Let Not The Light Of Freedom Be Extinguished! No. 16 (USPS 024100' Amer r OW ‘33^3 AA3H " s - 30£3 *1'^ •3Ay ayyTlIM STS ."113331303 3Ny 13 d SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 19, 1990 50C Slovenians celebrate, helped victory This article, date '3; r*Ti 11 u— —— AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Thursday, April 1 9, 1 990 Vol. 92 Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - To nedeljo zadnji krog volitev v Sloveniji — Opozicija bo lahko sestavila vlado — Na Kosovu ukinjeno izredno stanje NEW YORK, N.Y. — Na podlagi izida volitev za družbenopolitični zbor slovenskega parlamenta, ki so bile 8. aprila, poroča Wall Street Journal, bo opozicijska koalicija Demos dovolj močna, da lahko sestavo novo slovensko vlado. Stranke, združene v Demosu, imajo namreč večino že pred zadnjim krogom volitev, ki bodo to nedeljo. Po vesteh, ki jih ima urednik AD neposredno iz Ljubljane, že potekajo pogovori med predstavniki raznih strank o taktiki po volitvah in v zvezi s sestavljanjem nove vlade. Trenutno ni jasno, kdo naj bi bil predsednik nove vlade. Slišati je, da prof. Lojze Peterle, predsednik Krščanskih demokratov, stranke, ki je med Demosovimi strankami dobila relativno največ glasov, ne želi postati predsednik vlade. So pa tudi druge možnosti, med katerimi je ta, da bi bila sestavljena širša koalicijska vlada, torej da bi v njej sodelovale tudi stranke, ki so povezane oziroma predstavljajo sedanjo vladajočo oblast. Razlog za tako koalicijo je, da čakajo Slovenijo hude preizkušnje v naslednjih mesecih, da te bodo tako politične kot ekonomske narave, in da bi bilo najbolje, če bi mogla Slovenija nastopati kolikor se da enotno, ob sodelovanju čim širšega ideološko-političnega spek-truma. Pogajanja med strankami se bodo intenzivirala v tednih po nedeljskih volitvah, kajti poteka mandat sedanje vlade že v maju in nova koalicijska vlada mora imeti tudi svoj program za parlament. Drugi razlog za nekakšno vlado nacionalne enotnosti je v sestavu novega predsedstva Republike Slovenije in tudi zaradi mož-^nosti, da bo za predsednika Slovenije izvoljen komunist Milan Kučan (član partije je še vedno, čeprav poročila, objavljena v svetovno znanih časopisih in tiskovnih agencijah omenjajo Kučana kot »bivšega« komunista). V predsedstvu lahko računa partija na dva od štirih članov za »svoje«, predsedstvo pa ni po svojih pooblastilih le simbolično telo. Zelo lahko ovira delo parlamenta na primer, tudi ima posebna pooblastila na področju državne varnosti. Vse to so ostanki sistema, ki si ga je bil izmislil Kardelj. Tako, pravijo nekateri v Sloveniji, bi bilo najbolje, če bi mogli doseči vsaj delovni sporazum med novim parlamentom in vlado, ki bo iz njega izhajala, ter predsedstvom in predsednikom Slovenije, vsaj glede najbolj bistvenih zadev. Ker si »prenovljena« partija prizadeva pridobiti naklonjenost slovenskega ljudstva, teče argument, bi morda bila pripravljena sodelovati z dosedanjimi opozicijskimi, kmalu pa vladajočimi strankami v procesu demokratizacije sistema v Sloveniji in to na trajni podlagi. Kakšen bo uspeh teh poskusov ni mogoče predvideti. V naslednjih tednih bodo na Hrvaškem večstrankarske volitve, situacije v tej republiki je pa veliko bolj napeta kot v Sloveniji, ker pripada dobra četrtina prebivalcev SR Hrvatske drugim narodnostim, predvsem srbski, v mnogih krajih pa živijo ti Srbi v strnjenih naselbinah. Težko je pa verjeti, da bi bila pripravljena več kot manjšina Hrvatov glasovati za komunistično partijo ali za stranke, povezane s komunisti. Včeraj je kolektivno jugoslovansko predsedstvo, na prošnji srbske republike, ukinilo izredno stanje v pokrajini Kosovo. Ukrepi so bili v veljavi leto dni, v tem času je pa Srbija pod vodstvom Slobodana Miloše- viča, sistematično kršila veljavno ustavo SFRJ in s tem ustavno ureditev Jugoslavije ter prevzela vso oblast nad pokrajinama Kosovo in Vojvodina. Kosovo bo pa ostalo pod srbsko policijsko oblastjo, pravice albanske večine bodo še naprej sistematično kršene. Zaradi te nevzdržne politike dobiva Srbija mnoge kritike od zahodne Evrope in tudi ZDA. Sovjeti ustavili pošiljke nafte v Litvo — Bush ne želi zaradi Litve bistvenega slabšanja odnosov med ZDA in ZSSR — Baker svari WASHINGTON, D.C. — Včeraj je Vytautas Landsbergis, 59-letni profesor glasbe, ki služi kot predsednik Litve, dejal, da je Sovjetska zveza prenehala pošiljati nafto v edino rafinerijo, ki jo ima Litva. S tem se je pričela od Mihuila Gorbačova napovedana ekonomska blokada Litve. Gre za ekonomsko vojno zoper republiko Litvo, je rekel Landsbergis, zoper neodvisno državo, ki meji ob ZSSR. To pomeni, je poudaril, dejansko sovjetsko priznanje Litve. Premierka Litve Kazimiera Prunskiene je odpotovala na tridnevni obisk Norveške. Zanimala se bo za pogodbo, po kateri bi Litva dobivila nafto in še posebej naravni plin od Norveške in drugih držav ter tako kljubovala sovjetski blokadi. Do zadnjih vesti, Sovjeti niso ustavili dobave naravnega plina Litvi, vendar litovska vlada to pričakuje. Litovci se tudi dogovarjajo z Estonijo in Letonsko glede medsebojnega sodelovanja na ekonomskem in političnem področju. Sovjetski ukrep zoper Litvo je spravil Bushovo administracijo in še posebej predsednika Busha samega, v zadrego. Bush namreč zagovarja željo Litovcev, da je njih država kdaj zopet neodvisna. Bush tudi trdi, da bo do tega tudi končno prišlo. Na drugi strani pa Bush noče storiti nič, kar bi vodilo do bistvenega slabšanja odnosov med ZDA in ZSSR. Bush in njegovi najbližji zunanjepolitični svetovalci menijo, da igra Gorbačov zgodovinsko pomembno vlogo v spreminjanju Sovjetske zveze v mirnejšo, demokratič-nejšo državo oziroma družbo, in da je v ameriškem in celo svetovnem interesu, da Gorbačov v teh prizadevanjih uspe. Prav tako je ZSSR pod Gorbačovom privolila v kolaps sovjetskega imperija v vzhodni Evropi, čeprav ta proces še zdaleč ni končan in je povezan z mnogimi težavami, s katerimi se soočajo države tega območja. V luči vseh teh faktorjev, menijo v Beli hiši in State Depart-mentu, je litovska kriza manj važna za vse razen za Litovce same. Celo je v nekaterih visokih krogih Bushove vlade slišati mnenje, da so Litovci prehitro ukrepali z njihovo izjavo neodvisnosti, da bi bilo bolj koristno za vse, tudi zanje, če bi bili bolj strpni. Tako pa so Gorbačova prisilili v kot, iz katerega ne more razen, če ne privoli v litovsko neodvisnost ali če ne odločno ukrepa zoper Litvo. Včeraj je državni sekretar James A. Baker rekel, da sovjetski ukrepi zoper Litvo utegnejo imeti negativne posledice, predvsem na področju komercialnih oziroma trgovinskih odnosov med ZDA in SZ. Ni pa hotel isto reči o političnih posledicah. Današnji Wall Street Journal objavlja anketo javnega mnenja v ZDA, ki kaže, da več kot 60 odstotkov Amerikancev nasprotuje, da bi kriza v zvezi z Litvo poslabšala odnose med ZDA in SZ, torej da ameriška javnost v tem oziru podpira Bushovo stališče. Nezadovoljni s predsednikovo politiko so predvsem konservativci in pa demokrati v kongresu, ki iščejo politično korist zase. — Koledar prireditev — APRIL 21. — Tabor DSPB, Cleveland priredi pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igra Alpski sekstet. 21. — Pevski zbor Jadran pra- zuje svojo 70-letnico s koncertom, večerjo in plesom v SDD na Waterloo Rd. Igra Johnny Vadnal orkester. 29. — »Prijatelji SND na St. Clair Ave.« prirede »brunch«. MAJ 5. — Cerkev sv. Cirila v New Yorku priredi Slovenski festival v dvorani Our Lady of Hope v Queensu. Pričetek ob 7. zv. Nastopijo Fantje na vasi in Alpski sekstet iz Clevelanda. 6. — Klub upokojencev na St. Clair Ave. priredi letno kosilo v spodnji dvorani SND na St. Clairju. Serviranje od 1.30 do 3.30 pop., nato zabava do 5. pop. 18. — Slovenski dom za ostarele ima letni občni zbor, v SDD na Waterloo Rd., ob 7. zv. 19. — Pevski zbor Korotan priredi koncert v dvorani pri Sv. Vidu. Pričetek ob 7. zv. Za ples igra Alpski sekstet. 27. — Društvo SPB Cleveland vabi k skupni molitvi ob 3.30 uri na pokopališču Vernih duš. 28. — SKD Triglav, Milwaukee, Wis., priredi Spominski dan, v parku Triglav. JUNIJ 3. — Slovenska pristava priredi otvoritev. . — Društvo SPB Cleveland priredi Slovenski spominski dan s sv. mašo ob 11.30 uri pri Lurški Materi božji na Chardon Rd., Euclid, O. 9., 10. — Tabor DSPB, Cleveland, poda spominsko proslavo ob 45. obletnici umora slovenskih domobrancev. Spominska maša bo v kapelici na Orlovem vrhu Slovenske pristave. 