Sodelujemo tudi z zainteresiranimi založniki in v dogovoru z njimi posredujemo pri vključevanju izvorno e-nastalih domoznanskih vsebin v Digitalno knjižnico Slovenije. V letu 2021 smo skupaj s Knjižnico Franca Ksavra Meška Ormož zastavili projekt digitalizacije glasil občin Spodnjega Podravja. K sodelovanju smo povabili osemnajst občin Spodnjega Podravja (razen Mestne občine Ptuj, saj smo glasilo Ptujčan digitalizirali že leta 2017) in z njimi sklenili dogovor o sodelovanju pri vključevanju gradiva v Digitalno knjižnico Slovenije. K projektu so pristopile občine Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Podlehnik, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale, Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Slovenske občine, kot jih poznamo danes, so večinoma nastale leta 1994, kmalu zatem so začele izdajati tudi svoja občinska glasila, ki so bila predmet našega projekta digitalizacije. Najprej smo zbrali glasila, ki jih hranimo v zbirkah ptujske oz. ormoške knjižnice, manjkajoče izvode pa smo poiskali v arhivih posameznih občin. Starejša glasila so bila večinoma ohranjena samo v tiskani obliki, zato jih je bilo potrebno skenirati, za zadnje desetletje pa so bili na razpolago najpogosteje že digitalni izvodi v obliki pdf, ki smo jih lahko uporabili. Digitaliziranih je bilo tako 611 glasil v tiskani obliki (17.984 strani) in obdelanih 894 glasil v e-obliki (pdf ). Ob digitalizaciji tiskanih izvodov je bila izvedena tudi optična prepoznava celotnega besedila, ki omogoča možnost iskanja po vsebini posameznih člankov. To je poleg prostega spletnega dostopa dodana vrednost, ki jo je prinesla digitalizacija tiskanih glasil. S projektom digitalizacije smo na enem mestu ustvarili kompletno digitalno zbirko občinskih glasil občin Spodnjega Podravja, ki so enostavno in prosto dostopna kjerkoli in kadarkoli, hkrati pa bodo varno in trajno shranjena v nacionalnem repozitoriju. Ni pa zanemarljivo niti dejstvo, da se je sodelujočim ustanovam pri kompletiranju glasil ponudila dobra priložnost za natančen pregled in skrbno ureditev lastnih obstoječih zbirk glasil tako v fizični kot tudi digitalni obliki. Ob zaključku projekta se občinam iskreno zahvaljujemo za sodelovanje, vse občane pa vabimo, da pobrskate po digitalni zbirki občinskih glasil in raziskujete preteklost vaše lokalne skupnosti. Morda boste v njih našli kakšen posebej zanimiv zapis o dogodku ali aktivnosti, pri kateri ste sodelovali tudi sami. Mira Petrovič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj 12 | Št. 1, marec 2023 Lekarniška podružnica Markovci − varna točka za otroke in mladostnike Pod okriljem projekta Mestne občine Ptuj in organizacije UNICEF je bilo na ptujskem območju v letu 2018 vzpostavljenih 15 Varnih točk. Z leti se mreža samo še širi. V okviru Lekarn Ptuj so prvotno bile vključene Lekarna Ptuj, Lekarna Breg in Lekarna Budina. Oktobra 2022 se je pridružila tudi Lekarniška podružnica Markovci. Varna točka - logotip. UNICEF-ove varne točke so različni javni prostori, kot so knjižnice, lekarne, cvetličarne, mladinski centri, trgovine, zavarovalnice, v katerih so prisotni ljudje, ki nudijo otrokom trenutno zaščito, pomoč ali zgolj nasvet v stiski. Tamkajšnji zaposleni so usposobljeni za pomoč otrokom, saj se udeležijo posebnega izobraževanja, ki ga zanje organiziramo v UNICEF-u Slovenije in jih seznanimo, kako pomagati otrokom, kako komunicirati, ko se otrok zateče v Varno točko. Na tem mestu otrokom svetujemo individualno, glede na posamezen primer: – Lahko se fizično umakneš, če doživljaš kaj neprijetnega. – Lahko prideš po nekaj, kar v tistem trenutku potrebuješ, nasvet ali pa postavit vprašanje, ki ti ne da miru. Lahko se pogovoriš o svoji težavi ali pa zgolj razrešiš kakšen svoj dvom. – Nudimo ti prostor, ki omogoča anonimnost, saj nihče ne bo vedel, kdo si in da imaš težavo. – Ko in če boš potreboval Varno točko, lahko vedno brez strahu vstopiš v prostor, ki je označen s posebno modro nalepko UNICEF-ova varna točka. Z vzpostavitvijo Varnih točk omogočamo otrokom in mladostnikom varnejše okolje v naši občini. Varne točke so največkrat na šolskih poteh, v varnem okolju. Prepoznate jih po smejoči se hišici, ki je nameščena na vidno mesto ob vhodu v Varno točko. Tako lahko otroci in mladostniki vedno najdejo varen prostor, kadar so v stiski ali kadar se jim na poti v šolo, na trening ali pri potepanju po vasi zgodi karkoli neprijetnega, ali če potrebujejo le pogovor. Z željo, da je naša občina prostor za raziskovanje in preživljanje prostega časa in ne strahu, se trudimo, da širimo mrežo Varnih točk. S tem ustvarjamo okolje, kjer se lahko otroci in mladostniki brezskrbno družijo s prijatelji in sproščeno preživijo svoje otroštvo. Vabljeni v Lekarniško podružnico Markovci, Markovci 33, kjer boste izvedeli še več o projektu. Marjana Zupanič, farmacevtska tehnica Modra nalepka UNICEF-ove varne točke na vratih lekarne v Markovcih. Foto: Marjana Zupanič - FIZIČNO IN TEHNIČNO VAROVANJE - SERVIS IN MONTAŽA SISTEMOV VAROVANJA - PREVOZ GOTOVINE - VAROVANJE PRIREDITEV - SERVIS GASILNIKOV IN HIDRANTOV Odlikuje nas profesionalnost, znanje in tradicija na področju storitev fizično–tehničnega varovanja, kot tudi na področju požarne varnosti. Pridobili smo certifikat za kakovost ISO 9001:2015 in SIST EN 50518. AKCIJA 35 EUR na mesec AKCIJA 35 EUR na mesec Akcijska cena velja le za fizične osebe ob sklenitvi pogodbe za 36 mesecev in velja do preklica. V ceno je vključen DDV. VARGAS-AL d.o.o. ČLAN SKUPINE TALUM VARUJEMO VAŠE NAJVEČJE BOGASTVO Št. 1, marec 2023 Tovarniška cesta 10, 2325 Kidričevo, Slovenija Tajništvo +386 2 79 95 411 +386 2 79 68 621 www.vargas-al.si | 13 NAJVEČJI SPLETNI KVIZ O VARNI RABI INTERNETA NA SVETU V četrtek, 16. 2. 