primorski dnevnik
J« začel Izhajati v Trstu '3. maja 1946, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž r*8^ Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 6. do 17. •eptembra 1944 se Je tl-•kal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvoboje-nam Trstu, kjer je Izšla zadnja številka Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni EvropL
primorski
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 500 lir - Leto XL. št. 141 (11.864)
Trst, četrtek, 14. junija 19
Od tajnika KPI se je poslovila milijonska množica ljudi
z-
!>
O
o
Slovo od Enrica Berlinguerja
Poslovilni govori Pajette, Fumagallija, Del Turca in Dankaerta - Aplavzi za Pertinija, žvižgi za Craxija
BOJAN BREZIGAR
RIM — »Pravičen človek, ki je u-ko se je boril za svoje ideje.« Tako je predsednica poslanske zbor-tàce Nilde Jotti s Pertinijevimi besedami pred milijonsko množico na [•niškem Trgu San Giovanni označila [-niča Berlinguerja. O njem je de-lala, da je steber italijanske demo-wacije in njeno upanje za bodočnost. Enostavne besede, a tiste, ki jih je množica globoko občutila. Komunisti, somišljeniki, volivci komunistične Pjn^ije so se začeli zbirati že v noč-**[11 urah in navsezgodaj zjutraj je bilo v Ulici Botteghe oscure nekaj descttisoč ljudi iz vse Italije, z zastavami, prapori, cvetjem. Z žalostjo v srcu. Zbirali so se v Ulici Botteghe oscure, na Trgu San Giovanni in Po poti, ki jo je prehodil pogrebni sprevod. Ko je mrtvaški avto, skromen, brez vsakršnega kiča, okrašen samo z dvema vencema — družine in Partije — popeljal Berlinguerja na zadnjo pot po rimskem središču, so bile ulice posute s cvetjem.
nadaljevanje na 2. strani
Milijoni ljudi iz vse Italije so se včeraj udeležili pogreba tajnika KPI Enrica Berlinguerja
(Telefoto AP)
Delegacija SKGZ na pogrebu tajnika komunistične partije
BOGO SAMSA
RIM — Kilometre in kilometre dol-0a vrsta potrpežljive množice se je v torek do polnoči vila vse od spo-rrienika neznatiemu junaku pa do centralnega komiteja Komunistične par-ti]e Italije, kjer se je poklonila pre-
Delegacija ZKJ
RIM — Delegacija ZKJ je zapisala v žalno knjigo naslednje “[sede: »Komunisti in vsi delovni ljudje Jugoslavije se poslavljajo z žalostjo od svojega velikega prijatelja in soborca tovariša Enrica Berlinguerja, velikega sina italijanskega naroda, velikega voditelja Komunistične partije Italije, neutrudljivega borca za mir, demokracijo in sociali-?em«. Med prvimi so podpisani Draža Markovič, predsednik Predsedstva ZKJ, Mitja Ribičič •n Aleksandar Grličkov.
zgodaj preminulemu tajniku Enricu Berlinguerju. Vrsta je včeraj dopoldne naraščala vse do popoldanskih ur, ko se je v Rim zgrnilo na milijone ljudi.
Izreden odziv celotne italijanske javnosti in izredna pozornost tujine je presenetila osrednje vodstvo KPI. »Pričakovali smo pozornost, izraze spoštovanja in iskreno sožalje, toda dejanski obseg ljudskega žalovanja in odjek v kvalificiranih političnih krogih je iznad predvidljivega.« To je bila prva ugotovitev, ki jo je izrekel član CK KPI Antonino Cuffa-ro, ko je pozdravil delegacijo Slovenske kulturno - gospodarske zveze. Kasneje so se člani delegacije srečali s koordinatorjem direkcije KPI Ales-sandrom Natto. V žalno knjigo so se za SKGZ podpisali: predsednik Boris Race, Duško Udovič in Bogo Samsa za Trst, Mirko Primožič zq Gorico in Pavel Petricig za videmsko pokrajino.
V krajšem tovariškem razgovoru je predsednik Race izrazil članu direkcije Ugu Spagnoliju iskreno sožalje in poudaril, da je partija izgubila velikega voditelja, Slovenci v Italiji pa iskrenega prijatelja. Spagno-
li pozna našo zamejsko problematiko in boj za globalni zaščitni zakon, katerega spremlja kot parlamentarec, angažiran tudi za te probleme. Tudi on je govoril o odmevu Berlinguerje-ve smrti, ki ga je povezal z moralnim vprašanjem in izrednim ugledom, ki ga prav zaradi moralne, osebne in družbenopolitične doslednosti uživa KPI. Ta kapital pa pomeni tudi bogastvo in obvezo za naprej.
Člani delegacije so nato preživeli nekaj nepozabnih minut na častni straži. Mimo preproste krste okrašene samo z dvema šopkoma rdečih rož, ki so jih položile nežne roke pokojnikove soproge in hčera, se vije reka ljudi. Najrazličnejših poklicev so: delavci, uradniki, skromno oblečeni pa tudi očitno premožnejši. Velika večina dvigne stisnjeno pest, odločno in možato v zadnji pozdrav, mnogi se prekrižajo. Vsi so očitno globoko prizadeti. Nihče ni brezbrižen.
Takšno je bilo tudi poslednje slovo, kilometre in kilometre dolg sprevod, milijonska množica ljudi, živo priza-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Stavka carinikov povzroča
težave tudi
TRST — Dolge kolone tovornjakov čakajo na italijansko - avstrijski meji pri Kokovem, kjer stavka carinikov povzroča velike nevšečnosti!' Italijanski cariniki namreč ne opravljajo nadurnega dela, zaradi česar je bila kolona tovornjakov na avstrijski strani včeraj zjutraj dolga kakih šest kilometrov, na italijanski pa dva. Promet o-sebnih avtomobilov se za sedaj odvija brez težav.
Zelo težaven je položaj tudi na proseški postaji, kjer so hlevi polni živine, govedi in ovac, ki prihaja iz vzhodnih držav. V tržaškem pristanišču je stavka carinikov povzročila velike zastoje v carinjenju blaga, ki prihaja iz tujine, kar
v naši deželi
je še zlasti prizadelo uvoz kave.
Postajališče tovornjakov na Fernetičih je popolnoma natrpano s tovornjaki, čeprav je ravnateljstvo carin okrepilo število carinikov na tem mejnem prehodu. Postajališče ima prostora za približno 450 tovornjakov, trenutno pa je baje parkiranih 300 tovornjakov, njihovi šoferji so se bali, da bodo ostali zaprti in so parkirali tako, da so povzročili neviden kaos. Predvidevajo, da se bo položaj v prihodnjih urah še poslabšal. Jugoslovanske oblasti so sklenile omejiti promet tovornjakov, da bi preprečile morebiten kaos na cestah in s tem težave za turistični promet, ki je prav v teh dneh zelo gost.
Protest zaradi prijave dveh goriških mladincev
NA 10. STRANI
Zatišje v Zalivu
CjìJJpW YORK — Generalni tajnik p.fN Perez De duellar je dosegel spo-^um z Irakom glede nadzorstva o gostovanju prepovedi bombardiranja v vilnih objektov v iransko - iraški °jni. O podobnem sporazumu se se-aJ Pogajajo z Iranom, v krogih OZN vlada precejšnje zadovoljstvo, saj obvez SC<*a^ nibče prekršil sprejetih
a ^[[lofjen optimizem vlada tudi med oaiisti ameriške obveščevalne slu-t0G' ki sklepajo, da so se do sedaj ča*?a iranska stališča nekoliko omeh-tta*a; Po njihovem so zgovorna zna-k(^nja tako sedanje delno premirje t 1 Pomanjkanje iranskega odgovo-1 , oa letalski spopad s saudskimi Vsekakor pa v Washingtonu terjajo, da se lahko položaj vsak di(n.utek zaplete, saj so iranski vo-(f*ji Povsem nepredvidljivi. aJ>audska Arabija pa skuša sedaj jbgnjšati napetost z Iranom, saj bo .volila, da iranski verniki romajo v Meko in Medino.
Pred nedeljskimi volitvami
Kako je sestavljen evropski parlament
NA 3. STRANI
Za začetek - poraz plavih
BRANKO LAKOVIČ
LENS — Jugoslavija je začela nastope na tem evropskem prvenstvu s porazom.
Plavi so namreč sinoči v drugi tekmi skupine 1 povsem zasluženo izgubili (0:2) proti taktično in telesno boljši reprezentanci Belgije, ki je obenem tu v Lensu imela še igralca več — to je izredno veliko števila navijačev, ki so v Lens dopotovali iz bližnje Belgijei
Kot so po srečanju vsi v jugoslovanskem taboru izjavili, je bil poraz povsem zaslužen. Gre pa tudi priznati, da je za ta neuspeh »kriva« tudi slaba taktična razporeditev Veselinovičevega moštva, kar je nedvomno še olajšalo nalogo Belgijcev, med katerimi se je še posebno izkazal mladi Scifo, po poreklu Italijan.
V jugoslovanski reprezentanci tokrat ni imel sreče član ljubljanske Olimpije Srečko Katanec, ki je zakrivil avtogol in s tem tudi odprl pot. do zaslužene zmage Belgijcev.
Pri Jugoslovanih pa je po splošni oceni zadovoljil le kapetan Velimir Zajec, ki se je zelo požrtvovalno boril in obenem tudi taktično zrelo igral.
Po tem porazu postaja naloga Jugoslovanov, da bi se uvrstili v polfinale tega evropskega prvenstva,-izredno težka, če ne skoraj brezupna.
Plavi bodo morali namreč proti Dancem in Francozom igrati mnogo bolje, samozavestnejše in predvsem taktično zrelejše, če hočejo še upati v - čudež.	NA 5. STRANI
Danes zadnji dan pouka
Na šolah vseh vrst in stopenj v Italiji se bo danes zaključil pouk. Na Tržaškem in Goriškem bodo naši šolarji, učenci in dijaki zaključili šolsko leto 1983/84 s tradicionalnimi mašami, nakar se bodo vrnili na šole, kjer jih bodo učitelji in profesorji seznanili z učnim uspehom. Na pre-nekaterih šolah bodo danes in tudi v prihodnjih dneh na sporedu zaključne šolske prireditve, ki so doživele doslej še vedno lep uspeh.
Letošnje šolsko leto se danes končuje za večino šolarjev, ne pa za vse. Učence petih razredov osnovnih šol, tretjih razredov nižjih srednjih in petih razredov višjih srednjih šol čakajo še zaključni izpiti, ki se bodo začeli na osnovnih in nižjih srednjih šolah po evropskih volitvah, maturantje pa bodo začeli z zrelostnimi izpiti 3. julija.
Slovo od Berlinguerja
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Tako je žalni sprevod počasi, po poldrugi uri hoje, prišel do Trga San Giovanni, za zadnje slovo od voditelja italijanskih komunistov. Tu so ga pričakali najvišji italijanski predstavniki, Pertini, Cossiga, Jotti jeva, Cra-xi, ministri, voditelji strank, sindikatov, sodstva, predstavniki vojske. Pričakale so ga tuje delegacije: kitajski ministrski predsednik Zhao Zi-yang, član sovjetskega politbiroja Gorbačev, Marchais, Carrillo in Igle-sias, Markovič, Arafat, palestinski voditelj, ki se je dopoldne, z veliko ganjenostjo poklonil Berlinguerju v Ulici Botteghe oscure.
In bila je predvsem množica. Tista, ki je Berlinguerju tolikokrat ploskala, ga prihajala poslušat v Rim in drugam, na festivale Unità po vsej državi, sledila njegovemu delu. Množica, predana z žalostjo, a tudi z borbenostjo. »E‘ ora di cambiare, il PCI deve governare«, je bila najpogostejše geslo, ki so ga skandirali na Trgu San Giovanni. Geslo, ki so ga ponavljali tudi takrat, ko so številni govorniki spregovorili o tegobah in o nepravilnostih v italijanski politiki, še zlasti takrat, ko je Nilde Jot-ti v svojem uvodnem posegu dejala: »Danes ta naša demokracija ne more mimo komunistične partije.«
Morda je množica najbolj občutila prav poseg Jottijeve. To tudi iz nekega posebnega razloga, zaradi tople zahvale, ki jo je Jottijeva izrekla predsedniku republike Pertini ju. Pertini je bil v tistih dramatičnih dneh, ko je Berlinguer umiral, v Padovi. Pertini je prvi stisnil k sebi Berlin-guerjevo truplo peljal s svojim letalom v Rim, Pertini je bil včeraj prisoten na pogrebni svečanosti in se je nato še za trenutek podal h krsti, položil roke nanjo in jo poljubil. Nič čudnega, nič presenetljivega torej v ploskanju množice predsedniku, ki je hotel počastiti Berlinguerja predvsem kot pravičnega moža, kot velikega poštenjaka, kot neutrudnega političnega delavca.
Ploskanje Pertiniju torej ni bilo presenetljivo, kot tudi ni bilo presenetljivo žvižganje Craxiju, kateremu se je Jottijeva zahvalila za prisotnost na pogrebni svečanosti. In, konec koncev, tudi ni bilo presenetljivo ploskanje zahvali papežu Janezu Pavlu II. Zahvali, ki se vključuje v politiko, ki jo je Berlinguer vodil vsa ta leta. Giancarlo Pajetta, zgodovinski voditelj K Pl, ki je na včerajšnji slovesnosti zadnji spregovoril (pred njim so govorili sekretar ZKMI Marco Fumagalli, sindikalist Ottaviano Del Turco, predsednik ACLI Domenico Rosati in predsednik evropskega parlamenta Pieter Dankaert), je poudaril, da je Berlinguer večkrat načel vprašanje odnosov med delavskim gibanjem in med katoliškimi ljudskimi množicami, Pajetta je govoril o Berlinguerjevi življenjski poti, od trenutka, ko je v Sassariju začel svoje politično delo in je nato prišel zelo mlad v Rim. Pajetta je tedaj, v prvih povojnih letih, označil Berlinguerja kot »mladeniča, ki se je včlanil v direkcijo partije,« kajti v starosti 22 let je bil Berlinguer že član direkcije. Usoda je hotela, da se je moral včeraj prav Pajetta posloviti od njega kot od »doslednega človeka, ki je zastopal ista stališča v Moskvi in v Pekingu, v Rimu in v Strasbourgu«, ki je novi internacional izem pojmoval z lojalnostjo in odkritosrčnostjo. In končno človeka, ki je prvi razumel potrebo po premostitvi gospodarske krize, vendar je poudaril, da tega ni mogoče doseči brez nove družbene pravičnosti, brez enakosti.
Vprašanje zadnjega Berlinguerjeve-ga političnega obdobja, torej vprašanje hudih političnih bojev o draghi j-ski dokladi, bojev, katerih se je posredno dotaknil tudi sindikalist Ottaviano Del Turco, z velikim pozivom za enotnost delavskega razreda, za skupne delavske boje, tiste boje, pri katerih je vedno z dušo in srcem sodeloval Berlinguer, poudarek, ki verjetno odpira novo obdobje v sindikatu, po zadnjih sporih, ki navsezadnje, niso bili sindikalni, ampak politični.
Tako, z zadnjimi poslovilnimi besedami Pajette, se je pogrebna svečanost končala, mrtvaški voz je zapeljal s trga, po cesti posuti s cvetjem, skozi špalir dvignjenih pesti, ob zvokih državne himne, partijske himne in Internacionale. Množica se je razšla, v srcih pa so ostale zadnje Pajettove besede: Nadaljevati po poti, ki jo je z vztrajnim delom začrtal Enrico Berlinguer.
BOJAN BREZIGAR
• Delegacija SKGZ
NADALJEVANJE S 1. STRANI
deta. Z aplavzi predsedniku republike Pertiniju pa tudi žvižgi predsedniku vlade Craxiju in ponovnim, glasnim odobravanjem socialističnemu sindikalnemu predstavniku Del Tur-cu, ki je govoril v imenu sindikalne
federacije CGIL, CISL in UIL je bil podan delni odgovor na nekatera politična vprašanja, ki so vedno bolj v ospredju. Po vsem tem je z njemu lastno prizadetostjo govoril Giancarlo Pajetta, ko je obravnaval velika vprašanja sodobnega sveta in Italije: mir, kriza družbenega sistema, korupcija, avtonomija partije, nov internaciona-lizem. Kot rdeča nit pa se je čutilo osnovno vprašanje poštenosti, predanosti, trdega dela in boja za skupni napredek.
Ogromni moralni in politični kapital torej, dediščina, katere se dobro zaveda. V trenutku Berlinguerjeve smrti so se v Italiji spremenili politični odnosi, že v naprej predvideni scenarij evropskih volitev, bližnje vladne krize in nato predvidevanja in razne kombinacije so v svoji osnovi negiram. Tudi zato napovedujejo, da bo KPI kmalu ukrepala in je že za ponedeljek napovedana seja direkcije partije. Ugibanja o nasledniku niso samo razumljiva radovednost, temveč političen interes, ki zanima KPI in vso Italijo, ves demokratični in miroljubni svet. Odločitev je zapletena, ker pomeni politično usmeritev. Kolikor bi šle stvari normalno, bi bil prav gotovo Berlinguerjev naslednik mlajši predstavnik, toda sedaj je najbolj verjetna izbira dosedanjega predsednika kontrolne komisije in koordinatorja direkcije Alessandra Natte, ki najbrž nudi najustreznejša jamstva, da se bo nadaljevala sedanja politika.
BOGO SAMSA
Dokaz Berlinguerjeve vloge in teže KPI v svetu
Na včerajšnji pogrebni svečanosti prisotne delegacije z vseh celin
RIM — Od Enrica Berlinguerja se niso včeraj poslovili samo njegovi tovariši, predstavniki političnih strank, državnih inštitucij in navadni državljani. Pogrebne svečanosti so se udeležili generalni tajniki in voditelji komunističnih partij z vseh celin, predstavniki evropskih socialističnih strank in osvobodilnih gibanj.
Partija bo šele danes objavila u-radni seznam vseh tujih udeležencev, a že pred tem je lahko po visoki ravni tujih delegacij vsakomur jasno, kakšno vlogo so v svetu pripisovali Berlinguerju in kakšno težo ima KPI v današnji stvarnosti.
Sovjetsko delegacijo je vodil Mihail Gorbačev, po Černenku najpomembnejši član politbiroja in tajništva KP SZ. Naključje je hotelo, da je LR Kitajsko zastopal premier Zhao Ziyang, ki se mudi na uradnem obisku v Italiji in se je včeraj pogovarjal s predsednikom italijanske vlade Craxijem. Prisotni so bili skoraj vsi tajniki zahodnoevropskih komunističnih partij, med njimi Marchais in Iglesias, svečanosti pa se je u-deležil tudi bivši tajnik španske KP in Berlinguerjev prijatelj Santiago Carrillo. Delegacijo ZKJ je vodil Dra-
Predsednik vlade Craxi s kitajskim premicrom Zhao Ziyangom (Telefoto AP)
goslav Markovič, z njim pa so bili še Mitja Ribičič, Aleksandar Grličkov in Vlado Janžič.
še in še bi lahko naštevali tuje delegacije od voditelja Palestinske osvobodilne organizacije Jaserja A-rafata do delegacij iz Angole, E-
tiopije in Kube. Vsi so poudarjali Berljnguerjevo vlogo v svetovnem komunističnem in delavskem gibanju. V tem ni bilo razlik niti v izjavah predstavnikov tistih vzhodnoevropskih komunističnih partij, ki so se najbolj razhajale z italijansko.
Uprava družbe Zanussi ne bo več italijanska
RIM — Večina, točneje 51 odstotkov delnic družbe Zanussi bo še naprej v italijanskih rokah, medtem ko bo upravo podjetja prevzela tuja tvrdka, in sicer švedska Electrolux ali francoska Thompson Brandt. Da je ta razplet najbolj verjeten, je včeraj potrdil predstavnikom sindikatov minister za industrijo Renato Altissimo, ki vodi pogajanja za rešitev finančne krize pordenonske družbe.
Enainpetdesetodstotni delničarski paket naj bi bil porazdeljen med družino Zanussi, deželo Furlanijo - Julijsko krajino, bančnimi upniki ter sku-pimrindustrijcev, o kateri pa še ni znano, kdo naj bi jo sestavljal. Minister Altissimo je sindikalistom tudi
povedal, da mu bosta v najkrajšem času tvrdki Electrolux in Thompson Brandt predložili svoje načrte za vstop v pordenonsko družbo.
Zaenkrat ni še jasno, kateri od o-beh kandidatov ima večje možnosti. Zdi se, da bi švedska tvrdka zagotovila Zanussiju večjo likvidnost kot Francozi. V prid slednjim pa naj bi govoril večji tehnološki doprinos, zlasti na področju elektronike.
Potreba po čimprejšnji ureditvi lastništva pordenonskega podjetja pa je čedalje večja. Do krnica letošnjega julija bi moralo med drugim odplačati 80 od skupnih 120 milijonov dolarjev dolga, ki jih ima na tujem.
Včeraj sestanek med vlado in sindikati o zaposlovanju
RIM — Minister za delo De Michelis bo v začetku julija predložil v ministrskem svetu vladni paket z ukrepi za poživitev zaposlovanja, ki predvideva nad 150.000 novih delovnih mest. To je napovedal sam De Michelis na včerajšnjem sestanku z delegacijo sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL, ki sta mu prisostvovala tudi ministra za Jug De Vito in za javne uprave Gaspari.
Približno 17.000 novih službenih mest v javni upravi bo na voljo še letos, je zatrdil De Michelis, a od 30.000 mest na področju poklicnega usposabljanja jih bo do konca leta na razpolago 10.000. Glede izrednega načrta o mladinskem zaposlovanju na Jugu, ki bo za namestitev 100.000 delovnih moči zahteval 3.000 milijard Ur izdatkov, pa je minister De Vito rekel, da bo zadevni osnutek predložil ožjemu odboru proračunske komisije v poslanski zbornici 26. junija. Če zbornica ne bo pravočasno odobrila posebnega zakona za Jug, je pripomnil De Vito, bo vlada iz njega izluščila oba člena o mladinskem zaposlovanju in sprožila nujnosten postopek.
Upor Sikhov v zaskrbi j a vlado
NEW DELHI — Protest Sikhov v indijski vojski zaradi napada na njihov Zlati tempelj v državi Pandžab je bil hujši od predvidenega: skoraj splošen upor z masovnimi dezerterstvi in s spopadi z vojaško poUcijo. Sikhi, ki jih je komaj 2 odstotka celotnega prebivalstva, a so prava vojaška kasta, saj jih je v indijski vojski kar 12 odstotkov (1,2 miUjona ljudi), so s svojim vojaškim uporom do sedaj povzročili smrt 50 ljudi, med katerimi je en generak en polkovnik in številni častniki, ki so jih vojaki u-bUi.
Oblasti skušajo zmanjšati pomen sedanjega upora, a že samo dejstvo, da je predsednica indijske vlade Indirà Gandhi spregovorila sikhovskim vojakom in skušala opravičiti napad na Zlati tempelj, zgovorno dokazuje vso resnost položaja. Včeraj so spro-žiU alarm v vseh indijskih letališčih in strateško pomembnih objektih.
indijski vojski v New Delhiju
Sikhov je v indijski federaciji le 2 odstotka, a v indijski vojski jih je kar 12 odstotkov in predstavljajo jedro pehote	(Telefoto AP)
Vprašanja v zvezi z maloobmejnim prometom
BEOGRAD — Ati je ustavno, da so udeleženci maloobmejnega prometa z Italijo popolnoma ati deloma o-prošceni plačila carine za uvoženo blago? Ati je v skladu z ustavo, da imajo pravne in fizične osebe v občinah ob meji z Italijo valutne in carinske olajšave za uvoženo blago in ali je ustavna oprostitev plačila depozita pri prestopu meje? Na ta vprašanja bo dalo odgovor ustavno sodišče Jugoslavije na eni od naslednjih sej.
Pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti 57. člena carinskega zakona Videmskega sporazuma in 4. člena u-redbe o depozitu je dal delegat 02 SR Črne gòre) zveznega zbora skupščine SFRJ Batrič Jovanovič. Poleg tega, da so, po njegovem mnenju, občani v maloobmejnem prometu nasploh privilegirani, Batrič Jovanovič navaja, da je ta olajšava še bolj nesprejemljiva, ker jo uživajo prav občani na najbolj razvitih območjih države.
CK o vodilni vlogi Zveze komunistov
BEOGRAD — Alt v skladu s težavami v jugoslovanski družbi, ki jo vsak dan bolj očitno pretresajo, narašča pripravljenost ljudi v vrhu Zveze komunistov, da milijonskemu članstvu in delavstvu dajo dokaze, da so za spremembo stanja?
Razprava na zadnjem 13. plenumu najvišjega partijskega vrha države, ki se je zbral na pogovor o uresničevanju vodilne vloge ZKJ v družbi in krepitev njene idejne in akcijske enotnosti, ki medtem, ko to pišemo, še traja, je pokazala, da takšno razpoloženje obstaja, vendar tudi, da obstajajo tudi drugačna mišljenja, ki ne prispevajo k spreminjanju obstoječega. Če bo CK dovolil, da bo takšna usmeritev ostala še naprej, bo v nevarnosti, da do konca izgubi zaupanje delavcev, je bilo slišati v razpravi. Sedanje razpoloženje proizvajalcev je namreč obarvano s tisto vrsto skrbi za lastni položaj in stanje jugoslovanske skupnosti, ki jo v vsakdanjih pogovo-
rih označujemo z minuto do dvanajste.