17. — Slov. šola pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu priredi piknik na Slovenski pristavi. 24. — SKD Triglav, Milwaukee, Wis., priredi prvi piknik, v parku Triglav. JULIJ 8. — Slovenska pristava priredi »Slovenski dan«. 8. — MZA Milwaukee priredi piknik, v parku Triglav. 22. — Misijonska Znamkar-ska Akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. Pričetek s sv. mašo ob 12. uri. AVGUST 12. — SKD Triglav, Milwau- kee, Wis., priredi drugi piknik, v parku Triglav. SEPTEMBER 8. — Fantje na vasi priredijo svoj vsakoletni koncert. 16. — »Vinska trgatev« na Slovenski pristavi. 23. — SKD Triglav, Milwaukee, Wis., priredi Vinsko trgatev, v parku Triglav. 30. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu priredi letno kosilo v svetovidski dvorani. Novi grobovi (Nadaljevanje s str 1) Marija Starič Danes je umrla Marija Starič. Ležala bo v Zak zavodu na 6016 St. Clair Ave. Ure kropljenja bodo jutri, v petek, od 4. do 8. zvečer. Pogreb bo v soboto, v cerkev sv. Vida ob 9. in od tam na pokopališče Vernih duš. Frank Zakrajšek Dne 14. aprila je v Richmond Hts. bolnišnici umrl 79 let stari Frank Zakrajšek z Willowicka, kjer je živel zadnjih 32 let, rojen v Velikih Laščah, Slovenija, od koder je prišel v ZDA 1. 1938, mož Jennie, roj. Jenko, oče Myre Smith in Franka Josepha, stari oče Christie Smith, brat Josepha (pok.), veteran druge svetovne vojne, zaposlen pri Skrl Tool 12 let, do svoje upokojitve 1. 1980, pred tem pa pri Ohio Gear, član pevskega zbora Jadran, SNPJ št. 53 in Kluba upokojencev na Waterloo Rd. Pogreb je bil iz Želetovega zavoda na E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete in nato na pokopališče Knollwood. Josephine Jasko Umrla je 59 let stara Josephine Jasko, rojena Gialloren-zo), žena Raymonda, hčerka že pok. Salvatora in Lucy, ses-stra Mary Hozian, teta in pra-teta. Pogreb je bil 18. maja iz Zak pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave., v cerkev sv. Filipa Nerija in nato na pokopališče Vernih duš. Rudolph Hlad Dne 13. aprila je v Lake County bolnišnici umrl 73 let stari Rudolph “Dutch” Hlad, rojen v Clevelandu, mož Florence, roj. Tomšič, oče Chri-stopherja, Kathleen in Tricie, brat Ann Lukasko, Josephine Hlad, Victorie Pike, Johna ter že pok. Louise, Jean Macerol in Marie Hlad, v zadnih 20 letih krušni oče 20 otrokom, veteran 2. svetovne vojne, zaposlen pri Cyril Bath Co. 45 let, ob upokojitvi 1. 1980 je bil podpredsednik podjetja, član ADZ št. 9. Pogrebna sv. maša je bila v cerkvi sv. Marije v Painesvillu, k večnemu počitku je bil položen na Vernih duš pokopališču. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Košir NAROČNINA: Združene države in Kanada: $25 na leto za ZDA; $30 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izven ZDA in Kanade: $35 na leto, računano v ameriški valuti SUBSCRIPTION RATES United States and Canada: U.S.A.: $25 per year; Canada: $30 in U.S. currency Foreign: $35 per year U.S. or equivalent foreign currency Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 61 1 7 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published every Thursday BJ 83 No. 16 Thursday, April 19, 1990 Bodočnost mesečnika Ave Maria To nedeljo bo p. Fortunat Zorman, zadnjih 40 let urednik verskega mesečnika »Ave Maria«, praznoval svojo 50. obletnico mašniškega posvečenja s sv. mašo ob 10.30 dop v cerkvi sv. Vida. O tem smo že objavili krajši članek, danes pa na tem mestu ponatisnemo članek z gornjim naslovom, ki je bil objavljen v aprilski številki »Ave Maria«. Tudi pri delu za verski mesečnik »Ave Maria« smo se prisiljeni ustaviti in premisliti dejanski položaj, ki je označen z dolarji. V zvezi z izdajanjem verskega mesečnika je delo za razne zadeve. To je znamenje življenja in gibanja. Naročniki in bralci to dobro vedo in sprejemajo možnosti, ki jih nudi verski mesečnik. Vsi pa ne vedo ali pa pozabljajo na celoto in se poslužujejo po svoji volji samo zadev, ki ne podpirajo bistvenih zadev našega verskega mesečnika in tudi ne nudijo denarne podpore. Sedaj imamo med naročniki okoli 50 naslovov, od katerih že nekaj let nismo dobili nobenega pisma in naročnine. Dobili so opomine in ako ne bo odgovora bo imel mesečnik 50 naročnikov manj. Enoletni izdatki za enega naročnika, to je 12. številk, znašajo sedaj $11.00. Pri tem ne bo ostalo, ker se cene za vse, tudi za papir in tisk, višajo. Pri »Ave Maria« imamo izdatke, ki niso naravnost povezani s tiskom. Npr. naročila za sv. maše. Naročila za svete maše radi sprejemamo. Dobivamo jih tudi od nenaročnikov na »Ave Maria«. Prišlo je v navado, da je dar za sveto mašo pet dolarjev. A drugače je, ako izročite za dar v župnišču ali duhovniku. Pri »Ave Maria« se pa ta dar skrči na račun našega mesečnika zaradi pismenega odgovora, za delo pri »Ave Maria« nismo plačani, a čas je tudi nekaj vreden. Svoje delo pri »Ave Maria« imam za duhovniško delo, a večkrat je treba pisati pisma, ki nimajo z duhovniškim delom nobene zveze. Vsakdo, ki bere slovenske publikacije, dobre ve, da jih je vedno manj. Tiste, ki še obstojajo, imajo vedno več angleških spisov, strani za slovenske spise se pa krčijo. Vsem radi ustrežemo v raznih prošnjah, a povedati moramo, da z naročnino ($5.00) in darovi za mesečnik ne krijemo izdatkov, ki jih imamo za izdajanje in razpošiljanje »Ave Maria«. Hoteli smo zvišati naročnino, a mislili smo na one, ki tudi pet dolarjev težko plačajo. Z mesečnikom »Ave Maria« ne prejemate samo lepega in potrebnega branja. Z našim mesečnikom so v zvezi tudi druge koristne in potrebne zadeve za ohranjevanje slovenskega jezika, slovenske vernosti in kulture med ameriškimi Slovenci. Za sedaj nimamo nobenega določenega načrta, naša dolžnost pa je, da vas opozorimo na naše težave in skrbi. Na uvodniškem .tvf$(u za apriško številko je pa p. Fortunat povedal slednje: Tekom let smo ob razmišljanju slovenskih tradicij prišli do zaključkov, ki nas prepričajo, da slovenskega jezika ne moremo ohranjevati samo z govorjenjem in učenjem materinega jezika. Potrebno je tudi poznanje in razumevanje duhovnosti, iz katerih se je razvijal in oblikoval naš narodni jezik. Človek je celota in enota in ne more oblikovati sebe samo na enem področju. Osebno oblikovanje mora izvirati iz ukoreninjenosti v slovensko izročilo, ki se skozi stoletja predaja iz roda v rod in napreduje skladno z miselnostjo, ki označuje posamezna ob- Jakob in Julka Mejač praznovala zlato poroko CLEVELAND, O. - V nedeljo, 8. aprila, ob 4. popoldne, je bila darovana v cerkvi Marije Vnebovzete v Clevelandu zahvalna sv. maša, ob priliki 50. obletnice srečnega zakonskega življenja g. Jakoba in ge. Julke Mejač. V krogu svojih otrok in njihovih družin ter številnih prijateljev sta se Bogu zahvalila za 50 let srečnega zakonskega življenja, ki pa je bilo tu in tam tudi s trnjem posipano. V Ljubljani na Šmartinski cesti sta si pred 50 leti ustanovila lep domek. Bog je vajin zakon kmalu blagoslovil z lepo punčko, a ko sta pričakovala rojstvo drugega otroka, se je bilo treba kar čez noč odločiti za beg, pustiti vse, kar sta si v prvih letih zakona pridobila. Zapustila sta dom in odšla v negotovost. V Vetrinju se vama je rodil sin, v tistih dneh, ko se je grešil naj večji greh nad slovenskim narodom. Sledila so begunska leta brezdomstva in revščine, ki so utrdila verska in politična prepričanja. Ne glede na težke čase, je bila to doba povezanosti in medsebojnega razumevanja. Utrdile so se vezi, katere še danes družijo in povezujejo ideje in prepričanja o preteklo- EUCLID, O. - Povest Martin Krpan Frand~ Levstika je biser slovenskega slovstva, je vzor slovenske pripovedne umetnine. Martin Krpan je naša prva povest in grude in duha slovenskega človeka. Iz nje mogočno veje slovenski ljudski duh v vsej svoji preprostosti, poštenosti, vernosti in ljubezni do doma. Martin Krpan je povest za otroke in odrasle, za mlade in stare, je povest, ki ne bo nikdar zastarela. Martin Krpan je vedno živa umetnina, ki ne bo nikoli umrla. Sleherno srečanje z Martinom Krpanom more navdahniti slehernega Slovenca kjerkoli na svetu, seveda le če je v njem še kaj Slovenca in ni le Slovenec po ime- sti in sedanjem delovanju. Z veseljem sta se odločila za preselitev v Ameriko, deželo svobode. Prvo leto ste preživeli na Floridi, a sta se po enem letu preselili v Cleveland, med domače ljudi, s katerimi ste delili begunsko usodo. Pridobila