2023, je po celi Sloveniji potekal največji spletni kviz, ki smo se ga udeležili tudi učenci in učitelji OŠ Markovci. Tako smo se združili z več tisoč osnovnošolci in se s skupnimi močmi poskusili vpisati v slavno knjigo GUINNESS WORLD RECORDS! A1 Slovenija in zavod Varni internet sta pripravila vseslovenski spletni kviz o varni rabi interneta. Za dosego Guinnessovega rekorda so na kvizu morali doseči 7279 udeležencev. In uspelo nam je, kar ni doslej uspelo še nikomur v Sloveniji. Osvojili smo Guinessov rekord za največji spletni kviz na svetu! V podiranju rekorda so se preizkusili učenci od 4. do 9. razreda, rekord pa je krepko presegel pričakovanja, saj ne samo da nam je skupaj uspelo podreti obstoječ rekord - več kot podvojili smo ga. S 15.225 otroki, ki so od začetka do konca odgovorili na prav vsako vprašanje, smo se uspešno vpisali v Guinessovo knjigo rekordov. V spletnem kvizu je sodelovalo več kot 20.000 učenk in učencev iz 194 šol. Za šole, ki so se v kvizu najbolje odrezale, so namenili tudi denarna sredstva za nakup računalniške opreme. Na OŠ Markovci nagrade nismo prejeli, smo pa z aktiviranjem učencev in tudi staršev dosegli, da smo šola z največjo, kar 72-odstotno udeležbo na kvizu. Čestitke vsem in hvala za sodelovanje. GZ trov oče zelo všeč, Petru pa je bila všeč Juretova mama. Zato sta se fanta odločila, da ju bosta nekako združila. Naredila sta vrsto neumnosti, da bi jima to uspelo. Po veliko vloženega truda jima tudi je! Na koncu se je vse dobro izšlo. Njuna starša sta postala par, Jure in Peter pa brata. Obe punci, v kateri sta bila zaljubljena, sta postali njuni punci. Začeli so se srečni dnevi. Zoja Lukman, 5.a FRANJO FRANČIČ – ULICA SVOBODE (nadaljevanje zgodbe) »Piši mi, piši mi, med zimskimi počitnicami pa se vidiva,« je odmevalo od valov. Prišle so zimske počitnice in Gaj in Betka sta se spet videla. Ko sta se spet videla, sta tekla drug proti drugemu in se objela. Predlagala sta si, da bi šla v Piran. In odšla sta v Piran. Tako sta bila srečna, da je Betka rekla Gaju, da bi najraje kričala. Gaj je rekel, da bi tudi on najraje zakričal. Betka ga je povabila k njim v Koper, a Gaj ni mogel, saj je moral naslednji dan iti v šolo. V šoli je bil Gaj zelo zaspan, zato ga je učiteljica vprašala:” Gaj, kaj si delal med vikendom?” Gaja je bilo sram, da bi učiteljici povedal, ker bi se mu sošolci norčevali, zato je raje nehal zehati. Imeli so odmor. Gaj je hitro naredil domačo nalogo, da bi lahko Betki rezerviral presenečenje. Kmalu je bilo konec pouka. Gaj je šel na avtobus, kjer je Betki preko aplikacije napisal sporočilo: Danes ob 18.30 uri pridi k meni domov. Kmalu je prišla k njemu domov. Skupaj sta peš odšla v kino. Ko sta našla sedeže, sta se skupaj usedla in pogledala v reklamo na platnu, kjer se je slišalo: “Kmalu film Ulica svobode.” Gaj ji je rekel: “Ta film sem hotel gledati s teboj, ko sva se spoznala, a sva se imela tako rada, da sem čisto pozabil nanj!” Film se je začel in Betka ga je močno objela in poljubila. Luka Stropnik, 4.B »ĆITANJE BEZ GRANICA« ALI »BRANJE NE POZNA MEJA« V tem šolskem letu smo sodelovali v projektu Ćitanje bez granica. Mi, učenci in učenke 5.a razreda, smo prebrali knjigo hrvaškega pisatelja in dramatika Mira Gavrana z naslovom Srečni dnevi. Naši hrvaški vrstniki pa so brali knjigo slovenskega pisatelja. Knjigo, prevedeno v slovenščino, nam je učiteljica brala pri razrednih urah in med urami likovne umetnosti. Med poslušanjem sem zelo uživala in se zabavala. Knjiga je zanimiva, sproščena in pozitivna. Bila mi je zelo všeč. Glavna junaka zgodbe sta petošolca Jure in Peter. Jure je bil zaljubljen v Tihano, Peter pa v Dinko. Noben od njiju ni imel obeh staršev. Med seboj sta se večkrat obiskovala. Jure si je nadvse želel imeti očeta. Za svojo mamo je celo objavil oglas v reviji za samske ženske, ki iščejo ženina. To se ni najboljše izšlo. Nekega dne je odšel na izlet s Petrom in njegovim očetom. Juretu je bil Pe- 14 | BIL SEM PUSTNA ŠEMA Doživljajski spis Pust se je začel 3. 2. 2023. Ob polnoči je bil bičov pok. Čez nekaj dni smo koranti začeli 'ružiti' po vasi od hiše do hiše. Potrebovali smo štiri dni. S koranti smo šli tudi na povorko v Markovce. Tam smo še videli druge pustne maske. Hodili smo štiri ure, ko smo se ustavili pri eni hiši, me je en korant z ježevko udaril po glavi. Ko smo šli nazaj, smo se odpeljali v šotor na malico. V kombiju smo se peljali na zvoncih, ker ni bilo prostora. Drugi dan smo si na Ptuj odšli ogledat povorko. Sprva smo mislili, da ne bomo nič videli, potem smo našli prostor, kjer smo si jo lahko ogledali. V ponedeljek smo se v šoli maskirali. Na zadnji dan pusta smo šli po vasi z babico in dedijem. Zaslužili smo veliko denarja. Babi je za večerjo spekla palačinke. Preganjali smo zimo in ljudem prinašali dobro letino. Jakob Črešnik, 4.b PISMENSTVO IN PROTESTANTIZEM V najstarejših obdobjih slovenske književnosti, ki segajo od praslovenske dobe pa vse do konca baroka, je v zapisanih besedilih prevladovala književnost, ki ni imela enakih literarnih namenov, kot jih ima danes. Danes ima ta književnost bolj zgodovinski namen, saj vsebuje opise takratnega ozemlja in življenja prebivalcev današnje Slovenije in Evrope. Šele z razsvetljenstvom in romantiko se začenja razvijati prava besedna umetnost, ki se razvija na temelju prejšnjih literarnih dosežkov. S pomočjo tega pa ustvarja umetniško resnico svojega časa. Slovensko slovstvo razdelimo na več obdobij. Prvo je pismenstvo. Pismenstvo označuje cerkveno slovstvo, ki je nastalo v srednjem veku. Pri nas se je začelo s prvim zapisanim besedilom v slovenščini (tj. okrog leta 1000), končalo pa z izidom prve slovenske knjige (tj. leta 1550). Zajema vsa ohranjena besedila v slovenskem jeziku, ki so nastala od druge polovice 9. do 15. stoletja: to so večinoma cerkvena besedila nastala pod vplivom cerkve in pokristjanjevanja. Avtorji najstarejših zapisov so bili tuji duhovniki, ki so na našem ozemlju širili krščansko vero in opravljali bogoslužne obrede. Pisali so v latinščini