Na dvodnevnem sestanku jugoslovanskih komunistov oziroma njihovega vrha je bilo slišati, da delavski razred mirno in potrpežljivo prenaša breme stabilizacije. To je že velikokrat ponovljen refren, ki postaja žalosten, če ne bo nekaj narejenega, da bi breme enakomerneje porazdelili, so menili razpravljalci.
Na plenumu so zahtevali temeljito preučitev vzrokov stagniranja samoupravljanja. Opozorili so, da obstaja kriza odgovornosti v partiji. Toda vsakomur, ki spremlja take dogodke, se je zdelo, da je to slišal tudi na prejšnji seji in na tisti pred njo še kakšno leto poprej. Podobno so glasno ugotavljali tudi nekateri razpravljalci.
Pravzaprav je tista minuta do dvanajste že minila in CK bi moral, kot je rekel Miloš Minic, spremeniti običajno prakso in izhajati najprej od sebe samega in predsedstva. Če bo še
naprej negoval stari slog priporočil, bo šlo vse v veter, izgubil bo zaupanje.
Dejstvo, da smo takšna kritična razmišljanja? zadnjih dveh dneh slišali na seji CK ZKJ, vzbuja upanje, da tokrat vendarle ne bo ostalo le V21 »razmišljanjih« ...	JOVAN PECIČ
□ BEOGRAD — V pripravi strategije za zmanjšanje zadolženosti države do leta 1990, bo Jugoslavija od mednarodnih upnikov, vključno od Mednarodnega denarnega sklada, zahtevala, da svojo dolgove ureja v obdobju, daljšem od enega leto-To pomeni, da Jugoslavija ne želi več, da bi s® vsako leto znova pogajala o urejanju svojih dok gov. Dolgoročnejši dogovori bi omogočili boljše načrtovanje plačilnobilančnega ravnotežja in dalj' nosežnejšo ekonomsko politiko. To je včeraj v odboru skupščine SFRJ izjavil guverner Narodne banke Jugoslavije Radovan Makič. (dd)
Pred drugimi neposrednimi volitvami evropskega parlamenta (2.)
Kdo nas zastopa v Evropi
Politične skupine imajo v evropskem parlamentu velik pomen pri številnih izbirah
Kdo sestavlja evropski parlament? Ali, bolje, kako je Palaia de 1'Europe v Strasbourgu razdeljena glede na politično usmeritev poslancev? 434 evropskih poslancev se namreč deli na politične skupine tako kot v državnih parlamentih. Vsako skupino sestavljajo poslanci več držav, tisti pač, ki se ideološko enako o-predeljujejo. To je pravzaprav prva značilnost, ki jo je treba poudariti. Druga značilnost, ki pa nedvomno vsebinsko omejuje prejšnjo, je v tem, da niso vse skupine kompaktne in da je pri številnih vprašanjih zadržanje poslancev iste skupine pač različno. Tako se pogostoma dogaja, da državni interesi prevladajo nad splošnimi interesi, ko se na primer ob nekaterih proračunskih postavkah vsi britanski poslanci enako opredelijo v nasprotju s stališči skupin katerim pripadajo. Marsikdaj pa prevlada tudi strankarska politika, ko se na primer italijanski komunisti opredelijo za obsodbo invazije Afganistana, francoski pa ne.
Vsekakor pa imajo politične skupine v evropskem parlamentu velik pomen pri številnih izbirah, ki jih mora skupščina sprejemati na vsakem zasedanju (evropski parlament zaseda enkrat mesečno, zasedanje pa traja štiri dni, od torka do petka, v preostalih tednih pa zasedajo števne komisije). Če bi hoteli posplošiti bi lahko rekli, da se evropski Parlament, kot že državni parlamenti, deli na levico, sredino in desnico- Vendar ta delitev m tako jasna kot pa v posameznih državah, kajti levica ne nastopa entno, pod besedo desnica pa ne gre pojmovati fašistične desnice ampak konservativno desnico.
Levico sestavljata dve skupini, socialistična in komunistična. Socialistična skupina je najštevilnejša v evropskem parlamentu. To je tudi edina skupina, v kateri so zastopani predstavniki vseh desetih držav članic evropske gospodarske skupnosti. Sestavljajo jo stranke in politične skupine, ki so včlanjene v socialistično internacionalo. Vseh socialistov v evropskem parlamentu je 123. v tej skupini so najštevilnejši Zahodni Nemci (35), Francozi (22) m britanski laburisti (18). Italijani }majo 13 zastopnikov izvoljenih na listah PSI in PSDI, grški Pasok Premierja Papandreua pa 10 poslancev- V novem parlamentu se bo sta-nje verjetno spremenilo in ni izključiti, da bo socialistična skupina šibkejša, predvsem zaradi uveljavitev konservatorizma v Zahodni Nemčiji m v Veliki Britaniji.
Druga levičarska farmacija je komunistična skupina. Sestavljajo jo Predstavniki petih komunističnih partij, in sicer 24 Italijanov, 19 Francozov, 1 Danec, ter 4 predstavniki obeh grških komunističnih partij, fi-losovjetske in evrokomunistične, če Pma lahko prisodimo etiketo.
Sicer pa v evropski skupščini ne moremo govoriti o levici kot o homogeni skupim. Tako med. socialisti kot med komunisti so precejšnje razlike,
Stran pripravil
BOJAN BREZIGAR
da o razdalji med obema formacijama ne govorimo. Pri komunistih se razlike odražajo predvsem v pogledih na velika svetovna vprašanja in na vlogo Sovjetske zveze in sovjetske partije v mednarodnem delavskem gibanju. Gre za poznano vprašanje, o katerem torej ni treba podrobneje pisati. Pač pa so nekoliko zanimivejše razlike v socialistični skupini, ki v bistvu zadevajo vsa vprašanja. Zahod nonemški socialisti so poleg nizozemskih in danskih zavzeli odločno stališče proti namestitvi evroizstrelkov, kar ne velja ne za laburiste ne za Mitterrandovo partijo in še zdaleč ne za obe italijanski stranki, medtem ko se grški socialisti ogrevajo za zahodnonemska stališča. Laburisti so sprti z vsemi ostalimi glede gospodarske politike EGS. Kar zadeva probleme državljanskih pravic znotraj EGS, kažejo francoski socialisti z razliko od o-stalih veliko zaprtost in še bi lahko naštevali, tako da lahko rečemo, da v evropskem parlamentu levica praktično ne obstaja, obstajajo pa znotraj levice bolj ali manj homogene skupine.
Nedvomno je v evropski ljudski stranki homogenost večja. To je treba pripisati predvsem dejstvu, da se politike demokristjanskih strank v posameznih državah — ki so sestavni del evropske ljudske stranke — v glavnem ujemajo, tako kar zadeva mednarodno politiko kot tudi kar zadeva politiko EGS. Evropsko ljudsko stranko sestavljajo predstavniki devetih strank iz osmih držav. Danska in Velika Britanija v tej skupini nimata zastopnikov. Najmočnejša je seveda zahodnonemska komponenta, ki jo sestavljajo predstavniki CDU in CSU (skupno 42 poslancev). Sledijo italijanski demokristjani, ki skupno z južnotirolskim predstavnikom štejejo 30 poslancev, medtem ko imajo ostale stranke manj poslancev. V to skupino sodi tudi grška Karamanlisova Nova demokracija, kar zadeva pristaše bivšega francoskega premiera Giscarda D'E-stainga pa je treba povedati, da je od 25 poslancev 8 pristopilo k ljudski stranki, ostalih 17 pa se je pridružilo liberalni in demokratski skupini. Tu je, kot že rečeno, homogenost precejšnja. V dveh velikih državah, to je v Zahodni Nemčiji in Italiji, so demokristjani vladna stranka ter vodijo isto mednarodno politiko. Predstavniki ostalih držav so se tej politiki prilagodili in tako je nastopanje ljudske stranke v stras-bourški skupščini v glavnem enotno.
Druga sredinska skupina, ki bi jo lahko imenovali »laična sredina«, se naziva »evropski liberalci in demokrati«. Gre za 40-člansko skupino, ki jo sestavljajo številni Giscardovi privrženci in maloštevilne skupine sedmih drugih držav. Italijo zastopa v tej skupini pet poslancev in sicer trije liberalci in dva republikanca. Skupina vodi zmerno napredno politiko in zastopa predvsem interese kapitala in bogatejšega meščanskega sloja ter je kot taka dokaj homogena. Ta skupina se politično postavlja nekje med evropsko ljudsko stranko in. socialisti, tako da je, ko gre za pomembne izbire, večkrat jeziček na tehtnici. Tako velja povedati, da je bil prvi predsednik demokratično iz-
Vsedržavni italijanski volilni izidi
STRANKA	EVROPSKE VOLITVE 1979			POSLANSKA ZBORNICA 1983	
	Glasovi	%	Mesta	Glasovi	%
KPI	10.361.344	29,6	24	11.013.320	29,9
PdUP	406.656	1.2	1		
KD	12.774.320	36,4	29	12.134.151	32,9
PSI	3.866.946	11	9	4.216.519	11.4
PSDI	1.514.272	4.3	4	1.507.294	4.1
PLI	1.217.159	3,6	3	1.068.555	2,9
PRI	896.139	2.6	2	1.874.638	5
DP	252.342	0.7	1	542.476	1,5
PR	|	1.285.065		3,7	3	811.462	2.2
MSI	1.909.055	5.4	4	2.507.207	6.8
SVP	196.373	0,6	1	184.971	0.5
UV	166.393 (1)	0.5	—	28.086	0,1
P. S. d’Az.	—	—	—	91.809	0,2
Liga Ven.	—	—	—	125.242	0,3
Drugi (1) Manjšinska lista	142.537	0.4	—	795.436	2.2
V gornji razpredelnici objavljavo izide volitev v Italiji na evropskih volitvah leta 1979 in na lanskoletnih političnih volitvah. Na osnovi lanskoletnih volitev bi bilo razmerje sil v evropskem parlamentu naslednje: KD 27 poslancev (2 manj kot leta 1979), KPI 25 poslancev (eden več ,ki pa je dejansko poslanec PDUP, ki ne nastopa samostojno), PSI 10 ( + 1), MSI 5 ( + 1), PSDI 4 (kot leta 1979), PRI 5 (+3), PLI (—2); skupno bi torej liberalci in republikanci pridobili eno mesto, PR 2 ( D- DP in SVP bi ohranili mesto. Velja pa opozoriti, da se je že leta 1979 izkazalo, da se rezultati na evropskih volitvah
ne ujemajo z rezultati na političnih volitvah
voljenega evropskega parlamenta gospa Simone Veil, članica te skupine izvoljena z glasovi demokristjanov. Dve leti kasneje, ko je Vedova po predhodnem dogovoru odstopila in bi moral mesto predsednika zasesti demokristjan, pa so liberalci in demokrati obrnili hrbet ljudski stranki in izvolili za predsednika socialista Dankaerta.
Desnico, ki je, kot že rečeno, predvsem odraz družbeno in gospodarsko konservativnih sil in ne odraz obujanja nacifašizma, sestavljata dve skupim, ki se, kar je zelo značilno, nazivata za demokratski. Prvo, 63-člansko, z nazivom »evropski demokratk sestavljajo britanski konservativci, torej pristaši Thatcherjeve, katerim so se pridružili trije danski konservativci. Gre za lokalpatriotsko formacijo, ki deluje v evropskem
parlamentu z očitnim namenom, da ruši enotnost Evrope in da ščiti interese Velike Britanije, v skladu s politiko »železne dame«. Drugo skupino, »demokrate progresiste«, sestavlja 15 Chiracovih gofistov, katerim so se pridružili tudi irski konservativci (ki se z britanskimi konservativci zaradi povsem jasnih razlogov, to je političnega trenja na Severnem Inskem in katoliške veroizpovedi, nikakor ne morejo ujeti) in en danski konservativec. Tudi ta skupina zastopa dokaj reakcionarna stališča, je pa na nekoliko bolj »evropskih« pozicijah kot britanski konservativci.
In končno so tu še tisti, ki smo jih v spodnjo razpredelnico vpisali kot »druge«. Dejansko se ti »drugi« delijo v dve skupini, v »tehnično koordinacijsko grupi«, kateri pripadajo
Sestava evropskega parlamenta po volitvah leta 1979
SKUPINA	Belgija	Danska	Francija	Zah. Nem.	Irska	Italija	Luksemb.	Nizozem.	Vel. Br.	Grčija	SKUPNO
Socialisti	7	4	22	35	4	13	1	9	18	10	123
Evropska ljudska stranka	10	—	8	42	4	30	3	10	—	8	115
Evropski demokrati	.—	3	—	—	—	—	—	—	60	—	63
Komunisti	—	1	19	—	—	24	—	—	—	4	48
Liberalci in demokrati	4	3	17	4	1	5	2	4	—	—	40
Demokrati progresisti	—	1	15	—	5	—	—	—	—	—	21
Ostali	3	4	—	—	1	9	—	2	3	2	24
SKUPNO	24	16	81	81	15	81	6	25	81	24	434
											
poslanci levičarskih in radikalnih i-dej, ter v tiste, ki niso vpisani v nobeno skupino, kar velja predvsem za skrajne desničarje. Tehnična koordinacijska grupa, seveda ni homogena skupina in torej ne nastopa enotno, sestavljena pa je bila predvsem zato, da se poslancem omogoči udeležba v komisijah in predvsem v komisiji načelnikov skupin, ki odloča o dnevnem redu parlamenta. V to grupo spadajo, kot rečeno, predvsem levičarske in radikalne grupacije ter ekologisti; Italijo tu zastopajo trije radikalci z Marcom Pannello na čelu ter po en predstavnik PDUP in DP.
Med tiste, ki niso vpisani v nobeno skupino, sodijo, kot že rečeno, predvsem nekateri skrajni desničarji: štirje italijanski neofašisti z Al-mirantejem na čelu in dva predstavnika grške skrajne desnice. Poleg tega je treba tu omeniti še zloglasnega severnoirskega protestantskega pastorja lana Pasleya, povzročitelja prvega incidenta v evropskem parlamentu (ob umestitvi skupščine je začel kričati, ker je predsednik irske vlade, kateremu je takrat pripadlo predsedstvo EGS, začel svoj govor v irskem keltskem jeziku, ki ni u-radni jezik parlamenta), pa še predstavnico škotske nacionalne stranke ki si je izborila mesto v strasbour-ški skupščini.
To je torej sedanja podoba evropskega parlamenta. Naj tu ne preseneča, če bo mogoče v kakem časopisu zabeležiti podatke, ki se rahlo razlikujejo od podatkov v spodnji razpredelnici: naved'i smo namreč sestavo evropskega parlamenta po volitvah leta 1979, v teh petih letih pa so nekateri poslanci »presedlali« v drugo skupino. Vendar se nam je zdelo primemo ohraniti to sestavo, kajti tako bo bolje primerljiva z rezultati, ki bodo izšli iz nedeljskih volitev. Sicer pa, kot smo že napisali v prvem članku o evropskih volitvah, rezultati sami nimajo velikega pomena, dokler evropski parlament ne bo imel take oblasti, da bo lahko tudi sam odločal o politiki EGS. Vse dotlej pa evropskega parlamenta nihče ne bo jemal preveč resno.
V nedeljo volitve za obnovitev evropskega parlamenta
Zakonski osnutek KD
Volilna kampanja se počasi izteka Zborovanja lahko še danes in jutri
Volilna kampanja za evropske volitve se ob precejšnjem nezanimanju tudi pri nas počasi bliža h koncu. Zadnji dnevi so bili sicer pod vtisom Berlinguerjeve prezgodnje smrti, tako da so skoraj vse stranke prekinile ali odložile svoje volilne shode, vseeno pa ni pričakovati, da se bo danes in jutri kampanja razživela in tako vzbudila med ljudmi potrebno pozornost in zanimanje. In vendarle so skoraj vse večje stranke pustile ob strani tradicionalne volilne shode po ulicah in po trgih (nekateri pravijo, da so podobne prireditve za volitve že preživele) in se letos raje usmerile v tematske razprave in okrogle mize ob sodelovanju strokovnjakov in politikov, ki se bavijo skoraj izključno z obravnavano problematiko. Odgovor ali so se te izbire obnesle ali pa ne bodo dali v nedeljo volivci sami, za katere ostaja tako ali drugače Strasbourg še vedno zelo daleč. Z druge strani pa je treba jasno povedati, da sta vzdržanje in bela glasovnica v vsakem primeru zelo škodljiva in samo v interesu tistih, ki hočejo na vsak način diskreditirati italijansko demokracijo, katero je treba prav na volitvah okrepiti in ji dati novega življenjskega elana.
Volili bomo lahko le v nedeljo med 7. in 22. uro, torej samo en dan in
ne več tudi v ponedeljek dopoldne, kot smo bili navajeni doslej. Občinski uslužbenci so že prejšnji teden razdelili po domovih volilna potrdila vsem upravičencem in kdor tega potrdila ni še dobil, naj se člmprej zglasi na svoji občini, katere volilni urad bo izjemoma odprt tudi v nedeljo, 17. junija, do 22. ure. Na volišče pridemo z veljavnim dokumentov in seveda s potrdilom, ki smo ga prejeli na dom. Predsednik volilnega sedeža ali njegov pooblaščenec nam bo izročil eno glasovnico, na kateri bomo prečrtali simbol za katerega smo se odločili. Ob simbolu lahko oddamo največ dve preferenci s številko ali priimkom izbranega kandidata.
Naša dežela spada v volilno okrožje vzhodne Italije, ki ima pravico do 15 mandatov v evropskem parlamentu. Prav zaradi razprostranosti okrožja bodo odločilno vlogo za vsakega kandidata igrale preference, zato ta j ništva strank (zlasti deželna in pokrajinska) pozivajo volilce naj po možnosti oddajo tudi preferenci. Na glasovnici, ki jo bomo prejeli na volišču, bodo natisnjeni simboli enajstih strank in skupin, ki se predstavljajo na volitvah.
Za mesto v Strasbourgu kandidirajo letos tudi štirje Slovenci iz na-
še dežele. Darko Bratina (neodvisni na listi KFT - št. 9) ter člani SSk Andrej Bratuž (št. 2), Stanislav Škrinjar (št. 9) in Jurij Slokar (št. 10), ki kandidirajo na manjšinski listi. Na listi PSI zastopata našo deželo tržaški arhitekt Semerani in videmski podžupan Tiburzio, stvarne možnosti za izvolitev v evropski parlament pa ima deželni tajnik KPI Giorgio Rossetti.
Komunisti bodo sklenili svojo volilno kampanjo v petek zvečer na Trgu sv. Jakoba. SSk pa za danes napoveduje naslednje shode: ob 10.30 pri Sv. Jakobu, ob 11.15 v Skednju, ob 12. uri na Trgu Garibaldi, ob
12.30	na Oberdanovem trgu, ob 19. uri v Repnu, ob 19.30 v Repniču, ob 20. uri v Zgoniku, ob 20.30 v Sa-ležu in ob 21. uri v Nabrežini. Govorili bodo Jevnikar, Opelt, Slokar in Štoka.
• Na zadnji seji je tržaški občinski odbor odobril najetje posojila v višini 400 milijonov, s katerimi bodo izvedli popravljalna dela na občinski palači in v Vili Prinz. Odbor je tudi potrdil namestitev nestalnega osebja, ki je sedaj zaposleno v domovih za ostarele in v Centru za motorično vzgojo.
o tržaškem pristanišču
Skupina demokristjanskih poslancev — prvi podpisnik Coloni — je v , poslanski zbornici vložila osnutek zakona za reformo Avtonomne tržaške pristaniške ustanove in za načrtovanje pomorstva in pristanišč v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Gre za besedilo, ki vsebuje pooblastilo vladi, naj izdela ustrezni zakonski odlok, vsekakor pa že to besedilo določa točne smernice, po katerih naj bi nato vtada izdelala svoj ukrep.
Coloni in ostali demokristjanslti poslanci pri tem izhajajo iz ugotovitve, da je tržaška luka po funkcijah drugačna od ostalih italijanskih pristanišč, ker je promet preko Trsta v veliki meri namenjen tujini. Zato bi bilo treba za to pristanišče sprejeti drugačna določila, ki bi mu omogočila nemoteno delovanje in razvoj, tudi kar zadeva konkurenčnost z drugimi pristanišči v tujini, ki geografsko krijejo isto območje srednje Evrope kot Trst. Colonijev osnutek tu predvideva potrebo po preustroju pristanišča samega, po spremembi davčnih določil, ki naj omogočajo prosto premikanje znotraj luke, po prilagoditvi tarif za železniški promet v skladu z določili, ki so v veljavi v drugih državah, po znižanju cestnin na avtocestah itd. Coloni tudi predvideva, da bi moralo imeti tržaško pristanišče pravico, da izrazi mnenje o vseh deželnih ukrepih, ki zadevajo mednarodno trgovino in prevoze, v sklepnem delu pa so predvidena večja finansiranja za razvoj tržaškega pristanišča. Zakonski osnutek predvideva še ustanovitev koordinacijskega organa, ki naj bi usklajeval dejavnost vseh pristanišč v deželi: (BBR)
Še v ospredju vprašanje državnih soudeležb na področju pomorstva
Deželni odbornik Rinaldi je izjavil, da je vlada obvezala državno družbo IRI, da ne sprejme enosmernih ukrepov, dokler se ne zaključijo pogajanja med IRI, deželno upravo F-JK in sindikati. Gre tu za vprašanje državne soudeležbe v pomorskih sektorjih v tržaški in goriški pokrajini.
Rinaldi je poudaril, da so nameni družbe IRI v zvezi s Tržaškim Lloy-dom v nasprotju z obvezami, ki sta, jih sprejeli vlada in sama družba. Deželna uprava nasprotuje spojitvi Lloyda z drugimi pomorskimi družbami, ko* tudi nasprotuje zmanjšanju ladijskih plovb v Jadranu in s tem zmanjšanje ladijskega prometa v tržaški luki.
Predvsem pa ne sme do tega priti, dokler niso vlada in prizadete strani seznanjene s programi o preosnovi pomorstva.
V soboto in v nedeljo
V NABREŽINI PRAZNIK DOMAČIH GODBENIKOV
Predsednik komiteja za kmetijstvo SRS včeraj na delovnem obisku pri KZ
V	tem času se po naših vaseh od vijajo številni prazniki in prireditve na prostem. Tudi nabrežinski godbeniki se seveda niso mogli izneveriti svoji »obnovljeni tradiciji« in so se odločili, da letos ponovno organizirajo svoj praznik. Pravimo »obnovljena tradicija«, ker so jo lansko sezono po nekajletnem premoru zopet oživili. Kljub številnim nastopom, ki jih imajo v teh dneh, jim je u-spelo premostiti vse tehnične in organizacijske težave, tako da bo za soboto, 16. t.m., že vse nared.
Otvoritev praznika, ki bo potekal na igrišču Sokola v Nabrežini, bo ob 16. uri. Ob tej priliki bo nastopila domača godba pod taktirko neumornega kapelnika Stanka Misleja in bo izvajala spored starih in novih skladb ki jih je naštudirala za to sezono in s katerimi je pred nedavnim nastopila na gostovanju v Umagu in Ilirski Bistrici. Spored obsega operne, narodne in moderne motive, tako da bodo lahko prišli na svoj račun še tako zahtevni poslušalci. Ob zaključku koncerta se bodo mladi in manj mladi lahko zavrteli ob zvokih znanega ansambla »Aries«.
V	nedeljo se bo praznik nadaljeval ob 16. uri in ob 18. uri bo ponovno nastopila pred občinstvom na-brežinska godba s krajšim programom. Uro kasneje pa je predviden
nastop orkestra iz Turjaka. Ansambel redkokdaj nastopa na naših prireditvah, zato ga pri nas skoraj ne poznamo. V svojih vrstah združuje približno 45 članov, med katerimi je veliko mladine. Za seboj ima bogato tradicijo, saj je bil ustanovljen že leta 1870. Ob 110. obletnici svojega delovanja je godba iz Turjaka priredila slavnostno praznovanje, in ob tej priliki povabila tudi nabrežin-sko godbo.
Prijateljske vezi med nabrežinski-mi gpdbeniki in filharmoniki iz Turjaka so se še bolj okrepile na poznejših skupnih nastopih in srečanjih. Da bi utrdili medsebojne stike so predstavniki nabrežinske godbe povabili ansambel, da nastopi na njihovem prazniku in predstavi tudi našemu občinstvu svoj spored.
Po koncertu gostov iz Turjaka se bo praznik nadaljeval pozno v noč, ko bo za zabavo in razvedrilo spet igral ansambel »Aries«. (suz)
• Občinski odbor je vnesel novo pravilo za prirejanje pohodov po Krasu: prireditelji bodo morali položiti denarno kavcijo za jamstvo, da bodo po manifestaciji vzpostavili prvotno stanje. Večkrat se je namreč dogajalo, da so znaki, table, napisi in plastični smerokazi kazili okolje še več mesecev.
Na povabilo Kmečke zveze se je včeraj na delovnem obisku v Trstu mudil predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo SR Slovenije Milan Knežcvič, ki sta ga spremljala njegov namestnik Stanko Renčelj in predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih. Bil je to obisk izrazito delovnega značaja, ki je omogočil gostom iz Slovenije bolje spoznati našo stanovsko organizacijo, položaj slovenskega kmetijstva v tržaški pokrajini in nenazadnje tudi možnosti za navezavo tesnejših stikov preko meje na tem pomembnem gospodarskem področju.