sta si lasten dom, ki je bil zgrajen s trdim delom in ljubeznijo do družine, ki se vama je povečala še dvakrat. Leta so tekla, pridno sta podpirala kulturna prizadevanja pri Slovenski šoli, dramatske-mu društvu Liliji, folklorni skupim Kres, Slovenski pristavi in drugih prosvetnih in verskih ustanovah. Tudi vajini otroci, vnuki in vnukinje so se od vaju naužili čuta in spoštovanja do vsega, kar je bilo vama svetega, od molitve do prelepih domačih starih običajev. Zaklad poštenosti ter versko in narodno zavest sta podarila svojim otrokom in po njih tudi vnukom in vnukinjam. Lepo delo sta opravila in naj sedaj sledi čas zasluženega oddiha. Naj vaju ljubi Bog blagoslovi in ohrani zdrava in čvrsta še na mnoga leta v krogu svojih dragih. Prijatelj nu. V nedeljo popoldan 1. aprila smo imeli priložnost videti Martina Krpana na odru Slovenskega doma v Collinwoo-du. Levstikovega Martina Krpana je priredil za oder argentinski Slovenec in znan dramatik Jože Vombergar, ki ga poznamo po njegovih igrah »Voda« in »Vrnitev«. Znani so pomisleki o dramatizacijah povesti in romanov ter drugih ne-oderskih slovstvenih del. Pri Martinu Krpanu pa še posebej. Znano je kako trdo je prijel Ivan Cankar Frana Govekarja za njegovo dramatizacijo in gledališko izvedbo Martina Krpana v »Krpanovi kobili«. Vombergar se je izognil napakam, ki jih je napravil Govekar. V njegovi dramatizaciji ne nastopa kobila. Skušal je ostati zvest besedilu povesti v kolikor je bilo to mogoče in razdeliti povest v zaplet, višek in razplet igre v petih dejanjih. Zaradi tega je dodal osebe in besedilo, ki jih v povesti ni. Pazil je, da se z dodatki ni preveč oddaljil od originalne povesti in originalnega besedila. V igro sicer ni prinesel novih motivov, razen Fr-fre, pač pa je gotove, na primer nehvaležnost Dunaja, malo preveč raztegnil. Levstikova povest pa se odlikuje ravno zaradi svoje jedrnatosti. Vsaka dramatizacija ima pač svojo senčno stran. Martina Krpana je postavila na oder Slovenska igralska skupina iz Toronta na povabilo našega dramatskega društva Lilija. Izvedba je bila seveda zelo zahtevna stvar: režijsko, igralsko, scenerijsko, pa tudi zaradi kostumov. Moramo reči, da je bila izvedba kos zahtevam in moramo pohvaliti amatersko igralsko skupino za primerno dostojno in tekočo izvedbo ter dobro izgovorjavo. Režiser dr. Anton Kačinik je imel težko nalogo — a jo je dobro opravil — razgibati igralce v njih vlogah in značajih in povezati njih nastope na odru v igersko celoto tako, da (dalje na str. 9) Upokojencem Slovenske pristave CLEVELAND, O. - Vse članice in člani kluba upokojencev Slovenske pristave ste lepo vabljeni, da se udeležite mesečnega sestanka v sredo, 25. aprila, ob treh popoldne na Slovenski pristavi. Kdor pa le more, naj pride na pristavo že ob enajsti uri dopoldne, ker je na pristavi dosti dela, posebno na Orlovem vrhu in v parku. Prekopali bi gredice za rože, obrezali grmičevje in pograbili preostalo listje. Malica po pripravljena za vse, tudi za tiste, ki ne morejo delati. Na sestanku se bomo pogovorili predvsem o naših izletih. 21. in 22. maja bomo namreč naredili izlet v Kanado. Ogledali si bomo botanične vrtove v Hamiltonu. Obiskali bomo Dom Lipa. To je dom za ostarele Slovence v Kanadi. Drugi dan bomo obiskali božjo pot v Midlandu in si ogledali Slovensko letovišče. Za ta izlet je prijavljenih že čez 30 članov. Kdor se nam hoče pridružiti, naj gotovo pride na sestanek, ali pa kliče tajnika na 531-8982. Dne 18. junija bomo imeli enodnevni izlet. Ogledali si bomo prostore NASA na zahodni strani mesta, potem še ogledali prenovljeni Terminal Tower oz. »Tower City« v središču mesta Clevelanda, nato pa imeli dobro večerjo v bivši Sterletovi restavraciji. Na sestanku se bomo tudi pomenili o najnovejših dogodkih v naši domovini, ker bodo takrat že vse volitve končane. Na svidenje v sredo, 25. aprila, na Slovenski pristavi! U.F., tajnik dobja pretekle zgodovine. Upoštevati je potrebno tudi celoto narodnega življa V vsakem obdobju. V spisih Ave Maria, v kolikor so odvisni od uredništva, osvetljujemo posamezna področja narodnega, kulturnega in verskega udejstvovanja pod vidikom vseh delujočih silnic, ki se združujejo v celoto življenjskega obstoja. Vse v naši bližini in po vsem svetu se hitro spreminja in prinaša tudi za nas nove naloge in nove odgovornosti. Presojati in navajati pa jih moramo v udejstvovanju skladno s koreninami, iz katerih smo rastli skozi stoletja. Največja napaka sedanje družbe je, da tega ne upošteva, kadar hoče ustvariti nekaj novega brez ozira na preteklo rast in razvoj. Martin Krpan na clevelandskem odru Bog je želel imeti priče Pogovor s škofom dr. Stanislavom Leničem o vojnih in povojnih dogodkih V Sloveniji začetek konca komunistične samovlade S škofom Leničem sva bila že dalj časa dogovorjena za ta pogovor. Januarja letos je v svojem stanovanju nesrečno padel, si poškodoval kolk in obležal. Pridružile so se še druge težave, tako da je resno bolan. V petek pred tiho nedeljo se je vrnil iz bolnišnice in bil kljub bolezni takoj pripravljen odgovarjati na moja vprašanja. Pogovor z njim imate pred seboj. Dragi bralci Družine, priporočam vam v molitev bolnega škofa, da bi ga Bog utrdil v njegovi novi preizkušnji in mu naklonil še trdnega zdravja. • Kot priča dogodkov si že dolga desetletja prizadevate, da bi sramotni steber s krivičnim napisom pred ljubljansko stolnico odstranili. Doslej se za te pobude oblast ni dosti zmenila. Bi nam povedali, kaj se je takrat v resnici dogajalo. Glede sramotilnega stebra pred stolnico lahko kot očividec povem, kako so stvari v Martin Krpan na clevelandskem odru (nadaljevanje s str. 8) gledalci čutijo, da igra »teče«, da se zapleta in odpleta. Teža igre je bila seveda na poglavitnih vlogah Krpana (Bogo Avsec), cesarja (Ciril Soršak) in Brdavsa (Florijan Markun). Podpirali in dopolnjevali pa so jih: cesarica (Bernarda Čemas), cesarična (Ani Demšar Stražar), Frfra (Anton Kačinik), kočijaž (Andrej Stražar), pet ministrov (Janez Adamič, Jože Krampelj, Janez Križan, Borut Bratovž in Stane Lamovšek), cesarjev služabnik Gustel Kelenc), krčmar (Lojze Rigler), kovač (Tone Slavinec), stražarja (Andrej Bedernjak in Peter Grdadolnik) in dvorni spremljevalki (Lili Steinbacher in Kristina Bedernjak). Vsi igralci so kar dobro opravili svoje vloge. Nekateri v večjih vlogah pa so celo izstopali. Scenerijo je arh. Hilarij Iljaš odlično zamislil in lepo nakazal cesarski dvor in druge scene. Seveda se je morala originalna zamisel prilagoditi tukajšnjemu odru, pri čemu so pomagali člani Lilije. Kostumi (Anton Kačinik), ki so povsem odgovarjali vlogam in dobi, v kateri se odigravala povest, so v svoji nakazani preprostosti po eni strani in bogastvu po drugi strani lepo dopolnjevali igro in scenerijo. Izreči moramo prisrčno zahvalo Slovenski igralski skupini iz Toronta za lep gledališki popoldan. Prisrčna zahvala Liliji, ki je gostovanje omogočila. Martin Krpan, bo morda kdo rekel, je zgodba starih časov. Res je to, a vendar je zaradi svoje lepote in pomembnosti tudi zgodba za vse čase. Še posebno za sedanji slovenski čas! Mate Roesmann resnici potekale. Res je bilo med vojno več demonstracij žena po ljubljanskih ulicah. Škofu Rožmanu očitajo, da ni hotel sprejeti teh žena. Če so bila kdaj vrata zaklenjena, so to storili italijanski okupatorji, ki so postavili stražo na škofijsko dvorišče. Za nobeno demonstracijo škof ni vedel, ker je stanoval v 2. nadstropju v sobi proti reki Ljubljanici in ni mogel slišati, kaj se dogaja na ulici pred stolnico. Drugo dejstvo je, da je škof vsakega človeka, ki je prišel k njemu s prošnjo, sprejel, poslušal in poskušal pomagati. Tudi tedaj, ko je šlo za komuniste. Zato je velika krivica očitek, da ni hotel sprejeti žena. Še večja, laž pa je napis na stebru, da je škof dal s silo razgnati demonstrantke. Res pa je, da so tedaj škofu mnogi očitali, da od jutra do večera ne dela drugega, kot sprejema ljudi in posluša njihove prošnje. Po mojem je ta spomenik velik škandal za kulturno Ljubljano. Kadar sem hodil mimo in slišal, kako vodniki napačno razlagajo dogodek, sem ljudem vedno povedal, da je spomenik velikanska laž in krivica, ki ga je dala postaviti komunistična oblast proti Cerkvi. • Dokumente, ki so govorili v prid škofa Rožmana, je policija v času procesa zvijačno zaplenila in jih do danes še ni vrnila. Ali veste, kakšni dokumenti so to bili? Ko so leta 1946 pripravljali proces