ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXXI | 5. aprila 2022 - Buenos Aires, Argentina | Št. 4 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija ZAČETEK POUKA PO SLOVENSKIH ŠOLAH V BUENOS AIRESU V soboto, 12. marca, smo se malo pred deseto uro zbrali v Slovenski hiši, prvič po dveh letih, Tega smo se že vnaprej zelo veselili! Vsako šolo sta zastopali slovenska in argentinska zastava, ki so jih učenci s ponosom prinesli v cerkev Marije Pomagaj. Sveto mašo je daroval g. Toni Burja CM, lepo nam je govoril o žrtvicah, ki jih lahko naredimo v tem postnem času, da se naše srce pripravi na največje praznovanje krščanske Cerkve: vstajenja našega gospoda Jezusa Kristusa. Slomškova šola je zelo lepo vodila petje in vsi ostali smo jih spremljali. Ob tem smo tudi prosili za uspešno šolsko leto, naj nas sveti Duh razsvetli z darovi, da bomo pridobili čimveč veščin in da bodo naše glavice ob koncu šolskega leta polne izkušenj in lepih spominov na slovensko šolo. Pa seveda tudi za mir na svetu, prav posebno v Ukrajini, kjer je trenutno zelo hudo. Po maši sem na kratko nagovorila otroke in starše: “Povem Vam da, če si nečesa močno želite, lahko to dosežete. Uspeh bo zahteval potrpežljivost, težko delo, pravo borbo in veliko časa; toda uresničljivo bo za vse tiste, ki si boste to želeli! Naj vam v tem šolskem letu zaželim, da se veliko naučite, se zabavate in veselite, da se med seboj razumete in spoznavate. Mi, vaši učitelji in starši, vam bomo vedno stali ob strani in vam pomagali premagovati učne in vzgojne ovire. Zaupajte nam! Le z roko v roki bomo ustvarjali pogoje, ob ROŽMANOVA ŠOLA | San Martín 70-letnica Rožmanove šole Veselo v jubilejno leto! Počitnic je že konec; čas je, da se zopet zberemo v slovenski šoli. V soboto, 19. marca, ob 8.15 smo se dobili v Slovenskem domu San Martin. Kakšno veselje ob nasmejanih obrazih otrok (nekateri še malo zaspani), ki so se prišli vpisat v šolsko leto 2022. To je posebno leto, saj praznujemo 70-letnico naše drage Rožmanove šole. Vpisovanje je imela na skrbi voditeljica Nina Pristovnik, ki je zapisovala imena in priimke, starost in druge podatke učencev. Na seznamu je 21 učenk in učencev. Nato smo se zbrali na dvorišču pod lipama, pred kapelo Marije Pomagaj. Najprej smo s slovensko in argentinsko himno pozdravili domovino. Zastavonoši sta bili Tatiana Mokorel in Sofia Vomberger. V nadaljevanju je veroučiteljica Olga Dolenc prosila starše, naj vsak blagoslovi svojega otroka s križem. Povabila je tudi učiteljice, naj se pokrižajo med seboj. Želeli smo si srečno novo šolsko leto z božjim blagoslovom ter pozdravili sv. Marijo in Jezusa. Zmolili smo za večni pokoj bivših ravnateljic, učiteljic in učencev. Posebno smo se spomnili nekdanjega učitelja Borisa Pavšerja, ki je 16. marca odšel po večno plačilo. Na dan praznika sv. Jožefa katerih se bomo kljub večkratnim naporom prijetneje počutili. Skupaj z vašimi starši soustvarjamo proces učenja in vzgajanja. Spoštujte učitelje in tudi sošolce, čeprav se včasih ne strinjate z njimi. Ljudje smo različni – tako po spolu, prepričanju, obnašanju, znanju in zgledu. Bodite strpni do vseh in dopustite drugim drugačnost in sodite človeka po srcu. Tako boste marsikomu prizanesli nepotrebne in mučne bolečine. Bodite hvaležni, da lahko obiskujete slovensko šolo, posebno v teh dneh, ko po televiziji vidimo in poslušamo kako morajo otroci in družine iskati nove poti zaradi vojne. Prisiljeni so v zdomstvo, kot nekoč vaše babice in dedki. Tako so si tukaj na tujem, prav daleč od domovine, zgradili novi dom, zato bodite ponosni in upoštevajte nasvete in izkušnje starejših. Bodite delavni, skrbni in redni, da bomo v ponos našim koreninam! Spoštovani odrasli in starši, bodimo učencem v oporo in v zgled. Ne zahtevajmo od njih nekaj, česar sami ne počnemo. Medsebojno spoštovanje in zaupanje se gradi na soodvisnosti, doslednosti, skrbnosti, spodbujanju in pomoči! Želim vam prijetne dni v šoli, v imenu vseh učiteljev in staršev, pa srečno pri iskanju poti, ki vodijo v življenje skupaj z vašimi otroci!” Zahvalila sem se še v španskem jeziku tistim staršem, ki stojijo ob strani, sprejmejo in spoštujejo našo dediščino, kajti kar otroci pridobijo v teh letih je zelo pomembno in njihova zavest, da to želijo za otroke, je zelo dragocena in vredna spoštovanja. LvS PREŠERNOVA ŠOLA | Slovenska Pristava smo se njemu priporočili in ga prosili, da bi mu lahko bili podobni. Sledila je predstavitev učiteljskega zbora. V Rožmanovi šoli poučujejo: Andrejka Kociman (vrtec), Juli Kastelic (1. in 2. razred), Nadja Petkovšek (3. in 4. razred), Nina Pristovnik (6. razred), Magda Zupanc (7. in 8. razred), Olga Dolenc in Juli Kastelic (verouk). Nova učiteljica petja Ariana Žigart se nam je predstavila z igranjem na harmoniko. Postavili smo se v velik krog in ob spremljavi smo učiteljice pele pesmico Dobro jutro, dober dan. Pri vsaki kitici pa smo morali ploskati, skakati, kimati, udariti ali se migati. Razdelili smo plakate z imeni učencev in učiteljic, vsak se je moral predstaviti, potem smo se pomešali in vrnili smo plakat, komur je pripadal. Spoznali smo tudi nova učenca, dobrodošla med nami Killian Jerman in Franco Belec, ki sta vstopila v vrtec. Po uradnem začetku šolskega leta je šel vsak v začasno učilnico, ker so novi prostori še v gradnji. Prvi dan pouka smo zaključili ob 12.30. Bil je kar naporen začetek, a vse nam je bilo lažje ob zavedanju, da novim generacijam predajamo zaklad, ki so nam ga zapustili starši in stari starši. Otroci veselo tečejo in se igrajo na vrtu, pri vhodu se pozdravljajo starši, mlajši otroci z velikimi očmi gledajo naokoli a se držijo svojih mamic ali starih mam... Tako je bilo, ko smo se v soboto, 19. marca, srečali za začetek šolskega leta 2022 na Pristavi. Ob 8:45 smo slišali šolski zvonec, in takoj so se otroci uvrstili po razredih. Letos obiskuje šolo 47 učencev. Gospa ravnateljica Prešernove šole Andrejka Papež je prisrčno pozdravila vse učence, učiteljice in družine. Nato smo zapeli argentinsko in slovensko himno in učenci zadnjih razredov so dvignili obe zastavi. Skupaj smo zmolili, se zahvalili in prosili Boga za to novo leto. Juli Kastelic BARAGOVA ŠOLA | Slovenska vas Upamo, da bomo imeli uspešno leto, se poglobili v slovenski besedi in pesmi, veri, se veliko naučili o Sloveniji, in tudi spoznali nove prijatelje. Da bomo skozi leto prihajali vsako soboto z veseljem in navdušenjem v šolo na Pristavo! Osnovna šola France Prešeren Točno ob osmih je šolski zvonec oznanil začetek šolskega leta v soboto, 19. marca. Postavili smo se v vrste pred Baragovem spomenikom, pozdravili zastavo ter zmolili. Pa odšli v učilnice. Za nekatere nove učitelje, novi šolski prostori… to pomeni, da smo že starejši. Mi učitelji vsako leto gledamo, kako so največji že v osmem razredu in kako nove glavice prihajajo v vrtec. V učilnicah so otrici ponavljali lanske snovi, slišala se je abeceda, in nekatere zgodbe iz počitniških dni. Pri petju je ga. Monika razložila, kako bomo letos uredili stenčas, to je načrt, ki smo ga po zgledu Slomškove šole že pred nekaj leti kovali, a je zaradi pandemije ostal nekako odložen in smo ga šele sedaj uresničili. Da otroci dobijo novi besedni zaklad smo uvedli stenčas kot vremensko napoved. Deskice nam kažejo dneve, mesece in kakšne so vremenske razmere, če je sončno, deževno, megleno, toplo, vetrovno itd… Po verouku smo odšli domov, prihodnjo soboto bodo pa učenci od 3. razreda naprej ostali pri ročnem delu ali folklori. Lepo smo se imeli prvo soboto: se učili, malo poigrali, zapeli in seveda molili za boljši svet, da bi lahko vsi k temu pripomogli! LvS STRAN 2 5. APRILA 2022 | SVOBODNA SLOVENIJA SLOMŠKOVA ŠOLA | Ramos Mejía V soboto, 19. marca, smo v Slomškovi šoli začeli novo šolsko leto. Po dviganju slovenske in argentinske zastave smo zapeli slovensko himno, za tem nas je pozdravila voditeljica šole. Nato smo vsi skupaj zmolili jutranjo molitev in se priporočili našemu zavetniku Antonu Martinu Slomšku ter ga prosili, naj on blagoslovi naša prizadevanja. Učitelji in starši smo imeli informativni sestanek, med katerim smo se pogovorili o tem, kako bo potekalo šolsko leto 2022, ob toplem čaju in kavi. Potem smo pa šli z otroki skupaj v učilnice. Pouk poteka