V spremstvu generalnega konzula SFRJ Draga Mirošiča je delegacija zjutraj najprej obiskala sedež Kmečke zveze, kjer so jo sprejeli in pozdravili predsednik Alfonz Guštin, tajnik Edi Bukavec in člani glavnega odbora Mirko Križmančič, Josip Milič in Boris štrekelj. V daljšem pogovoru so gostom opisali ustroj naše stanovske organizacije kmetov in dragoceno vlogo, ki jo igra pri prizadevanjih za ohranitev slovenske zemlje in za razvoj kmetijskega sektorja sploh.
Gostje so se nato v spremstvu predstavnikov Kmečke zveze na sedežu SKGZ srečali s predsednikom odbora za gospodarstvo Darijem Cupinom in članom izvršnega odbora Suadamom Kapičem, ki sta jim orisala položaj
našega gospodarstva in zlasti kmetijstva v okviru prizadevanj za dosego globalne zakonske zaščite. Poleg politične akcije je namreč na tej fronti izjemnega pomena tudi prizadevanje za dosego gospodarske enakopravnosti manjšine, ki edina lahko zagotovi določeno stopnjo socialne varnosti naših ljudi in je potemtakem tudi eden od temeljev politične in narodnostne enakopravnosti.
Predsednik Knežcvič je pojasnil namen svojega obiska, ki naj omogoči bolje spoznati delovanje Kmečke zveze in kmetijskega sektorja sploh in se konkretno dogovoriti • za možnosti sodelovanja tam, kjer sistemske razlike niso ovira ali pa jih je mogoče premostiti. Tovrstno sodelovanje namreč lahko koristi kmetijskim organizacijam v Sloveniji in hkrati prispeva h gospodarskemu utrjevanju manjšine, treba pa je seveda določiti skupne cilje in sredstva za njihovo dosego.
Gostje iz Slovenije so si po teh začetnih pogovorih ogledali Kraški zadružni hlev v Praprotu, Zadružno mlekarno na Repentabru, Kmetijsko zadrugo na Ul. Flavia v Trstu in zadrugo Dolga krona v Dolini, natrpan program svojega obiska pa so sklenili s pogovori, v katerih so pregledali konkretne možnosti navezave sodelo-
vanja, tako dolgoročnega, kot zlasti tistega, ki ga bo moč uresničiti že v najkrajšem času.
V	Trstu pripravljajo simpozij o ekologiji
V soboto, 23. junija, bo v Trstu tretji simpozij o zaščiti okolja in varstvu naravnih dobrin, ki ga bo odprl minister za ekologijo Alfredo Biondi. Pripravljajo ga Center za teoretsko fiziko v Miramaru, Daneco in tržaška ter videmska univerza. Na programu so številni referati izvedencev s področja ekologije in gospodarstva, simpozij pa bo zaključila okrogla miza o energiji, gospodarstvu in ekologiji.
V	okviru pokrajinske razstave vin tudi simpozij o kmetijstvu
Konec prihodnjega meseca bodo v okviru pokrajinske razstave vin na tržaškem sejmišču priredili tudi poseben simpozij o kmetijstvu. Posvečen bo zlasti vprašanju vinogradništva.
Od danes ponovno redno poslovanje openskega tramvaja
Veliko sreče in prijetnih voženj, dragi, stari tramvaj
Od danes dalje bo ponovno vozil openski tramvaj. Ta vest bo prav gotovo razveselila vse Tržačane, še najbolj pa vse prebivalce Opčin in bližnjih vasi ter zaselkov, ki so bili in so še na svoj tramvaj ponosni in močno navezani.
Bilo je lani, nekako proti koncu aprila, ko je openski tramvaj prenehal s svojimi vožnjami. Vzrok prekinitve so bile razne okvare na samem vlečnem sistemu, pa tudi obnova same proge. Odgovorni so te-
daj obljubili, da bo tramvaj začel delovati še v jeseni lanskega leta; najprej so rekli, da bo to še v septembru, nato v oktobru, potem so datum premaknili na november, na kar so vesti o njegovem ponovnem obratovanju povsem zamrle.
Uporabniki so se vdali v usodo in se začeli posluževati avtobusov, ki so sicer redno vozili, niso pa bili še zdaleka tako priljubljeni in privlačni, kot je bil in bo prav gotovo še openski tramvaj, ki je za prebival-
ce Opčin in drugih vasi pomenil glavno sredstvo prevoza v mesto, pa tudi kraj, kjer so se vsak dan srečevali, se kaj pogovorili, prečitali časopise in se ob povratku na domove ponovno videvali. Za vse ostale Tržačane je bil openski tramvaj sredstvo, ki so se ga vsi radi poslu žili ob nedeljah za razne izlete, za turiste, ki so se ustavili v Trstu, pa ena glavnih atrakcij, ki je niso zamudili.
Lani avgusta je bila v Prosvetnem domu na Opčinah, v okviru festivala komunističnega tiska, tudi razstava o zgodovini openskega tramvaja, ki je naletela na veliko zanimanje, saj je, poleg zgodovinskega orisa priprav na gradnjo, o poteku del ter še raznih tehničnih podatkih, vsebo vala še številne izvirne in deloma še neobjavljene fotografije, last po sameznikov in Železniškega muzeja v Trstu, ki so kazale openski tramvaj, preko njega pa tudi del življenja tedanjih Opčin in tamkajšnjega prebivalstva. Razstavo je takrat pripravil domačin Igor Dolenc.
Danes dopoldne bo torej uradna otvoritev ponovnih voženj na progi Trst - Opčine, od popoldne dalje pa bodo stekle redne vožnje, v presledkih 20 minut za vse uporabnike. Vče-
raj so delavci Konzorcija za javne prevoze ACT opravljali še zadnja dela, danes pa bo tramvaj ponovno redo stekel, v zadovoljstvo vseh njegovih številnih ljubiteljev.
10. septembra bo točno 82 let, odkar so prvi leseni vagoni stekli po tej, zelo slikovni progi, ki se je začela na Oberdanovem trgu in se po Škorklji strmo nadaljevala do Vrha, kjer je tramvaj po razglednem grebenu zavil proti Piščancem, dalje do Obeliska in naprej do Opčin.
Prvi načrti za gradnjo te svojevrstne proge so se porodili torej na začetku tega stoletja, ko je bilo še govora o širši progi, ki naj bi po vezovala Trst z različnimi kraji Krasa, celo do Dutovelj in Vipave. »Splošno podjetje za elektriko« s 'sedežem na Dunaju, je vse predložene načrte pregledalo in nato sprejelo gradbena dela za progo s Trga Caserma (kot se je tedaj Oberda-nov trg imenoval), pa do openskega središča. To je bil velik dogodek, ki ga je zabeležilo vse takratno lokal no časopisje. Komaj mesec dni je trajalo zadovoljstvo. in navdušenje nad novo, tako nenavadno progo, ko je prišlo do nesreče na delu proge pri Škorklji, ko je tramvaj iztiril, a smrtnih žrtev ni bilo. Temu dogod-
ku je posvečena stara tržaška popevka »El tram de Opčinam.
Sledile so razne izboljšave santo proge in vseh njenih naprav. Prve vožnje na tej progi so trajala na začetku 40, kasneje pa samo 20 minut. Sedaj so obnovili tudi ves u-pravni in kontrolni sistem, v tramvaj pa so vključili nov motor, ki bo deloval na elektronski osnovi. Popravili so tudi tračnice in obnovili celotno progo.
Openski tramvaj bo tako od danes dalje ponovno stekel po progi, ki jf dolga nekaj nad 5 km in ki se dvigne 348 metrov nad morsko višino■ To bo dogodek za vse prebivalce Opčin, to bo prijeten dogodek z° vse Tržačane, to pa bo ponovno lepa privlačnost za številne turiste, k* bodo izkoristili priložnost, da si Trst in njegovo okolico ogledajo iz čisto drugačne perspektive, istočasno pa st privoščijo vožnjo, ki ne predstav Ija navadne vožnje s tramvajem, temveč tudi z vlečnico, vožnjo, k* jim pokaže tudi tisti del mesta in njegove okolice, ki bi ju sicer ne videli, niti spoznali.
Torej vso srečo našemu openskemu tramvaju!
NEVA LUKEŠ
S tradicionalnimi zaključnimi mašami
Danes zadnji dan pouka
Učenci in dijaki bodo že danes zvedeli za ocene
Stališče skavtske organizacije
Protest zaradi prijave dveh goriških mladincev
Na naših osnovnih, nižjih in višjih srednjih šolah se bo danes s tradicionalnimi mašami zaključil pouk. Učenci in dijaki se bodo po mašah zbrali na posameznih šolah, kjer bodo izvedeli za učne uspehe. V preteklih dneh so namreč učitelji in profesorji zaključili ocenjevanja, zadnje dni pa so si na šolah mrzlično sledile ocenjevalne seje, na katerih so profesorji »odločali« o usodah dijakov.
Na slovenskih višjih srednjih šolah bodo objavili učne uspehe (in morebitne neuspehe) danes dopoldne: na liceju Prešeren ob 10. uri, na zavodu Zois ob 10.45, na učiteljišču Slomšek ob 11. uri, na poklicnem zavodu Stefan pa ob 10.30.
Z današnjim dnem se bo zaključilo solsko leto za večino naše študirajoče mladine, a ne za vse. Tako so na primer na poklicnem zavodu Stefan že v teku kvalifikacijski izpiti za dijake tretjih razredov. Ti izpiti so se začeli v ponedeljek. Danes jih bodo prekinili zaradi evropskih volitev, nadaljevali pa jih bodo v sredo, 20. junija, do 28., ko bo na vrsti zaključna seja.
Na osnovnih šolah se bodo začeli zaključni izpiti v sredo, 20. junija, končali pa se bodo vključno do 28. junija. Prav tako 20. junija se bodo začeli izpiti na nižjih srednjih šolah. Wjaki tretjih razredov bodo opravili do 22. junija pismene izpite, takoj ^atem, 23. junija, pa se bodo začele še ustne preizkušnje.
V	torek, 3. julija, bodo stopili »v boj« še dijaki zadnjih razredov naših višjih srednjih šol. Maturantje bodo pisali prva dva dni pismeni nalogi (prvo v slovenščini), nakar, bodo v naslednjih dneh na sporedu še ustni izpiti.
Natečaj občine Devin - Nabrežina
V	okviru sodelovanja s pobrateno občino Buje i azpisuje občina Devin-Nabrežina natečaja za dodelitev dveh štipendij za obiskovanje dvotedenskega poletnega tečaja Kulturnega cen-
tra mednarodne federacije Glasbene mladine v Grožnjami ter tečaja Kiparske šole »Komarija« v Marušičih.
Prvega se lahko udeležijo gojenci glasbenih šol, ki so stalno bivajoči v občini Devin - Nabrežina in ki študirajo v višjih razredih glasbenih zavodov violončelo, harmoniko ali flavto, drugi pa je namenjen vsem stalno bivajočim v občim, ki se ukvarjajo s kiparstvom (izoblikovanjem kamna) in ki želijo aktivno spoznati to umetnost.
Interesenti naj pismeno prošnjo, z osebnimi in študijskimi podatki, oddajo v sobi štev. 20 na županstvu v Nabrežini do vključno 20. t.m., kjer bodo dobili tudi ustrezne informacije.
Deželno vodstvo Slovenske zamejske skavtske organizacije je izrazilo začudenje in protest zaradi začetka sodne preiskave proti dvema članoma rediteljske službe ob veliki slovenski manifestaciji na Travniku v Gorici preteklega 20. maja.
Gre za dva mladoletna fanta, dijaka trgovskega zavoda Žiga Zois v Gorici in aktivna člana slovenske skavtske organizacije na Goriškem. Kot taka sta sodelovala v rediteljski službi, in sicer ob vstopu v Gorico iz tržaške smeri, nedaleč od Motela Nanut. Tam sta pomagala u-smerjati promet udeležencev manifestacije proti vnaprej določenim parkiriščem. Policija je najprej nastopila z vprašanji o tem, kdo je izobesil lepake na nedovoljenih mestih, za kar nista mogla vedeti. Nato so orožniki v civilu zahtevali, naj lepake odstranijo, česar nista storila, ker ni bila njuna dolžnost. Končno jima je bilo ukazano, naj se odstranita, kar sta tudi storila. Še prej pa so ju legitimirali.
Zdaj sta prejela sodno obvestilo z nasvetom, naj imenujeta zagovornika. Vodstvo Slovenske zamejske skavtske organizacije jima izraža vso solidarnost, obenem pa protestira proti ravnanju oblasti, ki so bile predhodno obveščene, da bodo prireditelji poskrbeli tudi za redarsko službo, kot je običaj na velikih manifestacijah. Zato je obtožba, da sta si fanta prilaščala uradne funkcije, povsem nerazumljiva in nesprejemljiva.
Združenje aktivistov počastilo spomin na Enrica Berlinguer ja
Kot vsako sredo, se je tudi včeraj popoldne sestal Odbor Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje, ki je z enominutnim molkom počastil spomin na preminulega generalnega tajnika KPI Enrica Berlinguer ja. Da bi omogočil svojim članom spremljanje pogrebnih svečanosti po televiziji, je Odbor prekinil svojo sejo, še prej pa poudaril pomen Enrica Berlinguerja, doslednega borca proti fašizmu in zagovornika boja slovenske manjšine za svoje pravice.
Prijavili sodišču tatova v lekarnah
Včeraj so prijavili sodišču zaradi večkratne kraje 24-letnega delavca B. I. in 25-letnega delavca G. G., oba stanujoča v Ul. Molino a Vento 148. Oba mladeniča sta konec prejšnjega in v začetku tega meseca večkrat kradla v lekarnah Gruden v Bazovici 3/6 in v lekarni De Leintenburg na Trgu S. Giovanni 5/D. Kradla sta iz potrebe F» mamilih, policija pa ju je pred dnevi aretirala, ko sta bila očitno pod vplivom mamil.
Danes 24-urna deželna stavka nameščencev v javnih upravah
Uradi pokrajin, gorskih skupnosti, zdravstvenih ustanov, torej vseh javnih uprav v deželi, bodo danes zaprti, tako kot bodo ukinjene tudi vse službe javnih uprav. Sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL je namreč oklicala stavko, s katero hočejo nameščenci v javnih upravah opozoriti javnost na zavlačevanje deželnega odbornika za javne uprave Vespasiana (PSDI) in deželnega odbora pri uvajanju določil pred enim letom sprejete delovne pogodbe. V Trstu in Gorici bodo uradniki, delavci in tehniki javnih ustanov stavkali 24 ur, v Vidmu in Pordenonu pa 4 ure. Glavna manifestacija bo v Vidmu pred odbomištvom za javne uprave. V Trstu so zaradi stavke že odpovedali sejo pokrajinskega sveta, bržkone bo odpadla tudi seja občinskega sveta. Ker manjka le malo dni do evropskih volitev, so se včeraj razširile vesti, da bodo uradnike, ki so zaposleni z volilnimi operacijami, prisilno vpoklicali na delo.
Prof. Jožetu Seražinu v slovo
Anketa med porabniki vode, plina in električne energije
Zakaj so računi Acega tako visoki?
Včeraj opoldne smo se na bazov-skem pokopališču poslovili od predano umrlega prof. Jožeta Seražina. Ob odprtem grobu mu je spregovoril njegov stanovski tovariš prof. Josip Tavčar in Tržaški oktet mu je zabel presunljivo partizansko žalostin-ko »Prečuden cvet. . .«
Te vrstice posvečam dragemu Jo-zetu, partizanskemu tovarišu in šol niku, prijatelju, s katerim sva ob vsakem srečanju obujala davne spojine in se pomenkovala o današnjem času, tako drugačnem od tistega, ki sva ga sanjala v objemu Trnovskega
•lože Seražin se od takrat do svojih zJjdnjih dni ni spremenil v ničemer. Potrpežljivo, vdano kot v najintimnejšo zavest priklejeno nujo, je prenašal težave partizanskega življenja, Pvav tako kot je potrpežljivo, vdano k°l nujo povojnih let izpolnjeval svo-le poslanstvo slovenskega zamejske-Oa pedagoga na naših nižjih in višjih srednjih šolah. Kako neverjetno blag ln skromen človek je bil Jože! Nikoli Oa nisem slišal dvigniti glasu, niti k° bi bilo mogoče treba, nikoli ni larnal, se pritoževal, pa čeprav je indi kdaj pa kdaj imel razlog za to.
Jože Seražin ni mogel, ni znal biti ofugačen. Trda mladost v kraških Kazljah (rodil se je sicer v Sežani 17. oecembra 1914) ga je gnetla v vztraj-n°sli. ki ga je skozi osnovno šolo in Vflo goriško semenišče privedla na kjasični licej v Tolmin, kjer je leta «5 maturiral. Želja po znanju in zobraževanju ga je gnala naprej na univerzo v Padovi, kjer je leta 1941 diplomiral na filozofski fakulteti. Po-so ga vtaknili v vojaško unifor-. • Služil je v Bergamu, ko pa se le ob kapitulaciji Italije ponudila pri-oxi.' se je pridružil partizanom. vkl]učil se je v Gradnikovo brigado, ®ie preko štaba 31. divizije kmalu Prišel v štab IX. korpusa kot pro-rugondist. Sodeloval je s Partizan-dnevnikom, njegova glavna za-“Oiziteo pa je bila urejanje Vestniku. IX. korpusa, za katerega je dan d*, dnem, tudi v najtežjih pogojih. Prirejal radijske vesti. V propagandnem odseku štaba IX. korpusa sem ya tudi prvič srečal in naključje je
hotelo, da sva pred zimo 1944/45 sku paj opravila naporno in nevarno pot skozi pasti iz zasede od Čepovana do Črnomlja, kjer je bil pok. Jože dodeljen političnemu oddelku za italijanske enote v sklopu slovenske NOB.
Po osvoboditvi je prišel v Trst in se takoj, že s 1. okt. 1945 zaposlil kot profesor na slovenski nižji srednji šoli v Trstu. Oktobra 1953 je prešel na Znanstveni licej France Pre šeren v Trstu in na njem poučeval slovenščino, italijanščino in latinščino polnih dvajset let, ko je oktobra 1973, po opravljenem natečaju v Rimu, postal ravnatelj slovenskega u-čiteljišča Simon Gregorčič v Gorici, od leta 1975 pa ravnatelj slovenskega trgovskega zavoda Žiga Zois v Trstu do upokojitve le}a 1977. Nekaj let po upokojitvi je poučeval slovenščino na tržaškem semenišču in med njegovimi učenci je bil tudi sedanji tržaški škof msgr. Bellomi. Za slovenske višje srednje šole je napisal učbenik o zgodovini starega Rima.
Prof. Jože Seražin je tako svoje življenje izpolnil častno kot zaveden Slovenec in srčno dober človek, poštenjak. Odšel je tiho, tako kot je živel, se boril in delal.
Tak nam bo ostal v spominu. Po-čivaj mirno dragi Jože, moj dobri vojni tovariš.	JOŽE KOREN
Življenjski stroški so v Trstu zelo visoki. Da je tako, bistveno pripomorejo tudi računi, ki jih porabnikom vode, električne energije in plina pošilja podjetje Acega. Toda zakaj plačujemo tako drago te družbene storitve? Je upravljanje občinskega podjetja Acega neoporečno?
S temi in drugimi vprašanji se v tem času spopadata Deželna federacija potrošnikov in Zveza tržaških potrošnikov, ki sta v tednu med 28. majem in 1. junijem letos izvedli
anketo med porabniki podjetja Acega.
Rezultate so predstavili včeraj na tiskovni konferenci, na kateri je bil govor tudi o razsipavanju, če lahko tako rečemo, podjetja Acega. Nekaj primerov : podjetje predvideva, da bo v letu 1984 uhajalo iz osrednjih napeljav 13 odst. plina, kar pomeni milijardo in 352 milijonov lir izgubljenega plina, ki pa ga bodo porabniki morali plačati. Voda: iz osrednjih vodovodov naj bi je letos odteklo 32 odst., spet milijarda in 22*milijonov lir, ki bodo porazdeljeni med porabnike.
Predstavniki omenjenih združenj v zaščito potrošnikov se tudi sprašujejo, kako je z reorganizacijo centra za obdelavo podatkov. Zaradi zamud in disfunkcij na tem področju ni namreč Acega izdajalo račune in to celih 257 dni. Ker pa je potrebovalo denar, je poseglo po posojilih, za katere je nato plačalo poltretjo milijardo pasivnih obresti. Tudi te so krili porabniki v obliki zvišanja tarif.
Pa preidimo. k anketi. Zbranih je bilo 350 vprašalnikov, v katerih so porabniki iz različnih četrti odgovorili na dvanajst vprašanj. Prvo je skušalo ugotoviti, če so bili pri sklepanju pogodbe seznanjeni z režimi oziroma z različnimi tarifnimi cenami za posamezne kategorije porabnikov. Kar 67 odst. anketiranih je da-
lo negativen odgovor. Na vprašanje, če jim je lahko razbrati in razumeti račune Acega, je velika večina (72 odst.) izjavila, da so ji »bollette« povsem nerazumljive. Nezaupanje v u-pravljanje podjetja izhaja pa iz u-gotovitve, da se je polovica pritožila v uradih Acega, kdor pa se ni, je menil, da ne hi nič koristilo in da bi izgubil preveč časa. Pojdimo še po glavnih smernicah: večina porabnikov ne ve, da je Acega občinsko podjetje, prepričanih pa je, da je cestna razsvetljava, predvsem v periferiji, neustrezna. Kar 88 odst. tudi ni zadovoljnih s sedanjim načinom prebiranja števcev. Iz ankete torej izhaja ugotovitev, da so porabniki premalo informirani in da v podjetje Acega nimajo velikega zaupanja.
T	Dne 12. junija nas je za-
I	pustil dragi stric
Viktor Kosmač
Pogreb pokojnika bo v soboto, 16. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Boršt.
Žalostno vest sporočajo: nečakinja Nikotina z družino, sestrična Marija in drugo sorodstvo.
Zabrežec, 14. junija 1984
Razsodba tržaškega kazenskega sodišča
Skoraj 80 let ječe obtožencem na »megaprocesu« o kokainu
Včeraj so na tržaškem sodišču izrekli sodbo o »megaprocesu« proti 16 osebam, ki so bile obtožene posesti in razpečevanja mamil, predvsem pa kokaina. Sodišče, ki mu je predsedoval dr. Brend, je obsojence obsodilo na skupno 79 let in 2 meseca zapora ter na 292 milijonov lir globe, osem obtožencev pa je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov.
Obsodbe so pravzaprav še precej mile, saj je javni tožilec zahteval, da se obsodi 23 oseb na skupno 99 let zapora ter le eno oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Le pet obsojencev je bilo v zaporu, od teh pa je bil Francesco Trocchia iz Genove obsojen na 12 let zapora in 75 milijonov lir globe, Bruno Di Pietro iz Genove na 10 let in 30 milijonov, 34-letni Tržačan Giuseppe Ditto in 30-letni Tržačan Renato Affinato oba na 11 let zapora in 70 milijonov lir globe, medtem ko so Vittorio Caruso oprostili.
Sodni zbor je nato obsodil naslednje Tržačane, ki niso bili v zaporu. Paolo Ravbar je bil obsojen na 3 leta zapora in 5 milijonov lir globe, Fiorinda Minatauro na dve leti in šest mesecev ter 5 milijonov, Andrea
Ditto na 6 let in 8 milijonov, Roberto Di Rocco na 3 leta in 5 milijonov, Luigi Castrigno in Roberto La Valle, oba na 18 mesecev zapora in 300 tisoč lir globe, Paolo Muchich na 3 leta in 5 milijonov, Marco Sondili na 18 mesecev in Roberto Grandi na dve leti in deset mesecev zapora ter pet milijonov lir globe.
Obsojena sta bila še Maria Celenta-no iz Genove na 6 let zapora in 8 milijonov lir globe ter Enrico Cavalli iz Milana na 3 leta zapora in 5 milijonov lir globe. La Valle, Castrigno, Lucatelli in Soncini so prejeli kazni pogojno, poleg Carusove pa so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov še Antonia Affinità, Francesca Rossigno-lija. Mando Santacroce, Marino Velišček, Luciana Comolli ja, Domenica Trocchio in Ludovica Corraa.
Tečaji za redarje
Z zaključnim nastopom v telovadnici v Ul. Conti 28 se je včeraj zaključil IV. tečaj osebne obrambe za mestne redarje. Tečaja se je udeležilo kakih 30 redarjev, ki so jih izbrali na predhodnih kvalifikacijah.
Danes v vsej Italiji dan pravic za bolnika
Danes je v vsej Italiji dan, posvečen pravicam bolnikov. Popoldne ob 17. uri bo pred novo bolnišnico na Katinari manifestacija, s katero želi Razsodišče za pravice bolnika doseči, da bi dobilo tudi v novih prostorih bolnišnice svoje prostore, v katerih bi lahko opravljalo delo v korist bolnikov, kot tudi njihovih družinskih članov.
12. junija leta 1981 je bilo v Trstu ustanovljeno Razsodišče za pravice bolnikov, ki se je od tedaj dalje borilo za njihove pravice, tako v času bivanja v bolnišnici, kot tudi med samim zdravljenjem na domu. Lansko leto je Razsodišče izdalo tudi listino o pravicah bolnikov, ki jo je, kot smo že poročali, ponatisnilo tudi v slovenščini.
Sedaj se omenjeno Razsodišče, katerega predsednica je v Trstu Bruna Braida bori, da bi doseglo spoštovanje omenjene listine, ki zajema kar 33 zahtev in da bi dobilo v novi bolnišnici primerne prostore, kot so mu to obljubile že pred časom deželne oblasti.
• Predsednik deželne vlade Comelli se je včeraj sestal s predsednikom tržaške pokrajine Marchiom in s tržaškim županom Richettijem.
