Politiški pregled. * Prestolonaslednik in vojna. Napram nekemu visok-emu aristokratu je iziavil prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand, da nikakor ne simpatizira z ekspanzivno politiko monarhije, temveč želi, da bi se sklenil čimprej mir, da more Avstro-Ogrska izpolniti svojo veliko gospodarsko nalogo. * Na delegaciji je govoril tudi delegat Kramar, ki pravi, da je odsedaj naprej končano nadzorstvo nad balkanskimi državami. Te so sedaj ¦samostojne in ne rabiio več protektorjev. Njemu se ne zdi srbska luka v Jadranskem morju nevarna, nevarnejši konkurent nam je Italija. Sicer pa s silo. meni dr. Kramaf, ne opravimo nič, najboljša pot je pameten sporazum. * Nov zemljevid Balkana. Po jugoslovanskih deželah kroži nov zemljevid, na katerem so že označene novo zasedene dežele: Turčija je izginila z evropskega površja; razdelili so si jo vso zavezniki, le kos južne Albanije se je pojavil kot avtonomna pokrajina in spominja na Turčijo. * Prestolica nove Srbije najbrže ne bo več Belgrad, marveč Skoplje, kar je naravneje s strategičnega in geografskega ozira. Belgrad je čisto na aneji proti Avstriji in izložen prvemu napadu. Ob aneksiji Bosne in Hercegovine na primer je bila prenešena srbska državna blagajna v Kragujevac in vse drugo, kar je sicer v prestolnici. Belgrad šteje 86.000 prebivalcev, Skoplje 54.000, Prizren 62.000. Seveda Skoplje treba šele pretvoriti v pravo mesto, zakaj doslej je bilo tam vse turško. O tem bo govora na skupščini, ki bo sklicana v Skoplje; tam bodo carovali srbski carji. * Konferenca škofov se je začela 5. nov. t. 1. na Dunaju pod predsedstvom kardinala barona Skrbenskega. Obravnavali so aktualna vprašanja kakor tudi kongrua in druge, posebno šolske zadeve. * Proti vojni. Socialni demokratje na Dunaju so imeli preteklo nedeljo velikansko manifestacijsko zborovanje proti vojni. Nastopili so razni govorniki, ki so žigosali diplomate; sprejeta je bila soglasno resolucija proti vojni. * Dipioniatično delo. Po sedanjem povsem izpremenjenem položaju na Balkanu se da z nekako gotovostjo zarisati sledeči diplomatični položaj: Balkanske države zahtevajo, da ostane balkanski polotok v njihovih rokah. Rusija podpira to stremljenje, ker upa. da se ji bo posrečilo doseči aspiracije glede Bospora in Dardanel. Avstro-Ogrska silno nasprotuje zahtevi Srbije po kaki luki na Jadranskem. morju. Dozdeva se ji namreč, da so Srbi z aneksijo Novega Pazarja že dospeli do morja, ako vozijo preko Črne gore, ne da bi se dotaknili Albanije. Zaradi tega je nastala med Avstrijo in Srbijo nekaka napetost, ki zbuja pozornost vse Evrope. Srbija računa s tem, da se Avstrija ne bo upala vplesti v kak resen konflikt s kako balkansko državo. — Italija zahteva avtonomijo Albanije. Druge države se dosedaj še niso izjavile, kako stališče zavzemajo one.