ali v jeziku vladarjev. V tem obdobju so nastali najstarejši znani napisi v slovenščini - Brižinski spomeniki. Nastali so na avstrijskem Koroškem okrog leta 1000. Odkrili so jih v začetku 19. stoletja pri mestu Freising. V pergamentnem zborniku so med besedili v latinščini našli tri zapise v slovenščini. Vsi trije pa imajo izreden pomen za zgodovino vseh vseh slovanskih jezikov (še posebej slovenščine), umetniško vrednost pa ima predvsem drugi spomenik - pridiga o grehu in pokori. Danes jih hranijo v Munchnu v državni knjižnici. Zelo pomembna pa sta za to obdobje tudi Rateški (Celovški) in Stiški rokopis. Temu obdobju pa je sledil protestantizem (reformacija), ki je zelo pomembno obdobje v razvoju Št. 1, marec 2023 LEV NA SMUČIŠČU Tam iz daljne Afrike lev prvič stopil na smučišče je. Dere se, joj, kako drvi, saj po progi prvič se spusti. Ko prišel do konca je, tam leva zazeblo je. Odpravil se v kavarno je, da spil bi eno toplo vročo čokolado in si malo zbistril bi glavo. Po topli vroči čokoladi se lev na smučišče spet odpravi. slovenske književnosti , saj smo Slovenci takrat dobili prvo knjigo. K nam je protestantizem prišel iz Nemškega, od koder prihaja tudi njegov začetnik Martin Luther. Ta je nasprotoval prodaji odpustkov, bogatenju cerkve, čaščenju svetnikov, zavzemal se je za branje svetega pisma v lastnem jeziku in za to, da je obredni jezik jezik naroda. Pri nas se je protestantizem razvil v drugi polovici 16. stol. Za njegovega začetnika štejemo Primoža Trubarja, ki je konec leta 1550 izdal prvi slovenski knjigi Abecednik in Katekizem. Rojen je bil leta 1508 na Raščici na Dolenjskem. Trubar je pri pisanju in izdajanju svojih knjig moral premostiti številne težave, poleg njih pa je rešiti še dva temeljna problema, povezana z oranjem ledine naše pisane besede - to sta problem jezika in črkopisa. Problem črkopisa je rešil tako, da je za osnovo svojih knjig vzel ljubljanski govor, ki ga je dopolnjeval z značilnostmi dolenjskega narečja, problem črkopisa pa tako, da je v prvih dveh knjigah za osnovo vzel gotico, potem pa jo je zamenjal z latinico, saj se mu je zdela primernejša. Polega Primoža Trubarja pa sta v času protestantizma ustvarjali tudi drugi. Najpomembnejša sta Adam Bohorič, avtor prve slovenske slovnice in Jurij Dalmatin, prvi prevajalec celotne Biblije v slovenski jezik. Obdobji, ki sem ju opisala sta si zelo podobni, saj se je v obeh zgodilo nekaj “prvič”, kar je imelo zelo velik pomen za Slovence in slovenščino. Neža Meglič, 9.r KOALA NA SMUČANJU Koala odšla je v Italijo in zapustila svojo Avstralijo. Z letalom pripotuje, a vse ji je tuje. Pancarji, čelada in smuči, pa očala na oči. Spusti se z najvišje proge, a že mrzle so njene noge. Odšla je na topel čaj, v kavarno Maj. Domov z gondolo odide in se vse lepo izide. Ko lev v sobo pride, malo se stušira in takoj na večerjo odide. Z ladjo potuje čez ocean, na kateri pluje dober kapitan. Ko v pristanišče pripluje, si takoj čevlje obuje. V Afriki je zelo vroče, zato pingvin ribo hoče. Ko na tržnico prispe, vidi slastne ribice. Ko po Afriki potuje, vidi živali tuje. Tam sta lev in zebra ter slon, ki izgleda kot velik bonbon. V hotelu prenoči, kjer se sladko naspi. Zjutraj si čevlje obuje in v pristanišče odpotuje. Ko v pristanišče pride, na ladjo odide. Waris Cimerman, 6. b Na ladji sreča spet tistega, kapitana dobrega. SLOVENIJA Ko nazaj na Antarktiko prispe, vidi svoje prijatelje. Vsi so veseli, da bi kar zapeli. Slovenija! Čudovita zelena dežela, kjer ravnine, gore in morje imamo in naših zakladov nikomur ne damo, ker so naša srca srečna in vesela. Od Ormoža do Kopra ne najdeš človeka, ki bil bi tečen in zamorjen; saj naš narod slovi po tem, da vsakemu tujcu dobro se obeta. Naravne lepote - gozdovi in jame ponosni smo na vse, kar je! Oddih si tu naša duša naj vzame! Ker pa prijazna dežela ima prijazne ljudi, ki uspešni so v znanju, v športu in vsem se moramo zavedati, da nas na svetu enakih ni. Jana Strmšek 8.a OPICA NA SMUČANJU V deževnem gozdu res je vroče, opica Mica na bolj hladno hoče. Takoj odpelje jo letalo in Mica nad Roglo odpre padalo. Najprej vročo čokolado spije in takoj v trgovino po smuči zavije. Ko na blagajno prinese opremo izbrano, ugotovi, da mora plačati z evri in ne z banano. Na bankomatu zamenja na pravo valuto, s svojim denarjem vse potrebno kupi, zaradi mraza na vrat zaveže si ruto, nestrpna ja tako, da se skoraj zastrupi. Hitro si opremo nadene in po hribu se spusti, skoraj ob smreko zadene, nato pa proti cilju pridrvi. Mico smučanje navduši, to rada bi trenirati začela, se odločila je globoko v njeni duši, a vendar bo imela veliko dela. V tem je postala res odlična. Doma v kamin je nalagala drva, skozi vrata stopi neka gospodična in pove, da na olimpijskih igrah bila je prva. Doma pred kaminom zaspi, da se za naslednji dan naspi. Zjutraj gre v svojo domovino, kjer se ima vedno najbolj fino. Jure Vrtačnik, 6.b Nuša Podpečan 6.b V daljni Antarktiki pingvin je živel in se je dobro imel. Št. 1, marec 2023 A nekega dne mu je dolgčas postalo in se mu je na počitnice dalo. PINGVIN V AFRIKI Marija Vrtačnik, 6.b ZIMSKE POČITNICE Za zimske počitnice smo se z družino odpravili v Arabske Emirate. Obiskali smo Abu Dhabi in Dubai. Potovanje je trajalo 8 dni. Zgodaj zjutraj smo se odpravili od doma proti letališču v Budimpešti. Ko smo oddali prtljago, smo se vkrcali na avion. Let je trajal 5 ur in pol. V večernih urah smo pristali v Abu Dhabiu, ki je glavno mesto Arabskih Emiratov. Najeli smo avto in se odpravili do hotela. Ker smo bili utrujeni, smo hitro zaspali. V naslednjih treh dneh smo si ogledali znamenitosti Abu Dhabia. Najbolj všeč mi je bila Mošeja šejka Zayeda, ki je največja mošeja na svetu in ima kar 38 kupol, v notranjosti pa je največja perzijska preproga. Ogledali smo si tudi muzej, kjer je prikazano. kako so domačini živeli včasih. Tukaj sem lahko jahal kamelo. Ogledali