Dne 12. junija nas je zapustil naš dragi
Alojz Petaros
Pogreb bo jutri, 15. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Borštu.
Žalostno vest sporočajo: žena Ada, sin Sergij, hči Marija z družino, brat, sestre in drugo sorodstvo.
Boršt, 14. junija 1984
Ob težki izgubi dragega očeta Alojza Peta rosa izreka občuteno sožalje odborniku Sergiju in družini
PD Slovenec
Ob izgubi svojega častnega člana in bivšega ravnatelja trgovske akademije v Trstu Jožeta Seražina izrekamo svojcem globoko sožalje.
KASTA
RAZSTA VA RISB NA TEMO MIRU V SESLJANU
Odbor za mir v devinsko-nabre-žinski občini je pred meseci razpisal poseben risarski natečaj za vse učence in dijake slovenskih in italijanskih osnovnih in srednjih šol v tej občini. Tema natečaja je bila zelo obsežna, saj je predvidevala tako pojem miru na svetu, kot tudi vprašanje sožitja, spoštovanja med ljudmi, razorožitve, spoštovanja de mokratičnih načel in podobno.
Natečaja se je udeležilo lepo število domačih učencev in dijakov z vrsto originalnih, zanimivih, pisanih in vsebinsko prizadetih risb, ki bodo na ogled javnosti v prihodnjih dneh v prostorih Turistične ustanove v Sesljanu. Posebna ocenjevalna komisija pa je med vsemi izbrala deset del (pet za osnovne šole in pet za srednje), ki bodo nagrajena na otvoritvi razstave, v četrtek ob 17.30. Zato so na otvoritev vabljeni vsi
udeleženci natečaja in njihovi sošolci, starši učitelji in profesorji in seveda tudi vsi drugi občani, da si ogledajo izdelke mladih umetnikov in da preko teh risb izvejo, kaj misli naš najmlajši rod o teko velikih in važnih vprašanjih, kot so mir, sožitje, lazorožitev in podobno.
Razstava bo nato odprta še v petek in soboto od 9. do 13. ure.
Odbor za mn v devinsko nabrežin-ski občini, v katerem so razna slovenska in italijanska društva, krožki, športne skupine, politične stranke, sindikati in posamezniki je hotel s to pobudo nadaljevati s svojim delom za večjo senzibilizacijo vseh občanov na teme, ki so tako pomembne za bodočnost življenja na svetu in tudi razvoja naših krajev in vseh ljudi, ki tu živijo.
Odbor
Razstave ob koncu šolskega leta
Na naših šolah se te dni učenci, dijaki, učitelji in profesorji poslavljajo od letošnjega šolskega leta. Po številnih šolah so ob tem pripravili zaključne prireditve, drugod pa tudi razstave slik in ročnih del. Tako bogato razstavo je pred dnevi pripravila tudi osnovna šola »Bazoviški junaki« v Rojanu
ŠOLA GLASBENE MATICE TRST
V ponedeljek, 18. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio št. 4
OSREDNJA
AKADEMIJA
Nastopajo gojenci vseh oddelkov šole Glasbene matice in harmonikarski ansambel SYNTHESIS 4.
Vabljeni!
Občina Milje,
Letoviščarska ustanova Milje, Društvo Slovencev miljske občine
in Glasbena matica
V petek, 15. junija, ob 20.30 v stolnici v Miljah
KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA GLASBENE MATICE TRST
Dirigent Stojan Kuret
Harfa Jasna Corrado - Merlak
gledališča
VERDI
Spomladanska simfonična sezona 1984
— Jutri, 15. junija, ob 20.30 (red A) petnajsti koncert.
V soboto, 16. t.m., ob 18. uri ponovitev za red B. S tema dvema koncertoma se zaključi spomladanska simfonična sezona. Dirigent bo Daniel Oren, solist pa UTO UGHI. Na programu skladbe Čajkovskega in Bernsteina.
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Velika dvorana
Danes, 14. junija, ob 20. uri: Requiem
(G. Verdi).
Okrogla dvorana
Jutri, 15. junija, ob 24. uri: Lol Cox-hill — 25. mednarodni festival Jazza, Ljubljana 84.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 14. junija, ob 10. uri: M. Ogri-zovič »Hasanoginica«. Gostovanje Narodnega pozorišta iz Tuzle. Predstava za elektrogospodarski šolski center in za lesni šolski center v gledališki dvorani v Solkanu.
kino
Ariston Danes zaprto.
Eden 17.00 — 22.15 »Malevil«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 17.30	22.15 »Rush«. C. Nichols,
L. Trotter, G. Mitchell.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Sweet sexy slips«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 16.30 — 22.00 »Bocche vogliose«. Prepovedan mladini Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Morti e sepolti«. Za vsakogar.
Grattacielo 17.00 — 22.15 »Condannato a morte per mancanza di indizi«.
Mignon 17.30 — 22.15 »Pink Floyd live at Pompeii«.
Aurora 17.00 — 22.00 »Professione giustiziere«.
Capito! 17.00 »Come ti ammazzo un killer«.
Moderno 17.30 »Un lupo mannaro americano a Londra«. Pfepovedan mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Android«. K. Kinsky.
Radio 15.30 — 21.30 »Giochi erotici«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 17.00—22.00 »Led Zeppelin: The song remains the same«.
Alcione 16.00 — 22.00 »Complotto di famiglia«. Režija A. Hitchcock.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja Desiderij Švara svoja novejša dela.
V	soboto, 16. t.m., ob 18.30 bodo v galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16, odprli razstavo slikarke Pedre Zandegia-como.
V	galeriji Torbandena bodo v soboto, 16. t.m., ob 18.30 odprli razstavo slikarke Marioline Amato.
V	Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, v priredbi Foto krožka Trst 80 razstavlja fotografije Duilio na temo: Vzdušje in gesla na Travniku.
V	občinski galeriji — Palača Co-stanzi — je odprta razstava tržaškega slikarja Giovannija Zangranda do 30. junija z naslednjim urnikom : ob delavnikih od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, ob nedeljah ali praznikih od 10. do 13. ure.
V	galeriji Babna hiša v Ricmanjih
je do 16. junija odprta razstava Azada Karima in Hamida Tahirija. Umik: torek, četrtek, sobota od 20.30 do 22. ure,
prispevki
Namesto cvetja na grob dr. Andreja Tavčarja darujejo Vera Bronzin, Ana Legiša, Marica Gruden in Luciana Fri-solin 40.000 lir za devinsko-nabrežinsko sekcijo Slovenske skupnosti.
Ob obletnici smrti Libera De Marca daruje družina 10.000 lir za Društvo invalidov.
Ob plačilu članarine darujejo za Društvo slovenskih upokojencev : Slava Slavec 2.000 lir, Rozalija Svetina 2.000 lir ter Kristina Merlak 2.000 lir.
Josip Šušteršič daruje 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
OBČINSKO PODJETJE ZA ELETRIKO, PLIN IN VODO
TRST
Občinsko podjetje za elektriko, plin in vodo — Trst namerava razpisati natečaj v obliki privatne licitacije — pogojene — za zakup sledečih del: DELA ZA IZKOPAVANJE IN ZASIPANJE; GRADBENIŠKA IN STRANSKA V ZVEZI Z UPRAVLJANJEM SERVISOV E.P.V. NA KRASU (DEL 60.)
Znesek: 1.200.000.000 lir
Vstop v veljavo natečaja po predvidenem členu 1, odstavku a) zakona št. 14 z dne 2. 2. 1973.
Prošnje za vabilo — na kdkovanem papirju — bodo morale prispeti na podjetje ACEGA - Trst (Ul. Genova št. 6) v -15 dneh po objavi tega oglasa v uradnem deželnem vestniku
GENERALNI DIREKTOR (dr. inž. Gaetano Romano)
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
SKD Tabor Opčine, KD Prosek - Kon-tovel in Glasbena matica vabijo na klavirski recital mladega pianista Alojše Starca, ki bo v soboto, 16. junija, ob
20.30	v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1.
Nastopi šole Glasbene matice: jutri. 15. junija, ob 20.30 v dvorani I. Gruden v Nabrežini; v torek, 19. t.m., ob 18. uri v šoli Glasbene matice v Trstu, ob
20.30	v dvorani I. Grbec v Skednju in ob 20.30 v osnovni šoli v Devinu; v sredo, 20. t.m., ob 20.30 v šolskem centru v Miljah in ob 20.30 na šob Glasbene matice zaključni nastop oddelka za staro glasbo.
Cerkev sv. Martina. Jutri, 15. junija, ob 20.30 koncert dua Slama - Pahor s sodelovanjem Irene Pahor.
KD Vesna vabi jutri, 15. junija, ob
20.30	v Dom A. Sirk v Križ na JUNIJSKO SERENADO. Koncert, ki bo na odprtem, izvaja Obalni oktet iz Izole. Pred tem bodo odprli razstavo slik Vilme Padovan in Liane Drašček, ki ju bo predstavil Franko Vecchiet.
Harmonikarski ansambel šole Glasbene matice Synthesis 4 pod vodstvom Klavdija Furlana vabi na celovečerni koncert, ki bo v sredo, 20. junija, ob 21. ure v gledališču F. Prešeren v Bolj uncu. Na večeru bo sodelovala gledališka igralka Mira Sardoč.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu organizira srečanje z goriškimi upokojenci 23. junija v Gorico. Vpisovanje bo danes, 14. junija, od 10. do 11. ure na sedežu društva v Trstu, Ul. Cicerone 8.
SKD Slavec - Ricmanje priredi od 31. julija do 4. avgusta 5-dnevni izlet na Češkoslovaško. Cena izleta 241.000 lir. Vpisovanje ob torkih in četrtkih od 20.30 do 21.30 v Kulturnem domu v Ricmanjih.
čestitke
Danes praznuje rojstni dan naša predsednica ILDE. Vse naj, naj... ji voščijo njeni zvesti odborniki, ki preživljajo skupaj z njo lepe ponedeljke.
A	'
Rosani in Andreju čestita ob rojstvu hčerkice
ANE
ženska pevska skupina TFS Stu ledi.
menjalnica
13. 6. 84
Ameriški dolar............... 1.675.—
Kanadski dolar................. 1.280,—
Švicarski frank.............. 741.—
Danska krona..................... 167,—
Norveška krona............... 215.—
Švedska krona................ 207.—
Holandski fiorini............... 548.50
Francoski frank.................. 200.—
Belgijski frank.............. 27.50
Funt Sterlina.................. 2.320,—
Irski Sterlina................. 1.880,—
Nemška marka................. 619.—
Avstrijski šiling................ 87.50
Portugalski eskudo........... 11,—
Japonski jen....................... 6,—
španska pezeta.................... io.—
Avstralski dolar............... 1.450.—
Grška drahma................. 15._
Debeli dinar................. n.50
Drobni dinar	12 —
ESE
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
T n ; ) t i n ir a i i ii ,-| io -	^ (31-ridR
šolske vesti
včeraj-danes
Maša za osnovno šolo M. Gregorič bo danes, 14. junija, v cerkvici na Kolon-kovcu ob 11. uri.
Osnovna šola 1. maj 1945 vabi na zaključno prireditev, ki bo v šolskih prostorih danes, 14. junija, ob 14. uri.
Državno učiteljišče A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo vabi na razstavo risb in ročnih del. Razstava bo neprekinjeno odprta še danes, 14. junija, do 12. ure.
Osnovna šola na Proseku toplo vabi prijatelje in znance na ogled razstave, ki bo odprta danes. 14. junija, od 15. do 20. ure in na zaključno šolsko prireditev, ki bo danes, 14. junija, ob 11. uri.
Osnovna šola K. širok - Trst vabi starše, prijatelje in znance na ogled razstave ročnih del in starih predmetov, Stare predmete je dal na ogled zbiratelj Rudi Olenik iz Trsta. Razstava je odprta še danes, 14. junija, od 8.30 do 12.30.
Danes, ČETRTEK, 14. junija METOD
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.55 — Dolžina dneva 15.40 — Luna vzide ob 22,12 in zatone ob 5.36.
Jutri, PETEK, 15. junija VID
Vreme včeraj: temperatura zraka 22,4 stopinje, zračni tlak 1026,7 mb rahlo pada, brezvetrje, vlaga 46-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 18,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Anna Wehrenfenning, Ezio Delbello, Alessandro Andreetta, Pamela Tomasi.
UMRLI SO: 70-letni Luigi Pettirosso, 77-letni Vittorio Cosma, 92-letni Santo Špehar, 88-letni Josip Merku, 44-letna Anna Maria Ziodato por. Gregori, 90-letna Luigia Brana, 82-letni Arbace Venanzi.
Srednja šola S. Kosovel na Opčinah
vabi na zaključno prireditev, ki bo danes, 14. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Na sporedu nagrajevanje in vesela igra »Športni dan«.
Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda Ž. Zois v Trstu sporoča, da poteka vpisovanje za šolsko leto 1984-85 za oddelek za knjigovodje in geometre od 18. t.m. do 7. julija vsak dan od 9. do 12. ure. Na oddelku za zunanjo trgovino v Gorici poteka vpisovanje ob torkih, četrtkih in sobotah od 9. do 12. ure.
Otroški vrtec in osnovna šola I. Grbec
iz Skednja vabita na zaključno šolsko prireditev in razstavo, ki bo jutri, 15. junija, ob 20. uri v škedenjski kinodvorani.
Osnovna šola J. Ribičič sporoča, da bo zaključna šolska prireditev danes, 14. junija, ob 9. uri, sledila bo ' šolska maša ob 11. uri.
razna obvestila
Občina Devin - Nabrežina razpisuje obvestilo o predložitvi prošenj za vključitev v prednostno lestvico za dodelitev začasnih in nestalnih mest pomožnega osebja (čistilka) na podlagi katere bo občinska uprava lahko zadostila morebitnemu pomanjkanju pomožnega perso-naia v obdobju 1. 7. 1984 — 30. 6. 1985. Pogoji : starostna meja najmanj 18 in največ 45 let, italijansko državljanstvo; spričevalo o opravljeni osnovni šoli. Interesenti morajo do 23. junija 1984 predložiti prošnjo na posebnih obrazcih, ki jih dvignejo na županstvu, soba št. 20.
Občina Devin - Nabrežina išče za takojšnji sprejem v začasno službo osebje s kvalifikacijo splošne/ga bolničarke/ ja, ki ga bo dodelila domu za ostarele »Bratov Stuparich« v Sesljanu. Začetna neto plača približno 850.000 lir mesečno. Pogoji: starostna meja 18 in največ 35 let, razen izjem, ki jih predvideva zakon, italijansko državljanstvo, spričevalo splošne/ga bolničarke/ja. Interesenti morajo županstvu (soba št. 20) predložiti prošnjo na prostem papirju in v njej navesti osebne podatke in posest rekvizitov, ki so potrebni za sprejem v službo do 23. 6. 1984.
50-letniki občine Dolina so vabljeni na sestanek, ki bo danes, 14. junija, ob
20.30	v gledališču F. Prešeren v Bo-ljuncu.
Godbeno društvo Nabrežina prireja 16. in 17. junija SAGRO na travniku Sokola v Nabrežini. Oba dneva bo igrala domača nabrežinska godba, zvečer ples, v nedeljo pa bo tudi koncert godbe Filarmonica iz Turriaca. Delovali bodo dobro založeni kioski z jedačo in domačo kapljico.
škedenjska poletna prireditev bo v nedeljo, 17. t.m., na prostem pred domom. Nastopajo domači pevski zbor, otroška zbora iz Skednja in od Sv. Ane, folklorna skupina KUD K. Pahor iz Pirana ter ansambel Taims. Začetek ob 19. uri, kiosk bo odprt od 16. ure dalje.
Mladina in vaške organizacije iz Bo-ljunca priredijo 16., 17. in 18. junija Sagro na Gorici. V soboto, 16. t.m., ob 18. uri odprtje kioskov, od 20.30 do 24. ure ples z ansamblom Pomlad. V nedeljo, 17. t.m., ob 10. uri začetek otroškega ex tempore, ob 16. uri odprtje kioskov, ob 19. uri povorka z Veselimi godci iz Jame na Gorico in nagrajevanje ex tempore, od 20.30 do 24. ure ples z ansamblom Pomlad. V ponedeljek ob 18. uri odprtje kioskov ter od 20.30 do 24. ure ples z Veselimi godci. Delovali bodo dobro založeni kioski s specialitetami na žaru in domačim vinom.
LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596. Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761, predpraznična od 14. do 20. ure In praznična od 8. do 20. ure.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2, Ul. dei Soncini 179, Ul. Revoltella 41, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba L
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
mali oglasi
telefon (040) 775-275 — vsak dan od 8. do 13. ure
DANES je odprl osmico na Padričah Olenich.
OSMICO je odprl Milan Kraljič v Pre-benegu št. 73. Toči belo in črno vino.
JOSIP ŽERJAL, Dolina 161, je odprl osmico. Toči belo in črno vino.
PRODAM FIAT 127 — troje vrat, pet prestav, letnik ’82, prevoženih 20.000 km. Tel. 040/227-284.
V BLIŽINI šempolaja sem izgubila zlato zapestnico z imenom Clarissa. Nagrada za poštenega najditelja. Tel. 040/200-865.
PRODAM 126 Giannini, letnik '78, v dobrem stanju. Tel. 040/226-233.
KNJIGOVODJO/KINJO z najmanj petletno prakso išče priznano slovensko podjetje. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6 - Trst, pod šifro »Knjigovodja«.
PRED pekarno na Proseku sem izgubila zlati uhan. Pošten najditelj prejme nagrado. Telefonirati med 13. in 14. Ufo na tel. štev. 630-685.
48-LETNI MOŠKI, vdovec, želi spoznati žensko 40-45 let za prijateljstvo, možnost tudi poroke. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Sporazum«.
NOVA GOSTILNA v VeUkem Dolu - Severin Hovelja. Domača jedača in pijača.
PRODAM servis iz porcelana Limoges, 70 kosov, originalno perzijsko preprogo, različne manjše predmete. Naslov na upravi Primorskega dnevnika v Gorici.
PRODAM nezazidljiv teren na Krasu,
2.000	kv. m. Tel. 213-787 od 17. do 19. ure vsak dan od ponedeljka do petka.
JADRNICO tipa Flyn junior, dolžina 4 m, za 4 osebe, prodajam po ugodni ceni. Telefonirati na št. 040/299-360 od 19. do 20. ure.
REDITELJA za društveni sedež v Sesljanu išče jadralni klub čupa za obdobje od 5.8. do 16.9. v tedenskih presledkih. Telefonirati na št. 225-478 od 19.30 do 20.30.
PRODAM FIAT 850 v dobrem stanju z opravljanim tehničnim izpitom. Tel. na št. 814-212 od 15. do 21. ure.
PROSTORNO MANSARDO sredi mesta prodam. Telefonirati od 12. do 13. ure na št. 53874.
OSMICO ima Robert Pipan v Mavhi-njah št. 22/D.
PRODAM zemljišče v Frankovcu, delno zazidljivo, 1.875 kv. m. Tel. 228-190.
PRODAM Ford Sierra GHIA 1600, popolnoma nov, barva champagne, 0 km prevoženih. Tel. 727-654.
PRODAM prenovljeno stanovanje v Drev. XX settembre, 75 kv. m: kuhinja, 3 sobe, kopalnica, stranišče in avtonomno ogrevanje. Tel. 749-774.
ELEKTRIČAR Ezio Mauri sprejema naročila za zasebne in industrijske napeljave. Tel. 825-506.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ul. 44, Opčine - Trst.
OSMICO pod 200-Ietnim hrastom je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo vino in teran.
PLESKARSKA DELA opravljam po u-godni ceni. Predračuni na Ucu mesta. Tel. 910-148.
STAVBO IN ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE
prodajamo na Kontovelu. Telefonirati na št. 817-325 od 14. do 16. ure vsak dan od torka do petka.
TRST
Ul. S. Giacomo In Telefon: 775770
ZIDNE TAPETE SLIKARSTVO OKVIRI
Monte 24
»

ol6*



PRVA IN EDINA TRGOVINA KI Tl PRIHRANI CAS IN DENAR
STENSKE BARVE, OLJNATE BARVE, LAKI, MAVCI, RAZNE STENSKE OBROBE, LADIJSKI POD, ČOPIČI, DROBNA ŽELEZNINA, ZIDNE OBLOGE, PLUTA.
_______Ženska in njena stvarnost_
Ženski centri za študijske namene in žensko problematiko
Ko govorimo o centrih, ki so si jih ženske izborile ali ki jih ženske upravljajo, se navadno ne spomnimo na tiste, ki jih kratko in jedrnato označujejo kar za »ženske centre«. To je sicer precej razumljivo, kajti pri nas, ne v Trstu ne v okviru dežele, ni nikoli prišlo do sličnih pobud. V nekaterih večjih italijanskih mestih pa so si raz ne ženske skupine priborile sedež in tudi javna sredstva za delovanje teh centrov, ki je bilo prvenstveno usmerjeno v študijsko raziskovanje o zgodo-vini ženskega gibanja, o ženskah v umetnosti in slično.
Tokrat namreč mislimo na »javne centre«, kar pomeni, da delujejo v okviru jarmih uprav. Ko bi namreč hoteli samo bežno preleteti vse tiste najrazličnejše pobude, ki so se v zad njih dvajsetih letih porajale in nato večkrat tudi odmrle v široko vzeto ženskem gibanju, bi nam to vzelo preveč prostora in tudi pregled ne bi bil popoln in verodostojen. Ženskih centrov, ki bi delovali skoraj izključ no z javnimi sredstvi pa je veliko manj.
Razloge lahko uvrstimo v dve kate-0 ori ji: najprej v stvarno, ki jo označuje denarni vidik — za takšne pobude namreč navadno ni veliko posluha in še manj denarja; druga kategorija pa sega v svet teorije in načel. Zenske večinoma, in reči je treba dokaj upravičeno, menijo, da se morajo ob vključevanju v javne strukture, odpovedati marsikateri zamisli ah težnji, s katero so načrtovale svoj center. Delovanje nekega občinskega centra, navadno ženski centri, tam kjer so, sodijo v ta okvir, pa je severo podvrženo pravilom in pravilni-ki prav gotovo dušijo tudi druge oblike delovanja.
Med drugim se je prav zadnje čase sPet močno razvnela debata v ženskih vrstah o separatizmu, oziroma o vključevanju. Polemike pa se nanašajo samo na vključevanje ženskega gibanja in posameznic v druge komponenta družbenega dogajanja, temveč ki bi tako težko našlo skupen jezik.
Vsekakor bo o tem, trenutno ključnem vprašanju za bodočnost ženskega gibanja v Italiji, še dolga razprava, vendar pa se takšna stališča občutno odražajo tudi na vseh zelo konkret nih pobudah, kot so tudi ženski centri. čeprav živijo z javnimi sredstvi, njihovo delovanje sloni na dobri volji posameznic ali organiziranih skupin. Pri nastanku in potem pri življenju centrov imajo namreč odločilno težo ženske, ki so si morale centre, podob no kot družinske posvetovalnice, najprej izboriti in jim nato vdahniti življenje.
Občinskih ženskih centrov, ki bi jih ustanovili v okviru raznih odborni-štev, je v Italiji malo, pravzaprav so vsega štirje. Nam najbližji je center beneške občine s sedežem v Me-strah. Nastal je marca leta 1980, v njem je trenutno zaposlenih pet uslužbenk (ki so v rednem delovnem razmerju), ki v glavnem urejujejo bogato knjižnico. V center je včlanjenih o-koli 2.500 žensk, prireja pa vrsto srečanj in razprav predvsem o odnosu žensk do ustvarjalnosti, oziroma o izoblikovanju ženske identitete, kar je najpogostejša tema večine pobud sličnih centrov
Verjetno je trenutno organizacijsko najmočnejši občinski ženski center v Bologni, ki spada v sklop dejavnosti odborništva za kulturo. Uradno deluje od leta 1983, dejansko pa je zaživel že leto prej; upravlja ga združenje »Orlando«, v katerega je včlanjenih približno 30 intelektualk.
Pred kratkim so podoben center ustanovili tudi v Milanu, kjer pa deluje trenutno kot nekakšen povezovalec različnih pobud, sodi pa, pod od-bomištvo za izobraževanje (izbiro pristojnega odborništva velikokrat narekuje spolna pripadnost odgovornega za posamezen resor). V velikih težavah pa je Študijski center o položaju žensk, ki so ga ustanovili že jeseni 1979. leta. Prisodili so ga od borništvu za skrbstvo ni socialne sluz be, vendar je njegova aktivnost z leti začela padati, (bip)
Jutri v Kosovelovi knjižnici v Sežani
Razstava slik Toneta Kralja
Odprtje razstave bo ob 18. uri - Sledil bo kulturni program
Za razstavo v Kosovelovi knjižnici v Sežani smo izbrali Kraljeva mlado stna dela iz 20. let našega stoletja, iz časa, ko je še študiral na akademiji. Razstavljeni so posmrtni odtisi jedkanic, ki jih je z originalnimi Kraljevimi Bitifičnimi ploščami odtisnil primorski umetnik Lucijan Bratuš.