proti škofu Rožmanu, smo vedeli, da bo izpeljan tako, kot bodo komunisti hoteli, zato se na škofiji nihče ni upal posredovati pri procesu; Sredi procesa pa je prišel k meni profesor dr. Lukman, ki je bil med vojno soudeležen pri številnih Rožmanovih odločitvah in je vedel za številne dokumente, ki so govorili v škofov prid. Šlo je za različne intervencije, proteste in prošnje Italijanom ter Nemcem zoper vse krivice, ki so jih pri nas delali. Da bi zaščitil nedolžne ljudi, ki so jih ponoči streljali partizani, je po nasvetu vseh strank prosil tudi to, naj organizirajo vaške straže, da bodo ljudje lahko branili svoja gola življenja. Bilo je še polno drugih dokumentov. Med drugim tudi prošnja za Toneta Tomšiča, ki jo je Rožman naslovil na Mussolinija in papeža. K meni je prišel advokat, ki je branil škofa Rožmana. Prosil me je, naj mu vse te dokumente izročim, da jih bo uporabil pri obrambi. Podpisal mi je potrdilo, da bo vse vrnil na škofijo. Bil sem naiven in sem mu verjel. Nikoli jih ni prinesel nazaj. Dr. Lukman je izvedel, da je udba dokumente zaplenila. Na procesu niso nobenega uporabili v prid škofu. Podobno se je zgodilo tudi z mamo Toneta Tomšiča. Dobro se spomnim, kako je sku- Prepričan sem, da bodo mnogi naši naročniki ta intervju s Škofom Leničem brali z velikim zanimanjem. Škofova izjava potrjuje dejstva, kot jih je doživljal in prikazal g. Milan Zajc, živeč sedaj v Clevelandu, ki je živa priča usodnih dni v Kočevskem Rogu. Morda sedaj se bodo zavedali zmote oni politični emigranti, ki so mu vsa ta leta delali krivico. Rudolph M. Susel paj s tremi hčerami prijokala na škofijo in prosila škofa, naj posreduje za sina. Škof Rožman mi je takoj narekoval brzojavko na Mussolinija in papeža, kasneje pa še posebno prošnjo. Ko je Tomšičeva mama hotela na procesu pričati za škofa in povedati, kaj vse je naredil, da bi rešil sina, ki je bil sekretar slovenske partije, ji tega niso dovolili. • Danes tudi komunisti priznavajo, da je bilo po vojni veliko političnih procesov in krivičnih obsodb. Ogromno duhovnikov, tudi vi med njimi, je bilo obsojenih na dolga leta zapora. Menite, da bi bilo potrebno te procese obnoviti in krivične sodbe razveljaviti? Večina procesov proti duhovnikom je bila skonstruirana, zlasti tedaj, ko so hoteli zapleniti cerkveno premoženje, npr. proti jezuitom, lazaristom in drugim redovnikom. Vedno so našli nekakšno »fin-to« in potem naredili procese, ki so bili popolnoma krivični. Potrebno bi jih bilo razveljaviti ali obnoviti ter vrniti zaplenjeno premoženje, samostane in druge zavode. • Tudi proces proti škofu Rožmanu? Proces proti škofu Rožmanu je bil pripravljen s tako naglico in s takim sovraštvom, da niso dopustili nobene olajševalne okoliščine, zato bi ga bilo nujno obnoviti. Predvsem bi bilo treba povedati tisto Rožmanovo misel, ki jo je izrekel že na začetku okupacije: Mi Slovenci smo tako majhen narod, da moramo vse storiti, da bomo do konca okupacije ostali živi, da ne bomo izgubljali mladih mož in fantov, zato ne smemo hiteti s kakim velikim in prehitrim odporom. Vedel je, da komunisti hočejo predvsem revolucijo, da je to njihov prvi namen. Pod krinko osvobodilne vojne so pridobili veliko poštenih ljudi, ki so se jim pridružili zaradi osvoboditve, ne pa zaradi komunizma. Dolomitska izjava je samo potrdila, kam je u-smerjena vsa zadeva. Rožman je bil proti brezbožni komunistični in stalinistični revoluciji. Hotel je varovati ljudi in jih počasi pripravljati na odpor, ki so ga mnogi na različne na-činn pripravljali. To je bilo Rožmanovo dejansko stališče. • Koliko duhovnikov je bilo po vojni zaprtih, kdo je imel najdaljši »staž«, kateri je prišel zadnji iz zapora? Število zaprtih duhovnikov se je vrtelo okoli 160. Najdalj časa je bil zaprt pokojni blejski župnik Ignacij Škoda, polnih enajst let. Med vojno je bil ;dal|e na str 101 CLEVELAND, O. - Pretekli ponedeljek, 16. aprila, zvečer, je imel Slovenski ameriški svet širši sestanek v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Na njem je odbor poročal o svojem dosedanjem delu in o položaju v Sloveniji po uspehu demokratične opozicije — DEMOS v prvem delu volitev. Sestanka se je udeležilo nad sto rojakov in rojakinj. Predsednik Slovenskega ameriškega sveta dr. Mate Resman je po pozdravu spomnil navzoče, kako se je na Cvetno nedeljo 6. aprila 1941 z nemškim napadom na Jugoslavijo začela tragedija slovenskega naroda in kako smo na Cvetno nedeljo 8. aprila letos z uspehom demokratičnih sil pri volitvah doživeli začetek konca te tragedije, ki traja že skoraj pol stoletja. Blagajnik SAS Stane Kuhar je podal kratko finančno poročilo, po katerem je bilo v podporo boju demokratičnih sil v Sloveniji zbranih doslej preko $82.000. Od te vsote je bil večji del že pred volitvami 8. aprila izročen vodnikoma obeh glavnih skupin DEMOS-a Tajnik SAS Anton Oblak se je zahvalil vsem, ki so pri kampanji za to nabirko tako požrtvovalno pomagali, vsem, ki so s svojimi darovi njen uspeh omogočili, in prosil vse rojake in rojakinje, ki doslej še niso podprli te kampanje, da to po svojih sposobnostih store, kajti z uspehom pri volitvah borba za svobodo v Sloveniji še ne bo končana. Izide prvega dela volitev je razčlenil in obrazložil Vinko Lipovec. Opisal je položaj v Sloveniji, kjer je imela komunistična partija vse od maja 1945 trdno v svojih rokah vso oblast in jo še vedno ima. Komunisti skozi vso dolgo dobo 45 let nadzirajo ne le vse politično življenje, ampak tudi vse šolstvo, celotno narodno vzgojo, zdravstvo in seveda celotno gospodarstvo. Gospodarska stiska, v katero je Slovenijo in vso Jugoslavijo spravila Komunistična partija s slepo zaverovanostjo v komunistični gospodarski sistem, je ob naraščajočem nezadovoljstvu, ki je že grozilo, da preide v resne socialne nemire, prisilila vladajočo komunistično skupino, da je začela popuščati in proglasila »socializem po človekovi meri«. S to novo politično smerjo in z odločnejšo obrambo slovenskih narodnih pravic napram Beogradu si je Milan Kučan kot vodja Zveze komunistov Slovenije pridobil v slovenski javnosti toliko simpatij, da je pri volitvah za predsednika republike Slovenije v nedeljo 8. aprila dobil relativno večino. V nedeljo 22. aprila se bo pomeril z vodnikom DEMOS-a Jožetom Pučnikom. Oba kandidata napovedujeta svojo zmago. Kdo ima prav, bomo videli v ponedeljek 23. aprila. Pri volitvah v družbenopolitični zbor republiške skup- ščine je DEMOS dobil skupno 56% vseh glasov in 45 od 80 poslancev (delegatov), komunisti so dobili 18% in 14 poslancev, liberalci (ZSMS) 15% glasov in 12 poslancev, socialisti 5.1% glasov in 4 poslance, preostalih 5.9% glasov in 5 poslancev so dobile manjše skupine, med njimi italijanska in madžarska narodna manjšina vsaka po enega delegata. Pretekli četrtek so bile volitve v zbor združenega dela, v nedeljo 22. aprila bo tudi zadnje kolo volitev v zbor občin. Po dosedanjih znanih izidih so demokratične skupine DEMOS dobile v skupščini absolutno večino in so sposobne sestaviti republiško vlado, če se za to odločijo. Nekateri voditelji DEMOS-a govorijo o potrebi »vlade narodne enotnosti«, ko je republika Slovenija sredi trdega, nevarnega boja za dejansko uveljavo suverenosti. Položaj Slovenije v njenem boju za suverenost se je izboljšal, odkar so odločnejše nastopili za svojo narodno samoodločbo in suverenost tudi Hrvatje in odkar postajajo odločnejše tudi demokratične sile v Bosni in Hercegovini ter v Makedoniji, je dejal Vinko Lipovec v svojem razlaganju razmer v SFR Jugoslaviji. Svetovidni župnik Jože Bož-nar, katerega je predsednik SAS dr. Mate Resman povabil k besedi, je govoril o vlogi Katoliške cerkve v življenju Slovencev. Cerkev se je v Sloveniji vedno zavzemala za pravice in koristi slovenskega naroda in to dela še danes. V tem duhu tudi on podpira delo Slovenskega ameriškega sveta, saj je cilj teh naporov lepša bodočnost Slovencev v Sloveniji in v tej deželi. Sestanek je kljub izredni udeležbi potekal v miru, redu in prijateljskem razpoloženju. Udeleženci so po njegovem zaključku odhajali z zadovoljstvom in ponosom, da so s svojim delom v SAS in s svojimi darovi doprinesli pomemben del k zmagi demokratičnih sil, k zmagi svobode v Sloveniji. SAS PrijateVs Pharmacy St. Clair Ave. 4 E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRESCRIPTIONS Joseph L. FORTUNA I POGREBNI ZAVODI 5316 Fleet Ave. 641-00461 Moderni pogrebni zavodi Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči CENE NIZKE PO VAŠI ŽELJI! Celovški Zvon pod novo streho Revija izhaja odslej tudi v Sloveniji Če smo se odločili, da z imenom Celovški Zvon vrnemo revijo v »krščanske vode«, je to neke vrste povratek k izvirom, hkrati pa tudi izziv za kristjane, koliko imamo danes še povedati svetu. Ne nazadnje je ime Celovca tudi poklon zibelki slovenstva, ki naj ne ostane samo relikvija in predmet za v historični muzej. Revija CZ je našla sodelavce doma in po svetu. Prva je prebila tabu prepovedane in zamolčane literature, ki je nastajala v slovenski emigraciji. Ob vseh zavzetosti za usodo slovenstva ni pozabila opozarjati tudi na to, kar je v človeku univerzalnega, nadčasnega, in kar je tudi sicer del krščanskega pogleda na svet. V naši reviji so prišli do besede ne le sosedje na zemljevidu ideologij in verstev, temveč tudi v smislu nacionalne pripadnosti in nasprotij. Kljub skromnemu zaledju katoliškega izobražen-stva, ki je bilo zdesetkano po zadnji vojni, lahko s ponosom ugotavljamo, da ni izšla številka, v kateri ne bi predstavili novih avtorjev; to je gotovo posebnost med slovenskimi revijami, ki tako rade postanejo »družinska glasila«. Sedmo leto že teče, odkar zvoni na tej in oni strani Karavank Celovški Zvon, vseslovenska kulturna revija. Nastala je leta 1983 na pobudo nekaterih književnikov in publicistov iz Slovenije, s Tržaškega in iz Celovca, ki po ukinitvi Prostora in časa niso več našli ustreznega kulturnega »doma«. Pobuda pa je prišla hkrati tudi s strani katoliških izobražencev iz Koroške in od celovške Mohorjeve, ki je čutila potrebo, da poživi kulturno, politično in literarno življenje Slovencev na avstrijskem Koroškem. Pobudniki in ustanovitelji so se že na samem začetku odločili, naj revija ne bi bila zgolj koroška, temveč naj bi uresničevala zamisel skupne slovenske kulture in duhovnosti doma in po svetu. Da bi utrjevali slovenski kulturno-zgodo-vinski spomin in revialno kontinuiteto, smo se odločili za ime revije, ki je trdno zasidrano v našem kulturnem spominu, a je bilo v zadnji vojni umaknjeno iz literarnega življenja. Kot je znano, je prvi Zvon izhajal na Dunaju (leta 1870 in • 1876—1880), v redakciji Josipa Stritarja, liberalnega kristjana, ki pa ga je takratna mili-.. tantna katoliška smer potisnila v tabor svojih nasprotnikov. Ljubljansko obdobje Zvona (od 1881 do 1941) nosi izrazito liberalni predznak, pomeni pa hkrati tudi literarni, miselni in estetski vrh te revije, ki je predvsem v desetletju od 1920 do 1930 vzdržala primerjavo s podobnimi evropskimi revijami. V BLAG SPOMIN OB 7. OBLETNICI, ODKAR NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTIL NAŠ LJUBLJENI MOŽ, OČE, STARI OČE IN PRASTARI OČE Neprestana bitka Celovškega Zvona za pravico bralca v Sloveniji, da dobi najnovejšo številko vsaj tako hitro kot njegov rojak po ladijski (!) pošti v Argentino, je ne glede na stalne poraze, ki so izrazito političnega značaja, širila med Slovenci zavest o tem, kako si ne smemo več dovoljevati, da nam pišejo zakone ljudje, ki so »poturice« v običajnem in moralnem smislu te besede. Upamo, daje v današnjo, bistveno bolj razvito državniško za dva, tudi za tri mesece, z očitnim namenom, da bi se ohladila vnema slovenskih naročnikov. Krivcev za te stalne šikane, ki so nam zbile število naročnikov v Slovenijo od 700 na 500, nam v tem kafkovskem svetu socialistične oblasti ni uspelo nikoli odkriti. Sodelovanje celovške in celjske Mohorjeve To je bil eden od razlogov za odločitev, da se celovška in celjska Mohorjeva združita pri izdajanju Zvona. Naročniki iz matične Slovenije bodo odslej revijo, ki bo zanje tiskana v Sloveniji, lahko plačevali Mohorjevi družbi v Celju in jo dobivali redno, brez zastojev. »Celjska« in »celovška« izdaja CZ bosta identični, uredništvo bo še naprej v Celovcu, le (dalje na str It) Eriku Kovačiču v slovo JOHN MRŠNIK ki je za vedno zaspal dne 19. aprila 1983. Sedem let je že minilo, ko srce Tvoje je utihnilo; solzne naše so oči, ker Tebe več med nami ni. ; Žalujoči: Albina - žena Rose Mary Toth - hčer John - sin John - zet Jerry - snaha Vnuki in vnukinje Pravnuki in pravnukinje Richmond Hts., O., 19. aprila 1990. Govor g. Bogomira Choke-la, predsednika društva škofa Barage št. 257 KSKJ, Washington, D. C., ob pogrebni maši v cerkvi sv. Bernardke. Washington, D.C. - Odšel si in si pri Bogu. Zdaj si bogatejši, kot mi vsi, mi pa tem revnejši, ker nisi več med nami. Vsi se sprašujemo: zakaj? Odgovora pa ne vemo. Vemo le to, da si v večnosti kjer časa ni. Nič ni nikoli bilo, nič nikoli ne bo, ker vse kar je, samo je. Zdaj si resnično med nami. Težko je najti besed, da bi se primerno poslovil od Tebe in opisal Tvoje delo in kar si nam pomenil in kar si ljubil v življenju. Pomagal si bom rajši s primerjavo o teh lepih barvnih oknih. Okna nam posredujejo sončno luč, dajejo nam toploto in prijetna so očesu, ki gleda nanje. Če gledamo pozorneje pa vidimo, da so sestavljena iz mnogih delcev, da je vsak delček okna nekaj posebnega, celota v malem, ki ima svoje posebne značilnosti v barvnih odtenkih svetlobe, ki se skoznje preliva. Prav tako se nam odsevata tudi Tvoje življenje in delo: vera v Boga in njegovo stvarstvo, poezijo in slovensko besedo, ki si jo tako častil, strast do dognavanja resnice in Tvoja Studia Slovenica. - Ljubezen do družine. - Sočutje in podpora slovenskim misijonarjem, glasilcem resnice v tujih krajih. Zlasti pa še vera v svetniškega škofa Barago, zavetnika našega društva, v katerega imenu se zdaj poslavljam in v čigar deželo na daljnem severu si tolikokrat verno poromal,- pomoč pri gradnji slovenske kapele tu v Washingto-nu... Delci se množe in okno se veča in ni časa, da bi opisal vse Tvoje delo. To prepuščam drugim. Pesnik, jezikoslovec in živa enciklopedija slovenskih žit-nosti v preteklih in sedanjih časih! Ko pa bo večerno sonce posijalo, se bodo vsi delci okna v vseh svojih posebnih barvnih odtenkih spojili v veličastno mavrico, razpeto iz tujine preko morja do domovine, ki si jo tako ljubil z dušo in telesom, zdaj pa zadovoljno gledaš in na njem do nedavna nepričakovan preporod nove svobode. Počivaj v miru dragi sošolec, prijatelj in rojak! Vama, draga Nika in Bernardka, pa iskreno sožalje v imenu vseh, ki smo zbrani v tej cerkvi. Z Vama bodo naše molitve in tople želje dokler se ne snidemo v božjem kraljestvu. Bogomir Chokel Vladimir M. Rus Attorney - Odvetnik 6411 St. Clair (Slovenian National Home) 391-4000 (FX) BOG JE ŽELEL PRIČE (nadaljevanje s str. 9) župnik v Škocjanu na Dolenjskem in so mu očitali vse mogoče. Vedno je trdil, da je zaprt po nedolžnem. Reševal sem ljudi, ne pa jih ovajal, je govoril. O povojnih pobojih domobrancev in drugih nedolžnih ljudi si ljudje šele sedaj upajo govoriti. Gospod škof, ste vi kot tajnik na škofiji maja leta 1945 vedeli, da so v Škofji Loki, v škofovih zavodih v Šentvidu vrnjeni domobranci in da jih vozijo v Rog? Na škofijo so začele prihajati novice, da vračajo domobrance. Storiti nismo mogli ničesar. Bili smo poraženci in so nas kot take jemali. Nihče nas ne bi niti poslušal. Sprva nismo mogli verjeti, da je to sploh mogoče. Potem so prišle prve vest, da jih vozijo v Kočevski Rog. Bilo je strahotno, mora nad vso deželo. Nihče ni hotel ničesar vedeti ali videti, če smo koga spraševali. Prvo natančno poročilo, ki sem ga jaz dobil, mi je dal Milan Zajc iz Velikega Gabra, ki se je rešil iz jame v Rogu. Prosili so mc, da sem ga šel spovedat in obhajat v Stehanjo vas, kjer se je skrival pri svoji teti. Skoraj čudežno sem prišel do njega. Spremljal me je njegov brat in še nekdo. V Gabru je skočil pred nas komandir milice in rekel: Pregledali bomo to bando, kaj ima pri sebi. Nenadoma ga je nagovorila neka ženska in ga tako zamotila, da smo lahko šli mimo. Vso noč sem se pogovarjal z Milanom Zajcem in on mi je vse natančno povedal, kako je potekalo vračanje in pobijanje domobrancev. Kasneje, sredi marca 1946, je bila velika nevarnost, da bi tega preživelega domobranca ujeli, ker je pogorel kozolec, na katerem se je skrival. Pomagal sem mu in ga na kolesu spremljal do Šentjošta, kjer sta ga dva fanta prevzela in peljala čez mejo. Pred kratkim je bil pri meni na obisku Slovenec iz Argentine in mi povedal, da je on eden tistih, ki je Zajca spravil čez mejo. Spomnim se, kako mi je Milan Zajc pravil, da je v duhu vedno spremljalo pet njegovih v Rogu pobitih bratov in mu govorilo: Milan, bodi pogumen, ti se boš