vsako soboto od 8.30 do 12.45. Otroci od 3. razreda dalje pa imajo od 13. do 14. še telovadbo. Letos je v Slomškovi šoli 35 otrok. Naši učitelji, so: Vrtec: Viki Kastelic in Nadja Jakoš 1. razred: Zofi Bokalič 3. razred: Monika Vitrih Koželnik 4. razred: Angelika Smole Selan 5. razred: Nati Podržaj 6. in 7. razred: Gabi Oblak 8. razred: Jani Kocmur in Luci Petkovšek, pomožna učiteljica Verouk: Irena Zarnik, Marjana Grabnar in č.g. Franci Cukjati Petje: Pavlinka Vombergar Knjižničarki: Lučka Pregelj in Cynthia Pregelj Telovadba: Pavlinka Vombergar, Jani Kocmur in Janez Petkovšek Ravnateljica: Marjana Grabnar Predsednica odbora staršev: Veronika Godec Marini Marjana Grabnar BALANTIČEVA ŠOLA | San Justo Prvi dan pouka je potekel v soboto, 19. marca. Vendar smatramo, da se je šolsko leto začelo eno soboto prej s sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj, v Slovenski hiši, kjer so se zbrali šolarji in vseh osnovnošolskih tečajev. Danes pa nam je zgodaj zazvonil šolski zvonec in nas pozval k rednemu pouku. Zbrali smo se na dvorišču, kjer je otroke, starše in učitelje sprejela ravnateljica gospa Irena Poglajen Urbančič. Prve besede je namenila spominu dveh zadnjih let, kjer je pouk potekal na poseben način zaradi bolezni Covid in težkemu trenutku, ki ga preživlja Ukrajina. Hvaležno smo se vsi zazrli v podobo Marije Pomagaj in se s tem pogledom zahvalili za zdravje in svobodo. Sočustvujemo z narodom, ki je sedaj hudo preizkušan, kot so bili pred toliko leti naši starši in stari starši, ko so se borili za svobodo. JEGLIČEVA ŠOLA ABC PO SLOVENSKO Zvonček že kliče, veselje nam oznanja! Kako lepo je začutiti smehljaj otrok, ki prihajajo znova k pouku. Vsak otrok pride poln sanj in pričakovanja, z občutkom, da bo veliko delal in se potrudil, da bo zrasel v prijateljstvu, v znanju, v osebni rasti. Tako se tudi v naši šoli še naprej odpirajo vrata, da skupaj z učenci in njihovimi starši napredujemo v jeziku, združevanju in v ljubezni. Letos smo začeli šolsko leto 12. marca, najprej pred oltarno mizo z daritvijo svete maše, kjer smo prosili blagoslov za delo. Po maši smo pa imeli vpisovanje in pogovor s starši o pogojih za letošnje leto. Vpisanih je 19 otrok, pridobili smo nove družine, katerih smo zelo veseli. Te pomenijo nove moči, ki nas bodo obogatile. Pogrešali bomo tiste otroke in družine, ki so lani končali, a letos so že na vrsti drugi 4 učenci, naši največji, ki bodo ponosni zastavonoše in z zgledom bodo druge otroke spodbujali k pogovoru in k učenju. Malo bolj sproščeni glede pandemije, smo pa naslednjo soboto že ob 9:00 zaslišali zvonček in znova dvignili slovensko in argentinsko zastavo ter tako otvorili šolsko leto 2022. Skupaj smo lepo pozdravili Jezusa in Marijo in nato pogumno vstopili v učilnice z učiteljicami: 7. in 5. razred bo poučevala ga. Ana Urbančič Loboda, 3. in 4. razred ga. Nevenka Belič Stellatelli, 1. in 2. razred gdč. Paula Grbec – voditeljica šole, otroški vrtec bosta spremljala ga. Veronika Selan in g. Andrej Kavčič. V novih odprtih zvezkih so se začele pojavljati besede, risbe, imena, slovenska abeceda… vsak zvezek oznani, da je tu slovenski otrok, ki si želi naučiti jezik prednikov, ki ljubi korenine, ki ljubi slovenstvo. In kako biti Slovenec brez pesmi? Tako veselo je bilo, ko je gospa Kristina Mehle Ahlin prvič zaigrala na kitaro, otrokom kazala različne instrumente in jih navdušila z glasbo in petjem. Prvi dan niso v šolo prišli le otroci, temveč tudi želvica Repa, ki je obiskala mlajšo skupino in jim z velikimi očmi prebrala knjigo. Otroci so jo nad želvico takoj navdušili, jo narisali in potem v igri celo posnemali njeno hojo. Ta želvica jih bo vsako soboto pričakovala v šolski knjižnici in jim brala slovenske knjige. Vsako soboto želimo slišati otroški smeh, odkriti prijateljske poglede, začutiti delo in trud staršev in starih staršev, ki skupaj z nami učijo in ohranjajo ta zaklad slovenske vere in kulture. Hvala lepa vsem družinam, ki zaupajo srca malih naši šoli, saj vedo, da je to bogastvo ter dediščina, ki je ne smemo pozabiti ne zapustiti. Naj nas nebeška mati Marija vedno spremlja in uči hoditi skupaj kot ena sama družina, si medsebojno pomagati in tudi druge mlade moči navdušiti, da bi skupaj z nami poučevali to, kar nam je bilo podarjeno. P.G. v imenu učiteljev Jegličeve šole Po jutranji molitvi smo zapeli slovensko himno. Sledil je prisrčen pozdrav in dobrodošlica, ki ju je gospa Irena podala v slovenskem in španskem jeziku. V slovenski šoli se veselimo vsakega otroka, vsake družine, ki se zaveda vrednot, s katerimi se obogatijo otroci v slovenskem in krščanskem duhu. Naj seme ljubezni do slovenske besede in pesmi, obnovi v nas vseh ponos, a tudi odgovornost, da se bomo skupaj trudili ohranjati in posredovati bogastvo, ki smo ga prejeli. V šoli smo, da vam pomagamo, spodbujamo in vam stojimo ob strani pri najlepšem, a tudi najtežjem poslanstvu, ko vzgajamo odločne in plemenite kristjane, ponosne potomce slovenskih korenin in poštene argentinske državljane. Tako je otvorila šolsko leto 2022 s prošnjo k Svetemu Duhu, naj nas razsvetljuje in nas povezuje v veselo, odgovorno in velikodušno Balantičevo družino. V soboto, 9. aprila bomo zopet pričeli s tečajem ABC po slovensko, pod okriljem naše šole. Veselo na delo!! Alenka B.F. Nekaj utrinkov STRAN 3 SVOBODNA SLOVENIJA | 5. APRILA 2022 24. APRILA: DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE V SLOVENIJI Mnogo slovenskih državljanov, ki so člani slovenske skupnosti v Argentini so pred kratkim oz. bodo v kratkem dobilo poštno povabilo, da se udeležijo rednih volitev v Državni zbor Republike Slovenije 24. 4. 2022. To pa zato, ker vsi slovenski državljani, ki imajo stalno prebivališče v tujini (takozvani “izseljenci”) in so vpisani v posebni volilni imenik, lahko glasujejo na teh volitvah na dva načina: na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije z vzpostavljenim voliščem ali po pošti iz tujine. Izseljenci, ki so po uradni dolžnosti vpisani v posebni volilni imenik bodo na naslov prijavljenega prebivališča v tujini prejeli volilno gradivo, s katerim lahko glasujejo po pošti. Izseljenci, ki bodo po uradni dolžnosti na svoj naslov v tujini prejeli volilno gradivo lahko pa glasujejo tudi na diplomatskem predstavništvu oziroma konzulatu, če so v posebni volilni imenik vpisani v državi z vzpostavljenim voliščem, v tem primeru na veleposlaništvu v Buenos Airesu. Obveščanje o nameri glasovanja na veleposlaništvu pa ni potrebno. Udeleževanje pri volitvah je pravica vsakega državljana Republike Slovenije; če se res čutimo Slovence, je tudi naša dolžnost, da se teh volitev resno in premišljeno udeležimo, ne glede na to, če živimo na matičnem ozemlju naše domovine ali v inozemstvu. Ker se slovenski volilni sistem in sestava vlade precej razlikuje od argentinskega sistema vlade, se mi zdi prav, da najprej kratko opišem za kaj se gre pri teh volitvah. Torej: prva glavna točka je, da so to volitve v Državni zbor, ali slovenski parlament. Ta parlament je najvišji predstavniški in zakonodajni organ v Republiki Sloveniji in je sestavljen iz 90 poslancev, od katerih je 88 izvoljenih po proporcionalnem volilnem sistemu, dva pa sta predstavnika narodnih manjšin; eden za italijansko manjšino, drugi za madžarsko. Za razliko v Argentini, se slovenski parlament v celoti izvoli ali obnovi za vsak mandat, ki traja štiri leta. Torej volimo vseh 90 poslancev naenkrat. Njegova osnovna naloga je opravljanje zakonodajne funkcije oblasti, v okviru katere poslanci sprejemajo najpomembnejše pravne akte države. Državni zbor je tudi nosilec drugih funkcij, ki jih opravljajo sodobni demokratični parlamenti: predstavlja družbene interese, rešuje interesne konflikte, sprejema Ustavo Republike Slovenije, ter sprejema in nadzira državni proračun. Poleg teh funkcij opravlja Državni zbor volilno in nadzorno funkcijo. In kar je za nas zdaj pomembno, in to je tudi druga glavna točka teh volitev: Državni zbor na tajnem glasovanju izvoli z večino glasov (to je 46) vseh poslancev, kandidata za predsednika vlade, katerega je predsednik republike po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin predložil državnemu zboru. V primeru neizvolitve, ustava določa poseben postopek