Toneta Kralja na Primorskem ni treba posebej predstavljati, saj je prav u.’ na Krasu poslikal več cerkva, kljub temu pa naj vsaj na kratko navedem njegovo življenjsko pot. Rodil se je 23. avgusta 1900 v Zagorici pri Dobrepo-na Dolenjskem, gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, že 17-leten se je ude-i-n bojev na fronti pri Piavi in je maturiral šele po vojni. Prvič je raz stavljal leta 1920 v Jakopičevem paviljonu, naslednje leto pa je odšel na Pnasko akademijo, kjer je študiral pri prof. Janu Štursi. Kasneje je študiral ?? na Dunaju in v Parizu, v Rimu in Benetkah pa se je izpopolnjeval v ar-nitekturi. Leta 1972 je za življenjsko delo dobil Prešernovo nagrado, umrl Pn je 9. septembra 1975. Pokopan je v Kostanjevici na Krki, v kraju kjer l0Ji tudi njegova stalna zbirka.
Tone Kralj sodi skupaj z bratom Francetom med vodilne predstavnike .. venskega ekspresionizma, v mladostnih delih pa so očitni tudi vplivi sece-^Je. Konec 20. let se je z bratom razšel, njegov slog je postal umimejši, pri-rn^d se je težnjam »nove stvarnosti« in končno pristal v realističnem slogu polj konkretno, včasih kar pripovedno vsebino. V zgodnjih delih prevladu-Jojo religiozni in simbolistično naglašeni motivi, kasneje se pojavijo prizori 1 kmečkega in delavskega sveta.
Skozi celoten Kraljev opus pa se kot nekakšna stalnica vleče občutljivost j"3 Ponižane in zatirane, zato je tembolj razumljiva njegova tesna navezanost 3 Primorske rojake, ki so trpeli pod fašizmom. Kralj je tako kot nekdanji S1"! gotski ali renesančni mojstri obvladal različne likovne tehnike, npr. oljno hkarstvo, monumentalno stensko slikarstvo, grafiko, kiparstvo, knjižno ilu-racijo, notranjo opremo, arhitekturo itd. Na Primorskem je na ozemlju od Tiglava na severu do morja na jugu poslikal nad 40 cerkva, tako na Premu, iVo-čah, Avberju, Tomaju, na Katinari, šentviški gori, v Lokvi pri Divači, r06'. Trenti Hrenovieah, Gorjanskem idr. Njegov je tudi spomenik kmečkemu Puntu v Tolminu in spomenik NOB v Idriji, na Primorskem je poleg tega po:
. avil več nagrobnikov javnim delavcem polpretekle dobe. Slikar Tone Kralj na svojih cerkvenih poslikavah v času fašizma in med zadnjo vojno v ne-jjprih navidez verskih prizorih s skrito simboliko opozarjal na način vla-3X1 Ja in nečloveška dejanja zatiralcev ljudstva. v Kraljeva mladostna de'a, ki jih tu razstavljamo, so drobne, a za slo-Usko umetnost pomembne umetnine, saj nam pojasnjujejo same izvore nalaga ekspresionizma. Jedkanice so nastale v času, za katerega je bila značil-a 6l°boka družbena, gospodarska in duhovna kriza, Evropa je po končanem veto vnem klanju iskala svoj novi obraz. Tipičen odraz tega vsestranskega rvenja je npr. Kosovelova poezija, na svoj način se mu je odzival tudi To-Kralj. V skrivenčenih človeških postavah, ki v obupu dvigajo roke navzgor, utimo duševno stisko časa, človek je iskal rešitve v revolucionarnih spre-"Jumbah ali pa v verski kontemplaciji. Odtod re'igiozne prvine v slovenski cKspresionistični generaciji, ki pa niso značilne le za slikarstvo, to velja «asti za brata Kralja, ampak tudi za literaturo (npr. opus Antona Vodnika J? vrtala Voduška). Tone Kralj si je zadal zahtevno nalogo obnoviti slovenil ? Monumentalno cerkveno slikarstvo, ki se je bilo izčrpalo v epigonstvu podobarskih delavnic 19. stoletja in že leta 1921 ga najdemo na Premu, kjer v izrazito avantgardnem slogu poslikal stranski niši župnijske cerkve. Iste-, a leta sta z bratom Francetom pripravila načrt zu poslikavo cerkve v Do eP°ljah, po katerem naj bi France naslikal prizor Marije in Kristusa, Tone 3 Posamezne svetnike in prizore Križevega poba.
ni., Tričujoči prikaz Kraljevih mladostnih del je po številu skromen, a je Jihovo poznavanje potrebno za razumevanje tudi kasnejšega slikarjevega o-™Sa. v katerem motiv trpljenja vedno zavzema pomembno mesto in v razno i 'fonografskih različicah dobiva poseben slovenski a tudi občečloveški
^‘3S	MARKO VUK
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
10.00	Televideo
12.00	Dnevnik - Kratke vesti
12.05	Pranzo in TV
13.25	Vremenske razmere
13.30	Dnevnik
14.00	Pranzo in TV
14.05	II ritorno del Santo - TV film
15.00	Italijanske kronike -Kronike motorjev
15.30	Šola in vzgoja: obletnice
16.00	Secret Valley - 23. epizoda
16.25	Vittuone: Kolesarstvo 16.50 Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Jack London - povesti
18.00	Tuttilibri - knjižne novosti
18.30	II gran teatro del West - TV film
19.00	Italia sera: dogodki in osebnosti
19.40 Almanah - Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	II romanzo di Carlo e Diana
22.05	Dnevnik
22.15 Tribuna elettorale europea
CANALE 5
8.30	Buongiorno Italia - vodi Aba Cercato
9.00	Una vita da vivere - TV roman
10.00	L'omeopatia - aktualnosti
10.30	Alice - TV film
11.00	Rubrike
11.35	Help - nagradno tekmovanje
12.15	Bis - nagradno tekmovanje
12.45	II pranzo è servito - nagradno tekmovanje
13.25	Sentieri TV roman
14.25	General Hospital - TV roman
15.25	Una vita da vivere - TV roman
16.50	Hazzard - TV film
18.00	La piccola grande Nell - TV film
18.30	Popcorn - glasbena oddaja
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig - zag - nagradno tekmovanje
20.25	Superflash - nagradno tekmovanje
23.00	I Jefferson - TV film
23.30	Šport - košarka
RETEQUATTRO
9.15	Babil Junior - risanka
9.30	Chico - TV film
10.00	I giorni di Bryan - TV film
11.00	Film
12.30	I superamici - risanka
13.00	Prontovideo
13.30	Fiore selvaggio - novela
14.15	Magia - novela
15.00	Bolero - film
16.50	D magico mondo di Gigi -risanka
17.20	Masters i dominatori dello spazio - risanka
17.50	La famiglia Bradford - TV film
18.50	Marron Glacé - novela
19.30	M'ama non m'ama - nagradno tekmovanje
20.25	Bolero - 3. del filma
22.25	Europa parla
24.00	Perchè un assassinio - film
2.00	Športna oddaja
ITALIA 1
8.30	Lii grande vallata - TV film
9.30	L’appuntamento - film
11.30	Evropske volitve
12.00	Giorno per giorno - TV film
12.30	Lucy show TV film
13.00	Bini Bum Barn - otroška oddaja
I-a famiglia Meizil - risanka Marco Polo - risanka
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Tandem: aktualnosti, igre, gostje
H gamberetto - nagradno tekmovanje
16.30	Šola in vzgoja: tradicije
17.10 Evropsko nogometno prvenstvo Dnevnik 2 - Kratke vesti Iz parlamenta
19.00	Strasky in Hutch - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi
19.45	Dnevnik 2 Poročila
20.30	Philip Marlowe investigatore privato - TV film
21.25 Mixer - sto minut televizije 22.40 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.50 Dnevnik 2 - Šport
Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	Televideo
16.00	Šola in vzgoja : tečaj o ribolovu
16.30	šola in vzgoja : literatura
17.00	n giudice - Insieme fino in fondo - detektivka
18.05 Sto mest Italije: Trst
POSTAJE
14.00	Agenzia Rockford - TV film
15.00	Cannon - TV film
16.00	Bim Bum Barn - otroška od daja
Lalabel - risanka Strega per amore - TV film
17.30	Una famiglia americana - TV film
18.30	Ralphsupermaxieroe TV film
19.50 D mio amico Arnold - TV film 20.25 D prete sposato - film
22.30	Speciale Europa
23.30	D distintivo rosso del coraggio - film
1.00 Športna oddaja
TELEPADOVA
13.00	Samper - risanka
13.30	Shogun - risanka
14.00	Mama Linda - novela
14.45	Diario Italia - rubrika
15.00	Gli emigranti - novela
16.00	Peyton Place - TV film
17.00	Star Treck - TV film
18.00	Lupin IH. - risanka
18.30	Sampei - risanka
19.00	Sam ir ragazzo del West - ri sanka
19.30	Anche i ricchi piangono •
20.20 Orrore a 12.000 metri - film
22.00	Enigma rosso - film
23.30	Hawaii squadra cinque zero
TRIVENETA
12.45	Rumpole - TV film
13.30	Risanka
14.30	Ribolov
16.00	Filmski program
16.30	TV film
17.30	Top cat - risanka
18.00	Risanka
18.30	Kronos - TV film
19.30	Rubrika o motorjih
20.20 La mano dell'angelo - film
22.00	Q.P. coupons
TELEFRIULI
13.00	Starzinger - risanka
13.30	Mariana il diritto di nascere -novela
14.30	Cara a cara - novela
15.45	Film
17.15	Starzinger - risanka
18.15	Cara a cara - novela
20.00	Mariana il diritto di nascere -novela
21.30	Film
23.30	E’ nata una stella - film
BAIÌIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica;
8.10	- 13.00 Dopoldanski zbornik: Trim za vsakogar; 8.45 Glasbeni potpuri;
10.10	S koncertnega in opernega repertoarja ; 11.30 Beležka; 12.00 Zdravniški nasveti ; 12.15 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 -
17.00	Radijsko popoldne: Pisani otroški svet; 14.30 Naš jezik; 14.35 Tja in nazaj ; 16.00 Na goriškcm valu;
16.30	Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba: lanski 15. mladinski pevski festival v Celju ; 18.00 Četrtkova srečanja ; 18.30 Glasbene raznolikosti.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila;
6.00	Otvoritev - glasba za dobro jutro - Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; G.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek;
13.00	Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; 13.45 Glasbeni utrinek iz zamejstva : moški zbor Fran Venturini od Domja; 14.40 Zanimivost -Pesem tedna radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik, Objave, EP; 17.00 Radijska porota; 17.33 Glasbeni umetniki: skladatelj Aldo Kumar; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.40, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 12.30, 7.15,
12.30,	15.30, 19.30 Radijski dnevnik;
6.00	Glasbeno prebujanje - Koledarček; 7.00 Vremenske razmere; 8.30 Dober dan; 8.45 Radijska priredba;
9.15	Poje in igra skupina Casadei; 9.32 Cucianovi dopisniki; 10.00 Pesem tedna; 10.10 Leteči zmaj; 10.35 Vrtiljak motivov; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasbeno popoldne; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Leteči zmaj - ponovitvev;
16.00	Jugoslavija — vse o počitnicah;
18.00	Bazar jugoslovanske glasbe;
18.45	Koncert za klavir in orkester;
20.00	Zaključek programov.
RADIO 1
6.00	, 7.00 , 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, (13.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.02 Glasbena matineja; 9.00 Glasbeno -govorni program ; 10.30 Pesmi skozi čas; 11.10 Silver - radijska povest;
11.30	Vse o rock glasbi; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master - glasba dan za dnem; 15.03 Megabit - znanstvena oddaja;
16.00	Popoldanski program; 17.00 Politična tribuna za evropske volitve;
18.05	Pesmi; 18.30 Glasba; 19.20 Na naših tržiščih; 19.25 Audiobox Deser-tum; 20.00 Liolà - trodejanka L. Pi-randella; 21.28 Glasba; 22.00 Nocoj tvoj glas; 22.45 Napotki za avtomobiliste; 22.50 Danes v parlamentu;
23.05	Telefonski poziv; 23.28 Zakju-ček programov.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30,
12.30,	13.30. 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 8.00 šolska vzgoja; 8.05 Radio 2 predstavlja ; 8.45 Radijska nadaljevanka; 9.10 Saj je samo igral; 10.30 Glasbeno - govorni program; 12.45 Discogame - kvizi; 15.00 Radiotabloid;
16.35	Oddaja za mlade; 18.32 Glasbene ure; 19.50 Šolska vzgoja; 20.10 Srečanje z melodramo; 21.00 Jazz glasba; 21.30 Glasbeno - govorni program; 22.20 Parlamentarna panorama; 23.28 Zaključek programov.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Modema galerija; 8.35 Igraj kolce; 9.00 Z glasbo v dober dan;
9.35	Napotki za naše goste iz tujine;
10.05	Rezervirano za...; 11.06 Ali poznate . . .; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi;
13.00	Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba ; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak; 17.00 ob 17.00; 18.00 Radioteka;
18.30	Harmonika v klasični glasbi;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Minute s kvartetom godal; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov;
21.05	Literarni večer - Ob 100-letinci Novega brenclja; 21.45 Lepe melodije; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev.
TV film
24.00	Dnevnik 1 - Zadnje vesti Danes v parlamentu
Drugi kanal
10 00 Televideo
12.00	Che fai, mangi?
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 La dinastia del potere -
24. nadaljevanka
18.25	L'orecchiocchio - glasbena od daja
19.00 Dnevnik 3
19.30 Tribuna elettorale europea
20.05 šola in vzgoja: obletnice
20.25	Evropsko nogometno prvenstvo v odmoru : Dnevnik 3
22.15 Un evaso ha bussato alla porta - film
00.10 Dnevnik 3
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
16.15	Teletekst - RTV Ljubljana
16.30	Poročila
16.35	Igrajmo se gledališče: Predstavi se režiser
17.00	Evropsko nogometno prvenstvo
19.00	Risanka
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
20.00	Tednik
21.05	R. Gadney: Kennedy -nadaljevanka
21.55 Dnevnik
22.10	Retrospektiva doma ve TV drame
M. Vilhar: Jamska Ivanka
Koper
12.30	Evropsko nogometno prvenstvo
14.00	Odprta meja - Videoteleks
16.30	Odprta meja - Videoteleks
17.05	Evropsko ngometn prvenstvo v odmoru : Poročila
19.00	Princesa Zaffiro - risanke
19.30	TVD Stičišče
19.50	Dokumentarec
20.20	Evropsko nogometno prvenstvo V odmoru: Turistični vodič
22.20	TVD Vse danes
22.30	Videomix - glasbena oddaja v živo
Ob koncu : Zeit im Bild - Čas v sliki
Zagreb
15.45	Poročila
15.50	Pešec v avtomobilu - otroška serija
16.20	Koledar
16.30	Kronika občine Split
17.00	EP v nogometu: ZRN - Portugalska
19.30	Dnevnik
20.00	Nogometno prvenstvo Evrope: Pregled
20.15	EP v nogometu: Romunija -Španija
22.15	Dnevnik
ZASEBNE
Pozornost tržiških kovinarjev je bila včeraj usmerjena v Rim
Odločitev glede ladjedelnice morda šele čez teden dni
Zaključna šolska prireditev in bralne značke v Doberdobu
Prisotni tudi učenci iz Pomjana
Pozornost delavcev tržiške ladjedelnice in njihovih sindikalnih predstavnikov je bila včeraj še posebej usmerjena v Rim. Z desetminutno prekinitvijo dela so se včeraj popoldne še zadnjič poklonili generalnemu tajniku KPI Enricu Berlinguer ju, med včerajšnjim pogrebom, iz Rima, pa so včeraj ves čas čakali novice o poteku srečanja na medministrski ravni. Srečanje se je pričelo že v torek zvečer in se bo predvidoma nadaljevalo tudi danes. Včeraj se je v Rimu sestal tudi vsedržavni koordinacijski odbor za ladjedelništvo, ki tudi budno spremlja potek pogovorov, ki naj bi odločili nadaljnjo usodo tržiške ladjedelnice in mnogih drugih industrijskih podjetij v tem sektorju.
Po skopih vesteh, ki prihajajo iz Rima, še ni pričakovati tako kmalu pozitivnega razpleta, kajti stališča so dokaj različna, celo med samimi ministri Craxijeve vlade. Najbrž bodo potrebni novi sestanki in nova srečanja. Tako je že slišati, da bo odločilni sestanek šele proti koncu prihodnjega tedna (menda 22. junija).
Zaradi skorajšnjih volitev je le malo verjetno, da bodo tako ali drugač-
no odločitev sprejeli še v tem tednu. Naj omenimo še, da so se delavci tržiške ladjedelnice že v torek zvečer zbrali na splošni skupščini v podjetju ter od tam sledili poteku pogovorov v Rimu. Na skupščini so počastili tudi spomin pokojnega Enrica Berlinguerja.
Kljub nujnosti pri reševanju krize v ladjedelnici je že spet prišlo do odgoditve pri sprejemanju takih ali drugačnih odločitev.
Volilni shodi
Po dvodnevni prekinitvi v znak žalovanja zaradi smrti tajnika Enrica Berlinguerja bo imela KPI danes zopet volilne shode na Goriškem. Neodvisni kandidat za Evropski parlament prof. Darko Bratina bo govoril ob 21. uri pred gostilno Dvor v Števerjanu, kjer bo govoril tudi dolinski župan Edvin Švab. Ob 20.30 bosta za KPI v Štandrežu (pred spomenikom) govorila Ivan Bratina in Silvino Poletto.
Slovenska skupnost bo nocoj imela shoda v Števerjanu : ob 20.30 na trgu pred cerkvijo in ob 21. uri v Jazbinah.
Denarni prispevki za dijake
Pokrajinska uprava obvešča, da zapade 11. julija rok za predstavitev prošenj za podpore dijakom, ki jih predvideva deželni zakon o pravici do študija. Do podpor imajo pravico vsi učenci in dijaki, iz goriške pokrajine in tudi ne, ki so bili gostje zavodov, dijaških domov ali zasebnikov na o-zemlju naše pokrajine. Poleg tega dobijo prispevke tudi dijaki (samo) višjih srednjih šol, z bivališčem v go-riški pokrajini, ki obiskujejo šolo izven naše dežele in dijaki, ki neglede na kraj bivanja, obiskujejo višjo srednjo šolo v goriški pokrajini, so v neugod nem ekonomskem položaju in imajo zaradi izbrane študijske smeri dokajšnje stroške za šolanje.
Obrazci za predstavitev prošenj in vse podrobnejše informacije so na razpolago v uradu za kulturo pri pokrajinski upravi, Korzo Italia 55, vsak delavnik od 9. do 12. ure.
Šola F. Bevk
V našem poročilu o slavnosti poimenovanja slovenske osnovne šole po Francetu Bevku smo pomotoma napisali, da je izbor Bevkovih del za recital, ki so ga podali otroci, poskrbela pesnica Ljubka Šorli. Zmotili smo se. Za ta izbor Bevkovih del so poskrbele učiteljice šole. Za neljubo napako se oproščamo. (mw)
V šolski telovadnici v Doberdobu je bila včeraj prijetna zaključna prireditev učencev tamkajšnje osnovne šole, na kateri so otrokom podelili tudi bralne značke za komaj zaključeno šolsko leto. Prisotna je bila go-riška pesnica Ljubka Šorli Bratuž. Prireditve so se udeležili tudi učenci osnovne šole v Romjanu, malčki doberdobskega otroškega vrtca in mnogi starši otrok.
Na odru so se najprej zvrstili u-čenci vseh razredov domače šole. Prvošolčki so se izkazali z rajanjem, recitacijami in petjem, učenci drugega razreda so uprizorili vrsto prizorčkov iz živalskega sveta. Posebno zabavna je bila igrica, s katero se je predstavil tretji razred: v doberdobskem narečju so namreč uprizorili igrico »Prievič žiensk«. licenci četrtega razreda so se spomnili 80-letnice rojstva Srečka Ko-sovala z recitalom njegovih pesmi, zadnji razred pa je prebral odlomek iz Solzic Prežihovega Voranca, po katerem je poimenovana šola v Doberdobu.
Občinstvo je prireditvi sledilo s pozornostjo in vse nastopajoče na gradilo z bučnim ploskanjem. Sledilo
je podeljevanje značk učencem, ki so se med šolskim letom izkazali po številu prebranih knjig. Značke je učencem podelila pesnica Ljubka Šorli, ki se je najprej vsem zahvalila za povabilo. Otrokom je iskreno čestitala za marljivost in znanje, ki so ga pokazali z uspešno pripravljeno šolsko prireditvijo. Priporočila jim je, naj se še naprej tako marljivo učijo in naj vestno prebirajo slovenske knjige.
Prireditev, ki jo je, poleg truda učencev in njihovih učiteljev, omogočila pomoč občinske uprave in Kmečko - obrtne posojilnice v Doberdobu, so otroci sklenili s petjem.
Tečaji nemščine
Celovška univerza bo tudi letos priredila tečaje nemškega jezika in sicer za začetnike, nadaljevalne tečaje in izpopolnjevalne tečaje.
V okviru sodelovanja med Celovcem in Gorico, je nekaj mest namenjenih tudi občanom Gorice. Podrobnejša pojasnila nudijo interesentom na županstvu, v uradu za kulturne dejavnosti - tel. 383272.
Produkcija gojencev šole Glasbene matice v Gorici
V novem telefonskem imeniku prvič skupaj naročniki goriške in tržaške pokrajine
Spremembe še letos, v Gorici in Tržiču
Naročniki na Goriškem bodo v prihodnjih dneh dobili na dom nov telefonski imenik. Tokrat pomeni ta imenik za Goričane novost, kajti ne bodo več v istem imeniku kot naročniki Vidma in Pordenona, marveč v istem imeniku z naročniki tržaške pokrajine. Deželo je namreč družba SIP razdelila, kar se telefonskega imenika tiče, v dvoje. Ravnatelj goriške podružnice SIP inž. Piovesana je včeraj na tiskovni konferenci časnikarjem povedal, da je šlo izključno za praktično izvedbo. Imenik za Gorico in Trst ima namreč 432 strani, tisti za Videm in Pordenon pa 704 strani, če pogledamo lanska imenika bomo ugotovili, da je imel tisti za Goric» - Videm - Pordenon 760 strani, tisti za Trst pa le nekaj nad tristo strani. S približno desetodstotnim povečanjem števila naročnikov na leto bi postala knjiga za Gorico -Videm - Pordenon precej debela, tržaška pa bi bila več ali manj vedno enaka.
Ker je taka porazdelitev že povzročila nekatere pomisleke in proteste v Gorici je inž. Piovesana povedal, da bodo letos naročniki iz goriške pokrajine, ki bi želeli imeti tudi knjigo s seznamom naročnikov iz Furlanije, to knjigo dobili zastonj na sedežu SIP v Gorici.
Število naročnikov na območju, ki sodi pod goriško podružnico SIP, je letos spet naraslo za 2.200 enot. Torej imamo sedaj 42.000 naročnikov. Praktično pa je teh več, kajti v enoletnem času je približno 2.800 naročnikov bilo zamenjanih. To pome-
Jutri popoldne bodo v Gorico pripeljali kolesarji, ki sodelujejo na 40. krožni dirki po Jugoslaviji. Na Travniku bo tudi cilj etape. Iz Gorice bodo odpeljali v soboto predpoldne.
V zvezi s tem pomembnim športnim dogodkom, je županstvo uvedlo nekaj omejitev v prometu, zlasti pa glede parkiranja vozil.
Od danes od 15. ure dalje je prepovedano parkiranje na osrednjem delu Travnika. Prepoved bo veljala tudi jutri in v soboto, do odhoda ko-
predavanja
V avditoriju »L. Fogar« v Gorici bo jutri ob 17.45 predavanje o preučevanju srednjeveške zgodovine v naši deželi. Govorila bosta prof. Paolo Golinelli in Giancarlo Andenna.
darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob Slave Markočič Berdon, daruje SPD Gorica 50 tisoč lir za KD Oton Župančič.
ni, da so stare številke dobili novi naročniki. To še pomeni, da so v enem letu pridobili na Goriškem o-krog pet tisoč novih naročnikov. To je v skladu s politiko goriške podružnice SIP, ki posodablja svoje naprave, tako da je danes moč dobiti nov telefon v zelo kratkem času.
Izvzet iz goriške podružnice je Gradež, ki spada, iz čisto tehničnih razlogov, v videmsko območje. Naročniki Gradeža pa so vključeni v goriško - tržaški imenik, istočasno pa jih najdemo tudi v videmsko -pordenonskem imeniku.
V	imeniku za Gorico in Trst je 160.000 imen, kar pomeni, da je v Trstu 125.000 naročnikov. Goričani, ki so prej iskali seznam naročnikov na Tržaškem, so morali iskati v e-notnem seznamu za vso pokrajino. Sedaj so tudi naročnike na Tržaškem porazdelili po posameznih občinah. V imeniku so občine označene po a-becednem redu, nimajo torej velike občine prednosti pred malimi.
V	imeniku občin Gorica in Tržič ter Štarancan imamo ponekod dvojno številko. V tem letu pride namreč do zamenjave nekaterih številk, ki so povezane tako z novo centralo Gorica - jug kot s centralo Tržič -jug. V Gorici bodo že v tem oz. prihodnjem tednu zamenjali približno 300 številk naročnikom, ki imajo aparat duplex. Ti so v imeniku že označeni z novo številko. Julija pa bodo v Tržiču in Štarancanu zamenjali približno 800 številk, oktobra pa 'v Gorici (pretežno v predmestju
lesarjev.
Jutri, 15. t.m., od 13. ure dalje bo prepovedano parkiranje v Ul. Sauro, na trgu pred županstvom, v Ul. Roma, de Gasperi in na obeh straneh Travnika. Prepoved bo veljala do prihoda zadnjega kolesarja. Na območju zgoraj navedenih ulic bodo od 14. ure dalje prekinili tudi promet.