rešil. Bog hoče imeti pričo vsega tega, kar se je v Rogu dogajalo. • Cerkvi je bilo po vojni vzeto premoženje. Lahko našteje-te nekaj stavb ali druge imovi-ne v Ljubljani, ki so bile prej cerkvene? Cerkvi je bilo odvzeto veliko premoženja. Vedno sem bil prepričan, da smo to še najlažje pogrešali, najtežje pa življenja toliko mladih mož in fantov ter drugih ljudi. Zgubili smo gozdove na Jelovici in v Bohinju, ki so pomenili veliko premoženje. Zgubili smo tako imenovani verski zaklad, gozdove v okolici Kostanjevice. Vsem samostanom so vzeli njihovo premoženje, hiše, gozdove, polja. Usmiljenke so na primer zastonj vzdrževale naj-večje reveže prav s pomočjo posestva na Barju. Še bi lahko našteval. Največja nesreča je bila v tem, da so iz bolnic izgnali redovnice. Z odprtimi rokami so jih sprejeli v Beogradu in drugod po Srbiji. Pri nas zaradi tega mlada dekleta niso imela več lepih zgledov, ki so jih dajale redovnice s skrbno nego bolnikov ali s poučevanjem na dekliških šolah. Ker ni bilo zgleda, je bilo tudi manj redovnih poklicev. Danes se spet odpirajo možnosti za delo redovnic, vendar je teh premalo. Tudi to je posledica ene izmed krivic, ki jih je bila deležna Cerkev. • Kaj bi želeli povedati našim bralcem? Povedal bom nekaj, česar doslej nisem pravil skoraj nikomur. Ko sem bil po vojni zaprt, sem bil več kot 700 dni v samici. Popolnoma zapuščen, brez brevirja, brez knjige, sam. Prišla je cvetna nedelja. S strahom sem pričakoval, kako bo spet žalosten veliki teden. Tedaj sem doživel nekaj čudežnega. Na cvetno nedeljo sem bil naenkrat napolnjen z neizmerno srečo. Počutil sem se najbolj srečnega človeka na svetu in to ves veliki teden. Poln notranjega veselja in tolažbe. Bog je z menoj, jaz tu nisem sam. To doživetje je bilo nekaj najlepšega. Ko sem sedaj spet bolan in tako oslabel, da čakam konca, bi rad vsem bolnikom povedal to tolažbo: Zatopite se v trpečega Kristusa, ki vam bo prinesel mir, tolažbo, veselje ob resnici, da smete trpeti s Kristusom in z njim čakati odhoda s sveta. Tisto notranje razsvetljenje je v arestu trajalo ves teden. V ponedeljek po veliki noči sem se spet počutil tako, kot se človek normalno počuti, če je v zaporu. • Hvala lepa, gospod škof in blagoslovljene velikonočne praznike v imenu vseh bralcev Družine. Pogovarjat se je Janez Gril Družina (14-15, 1990) AMERIŠKA DOMOVINA druži Slovence po vsem svetu! Grdina—Cosic Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 28890 Chardon Rd. 944-8400 1053 E. 62 Street 431-2088 V družinski lasti že 87 let Kanadska Domovina KONGRESNO SPOROČILO za današnji slovenski trenutek »SLOVENSKE ZEMLJE ČUVARJI« Pod tem naslovom smo prejeli na novo izdane kasete pesmi in koračnic Slovenskih domobrancev iz leta 1944. Kaseta je odlično izvršena. Ni hrušča, glasovi so čisti, petje in godba je odlično posneta. Spremljevalec pri tej kaseti pesmi in koračnic, v lepi in čisti slovenščini razlaga kratko zgodovino, zakaj je nastalo Slovensko domobranstvo in zakaj se je borila ta mlada slovenska vojska. Posebno lepo so podane besede na pesnika Franceta Balantiča, ki je živ zgorel v Grahovem na Notranjskem. Kaseta je nekaj izrednega in se dobi pri Filipu Orehu, 29800 Robert St., Wickliffe, OH 44092. Stane sedem (7) dolarjev, pošti pa osem (8) dolarjev. Ako želite več informacije o tej kaseti, kličite tel. št. (216) 943-4681, ob večerni uri. Za Slovensko domobranstvo, Filip Oreh Celovec na cvetni petek, 6.4.1990 Velikonočno voščilo Mohorjeve Dr. Alojzij Ambrožič nadškof v Torontu V nedeljo, 18. marca, je vatikanski tiskovni urad sporočil, da je papež Janez Pavel II. sprejel odstop torontskega nadškofa kardinala Carterja in na njegovo mesto imenoval dr. Alojzija Ambrožiča, dosedanjega nadškofa pomočnika s pravico nasledstva. Dr. Alojzij Ambrožič je bil rojen leta 1930 v župniji Dobrova pri Ljubljani. Skupaj s starši ter brati in sestrami se je leta 1945 umaknil v tujino in dokončal gimnazijo v begunskem taborišču v Spittalu ob Dravi. V Torontu v Kanadi je končal bogoslovje in leta 1955 postal duhovnik. Teološke študije je nadaljeval v Rimu in nato v Wiirzburgu, kjer je tudi dosegel stopnjo doktorja svetopisemskih znanosti. V Torontu je bil najprej profesor na teološki fakulteti, kasneje pa še ravnatelj semenišča. Leta 1976 je postal pomožni škof in opravljal odgovorne naloge v veliki torontski nadškofiji. Med drugim je vodil pastoralno delo med člani različnih etničnih skupin. Kot znanstvenik-teolog je opravil veliko delo o katekizmu severnoameriških škofij in organizaciji poučevanja verouka. Papež ga je pred štirimi leti imenoval za nadškofa pomočnika s pravico nasledstva. Zunanja slovesnost ob prevzemu službe bo 9. maja. Rojaku in prijatelju nadškofu iskreno čestitamo in mu pri njegovem vse prej kot lahkem delu želimo obilo božjega blagoslova. »DRUŽINA« (14—15, 1990) Celovški Zvon pod novo streho (nadaljevanje s str. 10) novi odgovorni urednik za Slovenijo bo v Ljubljani. Ta načrt naj bi poleg praktičnih rešitev prinesel tudi upanje, da bodo v prihodnosti vse tri Mohorjeve, v Celovcu, Celju in Gorici, bolj sodelovale in se morda celo združile v skupnem vseslovenskem in krščanskem naporu. Časi postkomunizma bodo velik izziv predvsem za kristjane: iz kulture oporekanja bo treba preiti v kulturo izrekanja! In tu naj bi Celovški Zvon kot kulturna revija za vse Slovence odigral svojo vlogo, zlasti med mladino, ki danes tako malo in slabo bere. Celovški Zvon torej pod novo streho: pel naj bi glasneje, polneje. Zato smo si drznili natisniti večjo naklado prve letošnje številke in jo razposlati tja, kjer upamo najti odmev. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam v hudih časih ostali zvesti. Kličemo sotrudnike, prijatelje. Združimo svoje sile za dobro delo. Vsem vnaprej hvala! Za uredništvo: dr. Andrej Capuder Družina (14—15, 1990) TORONTO, Ont. - Kdorkoli le bežno zasleduje nagli razvoj dogodkov v domovini kakor tudi v vsej vzhodni Evropi, more ugotoviti, da se vse dogaja kakor na televizijskem zaslonu. Vse se hitro razvija in zaprek ni opaziti. Ako pa globlje pogledamo v vsebino dogodkov in potem malo o tem razmislimo, se nam predstavi slika v drugačni luči. Razvoj dogodkov vsebuje vse polno notranjih zapletljajev in s tem vred je tudi zapopadena obsežna problematika, ki išče nujnih rešitev. Nedavna slovenska družbena stvarnost zgublja svojo pr-votnost in išče pot v novo, porajajočo obliko narodnega in družbenega življenja. S tem spreminjanjem se spreminjajo oziroma se bi morali spremeniti tudi medsebojni slovenski odnosi. Sedanji razvoj to zahteva. Zunanje spremembe so vedno odraz stopnje miselnega razvoja posameznikov, in s tem družbe kot celote. Z drugimi besedami povedano, bi dejali, koliko smo pripravljeni ta zunanji razvoj sprejeti in se z njim tudi sprijazniti. Človeška miselnost vsebuje ideje, ki imajo neposredno odločilno vlogo za nadaljnji razvoj v življenju naroda ali posameznika. Nastane vprašanje, ali smo pripravljeni oblikovati tudi v skladu s spreminjanjem tudi miselnost, katero zahtevajo te spremembe? S tem dejstvom se danes Slovenci v domovini kakor tudi po svetu ubadajo. Zgodovina zadnjih 45 let je slovensko miselnost precej oddaljila od idealnega pojmovanja narodnega sožitja. Treba bo precej naporov in dobre volje pri preraščanju preteklosti. K razreševanju življenjskega vprašanja slovenske pripadno- ODMEVI S Cvetna nedelja Zadnja leta se je v svetu, ki je, kot vemo, ves zavozlan v prepirih, torej po svoje zmešan, čudno zmešalo tudi vreme. V Evropi in torej tudi v Sloveniji, je bilo tole zimo prav malo snega in bi bilo prav malo smučanja, če ne bi bili stroji za nasipanje oz. delanje snega priskočili vsaj na nekaterih strminah na pomoč. In zima brez snega je v Škodo posebno kmetu in njegovim posevkom. Hudo prizadeti so tudi smučarji in tujski promet, ki v dobri zimi in številnemu obisku zimskih navdušencev, prinese lepe zaslužke. Mi v južni »sončni« Alberti smo pa v januarju in potlej še v februarju dobili kar precej snega, ko se je zima selila in kolovratila po kakih 14 dni na vzhodu, nato isto dobo na zahodu in spet obratno, ter prinašala precej prometnih težav. Tako so okoliška smučišča sti pa nam more pomagati moralni proces narodne sprave med nami živimi, in v katerega bi se moral vključiti sleherni Slovenec doma ali po svetu. Sprava med živimi Slovenci je potrebna in je hkrati pogoj, ako želimo vstopiti v 3. tisočletje kot zrel narod. Nihče