za izvolitev predsednika vlade. Na predlog predsednika vlade pa državni zbor izvoli ministre, ki se pred tem predstavijo pristojni komisiji državnega zbora in odgovarjajo na njena vprašanja. Tukaj se je treba spomniti, da v Sloveniji imamo • Predsednika republike. Po ustavi predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. Voli se na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah, na podlagi splošne in enake volilne pravice za obdobje petih let, vendar največ dvakrat zaporedoma. Trenutni predsednik republike je g. Borut Pahor. • Predsednika vlade. Vlada Republike Slovenije je organ izvršilne oblasti in najvišji organ državne uprave Republike Slovenije. Trenutno je predsednik vlade je g. Janez Janša. Torej, da poenostavimo: volivci volimo stranke, ki kandidirajo poslance, ki potem tvorijo poslanski zbor (parlament). Ti poslanci, na predlog predsednika republike, izvolijo predsednika vlade (premier). Predsednik vlade je nositelj funkcije izvršne veje oblasti - vlade, in tu se vidi glavna razlika med slovenskim in argentinskim sistemom; v Argentini je nosilec izvršne oblasti predsednik države, izvoljen neposredno na volitvah, tako kot na primer v ZDA, in on imenuje in odstavlja svoje ministre. V Sloveniji, kakor v drugih parlamentarnih demokracijah kot Italija ali Nemčija, predsednika vlade potrdi parlament na predlog predsednika republike. Ključno je to, da se za to potrebuje 46 poslanskih glasov. Torej bo naš glas za poslanske volitve neposredno (direktno) vplival na sestavo parlamenta in hkrati posredno (indirektno) vplival na izvolitev predsednika vlade. Predsednik vlade bo izvoljen, in se bo tudi obdržal na položaju, če in dokler bo imel podporo vsaj 46 poslancev. Ker je skoraj nemogoče, da bi samo ena stranka dobila večino glasov, se za teh 46 glasov morajo poslanci več strank dogovoriti da sestavijo vladno koalicijo, ki jim bo teh najmanj 46 glasov zagotovila. Te stranke podpišejo koalicijsko pogodbo, kjer se zavežejo k skupnemu programu vlade, in si potem razdelijo ministrske funkcije. Kot smo že povedali, predsednik vlade imenuje kandidate za ministra, a ti morajo tudi biti vsak posebej potrjeni v Državnem zboru z najmanj 46 glasovi. Tako se idealno sestavi tako imenovana večinska vlada. Zgodi se pa lahko tudi da stranke, ki želijo sestaviti vlado nimajo vseh 46 glasov, a pridobijo podporo tretjih strank v parlamentu, katerih poslanci bodo potrdili imenovanje premierja in ministrov, ampak ne bodo pa sodelovali v vladi. Taka vlada se torej imenuje manjšinska vlada, in ni tako trdna kot večinska, ker pač ima manj podpore v parlamentu. Naj še razjasnim zakaj premier potrebuje podporo parlamenta ne samo za izvolitev, ampak tudi za nadaljevanje vlade. Državni zbor lahko kadarkoli izglasuje nezaupnico vladi, in sicer ali s sprožitvijo interpelacije o delu vlade ali posameznega ministra, ali tako da v ustavno določenem postopku izvoli novega predsednika vlade, s čimer je dotedanji predsednik vlade razrešen. Predsednik vlade pa lahko tudi sam zahteva glasovanje o zaupnici vladi, pri čemer lahko ob neizvolitvi in na ustavno določen način predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve. Zdaj pa še to: koga predsednik republike predlaga kot kandidata za premierja? Najprvo se predsednik republike posvetuje z vodji vseh poslanskih skupin, in potem tradicionalno predlaga kot prvega kandidata predsednika stranke, ki je dobila največ poslancev, in ta mora v določenem času sestaviti koalicijo; možno je pa tudi, kot je napovedal g. Pahor za te volitve, da bo imenoval prvega kandidata, ki mu zagotovi, da razpolaga s 46 poslanskimi glasovi in lahko koalicijo sestavi, ne glede na to, če je relativni zmagovalec volitev ali ne. Velja omeniti, da ni potrebno, da je kandidat za premierja poslanec; nujno je samo to, da lahko zbere glasove 46 poslancev. Torej ko volimo določeno stranko na parlamentarnih volitvah, s tem izrazimo voljo, da kandidati te stranke postanejo poslanci, in posredno tudi izrazimo voljo, da bi predsednik te stranke postal naslednji premier ali pa sodeloval v vladni koaliciji. Več poslancev bo stranka imela v koaliciji, več ministrskih mest ji bo pripadalo v vladi. Katere stranke pa sodelujejo pri državnozborskih volitvah? Za te volitve je do dneva, ko to pišem, napovedalo sodelovanje vsaj štirinajst strank in gibanj. Da se izognemo prevelikem obsegu tega članka, bom na kratko orisal samo glavnih osem strank, ki imajo po napovedih realne možnosti uvrstiti se v parlament, in samo omenil ostale. Treba je namreč povedati, da se bo stranka uvrstila v parlament samo, če doseže volilni prag, ki ga predstavlja 4% vseh glasov. 1. Slovenska Demokratska Stranka (SDS) je ena izmed stalnic slovenskega političnega pros- tora. Šteje 25 let obstoja in 30.000 članov, kar pomeni da je največja slovenska stranka. Njen predsednik, g. Janez Janša, je trenutno tudi predsednik vlade. Volili jo boste, če se imate za klenega Slovenca, zaščitnika naroda, tradicije in vrednot; ostro zavračate komunizem; se poistovetite s tradicionalnimi zahodnimi vrednotami, od demokracije do zasebne gospodarske pobude, a zavračate bolj progresivne ideje, ki se širijo v Evropi; vidite v g. Janši ostrega, brezkompromisnega in močnega voditelja. Dodati je treba, da ta oster nastop tudi mnogo ljudi od njega odvrača, in to ustvari določeni bazen volivcev, ki so pripravljeni voliti katerokoli stranko “samo-da-ni-Janša”. Več o tem v nadaljevanju. 2. Socialni Demokrati (SD) je starejša stranka in formalno-pravna naslednica nekdanje Zveze Komunistov, in po njihovi definiciji uresničujejo idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Predesednica stranke je ga. Tanja Fajon. Volili jih boste, če pripadate levim vrednotam, utemeljenih v Osvobodilni Fronti (OF) in Narodno Osvobodilni Borbi (NOB), in kljub temu, da sprejemate demokracijo, se vam toži po Titovi Jugoslaviji; cenite stabilnost in rutiniranost dobro organizirane in ukoreninjene politične stranke; sprejemate progresivne ideje pogleda na spol in spolne usmeritve, ste naklonjeni multikulturnosti in podpirate migracije v Slovenijo iz ne-evropskih držav, Afrike, bližnjega in srednjega Vzhoda in podobno. 3. Krščanski Demokrati (NSi - Nova Slovenija). Krščanski demokrati so vodili osamosvojitev Slovenije 30 let nazaj in 30 let kasneje so še vedno tukaj, sicer v nekoliko drugačni, pomlajeni, sodobnim časom prilagojeni obliki, a še vedno trdni v svojih koreninah in vrednotah. Predsednik stranke je g. Matej Tonin, ki je tudi trenutni podpredsednik slovenske vlade in minister za obrambo. Volili jih boste, če politiko in življenje dojemate skozi krščanske vrednote (ali pa jim vsaj ne nasprotujete); so vam pomembni slovenska kultura, tradicija, družina in imate odprt pogled na podjetništvo in gospodarstvo, cenite svobodno zasebno ponudbo in manjšo regulatorno vlogo države, ki pa poskrbi za najšibkejše ter družine; v politiki cenite spoštljivost in moč argumentov, in če menite, da je v zadnji sestavi vlade NSi dokazala, da ima veliko mladih, a strokovno zelo usposobljenih kadrov. 4. Levica. Levica je skupek strank in gibanj, ki je relativno novi fenomen na slovenski politični sceni. Za nekatere so borci za pravičnejši svet, za druge so utopisti, naslonjeni na preživete reciklirane ideje propadlega komunističnega totalitarizma. Koordinator stranke je Luka Mesec. Volili jih boste, če se imate za borca proti kapitalizmu in zahodni model zavračate kot družbo velikih neenakosti in krivic; če verjamete, da ima zahod zgodovinsko krivdo in ga obtožujete imperializma in zatiranja drugih kultur, in hkrati ste velik zagovornik idej progresivne zahodne levice, od multikulturalizma, kulturnega neomarksizma, teorije spola in radikalnega zelenega prehoda in ste striktni zagovornik vsega državnega. 5. Lista Marjana Šarca (LMŠ). LMŠ je tipičen primer takozvane “instant” in “samo-dani-Janša” stranke. Marjan Šarec je bil drugi najbolje uvrščeni kandidat za predsednika države v volitvah, ki jih je dobil g. Borut Pahor novembra 2017. G. Šarec je svojo takratno popularnost izrabil za razširitev lokalne stranke, ki nosi njegovo ime in poleg anti-Janša stališča in levo-liberalne usmerjenosti ni imela izdelanega volilnega programa; a je kljub temu v parlamentarnih volitvah 2018 zasedla drugo mesto. Po tem, ko relativni zmagovalec volitev Janez Janša ni sprejel mandata za sestavo vlade, ga je g. Pahor podelil g. Šarcu. 