V	soboto, 16. t.m., bo prepovedano parkiranje na celotnem območju Travnika od 7. ure do odhoda kolesarjev, od 9. ure dalje in do odhoda zadnjega kolesarja bo prepovedan promet po naslednjih ulicah: Roma, De Gasperi, trg pred županstvom, Sauro, Duca d’Aosta in Tržaška.
Teden Rdečega križa
V	nedeljo se je tudi v goriški pokra jini, tako kakor povsod po državi, pričel teden Rdečega križa, akcija namenjena zbiranju finančnih sred štev in tudi drugega blaga, za pomoč potrebnim občanom. Akcija se bo zaključila v nedeljo, 17. t.m. Teden Rdečega križa soupada s 120-letnico ustanovitve te humanitarne organizacije (15.6.1864 v Milanu).
Sv. Ane) pa 2000 številk. Ti naročniki imajo v oklepaju že označeno številko, ki jo bodo dobili julija oz. oktobra.
Na platnicah telefonskega imenika za Trst in Gorico so slike kraškega spcleološkega muzeja v utrdbi La Rocca v Tržiču. Na platnicah imenika za Videm in Pordenon pa sta prikazani sliki iz muzeja furlanskih ljudskih običajev v Vidmu. Družba SIP nadaljuje torej s tradicijo re-klamiziranja muzejev v vsej državi.
Novost v letošnjem imeniku je tudi v tem, da so v knjižico »Tutto-città« vključili prvih 54 točk republiške ustave. Nadaljevali bodo z objavo v prihodnjih letih.
Pregledali smo tudi kako so priimki in imena ter naslovi naših u-stanov označeni s strešicami. Kar se gor iškega dela tiče nismo zabeležili novosti. Strešice pač imajo tisti posamezniki in ustanove, Id so od družbe SIP pismeno to tudi zahtevali. Če ni kdo, pa naj bo to pasameznik ali ustanova tega zahteval, mu seveda niso spremenili priimka ali naslova. Ker smo na Tržaškem zabeležili nekaj protestov s tem v zvezi, bi našim tržaškim prijateljem svetovali, da naj stvar še enkrat preučijo. Vprašati bi se bilo treba ali so sploh zahtevali popravek, in šele če bi jim ne bilo ustreženo protestirati. Za Goriško namreč vemo, da so ugodili vsakomur, ki je zahteval pravilni vpis priimka, imena ali naslova v telefonski imenik. Niso pa vsi tega napravili, ne v Gorici ne v Trstu. (mw)
Zelo neprijeten dogodek je v torek popoldne doletel posadko ribiške ladje »Adriatico uno« iz Gradeža. Luciano Lugnan, ki je član ribiške zadruge v Gradežu, je s kakih 30 ton težko ladjo ribaril kakih 5 milj severno od ustja Tilmenta in kakih 15 milj daleč od Gradeža. Pri grabljenju morskega dna, se je v mrežo ujela tudi letalska bomba. To sicer ne bi bilo nič posebnega, saj ribiči pogosto-ma poleg rib in različne šare ulovijo tudi bolj ali manj nevarne topovske izstrelke, morske mine itd. Vendar je šlo tokrat za sila nevarno fosforno bombo, ki se je v trenutku, ko je z mreže padla na pod, preklala na dvoje in v nekaj deset sekundah se je z ladje dvignil ogromen ognjeni zubelj. Plameni so se sicer kaj kmalu umirili, vendar je snov, ki se je cedila iz bombe ves čas tlela, čeprav so si mornarji, ki so ta čas ladjo u-smerili proti Gradežu, prizadevali žarišče pogasiti.
Ladjo so v Gradežu privezali k o-bali na osamljenem kraju. Na pomoč so posadki priskočili karabinjerji, vendar so z nevarno snovjo opravili šele gasilci iz Tržiča, ki so se trudili,
Pred tednom dni so se z zaključnim nastopom v Kulturnem domu v Sovodnjah predstavili gojenci tamkajšnje šole Glasbene matice. V petek zvečer pa so produkcijo pripravili gojenci šole Glasbene matice v Gorici.
Pripravili so dokaj zanimiv in pester spored skladb. Največ je bilo kajpak klavirskih skladb, saj je nastopilo kar dvanajst mladih pianistov, pravzaprav trinajst, če prištejemo še glasbeno spremljavo Sonje Pelicon za violinske skladbe.
Koncert je bil v predavalnici v Ulici della Croce, kjer so mladim izvajalcem z zanimanjem sledili starši in prijatelji Predstavili so se naslednji mladi pianisti: Kristina Cigoli, Maylin Jakin, Monica Ortalli, Deborah Cossovel, Valentina Marti-nuč, Sabrina Martinuč, Milena Vittori, Agata Koren in Emanuela Koren, Guido Michelon, Maksimiljan Albertin in Michela De Castro.
Občinstvu so se predstavile tri flavtistke in sicer Majda Bratina, Laura Hvalič in Valentina Kristančič. Prav tako trije so bili tudi harmonikarji:	Jan Leopolo, Riccardo
Gaier in Michela De Castro, in violinisti: Aleš Feri, Emanuela Koren in Tatjana Cotič.
Imenovana maturitetna komisija na zavodu Ivan Cankar
Včeraj je šolsko skrbništvo sporočilo sestavo maturitetne komisije za zavod »Ivan Cankar« v Gorici. Komisiji bo predsedoval prof. Milko Rener, člani komisije pa so Nataša Sirk,
kar nekaj ur. Ogenj je seveda močno poškodoval palubo. Na srečo pri eksploziji žažigalne bombe nihče od članov posadke ni bil ranjen, lahko pa bi se zadeva končala precej drugače.
Danes stavka uslužbencev krajevnih ustanov
Tudi na Goriškem bo danes stavka uslužbencev krajevnih ustanov. Tako bodo stavkali uslužbenci občin, pra-j inske uprave in tudi nekaterih konzorcijev. Stavkalo bo približno 2.500 do 3.000 uslužbencev. Predvidoma bo stavka zajela tudi osebje v nekaterih ustanovah, za katere skrbi občina (otroške jasli), oziroma pokrajina.
Vsled stavke bo zato danes najbrž kar precej težav in nevšečnosti, bralce pa opozarjamo, naj se danes, razen v nujnih primerih, izognejo opravkom na županstvih in v drugih uradih krajevnih ustanov.
Majda CSbic, Leopold -Zubalič in Ljuba Bednarich. Predstavnik razreda je Jožef Savli.
Žal sestave komisij za druge šole nismo še prejeli.
razna obvestila
KD Oton Župančič vabi člane in prijatelje društva, da se danes zvečer, ob 20.30 zberejo v Domu Andreja Budala za ureditev in čiščenje zunanjosti tega športnega in kulturnega središča.
Slovensko planinsko društvo vabi člane in prijatelje v nedeljo, 17. t.m., na pohod od Gorice do Kromberka, združen z ogledom retrospektivne razstave del Silvana Komela. Zbirališče in odhod ob 9. uri izpred mejnega prehoda v Škabrijelovi ulici. Kdor ne utegne priti na pohod, a hi si kljub temu rad ogledal razstavo, naj pride ob 10.30 v Kromberk. Zaradi boljše organizacije in vodstva po razstavi društvo prosi naj se udeleženci javijo v trgovini Bavcon, ali na društvenem sedežu.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30-22.00 »Pomobolero: quando l’amore è mušica«. Prepovedan mladini pod 18. letom
CORSO 18.00-22.00 »FooUoose«.
VERDI 18.00-22.00 »Thunder«.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
PRINCIPE 18.00 — 22.00 »Esibizioni porno«. Prepovedan mladini pod 18-letom.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30-20.30 »Dekleta s plaže«.
SVOBODA 18.30-21.00 »Nedosegljivi most«.
DESKLE Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Provvidenti, Travnik 34, tel. 84972
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ulica Romana, tel. 40497.
T	Dotrpela je naša draga ma-
* ma in nona
Slava Markočič vd. Berdon
Pogreb bo jutri ob 9.30 iz hiše žalosti v cerkev v Štandrežu.
Ivo in Marija z družinam8-
Štandrež. 14. junija 1984
Ob smrti Slave Markočič Berdon, odbor Društva slovenskih upokojencev za Goriško izreka svojcem globoko sožalje.
POGREBI
Ob 11. uri Marija Gabrielli vd. So®" tallo iz cerkve pri Sv. Ani na f?*0 no pokopališče.
Omejitve prometa ob prihodu kolesarjev dirke po Jugoslaviji
Eksplozija žažigalne bombe ki se je zapletla v mrežo
Rezultat simpozija v Moravskih Toplicah
Zbirka dokumentov 8. srečanja narodnosti sosednjih dežel
LENDAVA — Pomurski medobčinski svet SZDL in samoupravna interesna skupnost za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti občine Lendava in ■Murska Sobota sta poskrbeli za natis Zbirke dokumentov 8. srečanja narodnosti sosednjih dežel, ki je bilo v Moravskih Toplicah. V slovenskem, madžarskem, itali janskem in srbohrvaškem jeziku so natisnjeni ■ osrednji referati na temo informiranja narodnosti in o narodnosti, uvodno razmišljanje zborniku na pot, pa je napisal Frane Šetinc, predsednik RK SZDL. Ob tekstih je v knjigi še nekaj fotografij.
»Narodnosti, ki živijo pri nas, in deli narodov Jugoslavije, ki kot manjšina živijo v sosednjih deželah, so Pomemben in trajen element odnosov s sosednjimi deželami. To prepričanje je vtkano v jugoslova.nske napore v mednarodnem delovanju in je pod Titovim vodstvom na Helsinški konferenci doživelo tudi uveljavitev v svobodni Evropi, ko so narodnosti vključili med pomembne dejavnike, ki lahko še kako prispevajo k miru in sožitju, ki so lahko trden most medsebojnega razumevanja in spoštovanja,« poudarja Franc Šetinc, o srečanju v Moravskih Toplicah pa zapiše: »V ta sklop prizadevanj sodi tudi Vlil. že tradicionalno srečanje narodnosti štirih držav in sosednjih pokrajin, ki mu je v celoti posvečena ta knjižica. Srečanje je bilo v Pomurju, kjer se stika več kultur. Prav tu imamo zgledno urejeno dvojezično šolstvo, ko se tako Slovenec, pripadnik večinskega naroda, in Madžar kot pripadnik narodnosti, hkrati učita slovenskega in madžarskega jezika in književnosti. Niti enemu niti drugemu to ni v breme. Narobe, vzgoja temelji na narodni kulturi, hkrati pa dviga človeka nad nacionalno samozadostnost, k spoznanju, kako potrebno je medsebojno sporazumevanje in razumevanje, oplajanje obeh kultur s prvinami novega bogastva in novih razgledov«.
V imenu nedobčinskega sveta SZDL pa Boris Prejac vaglaša; »Informacijska dejavnost v madžarskem jeziku na narodnostno mešanem območju se nenehno kre-Pi- Népùjsàg, radio-madžarski program - s študijem v Bendavi in Murski Soboti, pretvornik za sprejem madžarske TV, TV oddaje Mostovi-hidak-ponti, Indok informacije, predstavljajo le nekatere gblike informiranja in predstavljajo s tem pomembno politično, informativ-
no in kulturno vlogo v materinem jeziku, v življenju narodnosti.«
Poleg pomembnih političnih izhodišč o narodnostnih vprašanjih, je temeljni poudarek v predstavitvi referatov, ki so jih prebrali:
Varga Sdndor: Jezikovna enakopravnost pripadnikov madžarske narodnosti v javnem življenju in informacijski dejavnosti v SRS; Silvano Sau:	Položaj in vloga
sredstev obveščanja italijanske narodnosti v Jugoslaviji; Lena Pavlič: 0 informiranju Slovencev na Madžarskem; dr. Franci Zwitter: K situaciji slovenske narodne skupnosti na Koroškem; Sergij Lipovec: Točke razpra ve v Moravcih 18. 11. 1983; Szloboda Janos: 0 informiranju Madžarov na Hrvaškem; Wanschitz Felix: Pravice narodnih manjšin do sodelovanja v javnih občilih in dejansko stanje na tem področju (med gradiščanskimi Hrvati v Avstriji); Szeberényi Lajos: O informiranju gradiščanskih Hrvatov v Avstriji; Rafko Dolhar: Sred stva množičnega obveščanja Slovencev v Italiji.
Referenti in razpravljalci. enako pa tudi politični predstavniki, se niso lotevali informiranja le z ene plati, marveč so o množičnem obveščanju razpravljali celovito; v vseh plasteh so predstavili ta pomemben del iz narodnostno politične aktiimosti. In kot je uradni in dejanski položaj narodnosti v teh državah različen, tako različno je mesto narodnosti v sredstvih obveščanja in tako raznolike so bile tudi razprave v Moravcih. Vse to odslikava publikacija v štirih jezikih, ki ima ravno zavoljo tega specifično vrednost. Le ta pa bi bila še večja, če bi lahko natisnili vsaj skrajšane in avtorizirane razprave, vendar bi to zahtevalo preveč časa in denarja. Vendar pa vrednost knjige zavoljo tega ni zmanjšana, ostaja važen dokument iz narodnostnega življenja in aktivnosti, dokument, ki ne more zastareti, marveč lahko služi kot vir strokovnjakom za črpa nje informacij pri njihovem raziskovalnem delu — vir in izziv za proučevanje razmer. Kajti, vzenimo samo primer Trsta. Kako pišejo o boju za pravice Slovencev javna glasila v tem mestu, glasila narodnosti, glasila večinskega naroda, glasila manjšini naklonjenih strank in glasila manjšini nenaklonjenih krogov.
ERNEST RUŽIČ
Fotograf Luciano K leva v izolski galeriji »Alga«
Od 11. 6. 1984 je v izolski galeriji »Alga« na ogled razstava kolažev in fotografij mladega izolskega umetnika Luciana Kleva, ki se ukvarja so časno s fotografijo, slikarstvom, dizajnom in glasbo. Kot vsestranski u-metnik išče ishodišče za svoje u-stvarjanje v različnih umetnostnih zvrsteh. Študij dizajna in fotografije na likovni akademiji v Milanu je v veliki meri vplival na njegov nadaljnji razvoj. Spoznal je nove trende moderne fotografije in se posvetil preučevanju fotografijske tehnike in njenih novih izraznih možnosti. Z uporabo kolaža in toniranjem fotografij poskuša poudariti vtis bolj kot ga posreduje sama fotografija. Ta tehnika mu omogoča podati različno tematiko skozi igro, ironijo ali dramatiko. Svoje doživetje želi na ta način neposredno prenesti na občinstvo, ki odvisno od vizualne percepcije sodoživlja avtorjevo sporočilo. Vsak fotografski motiv Luciana Kleva lahko analiziramo po celi vrsti kriterijev. Lahko ima enega ali več vizualnih osnovnih elementov,
kot so oblika, barva ali površinska struktura. Ti elementi so znotraj formata slike tako urejeni, da tvorijo vizualno zvezo, ki nam omogoča spoznavanje razmerij, kot so npr. ravnotežje, ritem in sorazmerja. Z ureditvijo vizualnih elementov nam Luciano izraža svojo interpretacijo motiva. Isto pa dosega s slikovnim prikazovanjem časa. Izpoved slike (fotografije) se spreminja, glede na to, ali je bil posnetek spretno narejen v izbranem trenutku ali naključno. Značilno sredstvo njegovega izražanja je kolaž tehnika, ki so jo uvedli kubisti delci stvari (sekvence, fragmenti), ki na podlagi otipne vrednosti gradijo samostojne likovne ureditve. Iz tehnike kolaža se je razvil postopek asamblaž (fr. assemblage), ki z montažo trodimenzionalnih oblik ustvarja prostorsko plastične tvorbe. Omenjene tehnike so osnovna izhodišča v ustvarjanju Luciana Kleva, ki z nadaljnjim eksperimentiranjem išče svoj osebni izraz.
SLAVKO GABERC
Pričel se je v Zagrebu
Festival animiranega filma
V ponedeljek pozno zvečer so v veliki dvorani koncertne hale »Lisinski« v Zagrebu uradno otvorili 6. svetovni festival animiranega filma. Pri vsakem takem festivalu pa je prvo vprašanje, ki si ga postavljajo novinarji in gosti, kakršne so novosti ali kot je poudaril predsednik programskega komiteju Bo rivoj Dovnikovič - Brdo, glede na to, da je tudi zagrebški festival včlanjen v svetovno organizacijo Asifa Festivals. Moramo pa vseeno zabeežiti nekaj posebno zanimivih pobud, ki bi lahko znatno spremenile celotno zgradbo bodočih festivalov. Pri tem mislim seveda na Zagreb animarket. Ani market naj bi po-stal center aktivnosti distribucije, avtorjev, televizijskih netvorkov in seveda Prostor za srečanja in izmenjavo idej in tehničnih inovacij. To pa je gotovo ^den izmet ciljev festivalov animiranih filmov: meetingi za avtorje iz vseh cetin za izmenjavanje podatkov o tehničnih dosežkih.
Druga novost festivala pa je video sekcija, ki ima sicer letos v tekmovanju k eno kaseto, je pa prav gotovo začetek nekega boama, ki bo nujno zajel tudi animirani film. Tretja dena inovacija pa je v prostorih velike koncertne dvorane »Lisinski«, kjer so letos zbrane vse dejavnosti festivala, tiskovne konferen-Ce. projekcije, retrospektive itd.	.
Čeprav sem že poudarila pomen takega festivala glede na izmenjavo idej in »tehničnih uslug« med avtorji, ne smemo mimo uradne, tekmovalne sekcije. Letos se je na poziv organizatorjev nabralo kar 400 filmov iz vsega sveta. Te fibne je pregledala mednarodna selekcijska komisija, ki so jo sestavljali: Stojan Dukov (Bolgarija), Geoff Dunbar (Vel. Britanija) in Dragutin Vunak (Jugoslavija). Od teh 400 filmov so člani komisije izbrali 76 filmov za tekmovalno sekcijo in 47 za netekmovalni program. Filmi pa predstavljajo 27 različnih držav. Kdo bo letošnji zmagovalec, oziroma kakšni filmi bodo odnesli kupico nagrad, (veliko nagrado Zagreb 84 ter 6 nagrad po časovnih kategorijah. od 20 sekund do dolgometražnih risank) pa bodo dotočili člani mednarodne žirije, člani žirije, ki so bili prisotni tudi na otvoritvenem večeru pa so Osvaldo Cavandoli (Italija), Paul Dreissen (Nizozemska), Adrienne Mancia (ZDA), Anatolij Petrov (SZ) ter Jugoslovan Nedeljko Dragic.	.
Otvoritveni večer se je zaključil v prvih jutranjih urah z zanimivo »lekcijo« Zorana Peršiča, avtor ja, Letečega Supertnana. Za posebne efekte m za ^u™ Posebnih snemalnih strojev in fotografijo je pred leti zmagal Oskarja. S sano Pu je prinesel tudi 16 mVimetrski film o snemanju Supermaoa. . .	. . .
Kot kroniko lahko še dodamo, da je letos v programu tudi nekaj zanimivih retrospektiv. Tako si bomo lahko npr. ogledali ameriške reklamne spote iz pO-tih let, iz obdobja torej, ko se je televizija komaj rodila. Danes pa je tolevizija in uporaba kompjutra prišla tudi do Festivala animiranega, filma z JVC sistemom, ki smo ga videli tudi na letošnjem festivalu v Salsomaggioreju.
v	__
Podelitev Zupančičevih nagrad
LJUBLJANA — Ljubljanska kulturna skupnost vsako leto podeljuje Župančičeve nagrade za pomembne kulturne dosežke. To so najsodobnejše kulturne nagrade Ljubljane in so po pomenu takoj za Prešernovimi nagradami, saj se zanje potegujejo ustvarjalci vseh umetnostnih smeri. Nagrade so podelili v ljubljanski mestni skupščini na slovesnosti, na kateri je poudaril živost kulturne ustvarjalnosti in hkrati spomnil na materialne in organizacijske težave v ljubljanski kulturi predsednik skupščine Ljubljanske kulturne skupnosti Franc Pristovšek. Župančičeve nagrade podeljujejo v Ljubljani od leta 1965, vedno v juniju, letos, 11. junija pa se spominjamo 35-letnice smrti pesnika Otona Župančiča. Župančičeve nagrade so prejeli Nika Juvan Kalan za igralske dosežke, Tončka Marolt za prispevek pri ohranjanju in razvijanju slovenskega glasbeno - plesnega ljudskega izročila, Pavel Mihelčič za simfonično skladbo Slike, ki izginjajo, Janez Pirnat za kiparske dosežke,_ I-van Puš za prispevek na področju arheologije, Bojan Štih za knjigo »To ni nobena pesem, to je ena sama ljubezen« in Jože Žontar za dosežke na področju arhivistike.
Nika Juvan - Kalan je prejela nagrado za dramske dosežke. Že nad trideset let uspešno deluje v slovenskem gledališču. Nagrado je prejela zlasti za vlogi gospe Higginsove v Shawovem Pigmalionu in kraljice Gertrude v Shakespearovem Hamletu na odru Mestnega gledališča ljubljanske-
ga. Tončka Marolt je več kot polovico svojega življenja posvetila ljudskemu izročilu in prizadevanju, da ljudska pesem in ples ne bi utonila v pozabo, temveč postala trajna kulturna zavest slovenskega človeka. Vrsto let je zbirala in zapisovala ljudske pesmi in plesne melodije ter jih veliko priredila za različne pevske in instrumentalne sestave. Več desetletij je ustvarjalno sooblikovala delo Akademske folklorne skupine »France Marolt«
Pavel Mihelčič sodi med tiste pomembne slovenske glasbene ustvarjalce, ki so s svojim prepričljivim glasbenim sporočilom svojevrstno posegali in še vedno posegajo v razvoj sodobne slovenske glasbe. To izpričuje jo tudi njegove izjemno uspele »Slike, ki izginjajo« za simfonični orkester. Delo je nastalo kot glasbeni odsev pesniške zbirke Stihožitje Borisa A. Novaka in hkrati kot skladate ljev spomin na otroška doživetja v Beli krajini.
Likovno delo akademskega kiparja Janeza Pirnata izpričuje značilne kvalitete samonikle in zrele umetniške osebnosti. Njegov najbolj priljubljeni material je kamen, ki ga oblikuje z velikim občutkom za njegove naravne lastnosti. Za Pirnata so značilne e-stetske, komaj zaznavno poudarjene linije oziroma reliefne poteze rokopisa, s katerimi oblikuje glajene človeške like.
Arheolog Ivan Puš, strokovni sodelavec Mestnega muzeja v Ljubljani, se je v svojem dolgoletnem strokov-
nem delu posvetil predvsem raziskovanju prazgodovinskega obdobja na področju Ljubljane in njene okolice. Rezultate svojih raziskav je pred leti zbral v samostojni publikaciji »žamo-grobiščna nekropola na dvorišču SA ZU v Ljubljani», v letu 1982 pa je našo strokovno arheološko literaturo obogatil z novim samostojnim delom »Prazgodovinsko žarno grobišče v Ljubljani.«
Književnik Bojan Štih se je z dosedanjim pisateljskim delom uvrstil med tiste avtorje, ki so opazno delovali v sodobnem slovenskem pisanju. Štihov delež pri tej obnovi je predvsem vsebinski: vse, kar je predmet njegovega interesa, postavlja pod razmišljajoči vprašaj in sooča z našim duhovnim, moralnim, kulturnim, gospodarskim in političnim trenutkom. Takšen je tudi izbor trinajstih esejev, ki so pod skupnim naslovom »To ni nobena pesem, to je ena sama ljubezen« izšli pri Cankarjevi založbi.
Jože Žontar sodi med vodilne slovenske in jugoslovanske teoretike na področju arhivistike. Odločilno je prispeval k uvedbi arhivistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, s čimer so bili postavljeni temelji za razvoj te stroke na Slovenskem. Njegova teoretična dognanja so prišla posebej do izraza pri pripravi zakona o naravni in kulturni dediščini, praktično pa se uspešno uveljavljajo v Zgodovinskem arhivu Ljubljane. Svoje bogate izsledke je Jože Žontar zbral v knjigi Arhivistika.	jj. jr.
TONE SVETINA
Med nebom in peklom
______________167_________________
Fulvio je malo laže prestal pohod, toda s Keller-ierh sta se prav tako zleknila po tleh kot major.
Vanelli pa se je zagledal skozi krošnje visokih 'Lreves v nebo. V valovih vetra je trepetalo sveže vzbrstelo listje. Na nebu so se grmadili vodeni oblaki. Grizlo je. Redke dežne kaplje so jedko padale z neba ln bobnale po napeti plahti vse gosteje. Tesnoba je
naraščala.
VIII.
V kasarnah pehotnega polka v mestu ob reki je Vl"elo. Vojaki so vznemirjeno begali sem in tja kot niravlje, ki jim je neznana sila razdrla mravljišče.
. Prvič se je zgodilo, da je bila kraljeva vojska ne napadena, temveč tudi osramočena. Ko so vojaki v samih spodnjicah pritekli v kasarno, jih je že pri vhodu ozmerjal dežurni oficir. Ker ni bilo ob večer-
nih urah nikogar od poveljujočih v pisarnah, jih je dal take, kot so bili, zapreti.
Polkovnik Torelli je bil z ženo Rozalijo pri tastu gostilničarju na večerji. Poročilo, ki mu ga je prinesel kurir, ga je v hipu spravilo ob dober tek in dobro voljo.
Ženinega očeta, ki ni vedel, za kaj gre, je surovo nahrulil in ženo tudi. Splaknil je usta s kozarcem vina, pustil pečeno kokoš in svežo solato ter odvihral v kasarno.