se ne more in se ne bi smel odrekati sožitju s sonarodnjaki in spoštovanju različnosti v osebnem in javnem življenju. Različnost je srčika demokratskega pluralizma. V tem zapisu se ne bomo ustavljali ob pomenu sprave; o tem se v slovenskem prostoru na Široko že razpravlja. V očigled tega dejstva je očitno, da skuša biti Svetovni slovenski kongres oblikovalec novega mišljenja. Tega so se zavedali ustanovitelji že leta 1988 in so brezpogojno osvojili idejo slovenskega povezovanja in sožitja. Dne 2. junija 1988 so slovenski kulturni ustvarjalci in delavci v Cankarjevem domu izjavili, da bodo z vso iskrenostjo in z vsemi svojimi močmi sodelovali pri obnovi slovenskega človeka. Jasno in glasno so izjavili, da je pripadnost k slovenstvu in demokratičnim načelom edini pogoj za vstop v kongresno gibanje. Izhodišče kongresnega gibanja je ohranjevanje in uveljavljanje slovenskega naroda in njegovih posameznikov po vsem svetu. To idejo kongresnega gibanja želi posredovati tudi kanadsko območje Slovenskega svetovnega kongresa, ki polaga temelje temu novemu gibanju med Slovenci v Kanadi. Ustanovni občni zbor, ki se bo vršil 1. junija 1990, bo skušal dokazati, da se je opaziti tudi v naših odnosih nek premik pri spoštovanju osebnih mnenj. F. Habjan PRERIJE tule imela letos res veliko snega in so napovedovala konec sezone povečinoma za cvetno nedeljo. Tale zadnji sneg je pa spomladansko moker, včasih smo mu doma rekli »ta gniv«, in če si se podričal po njem si bil moker narobe tj. »od zunaj na not«. Je pa kot farmarjem, ki rabijo močo preden sejejo, in tudi nam, ki radi vsaj brskamo po vrtovih, gotovo dobrodošel. Ni mi pa ugajalo, ko sem zjutraj kidal to božjo beraško dobroto. Pred dnevi nas je kot navadno v postnem času obiskal misijonar, nas stari znanec, torontski župnik g. Tine Batič. Njegov obisk nas vsakokrat razveseli radi njegove preproste domačnosti. Postno duhovno nas je malo prezračil, spovedoval in nam maševal ter nam pridigal. Naš zborček mu je odpeval, vmes pa pel domače postpesmi. Sledil je večurni Dragi dobrotniki in Mohor-jani! Dragi poverjeniki! Vsako leto Vam je gospod prelat dr. Hornbock, »duša povojne Mohorjeve«, pisal velikonočno pismo in s tem povezoval vse Mohorjane po širnem svetu v eno veliko družino. Letos 13. svečana ga je vsemogočni Bog, gospodar nad življenjem in smrtjo, odpoklical k sebi po zasluženo plačilo. Vedno Vam je pošiljal velikonočni pozdrav poln upanja, da bo Mohorjeva, »velik kup dobrih volj«, kot jo je rajni prelat rad imenoval, rasla in cvetela in kljub velikim krizam in preizkušnjam vstala v vedno novo pomlad, ki jo simbolizira vsakoletni praznik Kristusovega vstajenja. Letos tega največjega praznika krščanstva, praznika zmage nad smrtjo, gospod prelat ne bo obhajal več med živimi, pač pa v večni slavi klepet ob prigrizku, ki so ga pripravile naše skrbne gospodinje. Dan se nagne v pozen večer ko se razidemo, misijonarja pa naslednje jutro spet vzame cesta, ki ga vodi skozi kraje, kjer se je naselil naš slovenski rod. Hvala mu za obisk in za lepe in zrele misli, razpredene v krasni pridigi, ko nam nasuje verskega zrnja ter topot tudi za novice o prebujanju slovenstva doma, ko se obetajo tudi tam spremembe. Poročam sicer redke, peresa vredne dogodke med nami in okoli nas, pa že kdo od Dimni-kovih doprinese kak vesel dogodek. Topot je hčerka Hedy, ki sicer živi z možem v Calga-ryju, pvila zdravo hčerko, ki so ji dali res lepo slovensko ime Nataša. Mamica, očka in princeska so zdravi, dedek Tone in babica Ivanka pa seve upravičeno ponosna. Dimni-kova sorta ne bo prešla. Tudi naše čestitke, saj Dimnikov rod res veselo raste in napreduje. Z nekako nestrpnim zanimanjem, upanjem pa tudi skrbjo pričakujemo političnih razpletov in rezultatov slovenskih svobodnih volitev. »Upanje je bogastvo revežev,« so me učile stara mama. Stara resnica. Pozdrav vsem! Pak vstajenja s Kristusom, ki ga je vse življenje zvesto oznanjal in mu vneto služil kot duhovnik in kot dolgoletni ravnatelj Mohorjeve družbe. Seme njegovega delovanja za Slovenski narod, predvsem za Slovence v zamejstvu in zdomstvu, je pognalo tako globoke korenine in obrodilo že toliko sadu, da se začrtano delo tudi z njegovo smrtjo ne bo končalo, temveč se nadaljevalo v njegovem smislu in njegovem duhu po načelu svetniškega škofa Antona Martina Slomška: »Sveta vera vam bodi luč, materina beseda pa ključ do zveličane narodove omike!« Zahvaljujemo se Vam za vso povezanost z Mohorjevo, za vse delo za zvesto službo poverjeništva in za vse darove za dijaške domove. Bog naj Vam vse bogato poplača. Ostanite tudi zanaprej zvesti Mohorjevi, ki je skupni dom vseh Slovencev po svetu. S skupnimi močmi nosimo našo Mohorjevo po prelatovih stopinjah v bodočnost in naj tudi v prihodnje ostane Mohorjeva »velik kup dobrih volj« in kup idealistov, ki delajo za narodov blagor. Priprošnja rajnega prelata pa naj spremlja našo pot, da bo dobra za Mohorjevo in za vse Slovence po svetu. Vstali Kristus naj vliva upanja Vašim družinam, Vam vsem, Vašim prijateljem in znancem, vsem poverjenikom in vsem Mohorjanom. Če s Kristusom trpimo, bomo z njim tudi kraljevali, če z njim umiramo, bomo z njim tudi vstali, vedoč, da od mrtvih vstali Kristus več ne umrje, da smrt nad njim več ne gospoduje« Prisrčen pozdrav! Mag. Ivan Olip odbornik Mohorjeve druibe MALI OGLASI Apartment For Rent Lake Shore & E. 185 area. Lge 1 bdrm apt. Appliances & air cond. Garage available. Lease. No pets or children. $325. Call 338-3205. (x) Richmond Hts. 4 bdrm brick bungalow. Rec. rm. 1 Vi car garage. 1 Vi acres. $110,000. Century 21 Launders 951-9175 (15-16) Misijonska srečanja in pomenki 848. O. Jože Cukale sporoča 6. marca: Zdravnik svetuje Akne — Mozolj avost »Zate in za MZA misijonsko novico! Naša jezuitska misijonska provinca mi je dala dovoljenje za eno leto ‘sabbatical’; to je neke vrste oddih, ki ga misijonarji porabijo po svoje in po svojih zmožnostih in potrebah. Ker je naša škofija že precej obogatela po veliki božji dobroti z duhovniki, jaz pa že malce utrujen in star, pa še ne čisto za staro šaro, sem se pogovoril z Mater Terezijo in se ponudil za eno leto biti na razpolago trpečim po bolnišnicah in sestram, katere rabijo duhovnika. Škof in Provincijal sta ji ugodila in tako bom predvidoma odšel že v aprilu v Moskvo. Ne vem, kdaj se vrnem. Materi sem rekel, da je iz Kalkute v nebesa ali pa iz Moskve v nebesa natančno ista daljava, na kar mi je pritrdila in rekla, da je ona pripravljena vsak trenutek na KLIC. Moj dragi prijatelj Karel, če bi se še kaj nabralo zame, lahko pošlješ ček v dobro škofije baruipurske, naš škof bo zelo hvaležen. Ček pa ne na moje ime, pač pa na Catholic Diocese of Baruipur na naslov R.R.Bishop L. Gomes S.J., Bishop’s House, P.O. Baruipur, 24 Parganas. 743 302 W. Bengal, India. Moli, da ne zmrznem in da še kaj naredim za kraljestvo, in naj lepše pozdrave vsem Tvojim sodelavcem, posebno pri MZA in zlasti gdč. Ferjanov!. Vesel bi bil, če objasniš naslov petkovi ‘Ameriški domovini’. Prisrčna hvala za dosedanje pošiljanje petkove AD, ki me je zmerom bogatila. Osebna pisma zame pa na: Rev. Joseph Cukale, S.J., St. Xavier’s College, 30 Park Street, Calcutta 700016, W. Bengal, India. Hvala Tebi za vse! In memento mei, Tvoj stari prijatelj Jože Cukale, S.J. N.B. Prosim ustavi A.D. za eno leto. Hvala!