17. avgusta 2018 je bil izvoljen za predsednika Vlade Republike Slovenije. 29. januarja 2020, tik pred začetkom COVID pandemije, je pa zaradi velikih nesoglasij v njegovi manjšinski koaliciji s premierskega mesta odstopil. Računal je s tem, da se ne bo našlo kandidatov za novega premierja in bi potemtakem bilo potrebno razpustiti parlament in sklicati nove volitve, kjer bi pridobil več podpore. Namesto tega pa se je zgodilo, da so stranke SMC in Desus spremenile stališče in se odločile v prid sodelovanju z SDS in NSi in sestavile sedanjo vladno koalicijo. Volili boste LMŠ, če g. Šarcu ne zamerite, da je vrgel puško v koruzo in zapustil vlado, in verjamete, da se je iz tega kaj naučil; če cenite to, da so po štirih letih obstoja in po letu in pol na oblasti vendarle spisali program stranke, in če uživate ob Šarčevih dovtipih in drugih retoričnih domislicah, saj je bil znan komik, preden je vstopil v politične vode. 6. Stranka Alenke Bratušek (SAB). Drugi primer “instant” in “samo-da-ni-Janša” stranke, ki je imela priložnost nekaj časa voditi slovensko vlado, in se ji je do sedaj uspelo obrdžati v Državnem zboru. Volili jih boste, če cenite sposobnost političnega preživetja Alenke Bratušek; če ste ravno dovolj liberalni, da ne bi volili konkurence na bolj levi strani, a ne dovolj liberalni za povezovanje z Janezom Janšo; če ste za Slovenijo precej značilna kombinacija osebe, odprte do liberalne zahodne kulture, a hkrati nasprotnik zasebne družbene pobude v zdravstvu in šolstvu, in če vam je pomembno, da volite žensko. 7. Stranka Gibanje Svoboda. Gibanje Svoboda je novi prišlek na slovensko politično sceno, in je zadnja verzija tiste posebnosti tega prostora, namreč stranke, ki kljub temu, da je nastala tik pred volitvami, čez noč postane favorit glavnih medijev. Predsednik stranke je Robert Golob, ki je pred tem vodil državno družbo za distribucijo elektrike GEN-i in pri tem dobival daleč najvišjo - in po mnenju nekaterih nezakonito - državno plačo v Sloveniji. Volili jih boste, če niste zadovoljni s obstoječo ponudbo na levem polu in zaupate obrazu Roberta Goloba; če ste pripravljeni tvegati s stranko, ki je nastala tik pred volitvami; če ste za močno vlogo države v družbi in gospodarstvu in za levo-liberalne vrednote kot so multikulturnost, odprtost do migracij, pravice LGTBQ, legalizacijo marihuane, evtanazije, itd. 8. Povežimo Slovenijo (PoS). To je novi projekt, ki združuje več manjših strank v skupnem cilju. Edina parlamentarna stranka v skupini je stranka Konkretno, ki je nastala z združitvijo stranke SMC, katere predsednik je g. Zdravko Počivalšek, sedanji podpredsednik vlade in gospodarski minister, in stranke GAS, katere predsednik je bil sedanji predsednik Državnega Sveta, g. Alojzij Kovšca. Druge stranke v PoS so neparlamentarne, med njimi tradicionalna Slovenska Ljudska Stranka (SLS). V tem gibanju so se oblikovali in (prvič v zgodovini) v skupno kandidatno listo povezali liberalno-gospodarski, ljudsko-socialni in zeleni steber. Volili jih boste, če ste ostali zvesti volilec stranke SLS, čeprav je izpadla iz parlamenta; cenite sposobnost povezovanja in verjamete, da vodi do uspeha, čeprav se stranke medsebojno v marsičem razlikujejo; cenite sposobnost iskanja stičnih točk različno mislečih in menite, da tega v slovenskem parlamentu primanjkuje; če so vam pomembni gospodarstvo, kmetijstvo, podeželje in regionalni razvoj. Kandidat PoS za premierja trenutno še ni znan. V volitvah so tudi napovedali sodelovanje DeSUS- Demokratična stranka upokojencev Slovenije, Slovenska nacionalna stranka (SNS), stranka Naša Dežela, gibanje Naša Prihodnost, Piratska Stranka, Državljansko Gibanje Resni. ca, Vesna - Zelena Stranka, in še nekaj drugih. Prihodnost Slovenije potrebuje preudarne in dobromisleče volilce. Pomagajmo ji! Marko Gaser Viri: e-uprava.gov.si | dz-rs.si | gov.si dvk-rs.si | iskreni.net STRAN 4 5. APRILA 2022 | SVOBODNA SLOVENIJA ELECCIONES LEGISLATIVAS EN ESLOVENIA Muchos ciudadanos eslovenos en Argentina han recibido recientemente o recibirán en breve una invitación postal para participar en las elecciones ordinarias a la Asamblea Nacional de la República de Eslovenia el 24 de abril de 2022. Esto se debe a que todos los ciudadanos eslovenos que tienen residencia permanente en el extranjero (los llamados “emigrantes”) y están inscriptos en el censo electoral especial, pueden votar en estas elecciones de dos formas: en una misión diplomática o consulado de la República de Eslovenia con un centro de votación, o por correo desde el extranjero. Los emigrantes que estén inscritos de oficio en el censo electoral especial recibirán material electoral en la dirección de su domicilio registrado en el extranjero, con el que podrán votar por correo. Los emigrantes que reciben el material electoral de oficio en su domicilio en el extranjero también podrán votar en una misión diplomática o consular si están inscritos en el padrón electoral especial en el país con la mesa de votación establecida, en este caso en la embajada en Buenos Aires. No se requiere notificación previa de la intención de voto en la embajada. La participación en las elecciones es un derecho de todo ciudadano de la República de Eslovenia; si realmente nos sentimos eslovenos, también es nuestro deber tomar estas elecciones con seriedad y consideración, independientemente de si vivimos en el territorio nacional de nuestra patria o en el extranjero. Dado que el sistema electoral esloveno y su formación del gobierno son bastante diferentes del sistema de gobierno argentino, creo que es correcto describir primero brevemente de qué se trata esta elección. Entonces: el primer punto principal es que se trata de elecciones a la Asamblea Nacional o parlamento esloveno. Este parlamento es el máximo órgano representativo y legislativo de la República de Eslovenia y está integrado por 90 diputados, 88 de los cuales son elegidos según el sistema electoral proporcional y dos son representantes de minorías nacionales; uno para la minoría italiana, el otro para la húngara. A diferencia de Argentina, el parlamento esloveno se elige o renueva en su totalidad cada período de cuatro años. Así que estamos eligiendo a los 90 miembros a la vez. Su tarea de base es cumplir la función legislativa, dentro de la cual los diputados adoptan los actos jurídicos más importantes del Estado. La Asamblea Nacional también ejerce otras funciones de los parlamentos democráticos modernos: representa los intereses sociales, resuelve los conflictos de intereses, adopta la Constitución de la República de Eslovenia y adopta y controla el presupuesto estatal. Además de estas funciones, la Asamblea Nacional cumple una función electoral y de control. Lo que es importante para nosotros ahora, y este es el segundo punto principal de esta elección: la Asamblea Nacional en votación secreta por mayoría de votos (46) de todos los diputados, confirma al candidato a Primer Ministro, propuesto por el Presidente de la República después de consultar con los líderes de los grupos parlamentarios de la Asamblea Nacional. En caso de no lograrse la elección por esta vía, la Constitución prevé un procedimiento especial para la elección del Primer Ministro. A propuesta del Primer Ministro, la Asamblea Nacional nombra a los ministros que, antes de ser elegidos, se presentan ante la comisión competente de la asamblea y responden a sus preguntas. Debe recordarse aquí que tenemos en Eslovenia: • El Presidente de la República. Según la Constitución, representa a la República de Eslovenia y es el comandante supremo de sus fuerzas de defensa. Es elegido por sufragio universal directo por un período de cinco años, pero no más de dos veces seguidas. El actual Presidente de la República es el Sr. Borut Pahor. • El Primer Ministro (en Eslovenia se lo llama Presidente del Gobierno). El Gobierno de la República de Eslovenia es el órgano del poder ejecutivo y el órgano supremo de la administración estatal de la República de Eslovenia. Actualmente, el Primer Ministro es el Sr. Janez