Z majorjem Vanellijem sta bila dobra prijatelja. Fulvio pa je bil najboljši četni poveljnik v njegovem polku.
Med potjo je v avtomobilu nervozno kadil, poslušal podrobnosti o napadu in se spraševal, kakšne bodo posledice. Nikoli ne bo general — ne le zavoljo žene, marveč tudi zaradi te sramote.
V kasarno so poklicali še druge oficirje, člane poveljstev in polkovnega štaba. Pozno v noč so zasliševali vojaka za vojakom, dokler jim polomija ni bila znana do podrobnosti. Torelli je vedel, da mora naglo ukrepati.
Naslednji dan je ukazal, naj bo polk nared v polni bojni opremi. Čete in bataljoni so se razvrstili v obliki podkve. Povabil je oficirje iz sosednjih kasarn, prišli so predstavniki policijskih sil, ki so se ukvarjali s pro-tipartizanskim vojskovanjem, iz Trsta pa je prišel nalašč za to priliko inšpektor Losanna. Le ta je od
svoje centrale iz Rima dobil nalog, da podrobno razišče ta sramotni primer.
Glavo je imel polno rezkih zvokov trobente. Bil je napet in živčen, dogodki so ga prehiteli. Zdaj ne bo mogel uresničiti svoje zamisli, da bi sredi mesta viseli ujetniki Brkinske čete ter Bečanova oče in mati.
Ne le njihova osebna grožnja, zdaj mu še ujeti oficirji preprečujejo maščevalne nakane...
Oboroženi vojaki so pred odprtino podkve, kjer so bili zbrani tudi oficirji in postavljen govorniški oder, prignali razorožene vojake v spodnjicah. Ti so se postavili v dve vrsti, da so jih dobro videli vsi zbrani.
Polkovnik Torelli se je povzpel na govorniški oder in spregovoril z jeznim in skrušenim glasom:
»Dragi vojaki kraljevske vojske! Oglejte si te bednike! Osem banditov, od katerih sta vstopila samo dva, je pokorilo cel vod. Dvignili so roke, si dali odvzeti orožje in se slekli. To je največja sramota našega slavnega polka v vsej njegovi zgodovini, sramota, ki jo bomo oprali samo s krvjo. Niti enega ni bilo med njimi, ki bi dvignil puško — še enkrat sramota! Poslali jih bomo pred vojno sodišče in nato v kazenski bataljon.
Kaj je z našo častjo in ponosom? Se bomo dali strahovati peščici fanatikov in obupancev na ozemlju, kjer sta dve naši diviziji. Moj odgovor je: ne!
Naj bo to zadnji primer vdaje. Rimski vojak je rojen za boj in zmago, za napad in ne za obrambo.«
10 □ šport
Evropsko nogometno prvenstvo v Franciji (od 12. do 27.6.1984)
Polom Jugoslavije v tekmi z Belgijo
Proti oslabljeni belgijski reprezentanci so »plavi« samo enkrat nevarno streljali v vrata
BELGIJA — JUGOSLAVIJA 2:0 (2:0)
STRELCA: v 28. min. Katanec (avtogol) in v 45. min. Grumi.
BELGUA: Pfaff, Grumi, De Greef, Chijsters (v 35. min. Lambrichts), De Wolf, Vercauteren, Vanderey-ckcn, Clacson, Vandebergh, Scilo, Cuelemans. JUGOSLAVIJA: Simovič, Zajec, Stojkovič, Hadžibegič, Katanec, Gudelj, Baždarevič (v 60. min. D. Stojkovič), Šestič, Halilovič, Sušič, Zl. Vujovič (v 77. min. B. Cvetkovič).
SODNIK: Fredriksson (Šve.). KOTI 5:5.
u^m
Iz Francije poroča naš urednik BRANKO LAKOVIČ
LENS — Sreča, ki je v dobršni meri pripomogla jugoslovanski reprezentanci, da se je uvrstila na zaključni del evropskega prvenstva, je včeraj v prvi tekmi sklepnega dela v Franciji obrnila hrbet Veselinoviče-vemu moštvu. Vsekakor pa bi bilo včeraj jugoslovanski reprezentanci treba res zvrhana mera sreče, saj s prikazano igro ni mogla upati na ugoden izid, še zlasti ne s tako, kot jo je ubrala v drugem polčasu.
»Plavi* sicer niso slabo začeli. Že
kaj kmalu po sodnikovem žvižgu sta Halilovič in Sušič imela lepi priložnosti, vendar sta bila sila netočna. Kot se običajno pri nogometu dogaja, pa se napake plačujejo in tako so v vodstvo prišli Belgijci. Po silovitem strelu Vandenbergha se je žoge nesrečno dotaknil Katanec in prevaral Simoviča. Prav v zadnji minuti prvega polčasa, potem ko si je že Zlatko Vujovič, ki je bil eden slabših na igrišču, zapravil ugodno priložnost, pa je tudi Simovič prenagljeno zapustil vrata in Grunn je še povišal vodstvo.
V drugem polčasu je postala igra Jugoslavije vse bolj bleda, neučinko-
vita, odpovedala je sredina, ki že prej itak ni blestela. Sušič in šestič sta skušala vse opraviti s preigravanjem in tako sistematično zgubljala žoge. Belgijci, pri katerih se je zlasti odlikoval mladi Scafo, pa so z enostavnimi, natančnimi podajami hitro prodirali pred jugoslovanski kazenski prostor.
Veselinovič je skušal vnesti nekaj svežine z dvema zamenjavama, vendar so Belgijci še naprej z izredno lahkoto prehajali čez sredino. Proti koncu, ko so tudi moči začele pešati, je igra »plavih« postajala vse bolj neučinkovita, Belgijci pa so postajali vse bolj nevarni. Tik pred koncem bi sicer Katanec lahko nižal zaostanek, vendar je bil vratar Pfaff na mestu.
Kaj sedaj? »Plave« čakata še tekmi z Dansko in Francijo, ki sta objektivno močnejši od Belgije. Veseli-novičevemu moštvu se torej ne obeta nič dobrega, razen če ne pokaže povsem drugačne, bolj dinamične i-gre, pa tudi več volje do zmage.
in St. Etiennu
Skupina 2: danes v Strasbourgu
Le Zahodni Nemci favoriti
Danes se bodo začeli boji tudi v drugi skupini, v kateri igrajo Zahodna Nemčija, Španija, Portugalska in Romunija.
ZRN — PORTUGALSKA
ZRN: Schumacher, Bemd Forster, Briegei, Stielike, Karl Heiz Foerster, Rolff, Brehme, Buchwald, Rummenig-ge, Allofs, Voeller.
PORTUGALSKA: Sento, Nenč, Jor-dao, Chalana, Vermelinho, Lima, Pereira, Da Silva, Scusa, Comes, Pa-checo, Magalhaes.
SODNIK: Juška (SZ).
Že popoldne bo v Strasbourgu (ob 17.15) na sporedu srečanje med evropskimi prvaki Zahodne Nemčije in
Portugalske. Kot piše tukajšnji tisk, bo to srečanje predvsem merjenje moči dveh različnih nogometnih šol in mentalitet ter odnosa do igre.
Zahodni Nemci, ki so že vrsto let med vodilnimi ne samo v Evropi temveč v svetu, so zadnje čase v krizi, kar tudi kažejo njihove dokaj slabe uvrstitve v klubskih pokalnih tekmovanjih. Danes pa so nedvomno favoriti proti Portugalcem, tudi zato, ker imajo večjo izkušenost na mednarodnih tekmovanjih, lahko pa računajo tudi na nekaj odličnih posameznikov.
Sicer pa tudi Portugalcev ne gre podcenjevati. Že dejstvo, da so v kvalifikacijah izločili Sovjete, jasno ka-
že, da lahko na tem EP tudi presenetijo.
ROMUNIJA - ŠPANIJA
Španski vratar Arconada in 26-let-ni romunski napadalec Camataru naj bi bila v St. Etiennu (20.30) najbolj reprezentativna nogometaša dreviš-njega srečanja med Španijo in Romunijo, to je v tekmi, ki tu v Franciji ne vzbuja posebnega zanimanja. Prav taka srečanja pa so lahko še kako privlačna, saj si bosta nasproti enakovredna tekmeca, ki bosta odločno igrala za zmago. Dve točki pa pomenita za obe ekipi izredno ugodno startno izhodišče za uvrstitev v polfinale, kajti računati na točke proti ZRN je skoraj nemogoče.
Reakcije po tekmi
Belgijski trener Thys: »Mislim, da smo zasluženo zmagali, predvsem zato, ker smo taktično bolje igrali od Jugoslovanov. Bila je to zmaga skup ne igre. Proti Jugoslaviji smo bili v težavah le v prvem delu tekme. Po drugem golu je bila naša naloga lažja, ko pa smo dali še drugi gol, je bilo jasno, da se bodo morali nasprotniki odpreti v obrambi, tako da je bila naša naloga še dodatno olajšana.«
Jugoslovanski zvezni trener Veselinovič: »Belgijci so bili nedvomno boljši od nas in so tudi zasluženo zmagali. Če na splošno gledamo tekmo, lahko rečem, da bi naše moštvo moralo dati več od sebe. V drugem polčasu je kakovost igre znatno padla. Imeli smo sicer nekaj priložnosti, predvsem v začetku drugega polčasa, ko je bil Gudelj sam pred vratarjem. Ko bi takrat dosegli gol, verjetno bi bil potek tekme drugačen. Od naših je bil daleč najboljši Zajec, ki je igral taktično zares izredno dobro in tudi izredno požrtvovalno. Povsem zadovoljil je tudi N. Stojkovič. Vsi ostali pa so igrali pod svojimi zmogljivostmi. Sušiča so zelo dobro branili in zato tudi m bil posebno nevaren v napadu. Sedaj bomo morali podrobno analizirati to tekmo in se ne predati. V naslednjih dveh tekmah moramo dati vse od sebe, čeprav priznam, da so naše možnosti za uvrstitev v finale sedaj znatno manjše.«
Po mnenju večine je bil mladi Scifo, belgijski reprezentant italijanskega porekla eden najboljših na igrišču. Scifo pa nam je tako dejal: »Za nas je ta zmaga zelo pomembna in sedaj bi se lahko le z neodločenim izidom proti Franciji uvrstili v polfinale. Jugoslavija je igrala preveč individualno, medtem ko je naša moč v skupni igri. S svojim nastopom sem povsem zadovoljen in mislim, da smo tudi povsem zasluženo zmagali.«
Na tribunah je sedel tudi francoski trener Hidalgo: »Sem že povedal, da je naša skupina izredno težka. To se je tudi videlo na tej tekmi
in predvsem v začetku prvega polčasa, ko je bila igra zelo kakovostna. Nato pa je prišla na dan boljša telesna in taktična priprava Belgijcev, ki so tudi povsem zasluženo zmagali in dokazali, da bo treba nanje še kako računati.«
Kapetan jugoslovanske reprezentance in tokrat najboljši od »plavih«, Velimir Zajec: »Sedaj bomo morali zares dati vse od sebe, da nadoknadimo ta poraz. Sicer pa so naše možnosti sedaj znatno manjše.«
Katanec : »V tem srečanju zares nisem imel sreče. Mislil sem, da sem
Srečko Katanec
že zaustavil strel Belgijca, vendar pa sem žogo le odbil in, žal, v naša vrata.«
Halilovič: »Tudi mi smo imeli več priložnosti, ki pa smo jih žal zamudili. Belgijci so pokazali izredno taktično igro in povsem zasluženo zmagali.«
Zlatko Vujovič: »Belgijci so imeli pri prvem zadetku veliko mero sreče, toda v nadaljevanju tekme so nas povsem nadigrali in zasluženo zmagali.«
Ivica Osim: »Odpovedali so povsem naši vezni igralci in to je po mojem ključ našega poraza.«
Komentarji po tekmi Francija-Danska
Nespodbudna zmaga
Peno po telefonu...
LENS — Francoski tisk je seveda dal velik poudarek zmagi francoske reprezentance v otvoritveni tekmi proti Danski. »Plavi so dosegli to, kar so želeli,« je naslov na prvi strani prestižnega francoskega športnega dnevnika L’Equipe. Ta časopis pa tudi ni štedil s kritikami na račun francoskih reprezentantov. Še zlasti obsoja nešportno in neodgovorno ravnanje Amorosa, ki je bil tudi povsem zasluženo izključen. Najvišje ocene sta pri Francozih prejela vratar Bats in Tigam, pri Dancih pa je bil daleč najboljši Larsen.
Sporne so ocene glede igre Ju-ventusovega nogometaša Platànija. V glavnem je Platini prejel poprečne ocene, pariški dnevnik Le Parisien pa je celo prvo stran naslovil s »Platinassimo«. Sam igralec pa je po televiziji dejal, da s svojo igro ni zadovoljen, in da se nikakor ni mogel
sprostiti.
O tem, kar je izjavil jugoslovanski zvezni trener Veselinovič, smo že pisali. Kaj pa menijo ostali v jugoslovanskem taboru?
Safet Sušič, ki je tu v Franciji seveda »glavna jugoslovanska zvezda«, pravi, da bi si Danci zaslužili vsaj neodločen izid in da so ga nekoliko razočarali Francozi, ki gotovo zmorejo daleč boljšo igro, da pa so verjetno v začetku nekoliko podcenjevali Dance. Tudi vsi ostali jugoslovanski reprezentantje so ostali presenečeni nad dobro igro Dancev, vsem pa je seveda žal za Simonsena, ki se je težko poškodoval. Jugoslovani so zla sti ostali presenečeni, da so Danci uspeli zaustaviti ob Braziliji najboljšo »vezno linijo« na svetu (Platini, diresse, Tigana, Femandez). Vsi pa so priznali, da jim izizd iz Pariza še kako ustreza.
Več kot 30 italijanskih časnikarjev
Za evropsko prvenstvo v Franci ji se je zbralo več kot trideset italijanskih časnikarjev. Koliko bi jih bilo, ko bi na EP igrala tudi Italija?
Dancev več kot 20.000
Na tekmi Francija - Danska je bilo več kot 20.000 danskih navijačev, ki so kar preglasili Francoze. Težko je tudi predvidevati, koliko piva so za Dance v Parizu natočili. Že pred samo tekmo so bili namreč Danci »zelo veseli«. Po tekmi pa so tešili svoje razočaranje prav tako s pijačo.
Simonsena
ni mogoče zamenjati
Organizacijski odbor EP UEFA je soglasno sklenil, da Danska ne more zamenjati poškodovanega Simonsena s kakim drugim nogometašem.
Coeck: Rad bi ostal v Italiji
Ludo Coeck (28 let, 43 nastopov z belgijsko reprezentanco in član milanskega Interja) nam je dejal, da bi zelo rad ostal v Italiji. »Pri Inter-ju skoraj nimam možnosti, da bi še naprej igral. S prihodom Rummenig-geja in verjetno Bradyja se bom moral seliti, upam pa, da bom ostal v Italiji, kjer se zelo dobro počutim. Moram pa priznati, da je v Italiji izredno težko igrati. Konkurenca je neizprosna.«
Kohl obiskal
reprezentante ZRN
Kancler ZRN Helmut Kohl je obiskal nogometne reprezentante ZRN v St. Germainu in jim zaželel uspešen nastop na tem EP. Zvezni selektor ZRN Derivali se je v imenu vsega tabora zahvalil Kohlu in mu dejal, da je za vso reprezentanco ta obisk veliko priznanje in spodbuda za igro na »francoskem prvenstvu«.
spored in tv prenosi
Danes, 14. 6., v Strasbourgu 17.15: ZRN - PORTUGALSKA Sodnik: Juška (SZ)
(TV: RAI 2, KP)
20.30: ROMUNIJA - ŠPANIJA Sodnik: Poumet (Belgija)
(TV: RAI 3, KP)
Roma in Verona uspešni
V prvih polfinalnih tekmah za italijanski nogometni pokal so bili u-spešnejši gostje. Tako je Roma v Turinu premagala domači Torino s 3:1. V tej lepi tekmi se je izkazal mladi štrukelj, ki je dosegel dva lopa gola
Potem ko je Bari v prejšnjih kolih najprej izločil Juventus in nato V četrtfinalu še Fiorentino pa je m» ral tokrat na domačih tleh priznati premoč gostom iz Verone, ki je zmagala z 2:1.
Kolesarska dirka po Jugoslaviji
Jutri od Pulja do Gorice
turnir mladinskega centra 1984
MOTOCIKLIZEM
V nedeljo dirka za VN Jugoslavije
V nedeljo bo na Grobniku pri Reki že 34. motociklistična dirka za Veliko nagrado Jugoslavije, ki sodi v okvir tekmovanj za svetovno prvenstvo v motociklizmu.
Za letošnjo Veliko nagrado Jugoslavije se je v razredu do 80 ccm prijavilo 52 tekmovalcev, do 250 ccm 84 in v razredu do 500 ccm 51 voznikov iz 35 držav, ki si bodo na kvalifikacijskih vožnjah v petek in soboto skušali zagotoviti mesto med 36 vozniki v vsakem razredu, kolikor jih lahko po pravilih Starta na Grobniku. Nastopilo bo tudi 17 jugoslovanskih voznikov in vsi največ pričakujejo od Matul ja v razredu do 80 ccm.
Dirko bodo prenašale TV mreže 8 držav, med njimi tudi Italija.
Danes se bo začela 40. kolesarska dirka po Jugoslaviji, katere prva e-tapa, v petek bo vodila tudi po naših krajih, saj bodo kolesarji vozili od Pulja preko Trsta do Gorice.
Na dirki bo sodelovalo 14 državnih reprezentanc, poleg tega pa še republiških reprezentanc. Med prijavljenimi ekipami je tudi reprezentanca Italije, ki jo bo sestavljalo šest kolesarjev.
Uvod v dirko bo na sporedu že da nes s prologom na kronometer po Pulju. Nato pa bo dirka potekala v enajstih etapah, od katerih bo gotovo najnapornejša tretja od Bovca čez Vršič do Kranja, kjer bodo še isti dan vozili na kronometer okrog Kranja. Kolesarji bodo v desetih dneh
prevozili 1500 km s končnim ciljem v Vukovaru. Na dirki bo sodelovala tudi Sovjetska zveza, ki ima najmočnejšo amatersko reprezentanco na svetu in na OI ne bo sodelovala, zato pa bo to dobra priložnost za jugoslovansko ekipo, ki v Los Angelesu računa na eno od medalj, da v direktnem spopadu s SZ preveri svojo trenutno formo.
Start jutrišnje etape dolge 170 km bo ob 11.15 v Pulju in kolesarji bodo na meji na Škofijah približno ob 13.50. Pot jih bo potem vodila preko Bo-1 junca ob 14.06, Bazovice ob 14.20, Opčin ob 14.30, Sesljana, kjer bo kolesarska karavana ob 14.50, štivana ob 15.00 in Jamelj ob 15.10. Cilj dirke je na goriškem Travniku ob 15.30.
MOŠKA ODBOJKA
Tum ir MC se počasi bliža koncu. V torek je bila še zadnja kvalifikacijska skupina v moški odbojki, kjer je po predvidevanju osvojila prvo mesto ekipa Goriziana, ki je z veliko lahkoto premagala Naš prapor B in Gostišče »Mark«. Mnogo bolj izenačeno je bilo srečanje med tema ekipama in zmaga je pripadla igralcem z vznožja Brd, čeprav so se nasprotniki borili prav do konca.
Sedaj so že znana imena štirih polfinalistov, ki se bodo srečali v petek, ko bodo na sporedu polfinalni tekmi in finale za 1. mesto.
Naš prapor B - Gostišče »Mark« 2:1 (7:15, 15:12, 15:11)
La Goriziana - Gostišče »Mark« 2:0 (15:3, 15:2)
La Goriziana - Naš prapor B 2:0 (15:2, 15:3)
POSTAVE EKIP
LA GORIZIANA: Klanjšček, Orel, Plesničar, Mučič, Faganel, Marušič, Cingerli.
NAŠ PRAPOR:	Cihič, Primožič,
Markovič, Mikluš, Leghissa, šošol.
GOSTIŠČE »MARK«: Gravner, Pahor, Devetak, Figelj, Lango, Kom-janc, Vižintin.
DANAŠNJI SPORED
19.30	finale ženska odbojka SOVOD-NJE — DANICA
20.30	finale košarka za 3. in 4. mesto
20.30	finale košarka za 1. in 2. mesto
JUTRIŠNJI SPORED
19.30	polfinale moška odbojka LA GORIZIANA — MO O. ŽUPANČIČ
20.30	polfinale moška odbojka NAS PRAPOR A — DANICA
21.30	finale moška odbojka.
Na tradicionalnem košarkarskem turnirju prijateljstva
Kontovelci v finalu boljši
Z izrednega občnega zbora ŠD Vesna
Poiskati izhod iz krize
Predsednik Angel Bogateč med uvodnim poročilom
Tradicionalni mednarodni košarkarski turnir prijateljstva, ki ga organizira ŠD Kontovel in ki je bil 23- po vrsti je osvojila domača peterka Konto vela. Organizatorji so letos namenili turnir kategoriji dečkov (letnik 1970 in mlajši), poleg domača ekipe pa so se ga udeležile še peterke mariborskega Branika, Poleta la Intermuggie.
Takoj povejmo, da kljub prizadevanju organizatorjev, katerim gre vsa pohvala, da prirejajo take turrite, ki poleg športnega užitka in tekmovanja imajo tudi namen krepiti Prijateljstvo, kot je že naziv same-mu turnirju, pa je prišlo do nešportne poteze s strani društva Intermug-Sia. že v kvalifikacijski tekmi z Branikom so igralci in predstavniki In-termuggia bili nekorektni in dosegli višek po končani tekmi z nešportnim obnašanjem, tako da naslednjega dne ®e sploh niso predstavili na igrišče, ko bi morali igrati finale za tretje niesto proti Poletu.
Sedaj pa pogledamo, kako so potekale posamezne tekme:
KONTOVEL — POLET 81:60 (45:17)
KONTOVEL: Pertot, Sedmak 14 (2:6), Gruden, Rupel 2, Baracci, Grilanc, Regent 2, Cingerla 8 (0:), Dolhar 15 (1:6), Sterni 36 (0:4), Starasse 4.
POLET: Kocman 33 (5:7), Ciani, ronda. Bevilacqua, Škrk 12, Sardoč 3 d:3), Sosič, Kalc, Cebulec 12 (2:4).
2e v prvih minutah igre je bila razvidna premoč domačinov, katerim se je enakovredno upiral le Kocman, tako da so si Kontovelci praktično že P° prvem polčasu zagotovili pot v finale, saj so vodili z 18 točkami Prednosti in visoko prednost ohranili tudi do konca.
BRANIK — INTERMUGGIA 70:45
(26:38)
BRANIK: Serap 8, Vujišič, Popovič, Rutar 10 (0:2), Planjšek, Mihailovič 10, Adam 16 (4:6), Pek 8 (2:3), Belšak 8, Novak 10.
INTERMUGGIA: Rizzi 8, Babici 2. Verzief 9 (1:8), Pugliese, Surez,
(10:15, 15:8, 15:7, 15:10)
SOČA: M. in M. Černič, Malič, Batistič, Sirk, Fajt, Pisk in Giantin.
V zadnjem kolu je Soča v neposred-nem obračunu za drugo mesto in napredovanje v D ligo v Tržiču klonila Ralcantieriju. Res škoda, saj je bilo Sovodenjcem dovolj, da osvojijo le še f-o set, pa bi bilo drugo mesto njihovo.
Ralcantieri — Val	3:1
(15:11, 15:8, 9:15, 15:6)
VAL: Cej, Mučič, Bensa, Grinove-r°. Vižintin, Zavadlav, Brajnik, Ker-Pan, Vogrič, Bastiani.
Val je s porazom v zaostali tekmi
Bratuš, Colombo 25 (3:9), Apostoli, Negrisin 9 (3:4), Salich 1 (1:3).
V začetnem delu igre so pobudo imeli Miljčani. Po prvem delu igre so vodih že z 12 točkami prednosti. V nadaljevanju pa so Mariborčani s hitro igro in natančnim metom z razdalje prišli v vodstvo in zanesljivo zmagali.
FINALE ZA 3. MESTO POLET — INTERMUGGIA 2:0 b.b.
FINALE ZA 1. MESTO KONTOVEL — BRANIK 71:68
(40:23)
KONTOVEL : Pertot, Sedmak, Gruden, Rupel 10 (2:8), Baracci, Grilanc, Regent, Cingerla 9 (1:2), Dolhar 6 (0:1), Sterni 39 (9:20), Sta-nissa 7 (1:6).
V nedeljo se je zaključil turnir propagande, ki ga je organiziralo ŠZ Bor. V soboto sta Libertas in Servolana premagala Jadran oziroma Bor in se tako uvrstila v finale. Po lepi tekmi pa so slavili košarkarji Libertasa.
Mah finale med Borom in Jadranom je bil precej izenačen. Na začetku tekme so takoj povedli gostje, nakar so domačini prevzeli vajeti i-gre v svoje roke in s serijo uspešnih protinapadov prešli v vodstvo in ga tudi ohranili do konca srečanja. Pri Jadranu, ki je tokrat igral bolje kot ponavadi, se je odlikoval Stanissa, pri Boru pa Aljoša Race.
Za najboljšega igralca turnirja so trenerji zbrali Jadranovega košarkarja Paulina, najboljši strelec pa je bil igralec Bora Ivan Bajc s 26 točkami.