smo si tudi moderni del mesta s hoteli in stolpnicami. Četrti dan smo se iz Abu Dhabia odpravili proti Dubaju. Na poti smo se ustavili v živalskem vrtu. Po ogledu smo se odpeljali v Dubaj, kjer smo se namestili v hotelu. Odpeljali smo se do nakupovalnega centra, v katerem se nahaja notranje smučišče. Naslednji dan smo se šli kopat na plažo, po kopanju pa smo se odpeljali do Burj Khalife, ki je najvišja stavba na svetu, saj meri 829,8 metrov ter ima 154 nadstropij. Poleg je še eden največjih nakupovalnih centrov na svetu, z več kot 1200 trgovinami, velikim akvarijem in drsališčem. Tam smo bili do šestih zvečer, ker smo čakali na šov z vodometi in laserji. Naslednji dan smo šli v Legoland, kjer smo se imeli zelo lepo. Predzadnji dan smo si pogledali še stari del mesta, na katerem je veliko tržnic in tudi tržnica zlata, muzej prihodnosti in stavbo v obliki okvirja. Na tržnici zlata imajo prstan, ki ima svetovni rekord za največjega na svetu. Zadnji dan smo se zapeljali pogledat Burj Al Arab, hotel s sedmimi zvezdicami in nato smo se odpeljali nazaj do Abu Dhabia. Tam smo šli v nakupovalni center, kjer smo si pogledali Ferrari World. Nato smo se zapeljali nazaj na letališče in odšli na avion. Nazaj smo se peljali 6 ur, saj se Zemlja vrti. Okoli polnoči smo pristali na letališču. Nato smo se še 3h peljali domov in prispeli okoli pol štirih zjutraj. Kljub temu da sem Dubai obiskal že drugič, mi je bilo potovanje zelo všeč, saj je bilo že veliko novih stvari, ki jih prejšnjič tam še ni bilo. Anej Kostanjevec Škrbec, 6.a LITERARNI VEČER IN RAZGLASITEV REZULTATOV NATEČAJA V TERMAH SNOVIK V termah Snovik je 8. februarja 2023 – na slovenski kulturni praznik oz. Prešernov dan, potekal literarni večer, na katerem so med drugim tudi razglasili rezultate literarnega natečaja. Za natečaj sem sama prispevala pesmico (Palček Snoviček) in pravljico (Palček Snoviček, pastirček in ovčka). Prireditev se je začela ob 18. uri. Najprej so nas pozdravili z uvodnim govorom, kjer nas je nagovorila tudi direktorica term, Katarina Hribar. Tudi glasbe ni manjkalo, saj so punce iz Citrinega benda zaigrale na kitaro in zapele pesem z naslovom Dan ljubezni, kasneje so zapele in zaigrale še Hvala za vijolice in Ne bodi kot drugi. Izmed skoraj 100 prispelih pesmi so nato razglasili zmagovalce. Rezultate je razglasila gospa Breda, ki je tudi v žiriji. V otroški kategoriji so zmagali učenci 5. razreda OŠ Dobje, v odrasli kategoriji pa je zmagala Andreja Kladnik. To leto pa so tudi dodali novo kategorijo in sicer pravljica. Teh je prispelo kar 42. Zmagala je pravljica Marinke Golob Pirc. Jaz žal za svoje delo nisem prejela nobene nagrade. Smo pa lahko po koncu programa vsi, ki nismo bili nagrajeni, imeli priložnosti prebrati svoja dela, tudi jaz sem prebrala svojo pesmico. Malo pred koncem programa nas je obiskal tudi palček Snoviček, maskota term, o kateri smo vsi pisali pesmi in zgodbe. Ob koncu prireditve nas je čakala pogostitev, kjer smo si lahko postregli s kolački, zdravilno vodo in domačim zeliščnim čajem. Večer je bil res lepo pripravljen. Nina Selič 7. a DNEVNIK, ŠOLA V NARAVI KOPE 2.dan Danes sem se zbudil se preoblekel in šli smo na zajtrk. Za zajtrk smo jedli jajca, kosmiče in še več. Ko smo se najedli, smo se oblekli v topla oblačila in kombinezone ter smučarsko perilo. Obuli smo pancarje in šli na pot do smučišča. Pot je bila naporna. Nikoli še nisem smučal, zato je bile nekaj stvari kar novih. Smučali smo zjutraj in popoldne. Zjutraj nisem nič vedel, ampak sem se hitro naučil. Ko smo se smučali prvič, smo najprej delali samo vaje. Te vaje so bile naporne, ampak sem potrpel. Drugič mi je šlo že boljše. Začeli smo se spuščati po majhnem bregu, kjer je bilo zelo zabavno. Med tema dvema smučanjema smo imeli kosilo. Jedli smo meso, ampak jaz nisem jedel nič, ker mi ni pasalo. Po smučanju smo imeli malico. Po malici pa smo imeli predavanje o smučanju, naučili smo se par novih stvari. Po predavanju je sledila večerja. In zdaj pišem ta dnevnik …. Luka Kristovič 6.A | 15 Mlajše učenke ponovno medobčinske prvakinje v košarki Na OŠ Majšperk je v sredo, 22. 2. 2023, potekalo finalno medobčinsko tekmovanje v košarki za mlajše učenke. Učenke naše šole so z borbeno in učinkovito igro v obrambi in napadu ponovile uspeh večletnih generacij. Tako so se uvrstile na področno tekmovanje, kjer tudi pričakujejo dobro igro in uvrstitev na državno tekmovanje. Športna dvorana OŠ Majšperk Ura 13.00 13.50 14.40 Tekme OŠ Majšperk : OŠ Markovci OŠ Markovci : OŠ Žetale OŠ Majšperk : OŠ Žetale Vrstni red: 1. OŠ Markovci 2. OŠ Majšperk 3. OŠ Žetale Za našo šolo so tekmovale: Nina Pfeifer 7.b, Neža Bezjak 7.a, Kaja Kokol Zebec 7.a, Marija Roškar 6.a, Julija Rezultat 10 : 27 41 : 9 30 : 6 Kukovec 6.a, Maruša Rakuša 6.a, Hana Zemljarič 7.b, Karmen Jug 7.a, Ivana Majcen 7.a, Adela Cigula 6.b, Doris Cimerman 6.b, Nuša Kozel 6.a in Ines Pfeifer 6.a. Čestitamo! Mentor: Zlatko Marčič Starejše učenke v malem nogometu osvojile 3. mesto Na OŠ Markovci je v petek, 25. 11. 2022, potekalo finale medobčinskega tekmovanja v malem nogometu za starejše učenke. Naše učenke so po izenačenih tekmah na koncu dosegle 3. mesto. Lahko bi bile tudi 2., vendar je odločala boljša gol razlika OŠ Hajdina, ki si je tako priborila tudi nastop na področnem tekmovanju. Naše učenke so prikazale borbeno igro in ponovile večletno uspešno uvrščanje na prva tri mesta v zadnjih desetih letih medobčinskih tekmovanj v malem nogometu za st. učenke. KONČNI VRSTNI RED: 1. OŠ JURŠINCI 2. OŠ HAJDINA 3. OŠ MARKOVCI 4. OŠ LJUDSKI VRT 5. OŠ DORNAVA 6. OŠ BREG RAZPORED MEDOBČINSKEGA TEKMOVANJA V MALEM NOGOMETU ZA UČENKE letnik 2008 in mlajše A-skupina 1. OŠ Juršinci 2. OŠ Ljudski vrt 3. OŠ Breg Ura B-skupina 1. OŠ Markovci 2. OŠ Hajdina 3. OŠ Dornava 12.00 12.30 13.00 13.30 14.00 14.30 RAZPORED TEKEM - PREDTEKMOVANJE A – skupina ŠD Juršinci Ura Četrtek, 10. 