Janša. Entonces, para simplificar: los votantes eligen partidos que nominan sus candidatos a diputados, que luego forman una asamblea de diputados (parlamento). Estos diputados, a propuesta del Presidente de la República, eligen al Primer Ministro. El Primer Ministro es el titular de la rama ejecutiva del gobierno, y aquí es donde se puede ver la principal diferencia entre los sistemas esloveno y argentino; en Argentina, el titular del Poder Ejecutivo es elegido directamente en elecciones, como en EE.UU., por ejemplo, y él nombra y remueve a sus ministros. En Eslovenia, como en otras democracias parlamentarias como Italia o Alemania, el Primer Ministro es confirmado por el Parlamento a propuesta del Presidente de la República. La clave del sistema es que se requieren 46 votos. Por lo tanto, nuestro voto para las elecciones parlamentarias influirá directamente en la composición del parlamento y, al mismo tiempo, indirectamente en la elección del Primer Ministro. El Primer Ministro será elegido y permanecerá en el cargo mientras cuente con el apoyo de al menos 46 diputados. Como es casi imposible que un solo partido obtenga la mayoría de votos, para lograr dichos 46 votos los diputados de varios partidos deben acordar una coalición de gobierno. Estos partidos firman un acuerdo de coalición, donde se comprometen con un programa de gobierno conjunto y se reparten los puestos ministeriales. Como ya dijimos, el Primer Ministro nomina a los candidatos a Ministro, pero también deben ser confirmados en la Asamblea Nacional por al menos 46 votos. Ésta es la manera ideal de formar un así llamado gobierno mayoritario. Sin embargo, también puede ocurrir que los partidos que deseen formar gobierno no tengan los 46 votos, pero que ganen el apoyo de terceros partidos en el parlamento cuyos diputados confirmarán el nombramiento del primer ministro y los ministros, pero no formarán parte del gobierno en sí. Por lo tanto, dicho gobierno se denomina gobierno minoritario y no es tan fuerte como el gobierno mayoritario porque tiene menos apoyo en el parlamento. Permítanme aclarar por qué el Primer Ministro necesita el apoyo del Parlamento no sólo para las elecciones sino también para la continuación del gobierno. La Asamblea Nacional puede en cualquier momento votar la censura al gobierno, ya sea iniciando una interpelación sobre el trabajo del gobierno o de un ministro individual, o eligiendo a un nuevo primer ministro en un procedimiento determinado constitucionalmente, destituyendo así al actual primer ministro. El Primer Ministro también puede solicitar un voto de confianza al Gobierno, y en caso de no elección y en la forma constitucionalmente determinada el Presidente de la República puede disolver la Asamblea Nacional y convocar nuevas elecciones. Y ahora: ¿a quién propone el Presidente de la República como candidato a Primer Ministro? Primero, el Presidente de la República consulta con los líderes de todos los grupos parlamentarios, y luego tradicionalmente propone como primer candidato al presidente del partido que obtuvo más diputados, y este último debe formar una coalición dentro de un tiempo determinado; también es posible, como predijo el Sr. Pahor para estas elecciones, nominar al primer candidato que asegure que tiene 46 votos parlamentarios y puede formar una coalición, independientemente de si es el ganador relativo de la elección o no. Cabe mencionar que no es necesario que un candidato a Primer Ministro sea miembro del Parlamento; sólo es necesario que pueda contar con los votos de 46 diputados. Entonces, cuando votamos por un determinado partido en una elección parlamentaria, expresamos la voluntad de que los candidatos del partido se conviertan en diputados, y también expresamos indirectamente la voluntad de que el presidente de dicho partido se convierta en el próximo primer ministro o participe en una coalición de gobierno. A más diputados del partido en la coalición, más cargos ministeriales le coresponderán en el gobierno. ¿Qué partidos participan en las elecciones parlamentarias? Al momento de escribir esta nota, al menos catorce partidos y movimientos han anunciado su participación en esta elección. Para evitar alargar demasiado este artículo, describiré brevemente solo los ocho partidos principales que se prevé que tengan una posibilidad realista de ingresar al parlamento, y solo mencionaré el resto. Cabe señalar que el partido ingresará al parlamento solo si alcanza el umbral electoral del 4% de todos los votos. 1. SDS - El Partido Democrático Esloveno es una de las constantes del espacio político esloveno. Tiene 25 años de existencia y 30.000 afiliados, lo que significa que es el mayor partido esloveno. Su presidente, el Sr. Janez Janša es actualmente también Primer Ministro. Votarás por ella si te consideras un esloveno de raza, protector de la nación, de su tradición y sus valores; rechazas enérgicamente el comunismo; te identificas con los valores occidentales tradicionales, desde la democracia hasta la iniciativa económica privada, pero rechazas las ideas más progresistas que se están difundiendo en Europa; ves en el sr. Janša un líder incisivo, intransigente y fuerte. Debe agregarse que su desempeño mordaz también disuade a muchas personas, y esto crea un cierto grupo de votantes que están dispuestos a votar por cualquier partido “Sólo-que-no-sea-Janša«. Más sobre eso a continuación. 2. SD - Partido Socialdemócrata: partido más antiguo y el sucesor legal y formal de la antigua Liga de Comunistas, y por su propia definición están implementando la idea de la socialdemocracia en la Eslovenia del siglo XXI. El presidente del partido es la Sra. Tanja Fajon. Votarás por ellos si perteneces a los valores de izquierda arraigados en el Frente de Liberación (Osvobodilna Fronta - OF) y la Lucha de Liberación Nacional (Narodno Osvobodilna Borba - NOB), y a pesar de aceptar la democracia extrañas la Yugoslavia de Tito; si valoras la estabilidad y rutina de un partido político bien organizado y arraigado; aceptas ideas progresistas de perspectiva de género y orientación sexual, estás a favor del multiculturalismo y apoyas la migración a Eslovenia desde países no europeos, África, Oriente Medio y similares. 3. NSi Nova Slovenija - Demócratas cristianos - Nueva Eslovenia. Los demócratas cristianos lideraron la independencia de Eslovenia hace 30 años y 30 años después todavía están aquí, en una forma ligeramente diferente, rejuvenecida y moderna, pero aún fuertes en sus raíces y valores. El presidente del partido es el Sr. Matej Tonin, quien también es el actual Viceprimer Ministro de Eslovenia y Ministro de Defensa. Los votarás si percibes la política y la vida a través de los valores cristianos (o al menos no te opones a ellos); la cultura eslovena, la tradición, la familia son importantes para ti y tienes una visión abierta del espíritu empresarial y la economía, aprecias la libre iniciativa privada y el un menor papel regulador del estado que se ocupa de los más débiles y las familias; en política aprecias la respetabilidad y la fuerza de los argumentos, y si piensas que en la última composición del gobierno NSi demostró que tiene mucho personal joven pero profesionalmente altamente calificado. 4. Levica - Izquierda. Es un grupo de partidos y movimientos que son un fenómeno relativamente nuevo en la escena política eslovena. Para unos son luchadores por un mundo más justo, para otros son utopistas apoyados en las ideas recicladas del fallido totalitarismo comunista. El coordinador del partido es Luka Mesec. Los votarás si te consideras un luchador contra el capitalismo y rechazas el modelo occidental como una sociedad de grandes desigualdades e injusticias; si crees que Occidente tiene culpa histórica y lo acusas de imperialismo y opresión de otras culturas, y al mismo tiempo eres un gran partidario de las ideas de la izquierda occidental progresista, desde el multiculturalismo, el neomarxismo cultural, la teoría de género y el transición radical hacia lo verde y eres un estricto defensor de todo lo estatal. 