IZIDI
Bor - Servolana 50:56 (18:31); Libertas - Jadran 69:13 (33:9);
FINALE ZA 1. MESTO: Libertas -Servolana 62:40 (31:23);
obtičal na zadnjem mestu skupine za napredovanje z dvema samima točkama. Naši igralci so dobro igrah le v tretjem setu.
Tekmovanje za 3. trofejo Pavla Sedmaka
V soboto in nedeljo bo na sporedu tradicionalno kotalkarsko tekmovanje za 3. trofejo Pavla Sedmaka. y soboto bodo ob 15. uri nastopih v kratkem programu, dan kasneje, prav tako ob 15. uri, pa prosti program.
od Branika
BRANIK: Serap 4 (0:3), Novak 19 (1:2), Vujišič, Popovič, Rutar 12, Planjšek 2, Mihajlovič 4 (0:3), Adam 2, Rek 5 (1:2), Doljšak 20 (3:12).
V finalu za prvo mesto je doma ča peterka presenetljivo premagala močne nasprotnike. V prvem polčasu so sicer domačini imeli več od igre in so si zagotovili tudi prednost 17 točk. V nadaljevanju pa so Mariborčani začeli s hitrim tempom igre zadevah kot za stavo in so skoraj dohiteli domačine. Prav v zaključnem delu pa so se Kontovelci zbrali in zmagah s tremi točkami razlike.
Ob koncu se je predsednik ŠD Kan-tovel Henrik Lisjak zahvahl vsem nastopajočim in nagradil prve tri u-vrščene ekipe s pokali ter obsodil nešportno zadržanje ekipe Intermug-gia. (M.R.)
FINALE ZA 3. MESTO: Bor - Jadran 55:44 (26:22).
BOR: Pertot 6. Bajc 11, Acerbi 2, Bole 2, Race 16, Cupin, Ažman 4, Krasna 10, Gašperini 4.
JADRAN: Pizziga 1, Matej Gruden, Brumat 6, Paulina 12, Stanissa 15, Gerh, Lesizza 9, Mitja Gruden 1.
(Adrijan Kovačič)
Breg — Dardi 24:46 (14:28)
BREG: Koren 6, Tul 2, Cali 6, Kocjančič, Canziani, Vodopivec, Žerjal 2, Garbato, Gerbino 8, Mingot.
Bregovi minikošarkarji nadaljujejo s svojimi obetajočimi nastopi na turnirju Pasmon. Tudi proti solidni e-kipi Dardi so se naši enakovredno borih večji del tekme. Žal so nekoliko popustih v napadu v tretji četrtini, kar so nasprotniki tudi spretno izkoristili. Za dober nastop je treba tokrat pohvaliti vso našo ekipo, pa tudi trenerja Sika. (Čok)
Jamlje in Olympia v polfinalu
Na odbojkarskem turnirju »M+N« v Turjaku se končujejo kvalifikacijska srečanja. V polfinale sta se že uvrstih slovenski Sester ki Jamelj in Olympie. še zlasti preseneča uspeh Jameljcev, ki so v zadnjem nastopu premagali štandreški Val. Izidi zadnjih treh kol so naslednji: Libertas GO - Jamlje 1:2, Italcantieri - Jamlje 2:0 (8, 10), Olympia - Grado 2:0 (1, 10), Libertas Turjak - Intrepida 2:0 (12, 10). Val - Jamlje 1:2 (11, -i, 10).
SKUPINA A: Jamlje in Italcantieri 6, Val 4, Libertas GO in Mobil-casa 0.
SKUPINA Bi Olympia in Libertas Turjak 6, Grado in Intrepida Mariano 2, Naš prapor Sošol 0.
V soboto je bil v Križu izredni občni zbor ŠD Vesna. Vzrok za sklic izrednega občnega zbora je bil izpad prve ekipe iz 1. amaterske nogometne hge in občni zbor naj bi dal odgovor, kakšna bo prihodnja usoda tega kriškega društva. V pri sotnosti vehkega števila članov in simpatizerjev Vesne je predsednik društva Angel Bogateč podal uvodno poročilo, v katerem je navedel glavne probleme, ki so po njegovem privedli Vesno v tako nezavidljiv položaj. Kot pravi Bogateč, je glavni vzrok slabih rezultatov prve ekipe ta, da je delo na mladinskem področju paralizirano, da imajo za prvo ekipo le eno ekipo najmlajšdh, ki je sicer uspešno nastopala v prvenstvu, ne more pa biti rezervoar za prvo ekipo. Drugi vzrok za izpad so razne poškodbe in druge nepredvidene odsotnosti igralcev, tako da je imel trener redkokdaj na razpolago najmočnejšo enajsterico.
Posebno poglavje pa predstavlja odbor, ki sedaj šteje le še pet članov in sam ne more opraviti vsega dela, ki ga zahteva delovanje društva. Zato je nujno potrebno, da se odbor razširi na vsaj 20 ljudi, kar bi omogočilo, da si Vesna v bodoče lahko zastavi bolj ambiciozne načrte in se v kratkem povrne spet v 1. AL, v nasprotnem primeru pa sedanji odbor ne more zagotoviti ustreznih po gojev prvi ekipi in bo zaradi dolga, ki se vleče že nekaj let odbor prisiljen prodati vse igralce, ki so jih dobili v zadnjih treh letih
Odbor društva je skozi celo leto aktivno deloval, skrbel za obe društveni ekipi, poleg tega pa sodeloval pri vrsti akcij, ki so društvu prinesla potrebna finančna sredstva za redno delovanje. Svoje poročilo je Bogateč zaključil s pozivom članom in simpatizerjem Vesne, da se aktivno vključijo v delovanje društva in s svojimi močmi prispevajo, da se Vesna spet vrne na tiste pozicije, ki jih je imela v zadnjih letih.
Po predsedniškem poročilu je sledila precej razgibana razprava, v kateri so prisotni predvsem iskali vzroke za izpad prve ekipe. Mnenja so bila precej deljena, saj so mnogi pripisovali krivdo trenerju, ki naj ne bi znal ustvariti potrebnega vzdušja v ekipi, ki je zato igrala slabše kot zmore.
Odbor in tudi nekateri člani so krivdo iskah na drugi strani, to je pri igralcih, ki niso bili dovolj resni in so premalo trenirali, da bi lahko dosegli boljše rezultate. Po mnenju
odbora je trener napravil vse, kar je bilo v njegovi moči, vendar je bil v svojjh prizadevanjih preveč o-samljen in ni naletel na podporo vseh igralcev, kar je slabo vplivalo tudi na vzdušje v ekipi.
V razpravi smo pogrešali predvsem konkretnih predlogov za izhod iz krize, v katero je zašla Vesna. Pri prisotnih je prevladovala predvsem zaskrbljenost za usodo prve ekipe, premalo pozornosti pa je bilo namenjene mladinskim kategorijam, ki naj bi v prihodnosti zagotovile priliv prvi ekipi in tako ustvarile večje jedro domačih igralcev ter s tem zagotovili Vesni mirnejšo prihodnost.
Na koncu je izredni občni zbor prišel do zaključka, da je nujno potrebno poiskati nove ljudi, ki bi bili pripravljeni kadrovsko okrepiti dosedanji odbor, saj se v nasprotnem primeru postavlja tudi vprašanje nadaljnjega uspešnega obstoja tega društva.
Mislimo, da bodo pri Vesni našli nove ljudi, ki bodo vnesli dodaten elan v društvo, da bodo okrepili delovanje mladinskega odseka in zagotovili prvi ekipi take pogoje, da se bo lahko že v bližnji prihodnosti ponovno potegovala za vrnitev v 1. amatersko ligo, s čimer bodo poravnali tudi svoj dolg do navijačev, ki so Vesno v vseh tekmah spremljali v velikem številu, (rg)
obvestila
Košarkarska zveza
sporoča, da se tečaj za zvezne trenerje prične danes, 14.6., ob 19. uri na stadionu »1. maj«.
ŠZ Sloga
sklicuje jutri, 15. junija 1984, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah redni občni zbor. Prvo sklicanje ob 20. uri, drugo, ob 20.30. Dnevni red: 1. predsedniški pozdrav, 2. tajniško poročilo, 3. poročilo planinske sekcije, 4. blagajniško poročilo, 5. volitve, 6. zaključki.
Jadralni klub Čupa
vabi vse mlade člane in prijatelje na občni zbor mladinskega odseka jadralnega kluba Čupa, ki bo v soboto, 16. junija, ob 17. uri na klubskem prostoru v Sesljanskem zalivu. Dnevni red: poročila odbornikov mladinskega odseka, izvolitev novih odbornikov, določitev reditelja za poletno sezono.
V zadnji tekmi za napredovanje v D ligo
Italcantieri ugnal Sočo
Italcantieri — Soča
3:1
NA TURNIRJU V TURJAKU
Na Borovem turnirju »propaganda«
Bor tretji, Jadran četrti
3 KRAT MUNDIAL
Saša Rudolf
(2.)
V	Stuttgartu, kjer je imel RAI centralo za prvi R®1 tekmovanja, je bilo v tistih junijskih dneh izredno vroče. K sreči je bila radijska postaja, od koder smo Poročali, na griču sredi zelenega parka. Studii, da Re bi kvarili pogleda na park, so bili pod zemljo, torej hladni in prijetni. Poleg tega smo imeli na razpolago Raj večji studio, ki je bil običajno namenjen snemanju radijskih iger. Bila je obsežna dvorana z najrazlič-Rejšimi pripravami za zvočno opremo. Morda je bilo Prav zaradi tega poročanje za naše poslušalce deloma Reobičajno, ko sem pošiljal zvočno obogatene dopise ‘R intervjuje.
V	bližini smo odkrili srbsko restavracijo, ki je skrbela za naše želodce z vsem od lepinj do čevapčičev in pleskavice ter od pasulja do jagnjetine, vse Zalito z domačo lozovačo. Gospodar lokala je nalašč za našo skupino zapiral obrat šele proti jutru, kaj ne hi. saj je družba stalno naraščala. Med gosti, ki so Za dan ali dva prišli v Stuttgart, mi je še posebej °stal v spominu zdravnik-popevkar Enzo Janacci.
Za konec tedna je prišel na obisk k prijatelju tiePpu Violi, ki je bil tedaj reporter radijskega športna poola. Da ne bi bili žejni, nam je pripeljal zaboj ftalijanskih vin.
Med pasuljem in pleskavico sta z Violo pripravila kabaret na račun južnjakov, ki silijo na sever. Seveda ni manjkalo zbadljivk na vedno očitnejši dualizem v italijanski reprezentanci med Rimom in Milanom.
Prestolnico so zastopali člani državnega prvaka Lazia Wilson, Chinaglia in Re Cecconi, Milan pa predvsem Rivera in Mazzola. Trener Ferruccio Valcareggi je imel s sodelavcem Memom Trevisanom (oba Tržačana) res polne roke dela, da je preprečil hujše razprtije med taboroma.
Med večerjo sta naša kabaretista skovala kuplet
—	povsem žaljiv za južnjake — na motiv Janaccijeve popevke »Vengo anch’io — no, tu no.« Pa še sta se oproščala, predvsem Janacci, če sta brez spremljave zgrešila noto.
»Veste nimam posluha,« je zatrjeval Janacci, »kako bi drugače postal popevkar?«
Če so olimpijske igre pred dvema letoma potekale v znamenju gesla »Igre kratkih razdalj sredi zelenja«, so organizatorji Weltmeisterschafta izbrali povsem nasprotno pot. 16 finalistov so porazdelili v štiri skupine z izredno oddaljenimi sedeži (prva skupina je izmenično igrala v Berlinu in Hamburgu, druga v Frankfurtu, Dortmundu in Gelsenkirchnu, tretja v Dusseldorfu, Hannovru in Dortmundu, četrta pa v Stuttgartu in Munchnu).
Teden dni življenja v Stuttgartu — v telefonskem imeniku sem odkril preko tisoč slovenskih priimkov
—	je potekal ob ogledu Neckarstadiona, ki so ga za Mundial obnovili, mu prizidali tiskotni center in na novo prekrili travnato ploskev.
Obiskali smo tudi italijansko reprezentanco v Lud-vvigsburgu, jugoslovansko v Kònigsteinu in poljsko v
Monrothu, kjer smo končno na lastne oči videli toliko opevane stewardese svetovnega prvenstva.
Organizatorji so časnikarjem in VIP gostom dali na razpolago 120 deklet v zelenih uniformah, ki so večinoma skrbele za prevajalsko delo. Uniforme so obsegale osem kosov: plašč, večerno obleko, jopico, krilo, hlače, bluzo in dežni plašč. Vse v zeleni, to je barvi nemške nogometne zveze z izjemo bluze oranžne barve. Kompozicija barv, ki je bila v kričečem nasprotju z eleganco »made in Italy«. Stewardese so organizatorje stale pol milijona mark.
KOENIGSTEIN — TRDNJAVA PLAVIH
Za obisk jugoslovanske reprezentance, ki se je na prvenstvo pripravljala v Kònigsteinu, 22 km od Frankfurta, med italijanskimi kolegi v Stuttgartu nisem našel sopotnika. Toda imel sem srečo, eden od najetih avtomobilov je bil tistega dne na razpolago. Dobil sem ga s šoferjem, mladim italijanskim izseljencem, ki se je v desetih letih življenja v Nemčiji poleg domačega narečja iz okolice San Benedetta v Markah naučil še nemški dialekt iz okolice Stuttgarta.
Podjetni, vedno lačni fant, me je najprej po ovinkih, nato pa kar naravnost vprašal, kaj jedo ti »slavi«, h katerim potujeva. Ko je zvedel, da ne bo špagetov in parmezana kot pri »azzurrih« v Ludwigsburgu, se je malce namrdnil, pa se koj unesel, ko je slišal za slivovko.
»Glavno je, da ne bova lačna in žejna,« je po-filozofiral in pritisnil na plin, da bi bila čimprej na cilju, kjer naju čaka slivovka.
Naročnina Mesečna 10 000 lir celoletno 120 000 lir V SFRJ številka 15.00 din. naročnina za /oseb mke mesečno 180.00. letno 1 800.00 dm. za orgo-mzociie m podietio mesečno 250,00. letno 2 500.00 din
Poétnl tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11 5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 L|ubl|ana Kardelievo 0/II nad telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Moli oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20'7 IVA 18 - Osmrtnice, zahvale in sožalia po formatu Oglasi iz dežele Furlanije' Julijske krajine se noro Č0|0 pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 tel 775 275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI
TRST Ul. Montecchi 6 RP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubc!s 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja LJZTT	tejvjd Clan Italijanske
in tiskar^ ^ITrst	[Mlin zveze Časopisnih
I	1	založnikov FIEG
Diplomska naloga o dvojezičnosti
BOČEN — Tukajšnje odbor-ništvo za šolstvo in kulturo je razpisalo že drugi nagradni natečaj za najboljšo diplomsko nalogo o vprašanju dvojezičnosti in dvojezičnega poučevanja. Mednarodno razsodišče je prvo mesto (in nagrado 1,5 milijona lir) prisodilo Silvii Rinaldi, ki je na filozofski fakulteti turinske univerze razvila problem dvojezičnosti med otroki italijanskih izseljencev v ziiriškem kantonu. Na drugo mesto se je uvrstil Fernando Basili, ki živi in študira v Sydneyu ter je obravnaval vpliv angleščine na italijanske izseljence v Avstraliji.
Namen teh natečajev, ki so domena le absolventov, je zbrati primemo gradivo za rešitev zapletenih vprašanj socio - jezikovne narave v Gornjem Poadižju.
Odkrili so jih finančni stražniki
Nasadi za mamila po vsej Italiji
RIM — V Italiji se zaskrbljujoče širi protizakonito gojenje rastlin, iz katerih je mogoče pridobivati mamila. V zadnjih časih so finančni stražniki odkrili takšne nasade v skoraj vseh ita’ijanskih deželah ter zaplenili preko 230 tisoč rastlin. V glavnem gre za gojenje indijske konoplje, iz katere pridobivajo mamili hašiš in marijuane, ter opijskega maka.
Največje nasade so odkrili na skrajnem jugu in na skrajnem severu državnega ozemlja, v Apuliji in na Tridentinskem. V občini Lesina v pokrajini Foggia so finančniki zaplenili kar 200 tisoč opijskih makov ter aretirali dva moška. V kraju Porgine, ki se nahaja v okolici Tridenta,
pa so finančniki odkrili nasade indijske konoplje, na katerih so gojili o-krog 5 tisoč rastlin. Tudi v tem primeru jim je uspe’o aretirati tri moške. Na njihovem domu so našli tudi večjo količino mamil ter pištolo.
Kot rečeno, pa se nasadi rastlin, iz katerih je mogoče pridobivati mamila, pojavljajo takorekoč po vsem državnem ozemlju. Tako so npr. finančniki v teh dneh odkrili manjše nasade na otokih Vulcano in Lipari ter v bližini Siracuse. Tu je neki kmet gojil indijsko konopljo sredi koruzne plantaže.
Ti nasadi so še en znak, ki opozarja, da se narkomanija zaskrbljujoče širi v Italiji.
Svojevrsten dvojnik
Angleška kiparka Judith Craig je izdelala voščen kip znanega popevkarja Boy a Georgea. Da ne bo pomote: izvirnik je na desni
LR Kitajska dvori Tajvanu
PEKING — Prvič v zgodovini Ljudske republike Kitajske so te dni uradno objavili sliko pokojnega generala Čankajšeka. Slika je v knjigi, ki obravnava obdobje 1924 - 27, ko so naconalisti in komunisti sodelovali ter skupaj ustanovili vojaško akademijo za urjenje oficirjev. Slika prikazuje čankajšeka kot predsednika te akademije.
Njena objava sodi v okvir politike »iztegnjene roke«., ki jo pekinška vlada vodi že dalj časa nasproti Tajvana v prizadevanjih doseči ponovno združitev obeh Kitajsk. Predsednica tako imenovane političnZ-posvetovalne konference LRK Dengjingčao, vdova prvega ministra Čuen-laja, je v teh naporih nazvala Tajvance celo kot prijatelje. Politike »iztegnjene roke« nista zavrnila niti nedavna incidenta v tajvanski ožini, kjer so nacionalisti potopili dve ladji LR Kitajske.
Anketa o delavkah
RIM — Nevarnost splavov, spontani splavi, preura-njeni porodi in ginekološke motnje so dosti bolj razširjene med delavkami kot med ženskami, ki skrbijo izključno za hišna in družinska opravila. To je najvidnejši rezultat analize Italijanskega inštituta za družbeno medicino, ki je v štiriletni anketi proučila zdravstveno stanje 4.500 žensk v 28 industrijskih obratih.
Med drugim pa so tudi ugotovili, da delavke jemljejo več zdravil in pomiril, da so pogosteje pri zdravnikih in v bolnišnicah. Motnje se v glavnem nanašajo na živčni sistem. Na zdravje delavk pa kvarno vplivajo predvsem temperature, ropot, napor in neprimerna drža ter dolgočasno in ponavljajoče delo. V obratih se vse premalo preverja zdravstvene razmere in pogoje na delovnih mestih, delavke pa so premalo obveščene •o svojih pravicah za zdravo delovno mesto.
Odlomek
Iliade
PRAGA — Italijanski izvedenec dr. Pintaudi iz Firenc je prišel do velikega odkritja: med 6 tisoči grškimi papirusi, ki jih hranijo v češkem Narodnem muzeju, je odkril tudi papirus, na katerem je zapisan odlomek iz Homerjeve Iliade.
Odlomek iz tega znamenitega Homerjevega epa gre datirati v drugo stoletje pred našim štetjem in je najstarejši literarni tekst na češkoslovaškem.
PRI »POŠTNIH« NAKUPIH
Skopuštvo
Italijanov
RIM —- Italijani so med tistimi Evropejci, ki najmanj potrosijo za nakupe »po pošti«. Medtem ko Zahodni Nemec potegne letno iz žepa 218 tisoč lir, Anglež 113 tisoč in Francoz 93 tisoč, pa se Italijan za tovrstne nakupe zadovolji s samo 15.610 lirami.
Vzrok temu skopuštvu je iskati v tem, da je prodaja po pošti v Italiji še zelo mlada stvar, v veliki meri pa gre fenomen pripisati tudi dejstvu, da Italijan ne zaupa poštni službi.
Kolajne za zmagovalce
Tako bodo zgledale kolajne, ki jih bodo prejeli zmagovalci raznih športnih panog na olimpijskih igrah. Ali bodo ta priznanja kaj veljala, je vprašljivo, saj bo manjkala v Los Angelesu kopica svetovnih prvakov iz vzhodnih držav
(Telefoto AP)
Pomanjkanje delavcev ali lenoba?
PRAGA — Tudi letos se ponavlja že običajna slika iz prejšnjih let: v izložbah trgovin v češkoslovaških mestih visijo plakati s pozivi dijakom in študentom, naj med počitnicami pomagajo osebju trgovin. V bistvu bi se morali dijaki in študentje za nekaj časa preleviti v trgovske pomočnike, raznašalce blaga, skladiščnike. . . Plača resnici na ljubo ni visoka, a niti premajhna za vloženi trud.
Vodilni organi niso zadovoljni z odzivom, da so v številnih primerih primorani kratkomalo zapreti trgovine, da lahko zagotovijo letni dopust osebju. Zaradi tega se ponovno ponavljajo prizori meščanov, ki z veliko mero potrpljenja iščejo odprte trgovine, da bi se lahko oskrbeli z najnujnejšim.
Čehi in Slovaki so se kot kaže že privadli taki praksi, saj so obenem prepričani, da res primanjkuje ljudi. Nekateri podatki celo navajajo, da v ČSSR manjka kar 100 tisoč delavcev.
V zadnjem času pa se vedno bolj širi prepričanje, da so take trditve le delno osnovane. Celo v uradnih
krogih zatrjujejo, da so trditve, češ nimamo ljudi, le slepilo za nedejavnost, pomanjkljivo oskrbo in druge nepravilnosti, številni so primeri, ko je delovna sila nesmotrno rabljena, da dela po več oseb za isto delovno mesto, da ni sistem nagrajevanja dovolj stimulativen, da vodilni organi zaposlujejo prekomerno šteinlo ljudi, samo da omilijo prenizko storilnost.
O vsem tem je dovolj zgovorne dokaze odkril neki praški reporter, ki je obiskal neko tovarno, še pred iztekom delovnega časa so številni delavci preoblečeni čakali pred urami, kjer žigosajo odhode.
Trditve torej, da ima ČSSR dovolj delovne sile, so po mnenju gospodarskih analiz upravičene. ČSSR bi marala le bolje in smotrneje izkoristiti svojo delovno silo in stopiti na prste vsem tistim, ki se opravičujejo s cenenimi izgovori, da ni ljudi. Samo v eni panogi j? pomanjkanje delovne sile resnično, in sicer v kmetijstvu. Po vojni je polja zapustilo več kot dva milijona ljudi, oblasti pa se sedaj na vse kriplje trudijo, da bi jih vrnile na deželo, potem ko so jih spravile v mesta in tovarne.
Miki misteri Trije hribolazci
Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika
tEBOS WOGEl! p - ~ .Tp J	,, NEUi^ori^O^
1.
	UŽAUENI LAUOTTW SETE Z VSO VNEMO ZAKADIL V STRMINO...
	
	
	
	■
Atentat delo fašistov in ameriške CIA?
V Mehiki ubili časnikarja ker je pisal samo resnico
CIUDAD DE MEXICO — Menda še noben atentat ni tako globoko pretresel javnega mnenja v tej latinskoameriški državi kakor umor najbolj znanega mehiškega časnikarja Manuela Buendija. Prejšnji petek ga je sredi belega dne in v strogem mestnem središču s tremi natančnimi streli ubil 19 let star mladinec kratko ostriženih las po vojaškem vzoru, nato pa pred številnimi zaprepadenimi pričami mimo sedel na motocikel in odbrzel. Pravijo, da so atentat naročili in izvršili skrajni desničarji ob zunanji zaslombi ameriške obveščevalne agencije CIA.
Buendi je veljal za najboljše in najostrejše mehiško pero, za neustrašnega novinarja brez dlak na jeziku, ki se nikoli ni menil za to, komu bo stopil na prste. Nekaj primerov: neizprosno je bičal zdajšnje in prejšnje državne upravitelje; dosedanjega direktorja najmogočnejšega mehiškega podjetja Pemexa, senatorja Serana, je obtožil korupcije; bivšega šefa policije, generala Durasa, je dal spraviti za rešetke zaradi zločinov, ki jih je zagrešil in še in še. V enem svo-
jih zadnjih člankov je pa razkril javnosti obstoj fašistične organizacije Tee os, ki se je razvila kar znotraj univerze v najbolj mehiškem od mehiških mest Guadalahari. Pripisal je, da gre za 300 nekdanjih gardistov zrušenega nikaragovskega diktatorja Somoze, ki jim je pritihotapljenje na univerzo omogočil sam rektor, da je organizacija ustrojena polvojaško in da jo financira CIA. In prav ta članek naj bi Manuelu Buendi ju zapečatil usodo.
Najuglednejši mehiški večemik »_Ex-celsior«, za katerega je umorjeni časnikar pisal, je v naslovu z mastnimi črkami zahteval od vlade takojšnjo zadostitev pravici z zasleditvijo morilca in tistih, ki so ga poslali, ter njihovo obsodbo. Enako uglašeni vzkliki so brž po atentatu prišli iz ust kar 2000 mehiških novinarjev, ko so se zbrali pred hišo, v kateri je po-kojni bival. Na pogrebu je bil sam mehiški predsednik Miguel de la M®' drid, ob njem sta bila notranji minister in minister za informacije. Državni poglavar je potrdil načelo o svobodi tiska.