« Zanimivi so moji spomini na sošolca z Vrhnike iz ljubljanskega bogoslovja. Prišel je iz Škofovih zavodov in šest let sva skupaj romala proti duhovništvu. Bil je navdušen za semeniško »Karitas«, v kateri smo bili mnogi organizirani in dvakrat na teden nosili pomoč ob obiskih revnih v sibirskih barakah na potu proti Igu in drugje. Pri kosilu in večerji smo se odpovedali kosu kruha in kakemu jabolku, ki je kasneje šlo bolj potrebnemu na teren. Denarja nismo imeli in tudi drugih virov ne za nakup dobrin. Ob obisku ljubljanske bolnice je enkrat prišla pritožba, da so bogoslovci vtaknili radio na visoko okno bolnika s kužno boleznijo. Jože je priznal vodstvu, da je to montiral on, ker je bolnik revež potreboval malo tovrstnega razvedrila. Seveda so nam položi- li na srce, da se to ne sme več zgoditi. Po odhodu iz domovine leta 1945 je Jože vstopil v Avstriji v noviciat jezuitov, ko sem sam odšel k lazaristom v Rim in Sieno. Oba sva bila že duhovnika, iz dušnega pastirstva vzeta, z željo služiti Cerkvi, kjer je potreba največja. Znašla sva se oba v Aziji. On v Indiji, kjer je vztrajal vsa leta in zelo uspešno deloval. Sam pa na Kitajskem. Vsa leta je o. Jože imel tudi stike z M. Terezijo. Ob odhodu v Moskvo mu želi tudi MZA veliko božjega blagoslova. Ne spominjam se, če je bil med nami, ko je dr. Preobra-ženski iz ljubljanske univerze prihajal vsak teden celo šolsko učit nas ruščine. Sedaj bi mu gotovo, kot vsaka stvar, ki se je človek nauči, prav prišla. Jasno, da bomo skušali o-stati z o. Cukaletom v stiku in mu bomo radi poslali, kar bo zanj kdo daroval ali sporočil v kakem pismu. Molimo zanj! Blagajnik Štefan Marolt sporoča v pismu 26. marca iz Clevelanda tele darove: Iz zapuščine Ane Zadnik po Janezu Prosenu $100; Anton Vegel za vse in Marica Lavriša za sv. maše, vsak po $50; Nei-menovann iz Clevelanda, ponovno za o. S. Rozmana v Zambiji $30; Marija Boh za vse $40. Nedavno je bila 90 let mlada in ji želimo vse dobro. Antonija Stalzer iz Dunbu-ry, Conn., za vse $40; Minka Slak za vse $20; Marjan Štran-car za s. Ildefonzo Grabar na Slonokoščeni obali $100; Ana Tomc za vse $10. Helen Oven-Hiserman iz San Mateo, Kalif., za šo'ske potrebščine v misijonih in v pomoč potrebam misijonarjev $265. MZA Cleveland kosilo 18. marca je imelo $8,020.93 prometa. Dohodkov je bilo $6,572.50 iz teh postavk čistega: Kuhinja ($4,373.43) .. $2,925 Maček v Žaklju.........$424 Pecivo............... $455 Krofi..................$281 Pijača..................$38 Čokolada................$65 Rože.................$37.50 Darovi................$2347 Izdatkov so imeli $1,448.43 in sicer: Najemnina za dvorano pri Sv. Vidu — $400 Kuhinja (nabavljeno in plačano — $1048.43. Darovali so naslednji dobrotniki: Za domačega bogoslovca vzdrževalnino za eno leto, vsak po $300: Družina Matija Grdadolnik, Frank in Jelka Kuhelj, MZA Cleveland (po M. Lavriša). Štefka Jarem je darovala za vzdrževanje bogoslovca v domovini $150. Za vse so darovali: John J. Tominc $100; John in Angela Zapušek, in enako vsoto Mary Petrič, v spomin pok. matere Ko govorimo o aknah, mislimo navadno na določeno obliko mozoljavosti, pogosto nadlogo mladih od pubertete pa vse do zgodnjih dvajsetih let. Akne se pojavijo predvsem na mastni koži obraza (lica, čelo, brada), zgornjem delu trupa (hrbet, ramena, srednji sprednji del prsnega koša). Vedno lahko opazimo večje ali manjše število teh mozoljev v vnetni ali nevnetni obliki in v različnem razvojnem obdobju. Kako pravzaprav nastanejo? Največkrat nastanejo tako, da se zamašijo izvodila žlez lojnic. Te sicer stalno izločajo oljnato snov sebum, ki masti kožo in dlačice. S sebu-mom zamašena izvodila lojnic vidimo na koži kot belkaste mozoljčke (whiteheads) ali pa so bolj črnikasti zavoljo oksidacij skih procesov in primesi melanina (blackheads). Mozolji se lahko tudi vnamejo in ognojijo, pri čemer igrajo določeno vlogo bakterije corynebacterium acnes, ki izločajo tudi lipazo, s katero razkrajajo zastojni loj v glicerin in mastne kisline, kar pospešuje gnojenje in sekundarno okužbo, največkrat s stafi- Antonije Novak. Paula Adamič $60. Po $50: Frank in Angela Fujs, Ivanka Kete (za J. Slabeta na Madagaskarju), Josephine Škrabec, Mira Kosem, Tone in Marica Lavriša, v spomin pok. Franka Tominc in Franca Kamin; Viktor in Tončka Lamovec. Po $40: Rezka Klemen, družina Janez Košir, Pavla Rihtar, Mary Krampel, za o. Jožeta Cukaleta, in Frank Cerar, $20 v spomin pok. mame Frančiške in $20 v spomin pok. Franka Tominc. Po $30: Joži Jakopič za lačne otroke in Julka Zalar za vse. Po $20: Ana Medved, Mary Vaupotič, družina Miro in Mari Celestina, John Meglen, Verona Horvat, Katica Drev (za M. Terezijo), Francka Gazvoda, Jože in Zalka Likozar, N.N., Viktor Tominec (za P. Opeka), Bernardka in Ron Waid, za lačne otroke, družina Janez Povirk, za bogoslovca v Ljubljani, in Caroline Kucher za 4 sv. maše za rajne družine Kucher in Petelin in v dober namen. Jože in Milena Stropnik sta darovala $16. Za sv. maše $15 za Marko Hozjan in družino Ivana in Marijo Vuk in Jožef in Bara Hozjan. Po $10: Milka Bohinc, Neimenovan, Nežka Bojc, Rae Bavec, Minka Cugelj, Rozi Blatnik, g. in ga. Jakob Grum. Marija Ferkulj je darovala $6. Po $5 pa sta darovala Agnes Leskovec in Iva Zajec. Vsem darovalcem: Iskren Bog plačaj! Rev. Charles Wolbang CM 131 Birchmount Road Scarborough, Ontario Canada MIN 3J7 lokoki. Če ostane vnetje omejeno zgolj na lojnice in njihova izvodila, potem po ozdravitvi ne bo brazgotin. Globlje, pogosto boleče tvorbe lahko dosežejo celo velikost lešnika in se širijo v okoliško vezivno tkivo, kjer lahko povzročijo pravo razdejanje. V takih primerih nujno ostanejo posledice v obliki na oko nič kaj lepih brazgotin. Na srečo so hude oblike z abscesi pod kožo in v njej zelo redke. Zvečinoma gre za prehodno, in za zdravje nepomembno nadlogo, ki po nekaj letih sama od sebe izgine. Daleč bolj pomembna je duševna stiska, ki že tako labilno psiho pubertetnika še dodatno obremenjuje. Kot rečeno, se akne pričnejo pojavljati v zgodnji puberteti in se pri dekletih poslabšajo tik pred ali med menstruacijo, kar kaže na njihovo povezavo z živahnejšim delovanjem spolnih žlez v tej dobi. Na lojnice pa lahko dražeče vplivajo še mnogi drugi dejavniki, kot so nekatera hranila (siri, orehi, čokolada, začimbe), prebavne motnje (driska, zapeka), nepravilno delovanje nekaterih žlez z notranjim izločanjem, zlasti jajčnikov in ščitnice, nekatera zdravila (predvsem steroidi in antieptileptiki), labilnost vegetativnega živčevja itd., kar moramo upoštevati pri zdravljenju. Glavni namen zdravljenja je preprečevanje infekcije in vnetnih sprememb, ki zapuščajo trajne brazgotine. Zdravljenje bo moralo biti največkrat lokalno in splošno. Odsvetovati moramo vsa mazila, ki vsebujejo maščobe v kakršni koli obliki. Prepovedane so vse mastne kreme in olja za sončenje. Lokalno zdravilo naj deluje razmaščujoče, raz-kužilno, spodbuja naj prekrvitev, suši kožo in lušči njen vrhnji solj. Svetloba, zrak, sonce (ultravijolični žarki) in zlasti voda v obliki vročih fro-tirajočih in masažnih kopeli imajo ugoden učinek. Milo naj bo žvepleno ali posebno detergentno. Svarijo pred iztiskanjem mozoljev, kar naj opravijo v kozmetičnih salonih, ki premorejo ustrezno opremo in zagotavljajo potrebno sterilnost in strokovnost. Na voljo je tudi vrsta tovarniških pripravkov, ki vsebujejo retinolno kislino, vitamin A, salicilno kislino in podobno. Nekaterim preparatom so dodani antibiotiki ali kortiko-steroidi. Pri zdravljenju trdovratnih sprememb, zlasti gnojnih, s pridom uporabljamo antibiotike, največkrat v obliki kapsul ter vitamina A in E v kapljicah. Morebitne brazgotine sodijo v domeno kirurga za plastične operacije. Hrana, čeprav se njen pomen pri aknah očitno precenjuje, bi naj bila nemastna in malo začinjena. Kot smo videli, je mozolja-vost v pretežni meri le kozmetični problem, pri čemer pa seveda ne smemo podcenjevati možnosti zapletov in še zlasti ne vpliva na duševnost. Naša Slovenija (Februar 1990) MALI OGLASI CUSTODIAL COUPLE Mature couple to assist with maintenance duties of funeral home. Inquire at Grdina-Cosic Funeral Home, Lake Shore Blvd. 531-6300. (15-16) Neighborhood E. 69. St. Machine Shop seeks experienced machinist to set up and operate lathe and Bridgeport. Full or part time. Also general machine shop work. 361-2233, ask for Ed. (15-16) For Sale Brick 2 bdrm duplex. Lake Shore & Holy Cross area. Call 731-9039 or 692-1172. (16-17) For Sale Blonde Bedroom Set. 3 pieces. Call 442-33%. ATTENTION: POSTAL JOBS! Start $! 1.41/hour! For application info call (1) 602-838-8885, Ext. M-1772, 6am -10pm, 7 days. ATTENTION: EASY WORK EXCELLENT PAY! Assemble products at home. Details. (1) 602-838-8885, Ext. W-1772. ATTENTION - HIRING! Government jobs - your area. Many immediate openings without waiting list or test. $17,840 - $69,485. Call 1-602-838-8885, Ext. R1772. FENCES — OGRAJE Any type of fence. Chain link, wood and ornamental iron. Railings for steps. Porches, balconies. We have our own surveyor. Call: Jokic Fence Co. 944-6777 (x) For Sale Kelley’s Island. 3 family, furnished. Lake front. For your enjoyment or for investment. 2 years old. Call 531-6124. (14-16) House For Sale On Stephen in Euclid. Beautiful. Call and ask for Anton. Cameo Realty — 261-3900 Matic Residence — 338-3205 (x) Hiše barvamo zunaj in znotraj. Tapeciramo. (We wallpaper). Popravljamo in delamo nove kuhinje in kopalnice ter tudi druga zidarska in mizarska dela. I aslnik TONY KR1S I AVNIK Pokličite 423-4444