5. LMŠ - Lista de Marjan Šarec: Es un ejemplo típico de los llamados partidos “instantáneos” y “sólo- que-no-sea-Janša”. Marjan Šarec fue el segundo candidato a presidente de la República mejor clasificado en las elecciones que ganó el Sr. Borut Pahor en noviembre de 2017. Šarec usó su popularidad del momento para expandir el partido local que lleva su nombre y, además de su posición anti-Janša y su orientación liberal de izquierda, no tenía un programa electoral; pero sin embargo obtuvo el segundo lugar en las elecciones parlamentarias de 2018. Luego de que el relativo ganador de las elecciones, Janez Janša, no aceptara el mandato para formar gobierno, el Sr. Pahor se lo otorgó al Sr. Šarec. El 17 de agosto de 2018 fue elegido Primer Ministro de la República de Eslovenia. El 29 de enero de 2020, justo antes del inicio de la pandemia de COVID, renunció a su cargo debido a importantes desacuerdos en su coalición minoritaria. Calculó que no habría candidatos para un nuevo primer ministro y que, por lo tanto, sería necesario disolver el parlamento y convocar nuevas elecciones para obtener más apoyo. En cambio, sucedió que los partidos SMC y Desus cambiaron su posición y decidieron cooperar con SDS y NSi y formaron la actual coalición de gobierno. Votarás a LMŠ si no culpas al sr. Šarec de bajar los brazos y abandonar su gobierno, y crees que aprendió algo de la experiencia; si aprecias el hecho de que después de cuatro años de existencia y de un año y medio en el poder, finalmente escribieron el programa del partido, y si disfrutas de las bromas y otras ocurrencias retóricas del sr. Šarec, ya que fue un famoso comediante antes de entrar en aguas políticas. 6. SAB - Partido de Alenka Bratušek. Otro ejemplo de partido “instantáneo” y “sólo-que-no sea-Janša”, que tuvo la oportunidad de liderar el gobierno esloveno durante algún tiempo, y que hasta ahora ha logrado mantenerse en la Asamblea Nacional. Votarás por ellos si aprecias la capacidad de Alenka Bratušek para sobrevivir políticamente; si eres lo suficientemente liberal como para no votar por la competencia de la izquierda, pero STRAN 5 SVOBODNA SLOVENIJA | 5. APRILA 2022 ELECCIONES LEGISLATIVAS EN ESLOVENIA -Viene de la página 4 Marko Gaser Fuentes: e-uprava.gov.si | dz-rs.si | gov.si dvk-rs.si | iskreni.net Glasovnica ima označen prazen prostor, v katerega zapišete ime izbrane stranke, in sicer lahko vpišete celo ime ali njene kratice. Če želite zapisati ime vašega kandidata morate biti pozorni, da izbrani kandidira prav v vašem volilnem okraju, sicer bo vaš glas neveljaven.To se zelo pogosto zgodi, zato je priporočljivo, da zapišete ime stranke in ne ime kandidata. Izpolnjeno glasovnico vložite v ovojnico z napisom “ZA GLASOVNICO” in jo zalepite. Tako pripravljeno gradivo oddate na Veleposlaništvu Republike Slovenije do zaprtja volišča, torej do nedelje, 24. aprila, ob 17. uri. To lahko storite osebno ali pa po tretji osebi. III. V Sloveniji Če boste na dan volitev na obisku v Sloveniji pa lahko glasujete kar na vaši upravni enoti oz. volišču, ki ga sami izberete. O tem morate najkasneje do 20. aprila obvestiti Državno volilno komisijo, preko portala e-Uprava: https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/ vloga.html?id=5626 Če imate e-identiteto pa tukaj: K tej ovojnici priložite še podpisano volilno karto, oboje skupaj pa vložite v večjo ovojnico, označeno z besedami “ZA GRADIVO”, na kateri je izpisan naslov okrajne volilne komisije. https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/ vloga.html?id=5625 Državna volilna komisija bo uredila vse potrebno, da boste lahko glasovali na izbranem volišču. ¿CÓMO VOTAR EN ARGENTINA? Los ciudadanos eslovenos residentes en Argentina pueden votar: I. Personalmente en la Embajada de la República de Eslovenia en Buenos Aires II. Por correo, devolviendo el material recibido completo y firmado III. En algún lugar de votación en Eslovenia, en caso de encontrarse allí, previa presentación de la solicitud correspondiente. I. En la Embajada La mesa electoral estará habilitada entre las 9 y las 17 horas. Las boletas tendrán la lista de todos los partidos y candidatos, la manera de ejercer el voto es marcando el nombre del partido elegido. La dirección de la Embajada es Arroyo 880, piso 3, Buenos Aires. Todos los votantes deben usar barbijo y presentar documento de identidad. II. Por correo Todos los eslovenos residentes en el exterior reciben por correo una boleta en blanco, una tarjeta de votación, una hoja con instrucciones y dos sobres. Primero deben firmar la tarjeta de votación, en la que figuran sus datos. Si no adjuntan esta tarjeta, o no la firman, el voto es nulo. La boleta contiene un espacio en blalnco, en el cual se debe anotar el nombre del partido o el candidato por el que se desea votar. Si desea escribir el nombre de un candidato, tenga especial atención de que sea un candidato de su circunscripción electoral, de lo contrario su voto será inválido. Esto sucede muy a menudo, por lo que se recomienda votar por un partido y no por un candidato determinado. Coloque la boleta completa en el sobre más pequeño que dice »Za glasovnico« y pegue la solapa. → El futuro de Eslovenia necesita votantes prudentes y bien intencionados. ¡Ayudémosle! Državljani s stalnim prebivališčem v Argentini lahko glasujemo: I. na volišču, ki bo tisti dan odprto v prostorih Veleposlaništva Republike Slovenije II. po pošti, z gradivom, ki ga v ta namen prejmemo III. na volišču v Sloveniji, kdor bo na tisti dan tam in se pravočasno prijavi I. Na Veleposlaništvu: Volišče bo odprto od 9. do 17. Na glasovnici bodo imena vseh strank in kandidatov, glasujete pa tako, da obkrožite izbrano stranko. Naslov Veleposlaništva je Arroyo 880, p. 3, Buenos Aires. Vsi volilci morajo nositi masko. II. Po pošti: Vsak volivec po pošti prejme prazno glasovnico, volilno karto in navodila. Prvo morate lastnoročno podpisati volilno karto, na kateri so vaši podatki. Če te karte ne oddate, ali pa je ne podpišete, je vaš glas ničen (nulo). → no lo suficientemente liberal como para asociarte con Janez Janša; si eres una combinación, bastante típica en Eslovenia, de una persona abierta a la cultura occidental liberal, pero al mismo tiempo opositora a la iniciativa privada en salud y educación, y si es importante para ti votar por una mujer. 7. Gibanje Svoboda - movimiento Libertad. El movimiento Libertad es un recién llegado a la escena política eslovena, y es la última versión de esta peculiaridad local de un partido que, a pesar de haberse formado justo antes de las elecciones, se convierte de la noche a la mañana en el favorito de los principales medios de comunicación. El presidente del partido es Robert Golob, quien anteriormente dirigía la empresa estatal de distribución de electricidad GEN-i y recibía, por mucho, el salario estatal más alto, y según algunos ilegal, en Eslovenia. Lo votarás si no estás contento con la oferta existente en el polo izquierdo y confías en la cara de Robert Golob; si estás dispuesto a arriesgarse con un partido formado justo antes de las elecciones; si estás por el papel fuerte del estado en la sociedad y la economía y por valores liberales de izquierda como el multiculturalismo, la apertura a la migración, los derechos LGTBQ, la legalización de la marihuana, la eutanasia, etc. 8. Povežimo Slovenijo (PoS) - Unamos Eslovenia. Éste es un proyecto nuevo que reúne a varios partidos más pequeños en un objetivo común. El único partido parlamentario del grupo es el partido Konkretno, formado por la fusión del partido SMC (Stranka Modernega Centra) , cuyo presidente es el Sr. Zdravko Počivalšek, actual Viceprimer Ministro y Ministro de Economía, y el partido GAS (Gospodarsko Aktivna Stranka), cuyo presidente era el actual Presidente del Consejo Nacional, el Sr. Alojzij Kovšca. Otros partidos del PoS no son parlamentarios, incluido el tradicional Partido Popular Esloveno (Slovenska Ljudska Stranka - SLS). En este movimiento, los pilares económico-liberal, social-popular y verde (por primera vez en la historia) se unieron en una lista común de candidatos. Votarás por ellos si sigues siendo un votante leal del partido SLS, aunque haya quedado fuera del parlamento; si aprecias la capacidad de conectarse y crees que conduce al éxito, aunque los partidos difieran entre sí en muchos aspectos; si valoras la