11. 2022 ob 13.00 13.00 Juršinci : Ljudski vrt 13.30 Ljudski vrt : Breg 14.00 Breg : Juršinci Rez. 8:0 1:0 0:4 B – skupina ŠD Markovci Petek, 11. 11. 2022 ob 12.30 12.30 Markovci : Hajdina 13.00 Hajdina : Dornava 13.30 Dornava : Markovci Ura V finalni del tekmovanje se uvrstita prvo uvrščeni ekipi posamezne skupine. 16 | ŠD Markovci Petek, 25. 11. 2022 ob 12.00 Juršinci : Ljudski vrt Hajdina : Markovci Ljudski vrt : Markovci Juršinci : Hajdina Hajdina : Ljudski vrt Markovci : Juršinci Rez. 1:1 0:0 0:1 3:2 3:0 0:2 Rez. 1:0 5:1 0:0 Za OŠ Markovci so tekmovale: Julija Skuhala 9.b, Lara Krajnc 9.b, Neža Meglič 9.b, Mia Cartl 8.b, Jasna Bratuša 9.a, Hana Zemljarič 7.b, Kaja Kokol Zebec 7.a, Doris Cimerman 6.b, Ines Pfeifer 6.a, Vita Žgeč 9.b in Nuša Kozel 6.a (v finalu odsotna). Čestitamo! Mentor: Zlatko Marčič Št. 1, marec 2023 Zdravnica obiskala vrtec v Markovcih Tudi letos nas je obiskala pediatrinja Irena Puntarec Djukanovič s Ptuja, ki že nekaj let sodeluje z vrtcem Markovci. Otroci se v vrtcu zelo radi igrajo zdravnikov, zato smo teden, ki je za nami, posvetili pomenu zdravega življenja. Z otroki smo spoznavali, kako skrbimo za zdravje, kaj je pomembno ... Kljub temu da skrbimo za zdravje (hrana, gibanje, higiena …), lahko zbolimo. Kaj naredimo takrat? Obiščemo zdravnika. Pediatrinja je obiskala vsako igralnico, komunicirala z otroki, jih poslušala in tudi po želji, katerega pregledala. Otroci so krasno sodelovali v pogovoru z njo. Zbrali smo nekaj najbolj zanimivih anekdot tega dne: Otrok: “Zdravnica, kaj bi me lahko zmasirala?” Zdravnica: “Ja, jaz pa nisem maserka!” Otrok: “Ja, saj me zdravnik tudi lahko zmasira.” Zdravnica deli recepte in vpraša fantka, če potrebuje recept? Otrok: “Ja ne vem .. Kaj sem bolan? Ti si zdravnica , ti mi boš povedala.” Otrok: “Zdravnica, ti si moja zdravnica, veš!” Zdravnica: “Kako to misliš?” Otrok: “Ja tam, v pravi ambulanti, ko te obiščem. Veš kdaj sem bila pri tebi?” Zdravnica: “To pa se ne spomnim natančno.” Otrok: “Ko sem tak kašljala, se ne spomniš?” Otroci so zdravnico dodobra nasmejali. Res je uživala ob njih. Prav tako so bili zelo veseli njenega obiska. V zahvalo so ji podarili sliko, ki jo je ustvarila deklica iz najstarejše skupine. Povedala je, da bo slika krasila njeno ambulanto. Takšen način sodelovanja je zelo pomemben, saj otrok zdravnika spozna na drugačen način, v drugačnem okolju. Pediatrinja Irena je zelo topla, prijazna in je delo v vrtcu odlično opravila. Tudi sama pravi, da je vesela nove izkušnje, kjer se je lahko postavila v vlogo vzgojiteljice. Erika Janžekovič Jubilejna povorka v Markovcih 18. 2. 2023 se je OŠ Markovci z vrtcem udeležila tradicionalne, letos jubilejne pustne tridesete povorke v Markovcih. Povorka vsako leto poteka tako, da se najprej predstavijo etnografski liki, ki predstavijo nekakšno mističnost, skrivnostnost in prvinskost fašenka. Ti pustni liki: KORANT, PICEKI, VILE, POKAČI, RUSE, MELIKE, ORAČI imajo v naši občini že dolgoletno tradicijo. Nato pa se predstavijo karnevalske skupine, ki predstavijo svojo izvirnost in kreativnost. V pisano mavrico pusta so se zavile Indijska poroka, Kasete, Klovni, Sonici, Medvedki, Muhe … Pred vsemi temi pustnimi liki pa smo se predstavili tudi mi – GUSARJI ZNANJA. Zahvala za to kreativno skupinsko masko gre vzgojiteljici Simoni Hameršak in učiteljici Nataši Lačen. Masko smo si izdelali sami. Gusarsko obleko smo izrezali iz črne vrečke za odpadne smeti. Gusarski pas in gusarsko ruto pa smo izrezali iz rdečega blaga. Nekateri so si naredili tudi gusarske klobuke iz črnega papirja. Da pa je naša maska bila res popolna, smo si izdelali še gusarske pripomočke, kot so: daljnogledi, pisane are, sablje, številke in črke ter gusarsko ladjo in gusarski otok s skrinjami polnih zakladov znanja. Seveda pa ni manjkala niti gusarska himna: HEJA BUMBARASA, HEJA BUMBARASA HEJA HEEEE, HEJA HEEEE, HEJA HEEE …. SREDI POLJA NAŠA ŠOLA, V ŠOLI CEL KUP BISTRIH GLAV, PRIDNO ZBIRAMO VREDNOTE, KI ŽIVLJENJSKI SO ZAKLAD. HEJA BUMBARASA, HEJA BUMBARASA, HEJA HEEEE, HEJA HEEEE, HEJA HEEE … V ŽIVLJENJU PRAV VSI VEMO, KAJ JE DOBRO, KAJ JE PRAV SPLOH PA NAJ VAS NE SKRBI - V DOBRE RASTEMO LJUDI! Ali ste vedeli, da ima pust svoje korenine že v starem Rimu? Februarja so po ulicah divjale grozljive maske, ki so predstavljale umrle prednike. Ta poganski praznik se je kasneje pomešal s keltskimi navadami, kjer so maske že odganjale zimo in naznanjale pomlad. Kasneje, v krščanstvu, so ga povezovali tudi z veliko nočjo, saj pust naznanja uvod v postno obdobje. Beseda pust, ki jo je poznal že Trubar, je verjetno nastala iz »mesopust«, to je iz besed meso in postiti se. Danes je pri nas izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, v ruskem okolju pa še vedno pomeni »štiridesetdnevni post«. V prvi polovici 17. stoletja najdemo prve zapiske o pustovanju v Sloveniji. Na vasi so se v pustne šeme Št. 1, marec 2023 preoblačili predvsem otroci in hodili od hiše do hiše. Veljala je vraža, da se pustnih šem ne sme spoditi, ker naj bi to prineslo nesrečo. Tako so otroci dobili bonbone, krof ali pa celo kak kovanec. V dvajsetem stoletju so začeli s pustovanji tudi v mestih, predvsem v obliki pustnih plesov in otroških maškerad. Tudi v današnjem času velja, da Pust odžene zimo in prinese pomlad. Vsaka slovenska pokrajina ima svoje pustne maske; ene imajo stare in tradicionalne, druge bolj sodobne maškare. Pravijo celo, da smo ena najbogatejših dežel s pustnimi maskami in pod nujno morate zaviti k nam in obiskati korante, vile in piceke, pokače in orače. Zagotovo vam ne bo žal. mag. Aleksandra Čeh, učiteljica OŠ Markovci | 17 Rože iz papirja Izdelava cvetja iz papirja ima na Slovenskem bogato in dolgo tradicijo, saj se je pokazala kot nuja, ko je zaradi vegetacije ob različnih letnih časih primanjkovalo naravnega zelenja in naravnih cvetlic. S papirnatimi rožami, ki so jih pridne in