capacidad de encontrar puntos en común entre los que piensan distinto y crees que es lo que falta en el Parlamento esloveno; si la economía, la agricultura, el campo y el desarrollo regional son importantes para ti. El candidato de PoS para primer ministro aún no fue dado a conocer. También anunciaron su participación en las elecciones DeSUS - el Partido Democrático de Pensionistas de Eslovenia, SNS - Partido Nacional Esloveno (SNS), el partido Naša Dežela - Nuestro País, el movimiento Naša Prihodnost - Nuestro Futuro, Piratska stranka - el Partido Pirata, Resni.ca - el Movimiento Ciudadano Resni. ca, Vesna-Zelena stranka - Vesna-el Partido Verde, y otros. TAKO GLASUJEMO V ARGENTINI El sobre cerrado puede ser remitido por correo, o entregado en la Embajada de Eslovenia en forma personal o por medio de una tercera persona antes del domingo 24 de abril a las 17 horas. III. En Eslovenia Si se encuentra de visita en Eslovenia el día de las elecciones, puede votar directamente en el centro de votaciones de su elección. Debe informar previamente, antes del 20 de abril, a la Comisión electoral, a través del link: https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/ vloga.html?id=5626 Si tiene registrada la clave electrónica en Eslovenia, tiene que ingresar en el siguiente link: Adjunte al sobre pequeño la tarjeta electoral firmada y coloque ambos en el sobre grande que dice »Za gradivo« y que contiene la dirección del distrito electoral que recibirá su voto. Pegue la solapa del sobre. https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/ vloga.html?id=5625 Una vez que haya registrado su solicitud de votar en Eslovenia, la Comisión electoral de Eslovenia se encargará de habilitarlo para que pueda votar en la mesa electoral seleccionada. STRAN 6 5. APRILA 2022 | SVOBODNA SLOVENIJA MEDITIRANI KONCERT ZA VELIKI TEDEN Luka Debevec Mayer, Diego Licciardi in komorni orkester Luka Debevec Mayer Pesnik Bas - Bariton Na večer pred cvetno nedeljo, v soboto, 9. aprila ob 20. uri, bo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v mestu Buenos Aires Luka Debevec Mayer z glasbenimi prijatelji predstavil Meditirani koncert za veliki teden. Pogovarjali smo se z njim o namenih tega nastopa ter o bodočih nastopih, ki se bodo odvijali na istem kraju tekom tega leta. → Zakaj koncert tik pred začetkom velikega tedna? Glasbo po navadi radi poslušamo za razvedrilo. Glasba je pa tudi meditacija. Seveda, odvisno katera glasba. Sv. Hildegarda, benediktinska sestra, skladateljica, pisateljica, znanstvenica, zdravnica, filozofinja in še marsikaj je že v XII. stoletju rekla, da je glasba božja govorica. Morda v tišini srca in preko glasbe, ki govori o Bogu odkrijemo zvočnost Njegovih odrešenjskih dejanj, na katere se pripravljamo v postnem času, ki pa obenem dosežejo svoj višek v podoživljanju dogodkov velikega tedna, to se pravi, Jezusove smrti in vstajenja za naše odrešenje. Izredna možnost za glasbenike in za poslušalce, da se ponotranjimo in morda celo odkrijemo, kaj nam pomeni ta čas, ki naj bi nas klical k izboljšanju naših življenjskih možnosti, k spreobrnenju. → Morda ne meniš, da je namen 90. minutne meditacije preko glasbe, skoraj več kot ambiciozna zamisel? Morda res. Ni tako enostavno strniti v uro in pol vse namene oz. težnje in duhovna iskanja posameznikov, ki se bodo približali. Prepričan pa sem, da nas glasba, ki govori o božjih skrivnostih, lahko vodi do zavesti, da se nas Bog dotika s svojo dobrotno odrešenjsko roko preko vsakega izdanega zvoka. → Ko sva že pri zvokih....poleg tvojega glasu, kdo nas bo še glasbeno nagovarjal? Petju se bosta tokrat pridružila orkestrski ansambel godal ter orgle. Vse izvajane pesmi so posebno prirejene za to priložnost. → Kakšen in kolikšen program si izbral in zakaj dodajaš koncertu naziv »meditirani«? Namen koncerta ni v samem bistvu estetsko dojemanje glasbe, pač pa predvsem poziv k trenutkom molitve. Morda nas meditacija o melodijah in besedilih pesmi privede do tenkočutnejšega dojemanja življenjskih skrivnosti. Izbranih pesmi je štirinajst. Kot so istoštevilne postaje križevega pota, ki bodo vmes imenovane v opomin in spomin. Torej, vsaka postaja bo ponazorjena z eno pesmijo. Pesmi so povzete iz slovenske cerkvene zakladnice, ki je izjemno bogata, ter skladateljev tako imenovane klasične glasbe, večina katerih je imela izreden posluh tudi za sakralno tematiko, ker so doživljali Boga in lastni talent, ki jim ga je On podaril, kot sestavni del ustvarjalnosti. Torej, dojemali so glasbo kot presežno izražanje. → Kaj lahko poveš o priredbah in izvajalcih? O sebi, da prav posebno rad posvečam čas zamislim oz. načrtovanju za glasbo, ki je sakralnega značaja. Zdi se mi, da se ob tem, ko počastimo Boga tudi s petjem, na nek način lahko znajdemo še malo bližje Njemu, ga dojemamo preko »milostnega spleta« (v tehnoloških časih ni tako slabo biti na takšnem spletnem valu, a ne?) Diego Licciardi je tudi tokrat zvest in neutrudljiv sestavni del. Ne samo, ker zamisel spremlja v polnosti, ampak ker z več kot pridnostjo in natančnim poznavanjem skladanja prireja za inštrumente in tudi za glas, skoraj vse, kar izvajamo. To ni enostavno delo. Za vse to je potrebnih mnogo ur dela. Večkrat to delo opravljava skupno, seveda tudi posamezno; predvsem pa v smiselnem načrtovanju iskanja, skladb in celo zvočnih možnosti. Inštrumentalisti že vrsto let spremljajo to delo in so sami člani vodilnih mladinskih orkestrov v Buenos Airesu. Mislim, da ni odveč če povem, da so tako program kot skupina izvajalcev prav posebno izbrani za to priložnost. → Kaj ti pomeni cerkev Marije Pomagaj kot prostor, kjer boš oz. boste nastopali in delili glasbo za veliki teden? Tokrat sem dodatno poudaril še to, da se zberemo pod križem g. Ivana Bukovca, ker želim, da se spomnimo umetnika, ki je izrezljal največji znak naše vere z namenom, da bi vsak, ki bi pred njim postal s pogledom Nanj, prebudil v sebi kanček prepričanja in spoznanja, da nas je izbral kot Oče za svoje otroke. Zato bo tudi vsak bodoči koncert, ki se bodo vrstili skozi leto, posvečen še drugim, ki so umetniško ozaljšali našo cerkev. Cerkev, ki pod varstvom Marije Pomagaj druži Slovence v Argentini. V tej cerkvi sem vrsto let prepeval v zboru Gallus, ki je bil sestavni liturgični organ. Nepozabni in hvaležni občutki me navdajajo. → Naznanjaš bodoče koncerte, kdaj se bodo vršili? Hvaležen sem /smo slovenskemu dušnemu pastirstvu, da nas je sprejelo »v svoje varstvo« in podprlo idejo za te meditirane koncerte. Smisel le-teh je znova poudariti, prav preko glasbe, določene cerkvene čase, kot sta postni in adventni čas, šmarnični Marijin mesec maj v povezavi z obhajanjem lujanskega Marijinega praznika, mesec junij Srca Jezusovega v povezanosti s spominom na naše mučence (in mesec Marijinega brezmadežnega srca) ter rožnovenski mesec oktober (poziv k molitvi rožnega venca, kot je prav posebno naročila Marija v Fatimi). Torej si zabeležite koncerte v maju, juniju, oktobru in decembru, ki bodo naknadno oznanjeni. Vsakega od vas osebno vabimo in pričakujemo. → Za konec pa še vprašanje, zakaj si izbral za geslo tega koncerta ob velikem tednu prav Oljsko goro......? Oh, na prvem mestu zato, ker me ravno pri tej pesmi vedno stisne v grlu. Predvsem pa zato, ker je ta pesem tista, ki globoko zadoni kot skoraj nobena v velikem tednu. Pa še zato ker nekako prikazuje scensko uprozoritev, ki odpira zastor, da pogledamo znova in znova na kraj in, kot je prosil Jezus apostole, ne zaspimo! Lunin sij, ki tako posebno nagovarja, naj posije na kraj pretresljivih dogodkov, ki jih želimo obnavljati v letu 2022. Priznavamo pa, jaz, ostali izvajalci ter zadolženi pri organizaciji, da vas željno čakamo in upamo, da se nam pridružite! Hvala lepa! Pogovarjala se je Ani Rode VOJNA IN MIR Duhovna misel Poteka v Ukrajini posebna intervencija ali je vojna? Ne glede na to, kako Kremelj uradno imenuje vpad ruske vojske v Ukrajino, je vsaj do sedaj razvidno, da militantni poseg Rusije v sosednjo državo ne teče tako, kot si je zamislil Putin in njegovi svetovalci. Svobodni in demokratični svet imenuje dogajanje vojna, saj to Rusija pod Putinovim vodstvom počne. Razlog je vsem na očeh. Cilj takovskih, letalskih in raketnih napadov od 24. februarja naprej, ko se je začela »posebna operacija« ruske vojske, ni uničenje strateških ciljev oblasti v Kijevu, ki jo Kremelj imenuje nacistično. Gre za podreditev ukrajinskega naroda globalni strategiji ruske oblasti. Bombe, rakete in izstrelki padajo na prebivališča civilnega prebivalstva in celo na bolnišnice, porodnišnice, otroške vrtce, domove za ostarele, zgradbe kulturnega delovanja ... Ruska vojska izpolnjuje naloge, ki jih daje vojaška komanda v Moskvi. Ta je podrejena politični oblasti Putinovega štaba, ki določa strategijo in konkretna dejanja. Poimenujmo stvari na podlagi tega, kar se dogaja in je razvidno iz poročil in slik, ki prihajajo iz kriznega področja. Ko boste našo revijo dobili v roke naročniki, bo že več kot mesec dni vojne v Ukrajini. Nepopisno trpljenje 44-milijonskega naroda je na očeh vsega sveta. V treh tednih je pobegnilo iz Ukrajine skoraj tri milijone ljudi. Med njimi je največ mater, otrok in ostarelih. Možje in fantje morajo ostati doma za obrambo domovine. Kako naj se odzovemo? Kaj naj naredimo kristjani, ki imamo v Jezusu vodnika in učenika, ko smo pred ljudmi, ki so izpostavljeni nasilju in si sami ne morejo pomagati? Najprej je konkretna pomoč, ki jo zmoremo. Dajmo od svojega, kar potrebujejo ljudje v stiski. Drugo je bolj »strateškega« pomena. Vrhovno vodstvo Cerkve nima divizij, ki bi se zoperstavile vojaškim silam vladarjev tega sveta. Petrov naslednik Frančišek se je v krizi zatekel k najmočnejšemu orožju papežev: v skladu z željami katoliških škofov je 25. marca, na praznik Marijinega oznanjenja, posvetil Rusijo in Ukrajino prečistemu Marijinemu Srcu. Tako kot v Rimu se je zgodilo tudi v Fatimi. Tam je posvetitev opravil posebni papežev odposlanec kardinal Konrad Krajewski. Tega znamenja našega časa ne gre podcenjevati, pravzaprav ga je po jasnosti težko preseči: papež se postavlja v družbene procese ne samo iz svoje najmočnejše strani, ko pokaže kot protagonist globoke ljudske pobožnosti na moč vesoljne Cerkve, ampak se tudi uvršča med svoje predhodnike Pija XII., Janeza Pavla II., ki sta svet zaupala Marijini priprošnji v politično brezizhodnih situacijah. Tako kot nekdaj oni se danes sooča Frančišek z občutljivo nalogo, da skrbno oceni situacijo in vsako javno izjavo o vojni. Tudi vatikanska diplomacija je očitno dosegla svoje meje, saj papežev obisk v Moskvi ta čas ni mogoč. Posvetitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu je spodbuda molitve za mir po vsem svetu. Tolažilno sporočilo iz Rima je blagodejno in v nasprotju z izjavami moskovskega patriarha Cirila, ki nastopa podrejeno politiki. Cerkev s posvetitvijo daje smerokaz tudi ruskim pravoslavnim vernikom. Marijanska pobožnost je živa v pravoslavni pobožnosti in liturgiji. Delitve v pravoslavju in soglasje moskovskega patriarha s trenutno oblastjo v Kremlju zamegljujejo obraz Kristusove Cerkve. Dejanje papeža Franciška pa kaže vsemu svetu, da je Marija mati Cerkve in kraljica miru, in izraža ekumensko oznanilo. Janez Pucelj Naša luč, april 2022 STRAN 7 SVOBODNA SLOVENIJA | 5. APRILA 2022 KOLEDAR 9. aprila Redni pouk na SSTRMB 9. aprila ob 20:00 v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj Meditirani koncert za Veliki teden; Luka Debevec Mayer, Diego Licciardi in komorni orkester 10. aprila Cvetna nedelja 14. aprila ob 20:00 Veliki četrtek, obredi v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj 15. aprila ob 19:00 Veliki petek, obredi v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj 16. aprila Blagoslov jedi po slovenskih domovih 16. aprila ob 21:00 Velikonočna vigilija v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj 17. aprila Velikonočna nedelja OSEBNE NOVICE ROJSTVO V soboto, 26. marca se je rodil Oliver Martin Dellacasa Poglajen, četrti otrok Erike Poglajen in Gabriela Dellacasa. SMRT V ponedeljek, 14. marca 2022, je v Slovenski vasi umrla Minka Jan (66 let). V Capilla del Señor je v 72. letu starosti umrl gospod Lojze Bod. V soboto, 2. aprila je odšel k Bogu Aleksander Marušič. Naj počiva v miru! “ ZA RAZMISLEK IN NASMEH “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” PREGOVORI IN CITATI GLEDALIŠČE 27. marca se praznuje Svetovni dan gledališča. Pobudo za razglasitev svetovnega dneva gledališča je leta 1961 podal Mednarodni gledališki inštitut (ITI), mednarodna nevladna organizacija, ki jo je leta 1948 v Pragi ustanovil UNESCO ob sodelovanju mednarodne gledališke skupnosti. Slovenija ima dolgo gledališko tradicijo. Že od leta 1600 so jezuiti in kapucini prirejali razne verske dramske igre, najstarejše ohranjeno slovensko dramsko besedilo – Škofjeloški pasijon – ima čez 300 let. Leta 1789 je bila uprizorjena »Županova Micka«, avtorja Antona Tomaža Lunharta, kar se šteje za mejnik v zgodovini slovenskega gledališča, s katerim se je začel razcvet čitalniškega gibanja med prebivalstvom. Čitalniško gibanje je širilo kulturno sodelovanje, zborovsko petje, gledališče in branje med Slovenci. Slovenci so v Argentini nadaljevali gledališko dejavnost. Kmalu po prihodu so nastale samostojne dramske skupine: Slovenski izseljenski oder, Igralska družina Narte Velikonja, Slovenski oder v Argentini, Ciudadelski oder, Komorna gledališka skupina Gong in Slovensko gledališče Buenos Aires. Ko so se ustanovili slovenski domovi je tudi v vsakem deloval – in še deluje gledališki odsek. Poglejmo, kaj o gledališču menijo igralci, dramatiki in drugi umetniki: • Gledališče je laž, ki nam pomaga doumeti resnico. (Pablo Picasso, španski slikar, grafik in kipar) • Gledališče uči bolj kakor knjiga. (Voltaire, francoski razsvetljenski pisatelj, esejist, deist in filozof) • Za dobrega igralca ni slabe vloge. (Johann Friedrich von Schiller, nemški pesnik, dra- POROČILO FEBRUAR: MAREC: matik, zgodovinar in filozof) • Gledališče ne more izginiti, ker je edina umetnost, kjer se človeštvo sooči s samim seboj. (Arthur Miller, ameriški dramatik) • Tragedija v bistvu ni posnemanje oseb, ampak življenja, sreče in bede. (Aristotel, starogrški filozof) • Gledlišče je resnen posel, ki bi človeka moral narediti bolj človeškega. (Arthur Miller) • Gledališče je kot sv.maša: da bi v celoti doživeli njegove učinke, bi morali pogosto hoditi. (Emile-Auguste Chartier, francoski filozof) • Dober igralec je človek, ki laž ponuja tako resnično, da v njej sodelujejo vsi. (Vittorio Gassman, italijanski dramski in filmski igralec) • Kdor obsoja gledališče, je državni sovražnik. (Voltaire) Zbral: Jože Jan “…in pristopil bom k Božjemu oltarju k Bogu, ki je moje veselje in moja radost, in te bom hvalil s citrami, o Bog moj Bog!” o prejeti podpori za pomoč dušnim pastirjem V mesecu februarju in marcu so posamezniki in skupine po okrajih, zbrali sledeče vsote: ” 15. marca je pri 99. letih starosti za večno zaspal v Gospodu naš dragi Ata, stric, svak, ded in praded, gospod BORIS PAVŠER Hvaležni smo g. Janezu Pintarju za duhovno oporo, podelitev sv. zakramentov in pogrebno sv. mašo. Žalujoči: hčerka Lučka sinovi Tomaž, Peter, Dani, Matjaž in Gregor z družinami, vnuki in pravnuki $ 41.830,00.$ 40.740,00.- S tem vsotam so bili v omenjenih mesecih kriti sledeči stroški: Buenos Aires, Cipolletti, Bariloche, Ljubljana, Koroška. Davki in storitve na Bolaños: $ 14.807,00.Kuhinja: $ 88.500,00.Hrana: $ 56.300,00.Podoben obračun bomo objavili v začetku junija. S hvaležnostjo in molitvijo Vas pozdravljamo. Vaši dušni pastirji. Podporo lahko izročite v slovenskih domovih, ali pa nakažete preko banke na ime: »Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta!« Mt. 25,34 V soboto, 2. aprila je odšel k Bogu po zasluženo plačilo ALEKSANDER MARUŠIČ Francisco Cukjati CBU 0140015103401551064276 * 23. aprila 1956 - † 2. aprila 2022 Ohranili ga bomo v najlepšem spominu! Buenos Aires, Mendoza, Slovenija Svobodno Slovenijo podpirajo | Glasilo Slovencev v Argentini Ustanovitelj Miloš Stare Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Predsednik Jure Komar Urednika: Mariana Poznič, Jože Jan Uredniški odbor: Erika lndihar, Lucijana Hribar, Cecilija Urbančič, Jože Lenarčič, Miloš Mavrič, Marko Vombergar, Tomaž Žužek Oblikovanje: Leila Erjavec, Sofia Komar SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina email svobodna.ba@gmail.com www.svobodnaslovenija.com.ar