vešče ženske roke spletle v šopke ali kite, so krasili notranjost cerkva in drugih sakralnih objektov. Krasili so tudi ob praznikih, kot so velika noč in božič, ter ostalih priložnostih npr. ob porokah, krstih in drugih cerkvenih zakramentih, za različne obletnice in abrahame, pogrebe in tudi v času pustovanj. Rože iz papirja niso kič, so slovenska tradicija, so lepe na pogled ter imajo dolgo dobo trajanja, v kolikor niso izpostavljene vlagi in ostalim vremenskim vplivom. Imajo pa tudi dodatno ugodnost, saj rože iz papirja ne bodo nikoli uvele in tudi zalivati jih ni potrebno. V Korantovi deželi, kakor domačini imenujejo območje občine Markovci in od koder izvira najbolj prepoznavna demonska maska tega bivalnega prostora - korant, ženske že kar nekaj časa pred pustom začnejo z izdelavo rož iz papirja, da si lahko uporabniki korantove oprave »servisirajo« svojo kapo z novimi rožami in pisanimi trakovi. Večina korantov pa si svoje naglavno okrasje povoska zaradi zaščite pred vlago in padavinami. Za okrasitev kraja povorke in tudi nekaterih javnih prostorov pa izdelujejo papirnate dűhe. Za izdelavo pustnega dűha je potrebna žično kovinska konstrukcija v obliki stoječega stožca, na katerega se potem povežejo rože in v različne oblike spleteni raznobarvni trakovi. Sama bogatost okrasitve dűha z rožami in trakovi pa je v popolnosti odvisna od njegovega izdelovalca. Marjana Kokol – Bec pravi: » V predpustnem času se ženske zberemo pri meni v kleti ali pa tudi v dvorani gasilskega doma, kjer je več prostora. Tu skupaj ustvarjamo in obujamo umetnost izdelave rož iz papirja ter izmenjujemo znanje in izkušnje te narodne obrti. Ker so Markovci rojstni kraj koranta, smo v njegovo čast in njegov prihod delali tudi dűhe. Nekoč je bilo v pustnem času največ porok in vsi tisti mali dűheci, ki so jih ljudje imeli v hiši, nikakor niso prišli do izraza kot dekoracija in okras. Zunaj hiše so se sča- Unikatna voščilnica iz papirnatih trakcev Foto: Ivan Lesjak soma začeli delati dűhi kot jih poznamo danes. Sama sem se priključila izdelavi dűhov dokaj pozno in sicer pred kakimi 10 leti, saj prej in tudi sedaj delam unikatne voščilnice za različne priložnosti s tematiko rož iz papirnatih trakov in tudi male okrasne dűhece.” Matjaž Mlinarič, Etnološko društvo Markovci: » Nekoč je bilo v predpustnem času na podeželju največ porok, gostuvanj, in na te poroke so vedno prihajale razne maškare in med temi tudi koranti, ki pa takrat še niso imeli tako lepo urejene svoje oprave, predvsem kapa je bila dokaj skromno okrašena z le nekaj Korantova kapa izdelana iz plastičnih zamaškov Foto: Srđan Mohorič peresi. Ker so bili prostori hiše manjših dimenzij kot jih poznamo danes, so nehote s svojimi kapami potrgali razobešene večbarvne trakove, ki so tudi nehote ostali na njihovih maskah – kapah. Ta nepredvidena dekoracija jim je bila všeč in tako so počasi vsi začeli krasiti svoje naglavno pokrivalo z rožami in barvnimi trakovi - PANTLI.” Ignac Habjanič Največji praznik Korantove dežele je za nami “Orji brazdo, črna zemlja naj rodi,” je odmevala slovenska ljudska pesem od hiše do hiše, ko so različne pustne maske odganjale zimo in želele dobro letino. Člani Etnološkega društva Markovci se dobro zavedamo bogastva, nesnovne kulturne dediščine, na področju občine Markovci. Trudimo se, da te naše šege in navade ohranjamo, varujemo ter predstavljamo tistim, ki jih ne poznajo in seveda našim najmlajšim. V času letošnjega fašenka smo organizirali kar nekaj dogodkov in se udeležili nekaterih prireditev, tudi onkraj meja naše države. 20. 1. 2023 smo izvedli prvi sejem zvoncev v dvorani gasilskega doma v Markovcih. Želeli smo predstaviti predvsem zvonce izpod rok domačih mojstrov, ob tem smo povabili tudi nekaj drugih domačinov, ki so na stojnicah ponujali različne stvari, ki jih potrebujemo v času fašenka. Udeležba nas je vse presenetila, saj je dvorana gasilskega doma v Markovcih pokala po šivih. Na svečnico, natanko ob polnoči, smo skupaj z Občino Markovci izvedli bičov pok pred občinsko stavbo v Markovcih. Nastopalo je preko 40 pokačev, nato pa se je pridružilo še ogromno fantov, ki so »ružli« z zvonci. Ob vsem tem veselem vzdušju pa ni manjkala niti glasba, za kar je poskrbela godba na pihala iz naše občine. Naslednji dan je Etnološko društvo Markovci v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj pripravilo tržnico v Etnološkem muzeju v občinski stavbi, kjer so nas s kratkim kulturnim programom razveselile mlajše ruse in nato še sekcija Etnološkega društva Markovci, Grabljice. Prvo soboto v februarju so se člani, ki so napolnili kar cel avtobus, udeležili povorke v Sra- 18 | čincu v sosednji Hrvaški. Tam so predstavljali več naših tradicionalnih pustnih likov. 11. 2. 2023 smo v sodelovanju z občino predstavili določene pustne like z našega področja, prav tako smo povabili domačine, da so lahko na stojnicah ponujali razne izdelke, ki se navezujejo na fašenk. Na mastno soboto smo izvedli prikaz večine etnografskih likov v njihovem avtentičnem okolju. To smo izpeljali na Muhičvi domačiji v Markovcih. Čeprav je bil obisk nekoliko skromnejši, so imeli fotografi in snemalci krasne pogoje za izdelavo zelo dobrih posnetkov. V nedeljo 19. 2. 2023 pa se je društvo spet s polnim avtobusom odpravilo v Kostanjevico na Krki, na povabilo njihovega Etnološkega društva Prforcenhaus. Predstavljali smo tri naše pustne like in sodelovali na njihovi povorki. V vsem tem času se je društvo z različnimi skupinami udeleževalo še manjših predstavitev likov po celi Sloveniji. Na koncu bi se rad zahvalil vsem društvom in posameznikom, ki so nam priskočili na pomoč ob pripravi kar velikega števila dogodkov. Zelo smo zadovoljni, da je tudi Občina Markovci prepoznala našo zagnanost in nam letos omogočila sodelovanje pri fašenku ter poskrbela, da smo končno pričeli prikazovati svoje domače pustne like na raznih prireditvah v naši občini in izven nje, kar je izrednega pomena. Seveda gre tudi njim zahvala in nenazadnje ne smem pozabiti vseh tistih članov Etnološkega društva Markovci, ki so se maksimalno udejstvovali ter pomagali pri izvedbi vseh prireditev. Foto: Stanko Kozel Marko Mlinarič Št. 1, marec 2023 Le jasna fotografija je pomoč človeškemu razumu, da si v spomin prikliče resničnost nekega časa. Ljudem se vedno zdi potrebno ovekovečiti različna praznovanja in pomembne trenutke v življenju. S pisano paleto fotografij mlade fotografinje Kaje Kristovič - KAISSE lahko spet podoživimo dogajanja ob letošnjem fašenku. Št. 1, marec 2023 | 19 20 | Št. 1, marec 2023 S skeniranjem QR kode lahko dostopate do spletne strani, kjer je objavljenih še več fotografij letošnjega fašenka 2023. Št. 1, marec 2023 | 21 Pust širokih ust v vrtcu Markovci Pustovanje je eden najbolj veselih, norčavih in pisanih ljudskih praznikov, kar jih poznamo. To je čas veselja, plesa, pustnih krofov in preganjanja zime. Vsako leto se strokovni delavci trudimo, da z obujanjem, spodbujanjem in nadaljevanjem čudovitega slovenskega običaja v otrocih zanetimo iskrico navdušenja in spoštovanja do ohranjanja tradicije. V vrtcu Markovci smo se na pustno dogajanje pripravljali kar nekaj časa. Otroci so spoznavali tradicijo pusta, etnografske like našega kraja, skupaj smo razmišljali, načrtovali in izbirali ideje za skupinsko masko. Tako se je porodila zamisel, da bomo postali gusarji znanja. To so gusarji, ki so vedoželjni, vsakodnevno kopičijo znanja, vrednote, dobre navade, igro, dobre medsebojne odnose in okoljsko ozaveščenost na otoku življenja. Da so otroci dobro začutili lik gusarja, smo vzgojiteljice v tednu pred pustom pripravile različne dejavnosti. Otroci so samostojno izdelovali gusarske kape in daljnoglede, krasili smo igralnice in hodnike vrtca, peli in plesali na gusarski zabavi, ki je bila v avli vrtca. Skupinski maski so se pridružili tudi učenci in učitelji OŠ Markovci. Kostume smo si skupaj s starši izdelali v vrtcu na pustnih delavnicah, ki smo jih organizirale vzgojiteljice. Kostume smo izdelali iz črnih PVC vrečk in rdečega blaga. Iz kartonov smo izdelali dve gusarski ladji, ki sta nam sledili na pustni povorki. Z materiali smo ravnali zelo varčno, saj smo iz ene PVC vreče dobili kar tri kostume. V soboto, 18. 2. 2023 smo se s skupinsko masko udeležili tradicionalne povorke v Markovcih. Skupno nas je bilo preko 400 gusarjev. Med potjo smo prepevali gusarsko himno, mimoidoči pa so nas pogostili s sladkimi krofi in sokom. V ponedeljek, 20. 2. 2023 so se otroci iz skupine Sončki z vzgojiteljicami udeležili otroške povorke na Ptuju, kjer so prav tako ponosno predstavili gusarje znanja. Sledil je pustni torek in zabava v različnih pustnih kostumih otrok. Rajanje smo zaključili polni lepih in zanimivih vtisov. Tako se je pustni čas v našem vrtcu zaključil in že si pod bližnjimi grmički ogledujemo prve zvončke, ki ponosno razkazujejo svoje bele cvetove. Vzgojiteljica SIMONA HAMERŠAK  22 | ‡”˜‹•‰‘•’‘†‹Œ•‹Š ƒ’ƒ”ƒ–‘˜ǡ‡Ž‡–”‘•‹Š ƒ’”ƒ˜‹Ȁ Ljubo Jurič s.p. ‘”‘˜ ‹ͷ͸„ ʹʹͺͳƒ”‘˜ ‹ ‡ŽǤǣͲͶͳǦ͸͵ͳǦͷ͹ͳ Št. 1, marec 2023 Prvenski korantov pohod in povorka od hiše do hiše skozi Prvence Sekcija skupine »Koranti« Prosvetnega društva Prvenci-Strelci, ki jo vodi g. Matjaž Leben, vsako leto na svečnico ob polnoči priredi korantov pohod po Prvencih. V času pustnega časa obiščejo vsa gospodinjstva v vasi, ter zaželijo srečo in dobro letino. Naši prvenski koranti predstavljajo naš markovski pustni lik-masko »korant« tudi izven naše korantove dežele. Obiskali so več ustanov in krajev po Sloveniji. Skupina sekcije prvenski koranti šteje 35 članov, med njimi so tudi mali koranti in parklji. Ivan Golob Ljudske pevke FD Anton Jože Štrafela obeležile 50 let delovanja Pisalo se je leto 1973 prejšnjega stoletja, ko so takratne zabovske pevke bile povabljene na karnevalsko povorko na Ptuj – ne kot pevke, marveč kot gospodinje, ki so odgovarjale pobiračem. Prepevale so že prej, vendar ne organizirano. Takrat se je Terezija Maroh odločila, da se priključijo Folklornemu društvu Markovci. Ustanoviteljica zabovskih pevk (takrat so bile samo zabovske) je bila Terezija Maroh. V skupino je povabila Ančko Letonja in Matildo Kiseljak, kasneje pa še Lizo Muhič, Marijo Obran, Rozalijo Čeh, Nežo Mikša, Otilijo Kukovec, Angelo Liponik, Kristino Janžekovič. Seveda se je zasedba tudi menjavala. Terezija ni bila dejavna le v kulturi, ampak je bila zelo aktivna v takratnem krajevnem odboru Rdečega križa, saj je bila gonilna sila pri organizaciji krvodajalskih akcij, pela je v cerkvenem zboru, pripravila marsikatero koreografijo v takratnem TVD Partizan … Zapuščino Terezije Maroh smo začeli ceniti šele nekaj let nazaj. Ljudsko pesem, ki jo je ohranila skupaj s svojimi takratnimi pevskimi prijateljicami in pesmimi, ki jih je napisala in pisala še v času bolezni, smo jo zavezujoči ohranjati in prenašati na mlajše rodove. Zaradi bolezni je vodenje skupine leta 1998 predala Angeli Liponik, ki se je z vso vnemo trudila, da sekcija deluje tudi po smrti Terezije. To ji je, hvala Bogu, tudi uspelo, saj je z vztrajnostjo vabila mlajše pevke, da se pridružijo in ohranjajo ljudsko pesem našega okolja. Angela pri svojih 86 letih vodi sekcijo in se z nasmeškom na obrazu spominja vseh gostovanj in priznanj, ki so jih doživele in prejele z nekdanjimi pevkami, ki so žal že pokojne. Do sedaj so izdale zvočno kaseto, tri zgoščenke in dve brošuri z besedili in notnim zapisom, v prihodnje pa upajo na še kakšno zgoščenko. Jubilejni koncert ob 50. obletnici delovanja sekcije smo pripravili na predvečer kulturnega Trenutna zasedba ljudskih pevk od leve proti desni: Metka Zupanič, Marija Prelog, Angela praznika, 7. februarja 2023, v gaLiponik (vodja), Marija Bezjak, Olga Zelenik, Marija Bezjak - Gerčka, Milica Cimerman Foto: Sandi Kelc silsko-vaškem domu v Sobetincih, ki se je napolnil do zadnjega kotička – marsikdo pa je tudi ostal zunaj. Začetni del programa smo posvetili državnemu prazniku: kvartet komornega zbora Glasis je zapel himno, župan je z nagovorom poudaril pomen kulturnega praznika, otroci OŠ Markovci so nam pripravili kulturni program, vnukinja Terezije Maroh, Helena Vogrinec, pa je obujala spomine na babico. V koncertnem delu pevk je sodelovala otroška folklorna skupina OŠ Markovci, pevke ljudskih pesmi Kitice, godci FD Markovci, sekcija Grabljic Etnološkega društva Markovci in seveda jubilantke – Ljudske pevke FD Markovci. Program smo obogatili s kratkimi filmčki, ki so povezovali fotografije iz arhiva in pripovedovanje nekdanjih ter sedanjih članic sekcije – tako smo se s sliko in zvokom sprehodili po bogati poti naših ljudskih pevk. Ob koncu je mag. Iva Brajovič, vodja območne izpostave Ptuj JSKD, podelila jubilejno priznanje za 50 let delovanja sekcije. Za lepo doživet večer se imamo zahvaliti predsednici Niki Rožanc in članicam ter članom plesne skupine FD Markovci, ki so pomagali pri pripravi programa in dvorane in seveda vsem vam obiskovalcem, ki ste skupaj s pevkami obeležili abrahama. Pred nami – v soboto, 15. aprila - je praznovanje 85. obletnice delovanja Folklornega društva ''Anton-Jože Štrafela'' Markovci in že sedaj vas vabimo, da se nam pridružite na koncertu ob visokem jubileju. Starejše pevke iz leve proti desni: Kristina Janžekovič, Liza Muhič, Otilija Kukovec, Terezija Maroh (vodja), Angela Liponik, Ančka Letonja, Neža Mikša Foto: arhiv FD Št. 1, marec 2023 Marija Prelog | 23 94 let Kristine Šimenko iz Nove vasi pri Markovcih Obletnica članov upravnega odbora AMD Markovci Vladko Korošec in Venčeslav Galun Foto: Arhiv društva Kristina Šimenko v družbi hčerke Vere in prostovoljk Karitasa ter RK Foto: Marija Prelog V novembru lanskega koledarskega leta je praznovala Kristina Šimenko iz Nove vasi svoj 94. rojstni dan. Obiskale smo jo prostovoljke RK in župnijske Karitas in našega obiska je bila zelo vesela. Kristina Šimenko, po domače Petrova, je pri svojih letih presenetljivo vitalna. Zelo rada bere in tudi speče še tudi kaj sladkega. »Da tako dobro izgledam, so zaslužni moji domači, ki tako lepo skrbijo zame,« nam razloži Kristina. Kristina in njen pokojni mož sta bila oba doma iz Zabovcev in sta domačijo v Novi vasi kupila. Rodili sta se jima dve hčerki: Elizabeta in Vera. Danes jo razveseljujejo vnuki in pravnuki, ki jih ima neizmerno rada, tako kot tudi oni njo. S posebnim žarom v očeh nam pokaže foto album, ki ga je prejela v dar ob 90. rojstnem dnevu in ga je uredila vnukinja Barbara. Posebej se je zahvalila svoji hčerki Veri in zetu Milanu za vso skrb in ostali družini, da tako lepo skrbijo za njo. Kristini Šimenko želimo še mnoga zdrava leta. Marija Prelog Člana upravnega odbora AMD Markovci, Vladko Korošec in Venčeslav Galun, sta v lanskem letu praznovala visoka življenjska jubileja. Častni predsednik Vladko Korošec je praznoval 90. rojstni dan. Venčeslav Galun je praznoval 85. rojstni dan. Vladko Korošec je bil ustanovni član Avto-moto krožka Markovci leta 1958. Od leta 1972 je bil predsednik društva. V letu 1984 ga je upravni odbor predlagal za častnega predsednika. Ob 50-letnici društva, leta 2008, je prejel odličje Avto-moto zveze Slovenije za posebne zasluge. Ob 60-letnici društva leta 2018 pa je prejel plaketo društva. Njegov vedno nasmejan obraz in modra beseda nam še vedno dajeta po- gum za nadaljevanje njegovega dela. Venčeslav Galun je član našega društva že več kot 30 let. V društvu je opravljal dela tajnika, predsednika nadzornega odbora, sedaj pa je že kar nekaj let skrben gospodar v društvu. Ob 60-letnici društva, leta 2018, je Venčeslav prejel posebno odličje Avto-moto zveze Slovenije in plaketo našega društva. Že leta v društvu lepo skrbi in vzdržuje našo garažo. Za lepo urejen objekt je društvo dobilo priznanje Turističnega društva občine Markovci. Obema slavljencema želi upravni odbor društva še veliko zdravih let. AMD Markovci Martin Zamuda KOLUMNA Čas Kolumno piše Črtomir Vor. Strašen rabelj, ki se je skotil ob velikem poku, ne prizanaša nikomur in ničemur. Niti kamnu, niti Chucku Norrisu. Če je Matilda pozabila nanj, čas sigurno ne bo. Je pa edina stalnica, ki jo imamo ves čas. Ko mi bo naslednjič kdo rekel, da nima časa, mu bom jasno in glasno zrecitiral venček sočnih psovk. Lažnivec! Čas kot dimenzija nam služi kot palica opore v obliki ur, koledarjev in ostalih časostrojev. Brez merjenja časa bi bil kaos, čeprav nekateri znanstveniki in duhovni guruji trdijo, da je čas le iluzija. Da je vedno samo zdaj. Če dobro premislimo, ta teorija pije vodo. Lahko tudi šnops. Dejansko živimo samo v tem hipu, vse ostalo je predmet spominov iz preteklosti ali pa blodenj o prihodnosti. Tukaj in zdaj. In potem mi nekdo reče, da zdaj ni pravi čas. Kdaj pa potem je? Mogoče v njegovi relativnosti? V službi se po navadi vleče v tri krasne, medtem ko v gostilni leti s hitrostjo svetlobe. Čas kot šaman celi vse rane. Kraste, kosti in polomljena srca. “Ko se boš ženil, bo vse vredi,” je govorila mama. Potem je tukaj še divja jaga. Čas nam vedno bolj beži, polzi skozi prste. Smo tiktakajoče bombe, raztrgani med družino, službo, prijatelji, fuzbalom in ljubico. Potem se pa čudimo, ko kdo eksplodira. Dan bi moral imeti vsaj 40 ur ali pa 2 klona. In tako smo prilezli do skrajne uporabe časa, ki nas običajno napade 1. januarja. “Skrajni cajt je, da shujšam. Skrajni cajt, da neham piti. Kaditi. Skrajni čas je, da se zresnim. Da odrastem.” Zgodba se kot deja vu ponavlja iz leta v leto. Poskusiti pa vseeno ni greh. Za spremembe ni nikoli prepozno. Spremembe nas vlečejo s fotelja našega udobja, spanca in lenobe. Spremembe zdravijo dušo in krčne žile. Naši južni bratje bi rekli: »Bolje ikad, nego nikad.« Skrajni čas je torej pravi čas. Zdaj in tukaj. Skrajni čas, da neham nakladati. 24 | Št. 1, marec 2023